Stev. 276 V Ljubljani, sreda, 7. decembra 1921. Poltnlna platana v gotovini. v UPRAVI STANE MESEČNO K10"- Leto I. Uredništvo in upravništvo « Kopitarjevi uiici štev. 6 — Telsfoc uredništva štev, 50 —» Telefon = upravnlštva štev, ?28 t=n CENE PO POSTI: za četrl leta K 36*—* ta en mesec K 12*— EŽ^EjKaSBCS MST posamezna številka i@ vin, Kako dciigo le? je». ^ Belgradu je zopet kriza. Njen vzrok ^na dlani. Radikali in demokrati so se sestav' ,^a skupaj z bosanskimi velepo-^ ntki in slovenskimi kmetskimi buržuji p] *s.an}osl°jne<< z združenimi močmi eks-sn t lra''° n.a®° državo. Pri taki družbi pa in vP°,ri 1?e^Z0o^ni. Plen je bogat in velik 6a j' a. iznied vladnih strank zavida dru-J(0 ru$ mastne koščke, ki jih trga ta dipl paniia iz državnega telesa. Vodstvo da poslov veliko nese, ker se born Vftn* xz inozemstva na borzi izšlo^ *Pekulirati; vodstvo finančnih po-panj ,e kakor nalašč, da človek pri skleca Posojil nabaše svojo malho, oziro-Poslo$v°- Prijateljev, vodstvo notranjih Upr .111 policije pa ima v rokah ves stvo ^ a^arat> ki nai Pazi na dobro ljud-1« viaja.fe Preveč ne vznemiri, ko vodite-vist jjj strank skubijo državo. Gola za-ze_ ?®^asitnost je vzrok te vladne kri- iw!y,« aJ hi nainrf>r rarli na vnrlilnn moc+n Pnšli t° *is^> ki še niso bili. Saj je se (jv S Pri enakih podjetjih tako, ker niČesa6 je^i družbi, ki jih sicer ne veže ^koriv; pŽeŽa> zgovorita, da bosta n, pr. le^ a“ skupno kak rudnik, kakšno že-Drž Co ah kašen petrolejski vrelec itd. ,v*defa ve^co nese< njeno bogastvo je ob ■ ^izčrpno, izvestni ljudje dobro žive jjjj Pei in bi radi še boljše. Odtod spori, fazi’*1 kri2e' Da bi bil vzrok krizi kakšno Polin ° naziran)e glede smernic državne ■;e '*®, to je prosti švindel; gospodje so Preje vedeli, da imajo različne progra-sk So Se vendar^e združili v eno akcij-družbo. Vzrok te in še mnogih drugih w prosto medsebojno nezaupanje in “jSljivost. se pa medtem godi v državi? so obya strahovito narašča. Gospodinje črpana ]?e’ ,mesečna Plača je že danes iz-Ve nrj' j r ie bilo treba poravnati dolgo-^rganim uradnik hodi že s še j2 mi. Podplati in oguljenim suknjičem Vi sPredv°inih časov. Špekulacija pa sla-W *e 0rgije, blago se skriva, cene nc-SpraJe.n? navijajo. Ljudje sc strahoma Kako bomo jutri živeli, s čim «j0 ^ svoje otroke? Krvosesi pa se vo- ple-;. ejegantnih avtomobilih, ropajo in rleHiin 1 ---- iupuju m Hi Ronsumenta in profitirajo po 300 na valuti. V takih časih Pr^pi'ar!ai° v Belgradu vladne krize, se ja’° Za ministrska mesta, izpodrivajo Pa$a: Žega in se zopet pobotajo, se na- Sv0j {’ Potem pa se bodo zopet vsedli na ®alc v°?^ s^°li če ne Peter, pa Pavel, am-ySl_ iz ene kompanije. 3o8ti7s*JP°šteni ljudje, recite, ali ni tega že ih tistim, ki sede na upravnih ,n.ki temu sistemu služijo, se je to že v Šej^v’ vsa) onimt ki imajo še kaj srca Politi*'•am bo prišla država, ki se z njo Vesi Cni dobičkarji in špekulanti tako brez-V^igrajo? ŽELF ZNIČ ARJEM! ?ani5°?.liciia strokovnih železničarskih or-acij Kraljevine SIIS sklicuje Javeo železničarski shod dvorani hotela Union dne 9. de- >ra oh 19.30 uri (pol 8. uri zvečor). Dnevni red: koau P.rocilo delegatov vrhovnega odbora o podvzetih korakih v Belgradu. B^ 5ni('arji! Vaša dolžnost je, da se 11 točno in polnoštevilno udeležite! Vodstvo Koalicije. Isroa® raste- 7„ današnja predborza. 5'ow, jfricli, 7. dec. (Izv.) Berlin 2.60, Ne\v-ja 20o London 21.20, Pariz 39.40, Itali-Praga 5.75, Budimpešta 0.65, Za-;90> Varšava 0.15, Dunaj 0.15, žig. r> K 0.09. greh ooIlai’ 7- dcc’ (Izv-) Praga 84.50, Za-Itali; Budimpešta 9.50, Varšava 218, London 307.00, Newyork 3?.5q ariz r>60-°0> Švica 1450.00, Berlin jarkov, 6. dec. 'lo k< mest bjnir^ ,,rui ozemlju Volge. Prebivalstvo Pr0eru!'KOV> (i- (lec- Okrožje Odesa se je a, "Wilo kot ozemlje, kjer divja lakota, mesta v obsegu 15 vrst je središče golica Zahteve LSndshe stranke. Dr. Korone P^iču. Belgrad, 6. decembra. Danes se je javil pri Pašiču predsednik Jugosl, kluba dr. Korošec, ki ga je bil Pašič prejšnji dan lovil po vsem Belgradu. Pašič je nasproti dr. Korošču izjavil, da so krize krivi demokrati, ker so ponovno kandidirali za notranjega ministra Svetozara Prihičevi-ča, zahtevali zase ministrstvo za agrarno reformo in podobne stvari in hoteli potisniti volivni zakon na zadnje mesto v programu nove vlade, Pašič ima mandat za sestavo nove vlade in želi, da bi bile v ministrstvu zastopane tele skupine: Radikalci, demokrati, Jugoslovanski klub, muslimani, zemljoradniki in slovenski samo-stojneži. Program nove vlade naj bi obsegal proračunt volivni zakon, zakon o glavni kontroli in razdelitev države na upravne oblasti. Ako bi politični položaj zahteval, naj nova vlada takoj izvede volitve. Dr. Korošec je najprej naglasil, da je prva zahteva SLS revizija ustave. Druga najnujnejša potreba je, da se nemudoma popolnoma izpremeni politični pravec v Sloveniji in na Hrvatskem. Državna zunanja politika se mora podvreči kontroli, a notranja politika se mora opreti na pravičnost in objektivnost. Treba je pravično izenačiti davčne zakone, valutna oolitika mora kreniti na čisto neva pota. vsemi sredstvi je treba zatreti korupclfr: na carinskih uradih in podobnih obla^ x Bistveni del programa SLS so dalje socialnopolitična zahteve za socialno gospodar skopo! itično osamosvojitev delavstva, za kmeta in obrtnika, katerim mora zadostiti pravična socialna zakonodaja. Končno je dr. Korošec izpregovoril odločno besedo za versko strpnost in opozoril na slabo gmotno stanje jugoslovanske katoliške duhovščine. Po pogovoru s Pašičem je dr. Korošec obiskal Protiča in predsedn, zemljoradni-škega kluba Vojo Laziča. 1 umi delavnih se odpravila. Belgrad, 7. dec. Odsek zakonodajnega odbora je včeraj sprejel naslednjo ureditev delavnega časa: Podjetja se razdele v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo rudniška in industrijska podjetja, ki zaposlujejo najmanj 15 delavcev. V tej kategoriji ostane splošno osemurni delavnik. Vendar pa smejo posamezna podjetja delo podaljšati za eno uro, če se za to izreče štiri petine vsega delavstva v tajnem glasovanju. V drugo kategorijo spadajo manjša obrtniška podjetja z manj nego 15 delavci. Kot redni delavni čas velja osem-, devet-ali deseturno delo, ki ga za posamezne stroke določi minster za socialno politiko v sporazumu z ministrom trgovine in po za- slišanju trgovskih in delavskih zbornic. To se mora zgoditi najkasneje v šestih mesecih. V tretjo kategorijo spadajo prometne stroke, za katere se določi delavni čas potom naredbe prometnega ministrstva. Potemtakem ima ostati osemurni delavnik le še na papirju zaradi lepšega. Delavstvo se bo moralo zanj na vsi črti znova boriti. Splošno gospodarstvo od tega ne bo imelo nobene koristi, pač pa bodo imeli podjetniki vedno v rokah sredstvo, da pritisnejo na delavstvo in delajo zmedo v njegovih vrstah. To je delo demokratov, predvsem dr. Žerjava, ki lovi delavce v svojo »Samostojno delavsko unijo«. m z Mna na nsjne dohičhe? — Zsftn a: narstnn deiaueen. Sz zakonodajnega odbora- 7. decembra. Na včerajšnji ril, da se o teh naredbah razpravlja v posameznih sekcijah. Nato se je nadaljevala debata o zakonu za zaščito delavcev Belgrad seji zakonodajnega odbora je sprožil posl. Vojislav Lasič debato o zakonu glede davkov na vojne dobičke, ki je bil svoje-časno vrnjen sekciji, ter o naredbi o začasnem reguliranju plač ministrov na razpoloženju ter o naredbi glede zakupa prevoza preko rek in jezer ter o naredbah glede poljedelskih kreditov, o katerih se še ni razpravljalo. Predsednik je odgovo- Hote *ra dobesedno vsled lalcote. Porini se is m I&mlloracSmtei odbili ponudbo. Belgrad, 7. decembra. (Izv.) Včeraj okrog 12. ure je bil ministrski predsednik Pašič sprejet od kralja in mu pojasniL politično situacijo. Informiral ga je o pogajanjih s političnimi strankami in o željah posameznih klubov. Kralj je Pasica pozval, da naj se rešitev krize pospeši, da se sestavi nova vlada in prične parlament delovati. Belgrad, 7. decembra. (Izv.) Iz krogov, ki so blizu Pasica, se doznava, da hoče Pašič krizo zavleči vsaj do glavne letne skupščine radikalne stranke, ki se vrši 12. in 13. t. m. v Belgradu. Trdi se, da je to krizo izzval Pašič namenoma, da bi mogla opozicija, katere oster nastop se pričakuje, popolnoma odkrito kritizirati delovanje notranjega ministra in ostalih demokratskih ministrov. S krizo je hotel Nikola Pašic dati svobodne roke tudi pri- Hazpsa MC&ts. London, 6. dec. Zaradi predsfoječega zasedanja parlamenta je moral Lloyd George opustiti namero odpotovati y ,Wa-shington. Berlin, 6. dec. Pri monakovski podružnici ^Pfalzische Bank- v Ludwigshafnu so neodgovorne manipulacije z devizami povzročile izgubo 340 milijonov mark. Akcijski kapital in rezerve zavoda so izgubljene. S pomočjo zavodov »Rheinische Kre-ditbankc in »Deutsche Bank« so preprečene izgubo klijentele zavoda »Pfiilzische Bank«. o katerem je vladala precejšnja enotnost pri zastopnikih vseh klubov. Pri glasovanju za posamezne člene so bili sprejeti vsi členi tega zakona z malenkostnimi izpre-membami člena, ki govori o zmanjšanju števila uradnikov delavskih inšpektoratov. stašem sporazuma s Slovenci in Hrvati, predvsem Stojanu Protiču, ki je, kakor znano, podpredsednik radikalne stranke. Belgrad, 7. decembra. (Izv.) Sinoči od 6. do pol 9. ure se je vršila plenarna seja zemljoradniškega kluba. Predsednik Lazič je sporočil Pašičev predlog, da naj zemljoradniki vstopijo v vlado ali jo vsaj podpirajo pri donešenju zakona o administrativni razdelitvi države in volivnega zakona. Po daljši in precej burni debati so poslanci ta predlog soglasno odbili. Ne samo, da ne nameravajo stopiti v vlado, oni je tudi ne bodo v nobenem slučaju podpirali. Sestavili so pismo, ki so ga danes oddali Pašiču. Vsebina je prav kratka. Med ostalim pravi, da med radikalci in demokrati na eni strani in zemljoradniki na drugi, ne obstoji niti ena skupna točka programa in je zato vsako skupno delo nemogoče. Bern, 6. dec. Zvezni svet je sklenil, dovoliti bivši cesarici Žiti kot materi bolnega otroka prihod v Švico s pogojem, da mora takoj, ko bo izvršena operacija in bo odstranjena nevarnost, deželo zopet zapustiti. Dunaj, 7, decembra. Kakor javljajo listi, je bilo zadnje dni 12 mažarskih komunističnih beguncev, ki so se nahajali na Dunaju, izgnanih, ker se je ugotovilo, da so kršili pogoje, pod katerimi jim je bilo dovoljeno bivanje na Dunaju, namreč da se ne smejo politično udejstvovati. Med izgnanimi je šest bivših ljudskih komisariev Kunoveča režima. Diitlhi dan ISZ1 Na slovesen način praznuje jutri katoliško dijaštvo praznik Brezmadežne. Ju< tranja cerkvena slovesnost bo kot veličastna ouvertura združila stotine naših mladih k iskreni manifestaciji za one ideje, katere gledamo v srcih našega dijaštva kot luč, ki osvetljuje temo bodočnosti. Naj s d katoliško dijaštvo zaveda, da ta dan ni samo. Bolj kot kdo drugi, se priključuje ts dan tebi krščansko socialno delavstvo, vi« deč v tvojih stremljenjih in načrtih osnov/ nove, krščanske bodočnosti. Krščansko socialno delavstvo pa pozivamo, da to svoje mišljenje pokaže tudi na zunaj in se vseh slovesnosti Dijaškega dna v čim najobilnejšem številu udeleži Spored: Ob (;. uri zjutraj: Stolna cerkev: Sv. maša in skupno sv. obhajilo vsega ljubljanskega katoliškega dijaštva. Sv. ma« šo daruje in obhaja prevzvišeni vladika ljubljanski. Oh pol 10. ari dopoldne: Velika dvorana' Ljudskega do;na: Slavnostno zborovanje: a) Naš prapor, govori dr. A. Gosar. b) Pred tronom nebeške Kraljice, govor. c) Mi, Orli S govor. č) Slovesen sprejem v Akad. Orla. d) Zakaj in kako tudi me v boj, govor, e) Katoliški dijak in ljudstvo, govor f) Zaključna beseda. Ojjidnba: Med posameznimi točkami slavnost* nega zborovanja petje (Naša himna, Zdrava zemlja; vse Gospa, Orlovska, Pravde Bog itd.). — Ženstvo zavzame prostore na galeriji z vhodom z Lončarske steze, moški v pritličju dvorane. — Pristop k slavnostnemu zborovanju ima vse članstvo kršeati' sko socialnih organizacij, ki se izkaže pri vhod* z izkaznico svojega društva (odseka). Ob pol 20. uri: Velika dvorana kot. Union: Telovadni večer Dijaškega Orla iu Orlic-dijakinj. Prosta zabava; Sodeluje godba Dravske divizije. Žalostne siihe žnlnst-niti rsuasr. Nad vse mučen in žalosten dogodek se je odigraval dne 5. decembra 1921 na ljubljanskem okrajnem sodišču. Tiste berače in beračice, katere je policija aretirala na povelje tistega Ivana Hribarja, kateri kot buržujski župan ljubljanskega mesta ni znal izvesti preskrbe revežev in je trpel tudi kot policijski šef Ljubljane beračenje v mestu, je moral soditi in obsoditi okrajni sodnik dr. Stojkovič kot sodnik, dasi bi jih bil, o tem najmanj ne dvomimo, najrajši oprostil. Razvila se je zelo žalostna slika naših nevzdržnih socialnih razmer. Paznik je privedel v dvorano deset beračic: stare ženice, ki so sedele od petka naprej v preiskovalnem zaporu: Neža V ... je stara 79 let! Zakaj ste beračila?; .Ker nimam živeža; draginja je strašna!« Marija C... je povedala: i>Mož je delal pri Filipu Supančiču. Padel je s strehe; 9 kron nezgodne rente dobiva mesečno, 50 krajcarjev pa mu da mesto na dan. Sin nama je že pred vojsko umrl. Doma primanjkuje živeža. Taka draginja je! Morala sem prositi. Kaznovana še nisem nikdar bila k Matilda K ... e stara 61 let. Popolnoma je onemogla: Rekla je: >Ne morem se drugače pozimi preživiti, kakor da beračim ob petkih. Poleti sem delala, toda draginja je taka, da moram beračiti.*. Lenka K ... je stara ravno 80 let. Beračila je 80 letna starka, da si kaj pribolj-ša. Iz revne hiše je! Najstarejša med revicami je bila leta 1839. rojena (torej 82 letna) starka Ana P...! Povedala je: Almožne dobivam 14 kron na mesec. V tej draginji se s tem denarjem res ne morem preživiti. V tri hiše sem šla, pa so me prijeiik Liza T... je mladenka stara 80 let. Kakor njene prednice, tudi Liza še ni bila predkaznovana. Povedala je: »Kar po pravici povem: enmal kruhka sem šla prosit. Eno žemljico sem dobila. Nikoli prej nisem šla beračit, pa ne bom šla nikdar .več!« No: sodbe so bile mile: tiste reve iz mestne ubožnice po 4 dni, druge po 3 dni 1 zapora. Kazen so že vse orestale. Stran »Novi Čas«, dne 7. decembra 1921- stev. 276. Beračicam so sledili berači. Prvi je bil 81 letni stavec Martin E .. Cela Ljubljana ga pozna. Pošteno si je služil kruh, dokler je mogel. V mestni ubožnici na Karlovški cesti stanuje. »Ali nimate tudi hrane? »Jesti v ubožnici na Karlovški cesti nimamo, v Vodmatu dobe jesti!" je odgovoril. Ni siten in nasilen berač. In s sklenjenimi rokami je rekel sodniku: »O, prosim jih!« »Kje dobite denar za jesti?- Kar ga naprosim!« Jakob Sirnik je oženjen. Kap me je udarila. Žena se »martra«. Taka strašna draginja je. Beračil sem samo prvi petek v mesecu!« »Ni več dovoljeno beračiti!« »Od kaj naj pa živim!« Tine Ž... je 76 let star. Rekel je: »Kamne sem žagal, ko jih nisem več mogel, so me pa stran dali. t)ve hčeri imam, ki ne marata zame: saj veste, da berača nihče ne mara!« Tone B... je iz Šmarja doma. Povedal je: »Poleti delam: kosim, okopavam: pozimi pa stopim včasih okoli. V Ljubljan' sem imel smolo: v prvi štacuni, v katr sem stopil, so me prijeli V Ljubljano bom več prišel; na kmetih dobim jesti stik Star je 64 let. (To je očividno zunanji berač.) Ivan V ... je star šele 42 let. Povedal je: Drva žagam, včasih fijakarim. Pred 12. leti sem se v Auerspergovih gozdih vsekal v nogo, od takrat nisem več za težka dela. V štacuno sem stopil, da bi bil dobil za pa-kelc tobaka. Zato pa zdaj že štiri dni sedim!« Jože V ... je povedal, da je bil v Ameriki. Star je 77 let. »Veliko denarja sem poslal domov iz Amerike. Živi mi še 6 otrok, toda nihče ne skrbi zame!« Matevž K ... je star 79 let. Povedal je: »Živim od tega, kar mi dajo dobri ljudje. Imel sem hčer, a je umrla. V »limfabrki« sem delal 20 let, zdaj ne morem več. Prosil sem gospoda direktorja za kako lažje delo; 100 kron mi je dal in pristavil: »Lahkega, Vam primernega dela nimam!« Na-dušljiv sem, poln protina; zato nisem več za težja dela, lahkega pa ne dobim k Jože H... nosi črna očala. Star je 62 let. P.ekel je: »Ne vidim, zato sem mora! iz »fabrke« pri Dev. Mar. v Polju. Z muziko hodim okoli, da se preživim. Imam 4 otroke; a saj veste, kaj so otroci!« Gospod sodnik je tudi te žrtve Hribarjevega človekoljubnega srca — ki so razen 2—3 vsi ljubljanski ubožci — obsodil v take kazni, da so bile že s preiskovalnim za-zenorom prestane. 3*Mitični dogodki. -j- Parlament zopet na dopustu. Na včerajšnji seji narodne skupščine je predsednik dr. Ribar kratko naznanil, da ie vlada v demisiji, vsled česar parlament ne more poslovati. Novo sejo bo sklical, ko se imenuje nova vlada. -F Zanimiv mož. Srbski polkovnik Nikola Premovič je priobčil v zagrebški »Jugoslovanski Njivi« več člankov o naših notranjih narodnopolitičnih odnošajih. Na te članke mu je v »Samoupravi« odgovoril dr. Manojlovič, kateremu sedaj zopet odgovarja v »Njivi« polkovnik Premovič. Tu. čitamo tele zanimive odstavke; »G. dr. Manojlovič naglasa, da se je la naša nova dtžava ustanovila »temeljem sijajne zmage srbske vojske«. To je resnica, toda s popravo: tudi temeljem svobodne volje hrvatskega plemena. To popravo mora pisec sprejeti brez srda, enkrat zato, ker je to resnica, drugič pa zato, ker je to taki. Vloga srbske vojske je dobro snana kakor nam, tako tudi celemu sveti’ in to njeno često naglašanje s srbske strani ji ne bo prineslo večje slave, pač pa več protivlje-nja. Če je Grkom in Italijanom treba, da govore o lovorikah svojih armad zaradi psihološkega učinka, premame in samo- premame, nam tega ni treba. Sodobniki bodo mislili o nas resnejše in z večjo ljubeznijo. Zgodovina nam pa itak ne bo od- j rekla resnice. Srbska vojska, ki je srbski narod, niti ni hotela niti mislila, da bi na- ; silno priedinila Hrvatsko, Ona je olajšala j Hrvatom, da pridejo do svobodnega izra- J za svoje volje. Ta volja je drugi važen či- j nitelj pri ustvarjenju te države. Brez te volje Hrvatov srbsk«. vojska ne bi ustvarila te države, ampak svojo srbsko državo.« — Dalje zavrača Premovič pavšalni očitek »avstrijske mentalitete, in pravi med drugim, da je avstrijska mentaliteta, kar tiče reda, dela in organizatoričnih ssosobnosti j daleko dovršenejša nego srbska in hrvat-ska. Neprestano očitati hrvatsko in avstrijsko mentaliteto kot istovetno stvar ni ne okusno, ne bratsko in ne politično modro. — Polkovnik Premovič je bil nekaj časa načelnik v vojnem ministrstvu, sedaj službuje v Zagrebu. — Vsekakor zanimiv mož! 2)nevni dogodki — Izpremeujeua pravila Jugoslovanske Strokovne Zveze je osrednja vlada v Belgradu potrdila. — Aretacija komunističnega agitatorja. Zagrebška policija je zaprla komunističnega agitatorja Franja Puškariča, ki je svoj čas spremljal v Rusijo dr. Sima Markoviča in bi! neugnan razširjevalec komunističnih spisov. Puškarič je bil zadnji čas zaposlen z agitacijo za občinske volitve in je baje osnoval tudi znane komunistične trojke. —Istrski rudarji oproščeni. Minoli teden se je bila vršila kred porotnim sodiščem v Pulju glavna razprava proti istrskim rudarjem, ki so bili o veliki noči priredili nekako vstajo in proglasili na. ozemlju reke Raše svojo republiko. Med rudarji in karabinierji so se "bili vršili hudi boji. Rudarje jc sijajno zagovarjal odvetnik Puecher. Porotniki so krivdo zanikali ter so bili vsi rudarji — 50 po številu — oproščeni in takoj izpuščeni iz zapora. Občinstvo je sprejelo razsodbo z viharnim odobravanjem. — Ungaro-Croata — Jugoslovanski Lloyd, »Riječki Glasnik« poroča, da iz-premeni parobrodno društvo Ungaro-Cro-ata svcie ime v Jugoslovanski Lloyd. — Žaljenje časti. Honorarni zdravnik državnega zdravilišča na Golniku dr. Vučina je odredil, da je moral invalid Anton Košir zapustiti zdravilišče. To je Koširja tako razjarilo, da-je pisal dr. Vučini pismo, v katerem mu je očital, da je neveden in da je zanemarjal svojo dolžnost kot zdravnik. Deželno sodišče ie obsodilo Koširja na 100 kron globe. —-Ko sta 20. oktobra orožnika Josip Narobe in Franc Dežman na Javorniku poizvedovala, je zaklical Ivan Štravs za njima prostaško psovko. Ko sta se orožnika nato vrača, da bi bila ugotovila Štravsovo identiteto, ju je ozmerjal rekoč; »Ali bi radi še kako odškodnino imeli?« Štravs je bil obsojen na dva dni zapora. £jubljanskl dogodki. Ij »Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev« obhaja 11. t. m. svojo 40 1 e t n i -c o. V'1 proslavo tega jubileja in v spomin biskupu Mahniču sc bo vršila slavnostna akademija v nedeljo ob p o 1 5. uri popoldne v dvorani presv. Srca Jez. v semenišču Spored: 1. Davorin Jenko* Molitev (Poje društv. zbor). — 2. Pozdravni govor predsednika. — 3. Dr, Frančišek Lampe — naš a zornik (govor). — 1. Fr. Gerb.č Slo*, ansk" brod. (Petje). — 5. Jože Jagodic; Apostolu in očetu, (Deklam.) — f>. Mahnič — inč katoliškega preporoda, (Govcr.j — 7, Jakob Aljaž: Na dan. (Poje društv. zbor), . Moška in mladeniška Marijina družba v Križankih ima jutri v četrtek v proslavo Marijinega praznika cerkveno slovesnost: zjutraj ob 6. ,ri sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer ob ■ 6. uri pa slovesen shod. Ij Tečaj poljskega jezika. Radi nepri- j čakovanih ovir se vrši prva ura poljskega j tečaja mesto v sredo — v soboto dne 11. j dec. ob 18. uri — v 1. b razredu drž, re- ! alue gimnazije na Poljanski cesti. Od pri- | hednjega tedna dalje, pa sc bo vršil pouk j recino ob četrtkih cb isti uri, l,j Hud pes. Demšarjev pes je skočil v Kolodvorski ulici v dijaka Vinka Pirca in mu sirgal hlače. Ij Huda mesarja. Mesarja Ivan Bizilj in Rudolf Zajc sta v neki kavarni izzivala Franca Vestennajerja. Ko je Vestermajer odšel iz kavarne, sta šla mesarja za njim; Bizilj je zgrabil Vestennajerja za vrat in ga vrgel na tla; ko je vstal, ga je pa Zajc treščil v zid. Vestennajerja so odpeljali v bolnišnico. Ij Nasilnost, Upravitelj cukrarne Marko Gorup je stavil na odgovor radi neke površnosti delavca Antona Cerarja, ki je pričel za to kričati na njega in ga s pestjo po obrazu večkrat tako udaril, da mu je izbil zob in prebil ustnice. li Pretep na Vidovdanski cesti. Mesar Josip Boštiančič, klepar Franc Košenina, Ma- ' riia Čaks in Kristina K!amater so pili in po policijski uri sta se Boštiančič in Košenina na j Vidovdanski cesti stepla, ženski sta pa tako kričali, da sta privabili stražnika, ki ie ženski odvedel v zapor. JCaša društva. d šentpetersko prosvetno društvo se udeleži slavnostnega zborovanja kat. di-jaštva dne 8. t. m. dopoldne v Ljudskem domu z društveno zastavo. P. n. člani in članice se vabijo, da se zbero točno ob pol 10. uri pred Ljudskim domom. DfetffIStiesa S -it.f . Včeraj je imel občinski svet svojo sejo, ki jo je otverii župan or. henč. ha dnevnem redu je več tcČK, ki so ra raziauv.ua eii.ro Soglasno se razveljavi odlok direktorija medne hr&uLuicc, s katerim se g. ivanu Hiiru prepoveduje člans.vo pri društvu zasebnih nahavljeu-cev. — Bolniški omgajni mestnih uslužbencev se zviša prispevek w lo0.0()0 kron. Pri razpravi o odobritvi podpisa 7 odstotnega državnega posojua, ki se je odobril, se oglasi k besedi dr. Stanovnik .(SLS), 'ki je uguvar„a, načinu, kako se je to posojiio podpi.alo.-Ne nasprotuje posojilu, nasprotuje pa, da bi magistralni uradnik podpisal iako visoko posojilo. Naša stranka ugovarja, ker vlada ni dopustila, da bi bil taki at, ko se jo posojilo podpisalo, že deioval občinski svet. Proti podraženju voženj na električni železnici. V razpravo pride predlog finančnega odseka, s katerim se poKrajmsua uprava naprti »a, da se pcdaljža že dosedaj veljavna 10 odstotna davščina za vozne listke do SO. junija 1922. Kremžar (SLS) pri tej točki vpraša župana, če mu je znano, da družna namerava zv*.ali vozno ceno in da je mesečne karte že podražila. Rupnik (NSS) pravi, da je družba mesečne kari e zvišala za 2b odstotkov. — Župan odgovarja, da je tako zvišanje nedopustno Pisarniški pavšali se zvišajo, dcvoiijo se nekateri nabavni nrispevki. — Mestnim šolam se dovolijo dkratne dotacije za razne potrebščine. Pri tem je obe. svetnik Jeglič (SLS) stavil sledeči predlog: Kot dodatek k dotacijam za šolske potrebščine pred.agaro, da se doda kot poseben prispevek samo za učila vsem mestnim meščanskim šolam, in sicer: 1. deški in 1. dekliški po LOGO K, II. deški in II. dekliški v Sišlci ter Licbtenturuu po 2000 K, j torej skupaj 12.000 K. — Predlog se odkaže odseku. Debata o liberalnem učiteljstvu. Finančni odsek predlaga, naj se odobri prispevek po 10.000 K, ki jili je magistralni ravnatelj plačal za sprejem jugoslovanskih profesorjev v Ljubljani iu za sprejem jugos.ov. učiteljskega udruženja v Rogaški Slatini. Dr. Stanovnik (SLS)v imenu kluba SLS izjavlja, da je njegov klub za odobritev 10.000 za sprejem profesorjev, da pa ugovarja odobritvi 10.000 K za učiteljsko Kdruženje, ker je to liberalna politična organizacija In ker se je- ta vsota nakaza.« brez vednosti obč. sveta. (Triller:* Vsi klubi so bili obveščeni. Dr. Stanovnik: Mi nismo podpisali. Kremžar: Klubi niso obč. svet!) Oba zneska se odobrila. Razsvetljava, v Šiški. Šolsko ulico v Spodnji šiški je prevzela mestna občina brez odškodnine v svojo tast Sprejet je bil tudi predlog finančnega odseka, po katerem mora električna zadruga v Spodnji šiški povišati niož s usisliSssiim paj-ccisnam. Spisal Tranquille Chevreau. — Prevet M. J. (Dalje.) »Toda, gospod Mrak, jaz, jaz, pomislite. Ah, kako sem vas nestrpno iskal. Nepopisno! Čujte, čujte ... saj ste gotovo ... toda ne. Hm. Pomislite: videl sem moža z vijoličastim pajčolanom —- —k »O!« »Da.« »01 Kaj pravite! To je zanimivo. Vi! Tudi vi?!« »Kako, tudi jaz?« »Pravim ,tudi vi’, ker sem ga videl — tudi jaz!« »No, in s tem je najino mnenje dokazano. Zatrdno dokazano. Torej oba sva ga videla. Sijajno!« »No, in kako se je zgodilo?« »Veste, gospod Mrak, v nedeljo zvečer, ko sem se vračal iz gledališča, ves popoldan sem imel smolo — toda o tem pozneje —, torej ko sem se vračal iz gledališča: bilo ie že oozno...« »Čudovito: tudi jaz v nedeljo, da v nedeljo ponoči.. »Tudi vi, ravno takrat?« »Da, gospod Strel! No, vidite, s tem je tudi dokazano, da je ta prikazen nad-zemskega izvora, da je duh, ker. se pojav-vlja istočasno na raznih krajih.« »Da, da, izborno. In mislite st: ko grem po stopnicah, bilo ie temno kot v rogu...« Dospod Mrak je široko pogledal in vztrepetal. Gospod Strel je osupnil, prekinil pripovedovanje in vprašal: »Toda, kaj vam je, gospod?« »Nič, nič, le zmrazilo me je. Toda, stojte: odgovorite mi le na eno vprašanje: ob kateri uri in kje ste srečali to bitje?« »Deset je bila že proč. Na stopnicah, ki vodijo v moje stanovanje. Zgodilo se je pa tako-le ...« Stojte, najprvo vam povem jaz. Toda ne. Eh, grozno, grozno! Kako čuden jc človek! Da, domišljija, domišljija,« je mrmral stari gospod bolj sam s seboj kot svojemu tovarišu. Strelu se je Mrakovo vedenje zdelo zelo zagonetno, a preden je še mogel iz-pregovoriti, ga je oni prekinil: fKonec.) število žarnic od 34 na 37 in se ji zato svS* .®i škodnimi od 5000 na 12.000 K. Občinski _sv«uh* Orehek I SLS) je v razpravi poudarjal, da & J* 37 žarnicami šiška ne more biti razsvetljena. “Pf licijskih in drugih razlogov je razsvetljava v sp°°* šiški preslaba. Siska nosi vsa davčna bremena ugodnosti, ki jih imajo drugi meščani. Izrazil J*, di željo, naj bi postala mestna občina član el«, čuo zadruge v Spod. šiški Predlogi obe. sveta Orc-hka so sc nakazali odseku. — Gasilno dnto v šiški je prosilo za odpis veseličnega^ dan*! vlogo, v kateri se krepko poudarja, da če se d Stvu ne ugodi, nni pa obeinu nastavi stalno Plac~v gasilce v Šiški. Društvu se veselični davek ne piše. pač pa se dovoli podpora v višini 1000 K. Prevozniku Turku se zvišajo prispevki mestne vožnje. — Parceli ob Narodnem prodasta za zgradbo monumentalne palače po uhiskouiu zavodu /osebnih nameščencev po 5w . 600 K meter. — V upravni odbor Mladike se OJ lijo: Jeglič (SLS), Kocjan (JSDS), P®** (NSS) in Marn (JDS). Proti previsokim stavbam. .. i Obč. svet. Pirc je stavil sledečo resolucijo. Ker se pričenja v Ljubljani stavbna si dovoljujem prositi gospoda župana, da nar>^ mestnemu stavbnemu uradu, da strogo pazi. . pri novo projektiranih stavbah brezpogojno “r* števa § 37. stavbnega leda, ki predpisuje BWM“g dovoljeno višino novih stavb, ki se ne sme pr • račiti. Mestni stavbni urad naj pazi tudi, da s® glede na določbe § 37 stavbnega reda rešpektu«" (udi stari sklepi občinskemu sveta glede dop®^ višine novih stavb v že začetih blokih ter da b®? višine novih stavb v skladu z višinami že ob> e čih stavb v teh blokih, ki jih ne smejo skaziti ® spravljati uličnih oblik z ravnotežja. Za regulacijo Mirja. Obe. svet OgriD in tovariši vlagajo nas; .-amostalni predlog: Občinski svet skleni: A. Na takoimenovanem Mirju, kjer so grap1 go enostanovanjskih hiš ter se misli se Prl-.- ja J"eto to še bolj nadaljevati, uaj se potrebne c ">'*r »«. voutr ln in ulice še to zimo uredijo, istotako naj se.spopv^ kanalizacija. Zajedno naj se s tem podaljša ! -PRtn* ved kakor tudi električni vod ter uredi c ^ razs vet Mava. Stroški za cesto in kaiializt)cll®. ,s .j».r so krijejo iz touda dvajsetmilij-nskega cijskega posojila, za vodovod noj se zviSa -Pr.*? naj na na več porabe vode. n. podaljšanje . . eHitrifcb; se krije iz tekočih sredstev. Predlogi naj se žejo tozadevnim odsekom. sta* ili d«?* Javna stranišča. Obč. svet. Pirc in tovariši so interpelacijo: Javna stranišča so povečini neočiščena-. —. da se razširja iz ujih smrad po bližnji okolKV uolako je pcmmi'k,iva razsvetljava. _je. G. župana prosimo, da potrebno ukrene s de odpravo teh nedostatkov, . :: J Obe. Za podržavljanje dekliškega liceja. ■ ..jjj vet. ,-eg.ič ie stavil sledeči ■ ,vič nujno g predlog: i. O.tiu.iu svet skieni vu>vic nujuv trebo,