PROBLEMI FINANCIRANJAKS
Glavarine ni, dogovora tudi še ne
Kot vemo, je z novim letom prenehalo financiranje krajevnih skupnosti na podlagi enotnega prispevka na zaposlenega, tako imenovahe glavarine. »Ukinili smo en sistem, ne da bi imeli zanj ustrezno nadome-stilo; financiranje krajevnih skupnosti je zdaj neure-jeno!« se hudujejo na terenu.
Ugotavljamo, da družbeni do-govor o temeljnih načelih združe-vanja sredstev za zadovoljevanje skupriih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih še ne velja (ni ga podpisalo ustrez-no število podpisnikov) ter da v nekaterih ljubljanskih občinah zelo konkretno razmišljajo o sa-moupravnem združevanju in uporabi sredstev za zadovoljeva-nje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupno-stih za obdobje 1982-1985.
Največ so s tem v zvezi vseka-kor storili v občini Bežigrad, kjer so sprejeli ustrezen predlog sa-moupravnega sporazuma ter v njem zelo konkretno določili, da bi tozdi in druge samoupravne skupnosti združevale 0,163 od-stotka od osnove bruto osebnih dohodkov na zaposlenega in da bi denar izločali iz ostanka dohodka. Sredstva bi namenili za pokritje različnih materialnih stroškov krajevnih skupnosti (amortizaci-ja, vzdrževanje objektov) ter za delovanje družbenopolitičnih or-ganizacij in društev ter akcije kra-jevnih skupnosti, ki niso financi-rane prek SIS. Seveda bi združe-na sredstva namenili tudi za soli-darnostne potrebe financiranja mary razvitih krajevnih skupno-sti v občini ter za financiranje
skupnih nalog sosednjih krajev-nih skupnosti.
Ker se druge Ijubljanske občine še niso enotno dogovorile na rav-ni niesta o takšnem zbiranju sred-stev, bo treba takšno obliko fi-nanciranja KS še proučiti, predv-sem z vidika doslednega namen-skega uporabljanja proračunskih sredstev ter pravočasnega načrto-vanja potreb KS v odnosu do pro-gramov SIS. Seveda bo pomem- ben element pri teh razmišljanjih - stabilizacijski trenutek in vpra-šanje: ali takšen način združeva-nja vendarle ne predstavlja pri-kritega povečevanja splošne po-rabe oz. proračuna?
Naj   pojasnimo   nekatere   po-membnejše značilnosti sedanjega financirania kraievnih skupnosti: 
-  za delovanje in uresničevanje delegatskega sistema, za delova-nje zborov delovnih ljudi in obča-nov ter sambupravnih organov v KS,   za  delovanje  delegacij,  za ljudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito zagotavlja občina prek ustrezno  opredeljenega namena sredstva v pbčinskem proračunu (tudi z odstopanjem davkoV, taks in davščin zbranih na območju KS)
-  pri financiranju delovanja de-legacij v KS se z ustreznim dele-žem lahko vključujejo tudi SIS
-  v okviru financiranja delova-nja delegatskega sistema v KS je'J tudi   financiranje  tistih   funkcijl DPO,   ki  predstavljajo  skrb  zaj usposabljanje delegatov in dele--gacij
-  za financiranje se uporabljajo tudi   sredstva  zbrane   članarine! SZDL                                        i
-  »priložnostno«    združevanje I sredstev TOZD za določene skup- < ne akcije v KS se je ponekod lepo uveljavilo.
Občina zagotavlja krajevnim skupnostim proračunska sred-stva po enotnih merilih in kriteri-jih.
Kje smo torej danes na področ- ¦ ju urejenejšega financiranja KS? j
Odgovor: smo še vedno pri ra-1 zmišljanju, ali nam je samouprav-1 ni sporazum o združevanju in" uporabi sredstev za zadovoljeva-nje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS sploh potreben in če nam je, kako bomo v njem točno opredelili namembnost in kvalifikacijo zbranih sredstev. Res je, da obstaja vrsta izdatkov, ki jih KS ne morejo poravnavati iz proračunskih sredstev, niti ne iz sredstev SIS, zato je treba vpra-šanje nadaljnjega, dodatnega fi-nanciranja KS čimprej razširiti. O tem vprašanju bodo te dni ponov-no razpravljali tudi na seji Sveta za spremljanje in razvoj KS pri predsedstvu OK SZDL, pa tudi v nekaterih organih MK SZDL ter MK ZKS Ljubljana.               S. Č.