Poštnina plačana v gotovini Štev. 102. V Ljubljani, petek 6. maja 1938. Leto lil Sklepi Male zveze o Podonavju, o sporazumu z Madžarsko in sosedstvu z Nemčijo Sinaja, 6. maja. Snoči ob 18.45 so predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta in romunski zunanji minister Comnen Petrescu sprejeli poročevalce listov v dvorani hotela »Palače«. Romunski zunanji minister Comnen je tam prebral zbranim časnikarjem tole uradno poročilo: »Stalni svet držav Male zve ze se je sestal na redno zasedanje v Sinaji dne 4. in 5 maja 1938 pod predsedstvom Nikolaja Petresca Comnena, romunskega zunanjega ministra. Jugoslavijo je zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič, češkoslovaško pa zunanji minister dr. Kamil Krofta. I. Trije zunanji ministri so proučili razne dogodke, ki so se pripetili v mednarodnem položaju od zadnjega zasedanja in so podrobno izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki se posebno tičejo politike Male zveze. Soglasno so prišli do tega, da je treba nadaljevati vsa prizadevanja za sodelovanje pri vsakem sporazumevanju in pomiritvi. Stalni svet Male zveze je jjosvetil posebno pozornost nedavno sklenjenemu angleško-italijanskemu dogovoru, ki se mu zdi visokega pomena za ohranitev trajnega miru. II. Stalni svet je kar najpozorneje proučil razmerje med državami Male zveze in Madžarsko. Stalni svet vztraja soglasno pri svoji želji, da nadaljuje razgovore, ki so v teku in ki jim je cilj, doseči sporazum in medsebojno zaupanje v donavski kotlini. III. Mala zveza ponovno potrjuje čustva zvestobe do ZN in podčrtava izjavo,_ ki jo je podal v imenu treh držav zastopnik Romunije na zadnjem zasedanju sveta meseca januarja t. 1. Izreka voljo, da pripomore k uresničenju mednarodnega sodelovanja, kakor so ga razumeli ustvaritelji ZN. Stalni svet se je seznanil z dnevnim redom prihodnjega zasedanja ZN in je ugotovil popolno enakost stališč svojih članov glede stališča, ki ga bo zavzel romunski delegat kot zastopnik Male zveze v svetu. IV. Stalni svet je z največjo pozornostjo proučil s pravne in dejanske strani novi položaj na Donavi glede plovbe in si je edin, da v interesa vsen, ki so doslej sodelovali pri pospeševanju medsebojne trgovine v Podonavju, da doženo najprimernejši način za nadaljevanje moralnega, tehničnega materialnega sodelovanja. V. Stalni svet jemlje na znanje in odobrava sklepe tl. zasedanja gospodarskega sveta, ki je bilo v Bukarešti od 9. do 18. marca t. 1, Trije zunanji ministri so bili srečni, da morejo ugotoviti, da gospodarska Mala zveza čedalje plodoviteje razvija svoje delovanje od leta do leta, in so sklenili, da bodo njihove oblasti proučile in izvedle vse ukrepe, ki jim je namen utrditev raznih gospodarskih zvez med državami Male zveze. VI. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male zveze bo na Bledu konec avgusta 1.1.« Sinaja, 5. maja. AA. Po objavi sklepnega komunikeja o zasedanju konference Male zveze je predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič izdal po radiu tole poslanico romunskemu narodu: »Sestanek sveta Male zveze, ki je bil v slikovitem snežnem okviru Sinaje, prinaša kakor Parade za Hitlerja Vate 300 voinih pred Napolijem Neapel, 6. maja. AA. (Stefani) Hitlerjev sprejem v Neaplju je bil veličasten, čeprav vreme ni bilo ravno najlepše. Neapeljsko prebivalstvo ter številne množice ljudi iz okolice je manifestiralo za Adolfa Hitlerja. Predsednik neapeljske občine je objavil proglas na prebivalstvo, v katerem posebno poudarja, kako je Neapelj ponosen na ta visoki obisk in na to, da more dati izraza svojemu veselju, da sta Italija in Nemčija najprisrčnejši prijateljici Vreme je bilo lepo in morje mirno za veliko pomorsko manifestacijo, ki je bila prirejena na Čast visokemu gostu iz Nemčije, Adolfu Hitlerju. Na teh pomorskih vajah je sodelovalo 200 enot italijanske mornarice. To je najveličastnejša pomorska manifestacija, ki je bila kdajkoli prirejena na Sredozemskem morju. Ob obali neapeljskega Pristanišča je z največjo pozornostjo spremljalo te velike manifestacije 30.000 gledalcev. Veliko število gledalcev pa je bilo tudi na ladjah, med katerimi je tudi velika italijanska prekooceanska ladja »Rex«. Samo na njej je bilo 2000 ljudi. Med drugimi je gledala s te ladje italijanske mornariške vaje vojvodinja Marija Savojska, številne ugledne osebnosti iz Italije in Nemčije ter veliko Število časnikarjev. Eskadra je odplula iz neapeljskega pristanišča tesno povezana, pred njo pa je odplulo brodovje najmodernejših torpedovk. Sredi eskadre sta bili križarki »Cavour« in >Cesare«. Nad ladjami so krožila vodna letala. Na krovih vseh ladij vihrajo Halijanske in nemške zastave. Zunaj na odprtem morju se je ta skupina ladij srečala z drugo sku-Pino, ki je priplula od drugod. To drugo skupino ie tvorilo 24 križark. Poleg tega je bilo še 90 podmornic. Kmalu zatem, ko je odplula prva skupina ita-'Uanskih vojnih ladij iz neapeljskega pristanišča, le tudi že začela z vajami. Uprizorjen je bil na- vsa prejšnja zasedanja, sklepe, polne iskrenosti, jasnosti in dobrih namer. V tej božični panorami smo služili prijateljstvu in miru med ljudmi. Želel bi se zahvalili romunskemu zunanjemu ministru, ki dostojno zastopa plemenite tradicije, s katerimi se Romunija tako ponaša za topli sprejem, ki nam ga je priredil. Srečen sem. da morem preko atmosferskih valov poslati romunskemu narodu prisrčen pozdrav svoje domovine in iskrene in tople želje za blaginjo velike Romunije pod srečno vladavino kralja Karola II.« »V popolnem medsebojnem soglasju smo ladij in podmornic pad podmornic na dve veliki trgovski ladji. Ta prva vaja je sijajno uspela in se je takoj zatem pričela druga, ki je bila v namišljenem napadu štirih oddelkov torpedovk na isti dve ladji. Ladje, ki napadajo, je varovala gosta umetna megla. Nato je sledila najbolj zanimiva točka teh pomorskih vaj. Nekaj križark in torpedovk je začelo obsipavati s topniškim in strojniškim ognjem ladjo >San Marco«, ki je služila za tarčo Na krovu ni bilo videti nikjer žive duše. V pomoč ladji »San Marcoc so prihitele zatem križarke in številna vodna letala, ki so varovala omenjeno ladjo z gosto meglo. Včerajšnji popoldanski spored je bil končan s srečanjem dveh oddelkov bojnih ladij s podmornicami. Vrnitev v Rim in nova volna parada Rim, 6. maja. o. Sinoči je bila v neapeljski operi San Carlo slavnostna predstava Verdijeve opere »Aida«, pri kateri so sodelovali najodličnejši italijanski pevci. Hitler se je predstave udeležil v spremstvu kralja in prestolonaslednika. Po predstavi je Hitler odšel na postajo Mergellina in prebil noč v vlaku. Vlak je zjutraj odpeljal v Rim, kamor je prišel ob 9. Na osrednji rimski postaji Termini ga je sprejel Mussolini z italijanskimi in nemškimi ministri ter se ž njimi odpeljal v Kvirinal. Predsednik italijanske vlade je iz Rima v Neapelj in nazaj potoval sam. Po zajtrku v Kvirinalu je Hitler v družbi italijanskega vladarja odšet v Vio dei Trionfi, kjer je s kraljeve tribune gledal drugo veličastno vojaško parado, v kateri je korakalo 30.000 mož iz vseh panog italijanske vojske, med drugim 2500 konjenikov, GOO oklopnih avtomobilov, 400 tankov. Parada je trajala od 10 do 12. Gledale so jo ogromne množice prebivalstva. danes končali kot zastopniki prijateljskih in zavezniških držav Male zveze sedanje redno in koristno zasedanje stalnega sveta Male zveze. Srečen sem, da lahko ugotovim, da smo s tega sestanka iskreno ponudili roko našemu sku-nemu sosedu v želji, da s tem pripomoremo k miru v tem delu Evrope.« Snoči ob 20.30 so bili predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. K. Krofta in romunski zunanji minister Petrescu ter člani češkoslovaške, jugoslovanske in romunske delegacije na večerji pri kralju Karolu. Vesti 6. maja Voditelj Zeppelinovih delavnic v Fricdrich-hafenu dr. Eckener je odpotoval v Združene države, kjer se bo pogajal z ameriško vlado, da bi preklicala prepoved za izvoz plina helija v Nemčijo. Nemška odprava za letošnji vzpon na Nanga Parbat je dospela v Bombay, odkoder bo odpotovala v Malajsko gorovje. Barcelonska vlada je odpravila tobačni monopol in zaprla vsa skladišča ter trafike, ker nimajo državne tovarne nič več tobaka na razpolago. Kadilci so navezani že dalj časa zgolj na drevesno listje. Nova vrednost francoskega Iranka bo določena z ozirom na angleški funt, za katerega bodo po uradnem določilu plačevali od 175 do 180 frankov. Francoski notranji minister Sarraut je izdal odlok, da morajo vsi prefekti v svojih okrožjih uradno določiti ceno živežu po novi vrednosti franka. Največfi švedski potniški parnik, ki ga izdelujejo italijanske ladjedelnice, bodo spustili v morje v Tržiču pri Trstu 29. maja. Za botro mu bo kneginja Kristina, žena kneza Karla, brata kralja Gustava. Švicarsko trgovsko odposlanstvo je dopotovalo v Berlin, kjer se bodo začela pogajanja za ureditev trgovskega prometa z bivšim avstrijskim ozemljem. Francosko atlantsko brodovje je včeraj odplulo iz Bresta na velike vaje, ki bodo trajale mesec dni. V Londonu je izšel deseti zvezek uradnih listin o svetovni vojni in o njenih vzrokih. Knjiga vsebuje važne dokumente iz arhivov zunanjega ministrstva in več pisem pokojnega kralja Jurija V, bivšemu nemškemu cesarju, da bi preprečil vojno. Posebno zanimivo je kraljevo pismo siru Edwardu Greyu, v katerem pravi kralj, da je opozoril cesarjevega brata Henricha, da Anglija ne bo mogla držati križem rok, če bi Nemčija napadla Rusijo. Angleška poslanska zbornica je brez prerekanja sprejela pogodbo med Irsko in Anglijo, ki so jo podpisali pretekli teden. Švicarski državljani v rdeči Španiji so poslali nujno prošnjo svoji vladi, naj jim takoj pošlje živeža in drugih življenjskih potrebščin, ker so sicer obsojeni na stradanje in pomanjkanje. Opozorilo diktatorskim državam, naj s svojim vojnim rožljanjem ne tirajo sveta v neizbežno vojno, je izrekel ameriški državni tajnik za vojsko Woodring. Poljski zunanji minister Beck bo na vabilo švedske vlade 25. maja potoval v Stockholm. Tam bodo najbrž razpravljali o zvezi severnih držav, katerim naj bi st pridružila tudi Poljska, Južnoameriška Bolivija naj bi pri Zvezi narodov posredovala, da bi Zveza predlagala premirje med vojskujočima se strankama v Španiji. Svoje poslaništvo na Dunaju je spremenila v. konzulat včeraj tudi Finska. Sedmorčke je rodila neka ženska v kraju Ba-jamu na otoku Kubi, Vsi otročički so ostali živi. Velike poplave so nastopile po tistem predelu Madžarske, ki leži pod gorami, kjer se je zaradi nenadnega toplega vremena začel močno tajati sneg. Več železniških zvez je pretrganih. Za pol milijarde angleških funtov kapitala (120 milijard dinarjev) je zbežalo pod vlado ljudske fronte iz Francije. Glavna vodovodna cev v Benetkah je počila in je voda preplavila nekatere predele ter vzbudila veliko razburjenje. 3000 bojnih letal bo v kratkem imela Anglija po novem oborožitvenem načrtu. Priprave za češkoslovaške občinske volitve so v polnem razmahu in pričajo o tem, da bodo 22. maja skušale spraviti vse stranke na vo-lišče zadnjega svojega pristaša. Vojaška vstaja na Češkoslovaškem, o kateri so raznesli glas narodnosocialistični listi, je še vedno predmet prerekanja med nemškim in češkoslovaškim tiskom. Angleški kralj Jurij VI. je sprejel novega nemškega poslanika v Londonu von Dircksena. Letalski sporazum sta sklenili ČSR in Madžarska, ki boeta v kratkem začeli reden promet med Prago in Budimpešto. Občni zbor mednarodne časnikarske zveze bo od 22. do 28. maja letos v Varšavi in Krakovu. Notranje posojilo 24,000.000 funtov šterliugor za oboroževanje je razpisala Madžarska. Tega posojila bo 14 milijonov podpisala industrija, 10 pa zasebniki. Ogenj je uničil največji francoski prekomorski parnik »Lafayette Union« (vhod kot v kino jUnion«). Vabimo članstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. Skozi okna, obrnjena na Quai Lif-laj je udarila siva svetloba. V smeri proti gradu so se kopičili črni oblaki. »In sedaj znamenje,« je rekel Con-nolly. Iz kota v sobi je privlekel puško, ki jo je sam najbil. Nato je peljal Antiopo k oknu in ji dal orožje v roko. Ura v sobi je odbila enoj to je bila ura, ko je pred sedemkrat petimi leti, 24. aprila 1881, leta zagledala luč ave-ta deklica, ki naj bi zdaj izpolnila šest stoletij staro prerokbo. Pierre B6noit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bofev za svobodo 49 »Kam nas peljete?« je vprašal profesor Henriksen, ki na« je komaj dohajal. »Tja, kamor mi je ukazano.« Jaz sem molčal in nisem spraševal »Ura je za minuto prehitra,« je Potrudil eem se pa, da sera kljub tem- dejal Clarke. Nasproti hiše je sedel na stopnišču angleški vojak, žalosten, majhen, rumen Tommy. Bulil je v prazno in ni videl cevi puške, ki jo je neizprosni sem opazil rumen pramen luči. ^ Gospod Ralph je potrkal še enkrat. »Gospod Hughesi Halo, gospod Hughes.« »2e odpiram, gospodje.« Slišali smo, kako je nekdo odrinil ni noči pazil na pot, po kateri smo železne zapahe. Vrata so se odprla il i4am U I m m •% n f M 'liti tl A f ^ 1 X* M IM a k m. ? ¥ 1 t_? _ A J.’l! * vrhovni poveljnik revolucionarne voj- severovzhodu. hiteli, da bi v sili znal najti nazaj. Iz zahodnega in južnega dela mesta je bilo neprestano slišati pokanje pušk in ropotanje strojnic. ŠU smo proti samo na pol. Vsi štirje smo sledili gospodu Ralphu v majhno prodajalno. Pearseja, predsednika začasne vlade. Gospod Pearse va6 noče izpostavljati neizogibnim neprijetnostim, ki jih prinaša boj, vendar pa je smatral za potrebno, da stanujete v bližini glavnega stana. North King Street trenutno ni torišče boja. Zato je bil naprošen gospod Hughes, lastnik te hiše, da vam izkaže gostoljubje. Republikanska vlada smatra za dolžnost, da ste vedno na varnem in zato mi je naročila, naj vas opozorim, da se oddaljite od tu samo tedaj, če je mogoče. Jutri zjutraj ob osmih bom zopet prišel in vas odpeljal na kraj boja, kjer boste na licu mesta lahko priče vsem dogodkom. Nocojšnjo noč pa izkoristite za počitek in spanje. Naslednje noči bodo najbrž bolj ne- »Lep dober večer, gospod Hughes, mirne ... Gospod Hughes!« ske nameril nanj. Antiopa si je dala brez odpora voditi roko Nenadno se je zdrznila. Na vrhu droga za zastavo, ki je bil postavljen na cesti, je visela rdeče-modra zastava, zastava Anglije, Škotske in Irske. Naglo si je prislonila orožje. Strel je počil. Krogla je preluknjala »Union Jacka«. Z vseh strani se je oglasilo streljanje. Bitka se je pričela. DEVETO POGLAVJE Boji na Liiferju »Ali bi mogel dobiti kaj plošč za svoj fotografski aparat?« je vprašal baron Idžumi, »moja zaloga je pri koncu« Zaradi strašnega požara je nebo nad nami rdelo, ulice so bile pa zato še temnejše Te gospode sem vam pripeljal v imenu republikanske vlade. Ni vredno zopet zapirati vrat, ker bom takoj šel.« Gospod Hughes se je popraskal po glavi. Nismo vedeli prav, ali se čuti z Profesor Henriksen ni prenehal go- našim obiskom počaščenega ali pa rav- drnjati. no nasprotno. Zdel se nam je pošten; V poročilu ne bom pozabil,,.« »Mir, če smem prositi,« je suho pripomnil gospod Ralph. Šli smo še kakih dve sto korakov in se ustavili pred temno, mirno hišo. Gospod Ralph je pritisnil na svojo žepno električno svetilko in zašepetal: »Da, na mestu smo.« Udaril je po vratih. »Kje smo?« je vprašal polkovnik Harvey, »ali nismo v bližini Curch-Streeta?« »Res nismo daleč stran, gospod polkovnik, v North King Streetu 172 Gospod Ralph je odgovoril z za- smo,« je odgovoril Ralph ameriškemu »To bi nam morali prej povedati, star je moral biti kakih šestdeset let. »Saj ste gotovo že obveščeni?« je vprašal gospod Ralph. »Obveščen,« je dejal gospod Hughes, »to že, ampak ...« »Toda, kaj?« »Mi smo samo mali tTgovci in smo __________________ t_______ _ . komaj osem dni tukaj. Bojim se, da smatram za popolnoma nemogoče — gospodom ne bom mogel postreči z da se ne bi stvari razvile tako, kot že- »Da?« »Upam, da je za gospode že pripravljena večerja.« »Moja žena pravkar pogrinja mizo.« »Prav. Pristavljam še, gospod Hughes, da ti gospodje ne pripadajo upornikom. Gospodje niso niti Irci. Zaradi njihove navzočnosti ne boste imeli ni-kakih neprijetnosti. Nasprotno.« »Nasprotno?« »Da, kakor sem rekel, gospod Hughes: Nasprotno, navzočnost teh gospodov pomeni za vas in za vaše samo varstvo, razen v primeru — kar pa jiičljivun posmehom. »Trgovine so ob tej uri zaprte.« Naglo nas je odpeljal s seboj, zastopniku spoštljivo, kakor vedno, kadar mu je odgovarjal. vsem, kar bodo želeli. »Tega se bojim tudi jaz,« je dejal profesor Henriksen, ki se je ves čas razočaran oziral po prodajalni. »Gospodje niso tako natančni,« je ostro dejal gospod Ralph, Obrnjen s hrbtom proti profesorju Henriksenu je nadaljeval: »Gospod polkovnik, gospodje, 6em Iz hiše 6mo slišali šum. Pod vrati sem vas privedel po nalogu gospoda limo mi, Sicer nimam ničesar več pripomniti Na svidenje jutri zjutraj ob osmih, gospodje.« V hipu je izginil skozi priprta vrata. Sledili smo gospodu Hughesu v so-bo za prodajalno. Soba je bila zelo prijetna. Gospa Hughes je ravno pripravila mizo. Gospa Hughes je bila skromna, nežna, petdesetletna *»»• Dve hudi nesreči Ljubljana, 6.>maja. V Podsmreki 60 ee včeraj popoldne splašili konji, vpreženi v težak voz drv. Nesreča je hotela, da je z voza padel 15 letni posestnikov sin Ivan Remec iz Podsmreke in prišel pod voz, tako da so mu šla kolesa čez trebuh. Takoj so poklicali ljubljanske reševalce, ki so ponesrečenca naglo prepeljali v bolnišnico. Remec je dobil hude notranje poškodbe. — Poštni praktikant Zdravko Dovjak, stanujoč v Dravljah 135, pa se je včeraj vozil s kolesom proti domu. Padel je v obcestni jarek in se močno poškodoval. Dobil je notranje poškodbe. Tudi njega je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Nad 200 let stara hiša pogorela Zalog pri Ljubljani, 6. maja. Snoči okoli 20.50 ob mraku je posestnik Kočar zapazil, kako se je začel valiti izpod strehe hiše št. 4 v Zalogu gost dim. Hitro je alarmiral sosede in vaščane, da so prihiteli na pomoč. Goreti je začelo na podstrešju hiše po- COCrnmrt 1\ f« » ! • ^ T) .. 1_ .1 ’ T> 1 _ t • .------ r---------------poslopje, ----- P°d- Vsp je do tal pogorelo. Z največjo težavo s,° pohištvo in živino. Pri reševanju je domači sinček dobil hujše opekline. Ostal pa je v domači oskrbi pri sosedu. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Zaloga, Zgor. Kašlja, Sostra in Most. . Hiša z vsemi poslopji je bila v slabem stanju, krita s slamo. Kakor pravi vaška kronika, je bila ta hiša stara že nad 200 let. Orožniki iz Vevč so delali pri gašenju red in so naposled ugotovili vzrok požara. Dimnik je bil v zelo slabem stanju, tako je bilo možno, da so iskre letel« v podstrešju okrog in se je vnelo tramovje. Tako je umljivo, da so iskre padle na krmo m staro tramovje, ki je začelo tleti. Tramovje se je nahajalo tik dimnika, škodo cenijo splosno na okoli 30.000 din. Kočevje . R£u? 9 SY‘ Cirila in Metoda — podruž* mca Kočevje, je priredila minulo soboto v dvo-rani gostilne Beljan predavanje, ki ga je imel sodnik novomeškega okrajnega sodišča dr. Ki' ovski pod naslovom »Položaj nemške manjšine na (-eskoslovaškemc. Predavatelj je zlasti podčrtal veliko nemško ekspanzivuost, ki *e na-zorno kaže. Zadržal se je tudi pri zadnjih naj-novejših političnih dogodkih v Češkoslovaški-1 ozval je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, k složnemu sodelovanju ter nujnostno poudaril skupno delo, ki • zlasti na narodno mešanih ozemljih ne sme biti predmet hudih strankarskih bojev. — Predavanje, ki jc bilo v vseh ozirih prav dobro sestavljeno ter povezano s skrajno objektivnimi dejstvi, je v moralnem kakor tudi materialnem oziru povsem usfjelo, ter si takšnih predavanj želimo še sli: sati. Morda bi bilo dobro, če bi se predavatelj nekoliko dotaknil tudi manjšinskega vprašanja v Jugoslaviji, zlasti pa naše kočevske Nemc.e’ ki jih številčno v samem mestu ni nad 1500 >" od katerih je velika večina, v kolikor se da sklepati po njih slovanskih imenih, absolutno slovenska, ter je zgolj nesrečnemu nakljnčnj treba pripisovati asimilacijo teli slovenski" grešnikov z nemško narodno manjšino._ Naročajte Slovenski dom! Od tu in tam Zastopnike likovnih umetnikov iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada so te dni sprejeli v več ministrstvih v Belgradu, med drugim pri predsedniš-tvu vlade, prosvetnem ministrstvu, prometnem in gradbenem ministrstvu, sprejel jih je pa tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Likovni umetniki so na vseh teh mestih izročili svojo resolucijo, ki 60 jo sprejeli 19., 20. in 21. marca na kongresu v Ljubljani. Ministri so 6e pri omenjenih sprejemih zelo zanimali za delovanje in uspehe likovnih umetnikov ter tudi obljubili, da bodo podpirali težnje naših umetnikov, posebno pa ugodili upravičenim zahtevam, ki so jih likovni umetniki izrazili v svoji ljubljanski resoluciji. Dovoljenje za točenje alkoholnih pijač na drobno na sejmiščih, ljudskih veselicah, cerkvenih proslavah, zborovanjih, zabavah in temu podobno bo izdajalo finančno ravnateljstvo osebam, ki 60 za to v svojih prošnjah izrečno zaprosili in ki že imajo od pristojne upravne oblasti dovoljenje za začasno izvrševanje gostinske obrti na sejmiščih, ljudskih veselicah itd. To pravico točenja alkoholnih pijač bo finančno ravnateljstvo izdajalo samo za področje, za katerega pristojna upravna oblast izdaja dovoljenja za točenje alkoholnih pijač. Če je takšno 6ejmišče, ljudska veselica itd. na domu, kjer ima kdo že tako pravico toečnja alkoholnih pijač, Potem tega dovoljenja od finančnega ravnateljstva ni treba, če pa je takšna veselica kje izven točilnega lokala, se je treba obrniti na finančno ravnateljstvo z omenjeno prošnjo. V marcu 1938 je iskalo zaposlitve pri vseh borzah dela v državi 49.012 moških in 9062 žensk. Konec meseca je ostalo nezaposlenih 29.711 moških in 6702 ženski. Razpoložljivih in neizpopol-njenih mest je ostalo iz preteklega meseca 55 za 'noske in 200 za ženske. V tem meecu so javne borze dela razpisale mesta za 3318 moških in 2921 žensk. Od vseh teh razpoložljivih mest so jih v ieku omenjenega meseca izpopolnili moški 2996, ženske pa 2414 V primeri s preteklim mesecem je bilo vsega skupaj 12.469 nezaposlenih delavcev veš prijavljenih, razpoložljivih mest pa je bi'!o tudi 3157 več. Podporo je uživalo skupno 23.659 brezposelnih in e bilo izplačanih 3,668.797.25 din, in sicer 3,524.665.50 din je bilo redne podpore, 7178 din so znašali potni stroški, izredne podpore je bilo 93.995.25 din, pomoči v naravi pa je bilo izkazane za znesek 42.938 din. Od teh podpor so dobili uradniki 53.449 din, nekvalificirani delavci 1,683.737.75 din, kvalificirani delavci 1,628.196.25, kmetje pa 303.423.50 din. Na dan 1. aprila 1938 je bilo v vseh javnih borzah dela prijavljenih 30.982 brezposelnih moških in 7198 žensk, skupno 38.180 oseb. Na veliki obrtniški razstavi, ki bo v Zagrebu °d 4. do 12. junija letos, bo prikazano delo 25 najzanimivejših obrti. Pravijo, da takšne obrtniške razstave v Jugoslaviji še ni bilo. V6a razstava je zamišljena kot velik sodoben film, ki bo obiskovalce vodil od začetka do konca skozi to razstavo in jim na vsakem koraku prikazal nekaj novega, zanimivega in koristnega. Znameniti žmški književnik Karel Čapek bo v jeseni prišel v Jugoslavijo. Predvsem je namenjen v ..Sarajevo, Karel Čapek ima tudi pri nas dosti prijateljev, Zadnjič je sporočil nekemu prijatelju, ks živi v Sarajevu, da namerava priti v jeseni tja. .Jija tej poti v Jugoslavijo ga bo spremljala tudi rigava žena. Nad sto pušk so odvzeli divjim lovcem v zadnjih letih v našem Prekmurju, divje lovce pa obsodili na veliko denarno globo oziroma zaporno kazen. Ker so divji lovci naredili po tamkajšnjih loviščih le že preveliko škodo, so lastniki lovišč razpisali lepe nagrade za tiste lovske čuvaje, ki bi se jim posrečilo zasačiti kakega divjega lovca na svojem »mesarskem« poslu. Nekaj takšnih nagrad so tudi že podelili, kar se z drugimi besedami pravi, da divji lovci kljub poostrenemu nadzorstvu niso prenehali a vojim poslom. Velik nov sanatorij na Strmcu pri Daruvarju 60 začeli graditi pred kratkim. Ta sanatorij gradi zagrebško železničarsko ravnateljstvo na lastne stroške in bo predvsem namenjen za obolele železničarje. To bo velika moderna zgradba, v kateri bo okoli sto bolniških postelj. Pravijo, da bodo v tem sanatoriju tudi samo najodličnejši zdravniki. Stal bo v bližini sedanjega starega sanatorija »Strmec«. Nadejajo se, da bo dograjen in odprt že letos jeseni. Sam kraj Strmec pa je danes, kakor pravijo, oziroma kakor delajo reklamo, precej podoben krasnim švicarskim letoviškim krajem, saj je tam v zadnjem času zraslo že kar lepo število novih, zelo moderno zgrajenih vil. Z velikim nemškim prekooceanskim parnikom »Miltvaukee« ee bo v kratkem pripeljalo v našo Dalmacijo okoli 400 Nemcev. Zanimanje Nemcev za našo dalmatinsko obalo se je zadnje čase zelo povečalo, kar gotovo vsaj v neki meri pričajo pogosti skupinski izleti Nemcev na naše Primorje. Parnik »Mi!waukee« opravlja drugače redni prekooceanski promet na progi Hamburg—Newyork. Nemškim izletnikom, ki se bodo s to veliko nemško ladjo pripeljali v Split, bodo stavili tu na razpolago dve manjši ladji, e katerimi bodo Nemci obiskali še nekatera druga obmorska dalmatinska mesta. Tako si bodo predvsem ogledali zgodovinsko znameniti Trogir, ter otoka Brač in Vis. Cena senu in detelji je precej poskočila v Hrvaškem Zagorju in v Podravini. Vzrok temu je neprestano deževno vreme. Še pretekli teden so prodajali v Koprivnici seno po 30 din, deteljo pa po 85—40 din za 100 kg. Na včerajšnjem letnem sejmu v Koprivnici pa so plačevali seno že po 60 *n 65 din za 100 kg, deteljo pa tudi že po 70 din. Ker je povpraševanja vedno več in ker letošnji Pridelek sena in detelje slabo obeta, ee bodo cehe senu in detelji verjetno še dvignile. V premogokopu »Mirna« v Podravini ee je v pednjih 14 dneh zgodila že druga težja nesreča. Do nesreče je zdaj menda spet prišlo zaradi neprevidnosti in pomanjkljivega nadzorstva. Odkruška se je nenadoma večja plast zemlje in skopaj popolnoma zasula tri delavce. K sreči so ti delavci .ušli smrti. Dobili pa so težke telesne poškodbe. Nesreča je izzvala veliko ogorčenje ne samo med delavstvom, pač pa tudi med vsem bližnjim prebivalstvom. Znano je namreč, da so tamkajšnji delavci že večkrat pritožili, ker h.uhovi predstojniki preveč brezsrčno ravnajo z Plimi in jim niti ne dajejo časa, da bi v rudniških rovih zgradili primerne podpornike in s tem Preprečili nevarnost za nesreče, pač pa jih neprestano samo priganjajo, da bi izkopali čimveč atf®0?8 Rudarji iz Podravine so pretekli mesec klicaji zborovanje, na katerem so soglasno pro-stirali proti nečloveškemu ravnanju z njimi. n‘so ničesar in so še vedno, in to po nikJl krivdi, v nevarnosti pred nesrečami v rud- Ljubljanska opereta: ff Malo zanimivo bi bilo tu razpravljati, kakšen tip operete je Weiglova in Griinova priredba Sardoujeve komedije z gornjim naslovom, katere premiero smo slišali prejšnjo soboto v našem opernem gledališču. Morda bi bil to zanimiv problem za tisto vrsto operne kritike pri nas, ki jo bolj zanima 6plošna operna zgodovina, kot pa delovanje našega Narodnega gledališča, ki bo tvorilo nekoč — po letošnjem stanju sodeč — ne posebno častno poglavje slovenske kulturne zgodovine. (Čudno je, s kakšno ovčjo ravnodušnostjo se pase včasih operna kritika pri nas po zgodovinskih pašnikih 18. in 19. stoletja in pušča problem našega opernega gledališča skoro čisto ob strani, kot da bi bilo vse v najlepšem redu. Ali izvira tak način kritike iz ravnodušnosti do perečih domačih kulturnopolitičnih problemov, ali še iz česa drugega? A to vprašanje samo mimogrede.) Naj nosi Griinova »Madame sans gene« kakršenkoli naziv — opereta, komedija z glasbo, ali recimo dobra komedija z manj dobro glasbo — nivd našega gledališča se zaradi tega ne bo dvignil niti za las. »Madame sans gene« ima vsekakor svojo privlačno stran, in to je njen libreto Naučili smo se ceniti take stvari, odkar so nam libretne absurdnosti naših domačih operet pokvarile želodce, da imenujem za primer samo »Ančko« in »Heltejo« iz letošnje sezone. Ne mislim pri tem na njiju zunanjo tehniko, ki tako ni originalna; v mislih imam primitivno nesmiselnost libreta prve in cigansko pisano Karel Mayevsko romantiko druge, ki vendar ne moreta nuditi nikakršne duševne hrane — čeprav samo lažje vrste — kulturnemu človeku. (Pa če se že kdo sprijazni s te vrste hrano, ni treba, da bi moral hoditi v Narodno gledališče ponjo!) Kjer namreč ne najdeš niti drobca pravega, živega človeka, nikjer živega, pristnega veselja ali razigranosti, nikjer vsaj kolikor toliko nezlagane sentimentalnosti niti duhovitosti, tam se ti zdi, kot bi videl pred seboj lutke brez krvi in možganov, lutke, ki se gro- teskno-nerodno gibljejo po odru — čemur se pravi ples — in sem in tja odpirajo usta — čemur se pravi petje ali pa ponesrečen dovtip. In ves ta nesmisel, združen z neoriginalno, šablonsko glasbo, se potem imenuje naša j izvirna domača opereta«! Kot kaže »Madame sans gene«, je imefl skladatelj^ Griin pri izbiri libreta več okusa od naših domačih operetnih komponistov, mogoče še preveč okusa v primeri z njegovo lastno glasbeno Madame sans gene f I fantazijo. V tej operetni predelavi se namreč na eni strani izgubi večinoma vsa lahkotna igravoet in duhovitost Sardoujeve komedije, na drugi strani pa Griinova glasba nima v sebi takih vrednot, da bi to izgubo na nek način nadomestila in oblikovala delo v uravnovešeno celoto. Najbolj se skuša uveljaviti v prvem dejanju, v ostalih dveh se pa skoraj čisto umakne govorjeni besedi. Na splošno je solidno grajena in dobro instrumenti-rana, zato je pa v njej glasbene domiselnosti razen nekaj izjem le malo, Seveda je tudi izvedba na našem odru Grii-novi glasbi vse prej kot pomagala do učinka. Če zahtevamo od operetnih igralcev vsaj toliko pevskih sposobnosti, da napravijo pevske točke estetsko užitne, je to zahteva, ki je kljub svoji samo-posebi umevnoeti pri nas neizpolnjena^ Isto je z zahtevo po razločni izgovarjavi; kakšen smisel naj imajo na primer pri »Madame sans gene« ku-pleti v prvem dejanju, če sploh ne moreš slediti besedilu, deloma zaradi -površne izgovarjave, deloma zaradi premočnega orkestra? Priznati pa moram, da so v igralskem oziru dali vsi izvajalci pod vodstvom g. Šesta najboljše iz sebe. Naslovno vlogo je igrala ga. Poličeva s tako vnemo in živahnim temperamentom, da se je v drugem dejanju komedija skoraj prevesila v burko. Fouche-ja je podal s hvalevredno uglajenostjo g. Peček, g. Zupan se je kot maršal Lefebore odlikoval z nevsiljivo in preprosto igro. Poslednjo od centralnih štirih vlog, vlogo Napoleona je igral g. Janko, pa je ubral 6koraj preoster tempo na odru, da ne bi učinkoval v začetku nekoliko smešno. Menda se je tudi ravnatelj opere g. Polič hotel enkrat pokazati »sans gžne« in je stopil ob tej opereti za dirigentski pult. Zaradi tega se sicer ni običajna mera nepreciznosti in površnosti v orkestru nič zmanjšala, kot bi morda kdo pričakoval, pač pa je g. Polič s tem pokazal opereti pozornost, ki bi jo zaman iskali pri kakem drugem opernem ravnatelju. G. Poliču res ne bo mogoče odrekati zasluge za dejstvo, da postaja opereta vedno važnejša »umetnostna« panoga na našem opernem odru. Enak delež na tej zaslugi pa ima tudi uprava Narodnega gledališča, ki gotovo posveti za opereto več izdatkov kot za vsako operno ali dramsko delo (treba si je samo ogledati kostume pri »Madame sans gčne« ali pri »Helteji«). Pravilno bo pa mogoče oceniti vse te kulturne zasluge šele takrat, kadar bodo pokopavali zadnje ostanke naše operne kulture. In ta cas ee ne zdi več zelo daleč. dr. W. ,fSlovenska scena mladih" v Lfubl anl V petek, dne 6. maja ob 20 nastopi v dvorani Delavske zbornice prvič v Ljubljani »Slovenska scena mladih« z Mrakovo dramo »Čajkovski«. »Slovenska scena mladih« je igralska skupina, ki se je osnovala pred tremi meseci in hoče gojiti slovensko dramsko umetnost, pri tem pa si ustvariti svoj igralski slovenski slog. Za svoj prvi nastop si je izbrala »Slovenska scena mladih« Mrakovo himnično dramo »Čajkovski«, v kateri nam pisatelj podaja tragično življenje in čudovito smrt Petra Ijiča Čajkovskega. Avtor je obenem režiser in interpret naslovne vloge. Med nastopajočimi so še: gdč. Cita Potokarjeva, ki je obenem tudi izvedla inscenacijo na docela svojski način, ga Mle-kuševa ter gospodični Rojčeva in Slovenska. Poleg g. Mraka nastopajo še gg. Dolinar, Grebenc, Močan, Merljak in Sarnavsky. Vsi nastopajoči so posamič kot v celoti nastopali že z uspehom. Upamo, da bo občinstvo razumelo stremljenje in cilje mladih ljudi ter njih idealno delo na polju slovenske gledališke umetnosti. Za današnjo predstavo v Delavski zbornici, ki bo ob 20 vlada veliko zanimanje. Zato opozarjamo, da si preskrbite še pravočasno vstopnice v predprodaji od 3—5 pop. Promet iiletniškega vlaka na Goren;sko v nedeljo 8. maja V nedeljo, dne 8. maja, bo vozil na progi Ljubljana gl.^ kol. — Bistrica Boh. jez. odn. Jesenice — Rateče Planica izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. točno ob 6., s prihodom na Jesenice ob 7.35, v Bistrico Boh. jez. ob 8.39 odn. v Rateče - Planico ob 8.39. V nasprotni smeri bo odhajal izletniški vlak iz Bistrice Boh. jezero ob 19.11, iz Rateč,- Planice ob 19.14, iz Jesenic ob 20.27, s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. Zato bo pa izostal na progi Jesenice — Rateče - Planica — Fusine Laghi mešani vlak, ki odhaja z Jesenic ob 6.15. »Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din. Materinska prosfava na bežigrajski gimnaziii Prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani je letos naložil vsem osnovnim in srednjim šolam, da naj smatrajo za svojo dolžnost proslaviti materinski teden na dostojen način. Mladina na III. realni gimnaziji pa se je odločila za' obsežnejšo akcijo. Pod vodstvom društva »Šola in dom« namerava v soboto, 7. t' m., ob 20 prirediti v šolski dvorani lepo akademijo. da na ta način materinski dan proslavi prav veličastno. Spored akademije je zelo bogat in pester. Akademija ima dobrodelen namen, kajti vsi dohodki akademije so namenjeni za podporo revnih in pridnih dijakov, ki bodo tako lažje preskrbljeni s knjigami in hrano Društvo »Šola in dom« zato upravičeno pričakuje, da se bodo starši dijakov sobotne prireditve udeležili v polnem in častnem številu, zlasti slavljenke — matere. Naj »bežigrajska proslava« pokaže, kako starši pravilno in visoko cenijo plemenito nalogo in dobrodelen namen proslave, ki jo je organiziralo društvo. Razo>s službenih mesi Pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani (oddelek za trgovino, obrt in industrijo — turistični referat) se razpisujeta po banovinskem proračunu službeni mesti: 1. uradniškega pripravnika VIII. položajne skupine in 2. pogodbenega oziroma honorarnega uradnika. Za prvo mesto prihajajo v poštev diplomirani pravniki, od katerih se zahteva poleg splošnih pogojev še strokovna šolska izobrazba (učni tečaj višje hotelirske šole v inozemstvu, abiturientski tečaj trgovske akademije in slično) ter znanje tujih jezikov (nemščine, francoščine in event. angleščine). Od prosilcev za mesto pogodbenega, oziroma honorarnega uradnika, pa se zahteva dovršena dovršena srednja ali enakovredna strokovna šola, primerna praksa v tujsko prometni službi in znanje tujih jezikov (nemščine in event. francoščine ali angleščine). Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili in z listinami o izpolnjevanju splošnih pogojev iz § 3 oz. 160 zakona o uradnikih, je vložiti do dne 31. maja 1938 pri občem oddelku kraljevske banske uprave. Iz športne krošnie Svetovno prvenstvo v sabljanju. V dneh od 16. do 27. maja se vrše v kopališču v Pistyani svetovno prvenstvo v sabljanju. Tega prvenstva se udeleži s svojim zastopstvom tudi Jugoslavija. Od Slovencev potujeta danes na Češkoslovaško inž. Marion in Marjan Pengov. Poleg Jugoslavije in prireditelja sodelujejo na tem prvenstvu Anglija, Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Holandska, Italija, Romunska, Švica in Danska. Madžarska se teh prvenstev ne udeleži in hoče na ta način iz političnih razlogov demonstrirati proti dvajsetletnici obstoja Češkoslovaške. Prvenstvo bo v več češkoslovaških mestih, v glavnem pa bodo tekme v kopališču Pistyani v hotelu Royalu. Jugoslavija : Češkoslovaška. Danes popoldne se začne v Zagrebu na igrišču Hrvatskega aka-demske.ga športnega društva na Šalati teniški dvoboj med Jugoslavijo in Češkoslovaško za Davisov pokal. Oči vsega teniškega športnega sveta bodo te tri dni naperjene na rezultate iz Zagreba, kajti v teh dneh se srečata v teniškem dvoboju dve najmočnejši evropski državi. Rezultat te tekme bo odločil po vsej verjetnosti letošnjega evrop. finalista za Davisov pokal. Prva tekma, ki so jo igrali jugoslov. igralci s čehoslovaškimi, je bila leta 1935 v Pragi. Tedaj so zmagali Čehoslovaki v razmerju 4:1. Leto dni kasneje so naši teniški reprezentanti v Zagrebu premagali Čehe z rezultatom 2:3. To je bil eden najlepših uspehov našega tenisa. Lani pa so Čehi ponovno dokazali svojo premoč, ko so v Pragi gladko premagali našo reprezentanco. Naši igralci so z letošnjimi zimskimi turnejami mnogo pridobili in napredovali tako, da smemo upati na čast- ni uspeh in če bo našim reprezentantom sreča količkaj naklonjena, tudi na zmago. Včeraj popoldne je tehnični kapetan jugoslovanskega moštva določil postavo, ki bo igrala danes, jutri in v nedeljo proti Čehoslovakom. V poedinih igrah nas bosta zastopala odlična igralca Punčec in Pa-lada, v igri v dvoje pa bosta nastopila Punčec in Mitič. Kombinacija za igro v dvoje je trenutno naša najmočnejša kombinacija. Včeraj je tudi kapetan češkoslovaškega moštva določil igralce, ki bodo igrali za Češkoslovaško. V poediničnih igrah bosta za Češkoslovaško igrala Menzel in Hecht, v igri v dvojo bosta pa Menzel in He^it nastopila skupaj. Tretji igralec Cejnar bo pa tekmam le prisostvoval in sicer kot rezerva. Po včerajšnjem žrebanju bodo igrali po temle redu: danes nastopita kot prvi par Hecht in Punčec, za njima pa Menzel in Palada. Jutri, v sohoto igrata Menzel in Hecht proti PunČecu in Mitiču. V igri v dvoje. V nedeljo pa nastopita Punčec in Menzel ter Hecht in Palada. Po današnjih izsledili smemo z gotovostjo pričakovati, da bo Punčec premagal Heclita, dočim je druga igra med Palado in Menzelom veliko bolj negotova. Menzel je danes prav gotovo eden najmočnejših evropskih teniških igralcev in bo verjetno proti Paladi napel vse sile. Po vsej verjetnosti smemo tudi pričakovati Menzelevo zmago. Po teh prognozah bo rezultat današnjih dven iger najbrž neodločen. Za te teniške tekma vlada v Zagrebu in tudi v drugih mestih ogromno zanimanje. Tako, da so prišli na te tekme tudi gledalci iz province. Zaradi velikanskega zanimanja bo zagrebška radio postaja oddajala prenos tekem, in sicer danes ob 15.30, jutri pa ob 15. Vstopnice za ta teniški boj so razmeroma drage. Najdražji sedeži veljaio 40 din, dočim velja stojišče 15 din. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krat Barometer-sko stanje 1 ernpr i-aturi o P' a c > ► - X ■Ž ®T r ■" a C '1- Veter mm«. lakoKt) Pada vine . * - «3 t, X . «X 5 C X e E Š vrsta Ljubljana 163-7 13- o-? 73 lu N, — — Maribor 7;0-i 16-1) o-o 90 10 0 — _ Zagreb 765-4 13-0 3-0 60 3 NE, — — Belgrad 763-1 16-0 4-0 80 5 NW, 20 dež Sarajevo — 100 — — — — — — Sušak 762-5 170 7-0 40 7 E, 5-0 dež Split 76 -1 13-0 9-0 50 8 NE, 2-0 dež Kumbor 753-fc 16-0 u-o 80 10 SE, 1-0 dež Rab 761-7 14-0 8-0 50 7 E. - — Vremenska napoved: oblačno, hladno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo v zgodnjih jutranjih urah večinoma oblačno. Ob 5.30 se je oblačnost zmanjšala in se je naglo zjasnilo. Ves dan je prevladovalo jasno vreme, zvečer ob 19.14 pa se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 6. maja: Janez. Jutri, sobota, 7. maja: Stanislav. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Nad vse lepo uspela otroška akademija »Otrok za otroka« je navdušila v četrtek zvečer vae občinstvo. Ker se je šolski otroci zaradi pozne ure niso mogli udeležiti, se akademija ponovi v nedeljo 8. maja ob 10.30 v dvorani bežigrajske ljudske šole z istim sporedom ja ljubljanske šolarje, Akademija ni samo lepa za uho in oko, temveč ima mnogo plemenite, vzgojne in socialne vsebine. Zato je prav, ako se je v nedeljo dopoldne udeleži čim več učencev ljubljanskih šol. Spored kina Union v maju in juniju priča, da bodo obiskovalci kina Union imeli v teh mesecih priliko videti najboljše in uajizbranejše filme, ki bodo vzbudili zanimanje najširših krogov občinstva. O kaki poletni sezoni s filmi slabše kvalitete odnosno reprizami v kinu Union sploh ne bo govora. Dokaz za to ima občinstvo v programu, iz katerega objavimo že danes naslednja filmska dela: Willy Forstova »Serenada«, senzacionalni film »Orkan« (Hurikan iz produkcije United Artists). Slednji film je bil v Zagrebu na programu nad 14 dni in se v Belgradu predvaja že nad 3 tedne. Sledi film »Strast« z Marleno Dietrichovo, Siže je vzet iz dobe ruske revolucije. Nato bodo obiskovalci kina Union slišali Mario Eggerth in znamenito Žarah Leander v dveh najnovejših pevskih filmih »Čarobna igra« in »Habanera«. Od svetovnih pevcev tenoristov pride na program najnovejši film Tita Schipa »Vivere«, sledil bo Ganghoferjev filmski roman »Divji lovec« in znana Straussova opereta »Netopir«. Za smeh in razvedrilo bo poskrbljeno z odličnimi komedijami Heinza Riihmana in Paula Hbrbigerja »Korajžni ženin«, »Vzorni soprog« in »Gospod podnajemnik«. Državna klasična gitnnazija v Ljubljani priredi v ponedeljek, 9. maja ob 20 akademijo v Frančiškanski dvorani. Ker je spored zelo pester in bogat ter nastopajo dijaki tudi s svojimi deli, vabi zavod vse prijatelje klasične gimnazije, da obiščejo akademijo. Cene od 20 din navzdol. — Vstopnice se dobijo v predprodaji pri šolskem slugi Prešernu ali pa pred akademijo pri blagajni v frančiškanski dvorani. Praznik bolgarske pesmi se nam obeta! V Ljubljano pridejo namreč naši dobri znanci, sijajni pevci iz Plovdiva, ki so kot prvi bolgarski^ pevci prišli v Ljubljano pred 5. leti, ko je naše pevsko društvo Slavec slavilo svojo 50-letnico. Sijajen pevski zbor ima Plovdiv, ki šteje 65 pevcev. Ljubljančani, pripravite se, da ga dostojno sprejmete in da poselite koncert, ki bo v petA, dne )3. t m., v veliki Filharmonični dvorani. Iz štirih literatur je sestavljen koncertni spored, ki ga bo pel naš basist Franc Schiffrer-Navigin v ponedeljek, 9. t. m., na svojem koncertu v veliki Filh. dvorani. Zastopana je slovenska in ruska literatura, dalje nemška in italijanska. Sami samospevi visoke muzikalne vrednosti, ki dajo pevcu vso priliko, da pokaže lepoto in tehniko svojega glasu. Vsa dela poje g. Schiffrer, katerega spremlja na klavirju kapelnik Niko Štritof, v originalnem jeziku. Ponovno opozarjamo, da je začetek koncerta točno ob 3421 zvečer, predprodaja pa je v knjigarni Gl. Matice na Kongresnem trgu. Veliko privlačnost imajo vsakoletne produkcije gojencev šole Glasbene Matice. So pa tudi izredno zanimive, ker na njih lahko zasledujemo napredek naših malčkov v glasbi. Prva taka letošnja produkcija bo v ponedeljek, 9. t. m., ob K7 v veliki Filh. dvorani. Nastopijo posamezniki iz klavirskega in violinskega oddelka šole, dalje mladinski zbor in mladinski orkester. Mladinski zbor nam bo zapel naslednje skladbe s spremljevanjem klavirja: p. H. Sattner: Tiho je legel mrak, Kogoj: Kaj ne bila bi vesela, Premrl: V Jeruzalem, Šivic: Dete ne mara spati, Tafčevič: Pjesma dodolska in Premrl: Trije angeli. Pri klavirju je prof. Manica Mahkota. Ostale točke sporeda navedemo jutri. Spored stane 3 din, velja obenem kot vstopnica, dobi se pa v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Llubljsnsko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Petek, 6. maja ob 15: »Na ledeni plošči«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 7. maja: »Izpit za življenje.« Izven. Znižane cene. Nedelja, 8. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene. OPERA. OPERA. — Začetek ob 20. Petek, 6. maja: Zaprto. Sobota, 7. maja: »Trubadur«. Premierski abonma. Nedelja, 8. maja: »Grofica Marica«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 9. maja: »V kraljestvu palčkov«. Proslava materinskega dne. Cene od 30 din navzdol. /ranka so prijeli, Deset let v ruskem peklo Beg v svobodo, prostost, življenje Beg iz ujetništva GPU (ruska lajna policija) je nadvse tvegan in prav ta svoj beg nam neki ruski begunec opisuje v svojem dnevniku: Moram ubežati. Če bi še moral eno leto v tem peklu živeti, bi znorel. To je pravi pekel, da, še hujše. Že dolgo mislim na beg, že od onega dne, ko smo prišli v Arhangelsk, vsi z verigami povezani, loda izgledalo je, da je vsako upanje zastonj. Od ranega jutra do pozne noči smo prenašali težke tovore na ladje, ki so bile v pristanišču. Povsod so stali oboroženi vojaki in nas stražili. Kam pa naj tudi bežimo? Domov, k Volgi? Sto vrst skozi gozd? In brez jedi? Poleg tega so raztreseni povsod po vaseh agenti GPU, ki te vprašajo po tvojem potnem listu, in potem te postavijo pred žiti in na kratko zapovedo: Ogenj! In vendar, poskušal bom, tvegal bom, če tudi ni nobene možnosti. Poskusimo! Stran iz tega pekla, samo stran, pa bodisi kamorkoli. Tarna policija budno straži Deset let biti v peklu, deset let in dan je podoben dnevu. Vsak dan ista pot iz dela v umazane, vlažne barake. In ko je vse temnejše, ko je noč vedno bolj globoka, slišim samo eno: Stokanje in vzdihe svojih spečih tovarišev? Če odprem oči; vidim, kako sedi moj sosed poleg mene s sklonjeno glavo, s cigareto v tresočih se rokah. Zakaj ne spi? Ali ni dovolj truden? Ah ni zbit od napornega dela? »Zakaj ne spiš?« ’. >Razin>šljam.< — »Kaj razmišljaš, na kaj misliš?« — »Poglej, to je tako težko povedati; prišel sem na svet in so mi dali ime Vanja. Ko sem končal šolo, sem bil tekač pri neki tvrdki in hranil sem denar ter sam začel s trgovino. Da, zdaj sem tukaj, če bi bil tedaj umrl kot otrok, ko sem bil težko bolan, bi vsega tega ne bilo.« Umolknil je in mislil sem, da je zaspal. Nenadoma pa je rekel: »Zakaj ne ubežiš? Jaz bi, pa sem že prestar. In ti?« — »Pst,« sem mu boječe prišepnil, »mislil sem že na to, toda saj je to nemogoče. Kako naj grem odtod in potem skozi gozd? In GPU?« — »Ne,« je tiho odgovoril, »saj ni treba, da greš po suhem, po cesti, ubeži na tuji ladji.« Kakor da bi me udaril po glavi, sem se domislil. »Res, toda kako?« sem hotel vedeti. »Kako, ko pa preiščejo vsako ladjo, preden odpluje.« — »Skrij se v trupu ladje, pod tovorom.« Sklep je bil storjen. Skrivališče na ladji . Nalagali sm° tovore na ladjo. »Ilaugesund« ji je bilo ime. Da, Ilaugesund je neko mesto in | a ie nordijska, saj vidim na zastavi, ki je rdeča z belim in modrim križem. Ljudje na ladji so tako prijazni in nas gledajo tako sočustvujoče. Eden mi je dal celo cigarete. Kuhar mi je namignil in mi hotel dati malo kruha, pa me je straža odgnala Že štiri dneve nalagamo tovore, še pet dni in ladja bo odplula, jaz z njo tudi. Opoldne sem se skril v tovorni oddelek. Dopoldne sem si izbral med delom prostor, in zdaj sem počakal, da so odšli vsi ujetniki In potem sem zginil in se skril. Štiri dni sem tako čepel stisnjen v majhni luknji in vse telo me je bolelo, kakor hitro sem se nekolike premaknil. Bilo je ledenomrzlo med hladnimi deskami. Pretila je lakota. Samo nekaj kruha sem si vzel s seboj, samo za 24 ur. Saj nisem bil še lačen. Gotovo so opazili, da me ni, in zdaj me iščejo. Dan je bil dolg kakor tudi noč. Odhod Peljemo se. Enakomerno ropotanje stroja čujem in če se zberem, slišim, kako udarja morje. Žejen sem. Že pet dni slišim in poslušam šumenje valov. Z jezikom sem lizal vlažne deske. Grobna tišina je okoli mene. Tišina, polna strahu in neprodirna tema sta tu.. . zelo sera lačen ... žejen sem. Sam sem, popolnoma sam in živ zakopan. Sedem metrov visoko so nad menoj zložene deske. In če nastane vihar, se bo ladja zamajala, tovor se zruši, razmesaril me bo. Moram trkati. Moram klicati. Kličem, trkam Nihče me ne sliši. Ali bom res umrl, poginil? Zopet trkam, v majhno špranjo kličem in nihče me ne sliši. Da, kričati moram, vpiti moram. »Pomagajte, pomagajte!« Ali je vse gluho? Celo samega sebe ne slišim. Nehati moram, tema je že, noč je, vse je temno. O, ko bi še enkrat videl sonce, ko bi začutil dih vetra na svojem obrazu. Tako rad bi še živel. Rešitev skozi lino »Pomagajte!« Zahvaljen bodi Vsemogočni. Slišali so me Slišim jih. Nekdo mi je odgovoril. Nisem ga razumel. In zopet je vse tiho. Pa ne, da je odšel, ne da bi mi pomagal. Zopet slišim nek glas, toda ne razumem ga Da, v šoli smo se učili nemščine. In začel sem: »Ne razumem... jesti... piti...« Hvala Bogu, šlo bo. Nekoliko pozneje sem slišal nek šum nad seboj. Na vrvi privezana steklenica se je spuščala navzdol, nagrabil sem jo in pil, ne da bi vedel, kaj pijem. Vem samo to, da me segreva, da so se mi povračale moči. Zopet sem zaslišal šum in do- Zanimiva tekma na otroških vozičkih v Angliji. V njih sede seveda veliki »otroci Nad temi nagačenimi možici kažejo ameriški boksarji svojo mof. bri ljudje so spustili navzdol jedila. Zakaj me ne rešijo. Bil sem ves trd, premrl, rok in nog nisem mogel premakniti. Še razrezano odejo so mi vrgli skozi majhno odprtino. Da, cela ne bi mogla iti, v štirih koščkih pa je že šla. Utihnili so stroji. Iz dremavice me je zbudil glas: »Kdo ste?« Obstrmel sem, zlasti, ker me je vprašal v ruskem jeziku. Ali se je morda ladja vrnila nazaj, ali bom moral nazaj v ujetništvo, v Arhangelsk? »Kdo je?« — »Vaš prijatelj sem, Rus sem, v Haugesundu smo. še štiri dni počakajte. Vzdržite!« Da, še štiri dni. Oblile so me solze od veselja in od radosti, kajti daleč sem od GPU, prost sem, v svobodi sem. Hvala ti, moj dobri Bog, hvala! Preteklo je štiri dni in izpraznili so ladjo. Saj nisem mogel verjeti tega: Sonce je sijalo in me božalo s svojimi žarki, veter je vel v moj obraz. Življenje, živeti, o zopet bom živel, zopet bom čutil to božje sonce. Pozna poroka Na Angleškem se je pred kratkim sklenila poroka, ki je zbudila mnogo zanimanja. Henry James in Martha Martell sta se poročila. Njuno življenje ni vsakdanje. Obadva sta bila rojena istega dne. Bila sta soseda in se igrala na istem dvorišču ter kovala načrte za bodočnost. Že sta tudi govorila o poroki Toda zgodilo se je popolnoma drugače. Vsak je vzel drugega, oziroma drugo za zakonskega druga, šele zdaj, ob 60 letnici rojstva sta stopila oba pred oltar. Pri poroki je bilo 200 sorodnikov, med njimi trije sinovi in mnogo nečakov. Poroka je bila pravi ljudski praznik. »Mladi« zakonci so šli na poročno potovanje v neko zdravilišče, kjer sta mislila živeti. Toda vest o njihovi romantični poroki se je naglo razširila med letoviščarji. Na mah sta postala predmet zanimanja in nista imela miru Pred radovedneži. Da bi se jih izognila, sta nenadoma izginila, ne da bi povedala, kam sta odšla. Zgodovina otoka Malte O otoku Malti ve večina ljudi prav malo, kvečjemu to, da je ta otok pomorsko vojaško oporišče Velike Britanije v Sredozemskem morju. Otok ima prav zanimivo zgodovinsko preteklost, ki sega celo preko našega štetja V starem veku je bil otok v oblasti Feničanov. Potem so bili gospodarji Grki, nato Kartažani in naposled Rimljani. V letu 870 so ga osvojili Arabci, ki so ga zopet izgubili 1090. Do leta 1550 je bil pod oblastjo Sicilije, nakar so ga dobili menihi iz reda sv. Janeza. V letu 1778 ga je vzel redov-* nikom Napoleon, toda prebivalci niso bili zadovoljni s francosko oblastjo. Uprli so se Francozom in podprli angleško blokado proti Franciji. V pariškem miru leta 1814 je bil otok s pristankom otočanov priključen Angliji, šele od tega časa je v angleški oblasti. Slavni možje na razglednicah Da občinstvo prav rado kupuje razglednice s slikami slavnih mož, kaže zanimiva staiistika> k1 .jo je izda! francoski narodni muzej, ki iz* daja Jake razglednice. V teku enega leta so prodali 530.000 takih razglednic. Če bi jih položili v vrsti eno poleg druge, bi dobili dolžino 350 km. Zanimivo je, katere osebnosti so najbolj priljubljene med občinstvom: Na prvem mestu je Napoleon, na drugem je Voltaire, sledi Goethe, Stendhal in peti je Franklin. To bo najbrž zaradi tega, ker je Napoleon najbolj znana osebnost, zlasti kot cesar Napoleon I. Voltairja poznajo kot velikega filozofa, Goethe je ena najmočnejših osebnosti v svetovni slovstveni zgodovini. Da je Stendhal tako cenjen, je vzrok pač v tem, ker ga je vsakdo često čital. Franklin je pa zelo znan kot iznajditelj strelovoda. »Ura, katero ste mi prodali je čisto zanič. Ze po štirih mesecih ni več šla. Pa ste mi zatrjevali, da bo šla celo moje življenje.« Urar: *Ja, veste, takrat pred štirimi meseci ste pa tudi zelo slabo izglodali.« * Oštir: V moji gostilni je nekoč celo sam maršal Radecki pil pivo. Pivec: >Seveda, takrat je bilo še sveže.« Programi Radio Ljubljana Petek, t. maja: 11 Šolska ura: Mataril Ufiit. a.biturieti, vodi g. Silvo Hehora) — 12 Po Uairili stezicah (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Pisan orkestralni koncert (plošče) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Podeželska gospodinja in tujski promet (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Nekaj valčkov (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — IS Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 10 minut za planince — 20 Mozartova orkestralna nra (Radijski orkester) — 21 Pablo Casals igra (plošče) — 21.10 V. večer svetovne klavirske literature Predklasiki: sinovi J. S Bacha (predava in pri klavirju izvaja g. prof. L. M. Škerjanc) — 22 Napovedi, poročila — 22.S0 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 6. maja: Belgrad: 20 Orkester, tamburice In solisti — Zagreb: 20 Komorni orkM 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.20 Ples. gl, 20 Zbor, 20.45 Ork. kouc. — Var-šava: 20.30 Jazz, 21 Simf. gl., 22.10 Lahka gl. — Sofija: 20 Klavir, 20.45 Ork. konc., 21.30 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 20 Zab. program, 20.50 Radijski potpuri. 22.40 Švedska gl., 23 Cig. ork. —- Italijanske postaje: 21 Izmenjava italijansko-nemškega programa — Dunaj: lfi.55 Barbier-Carrejeva opeia »Margareta*, 22.45 Ples. gl. — Berlin-Frankfurt: 20 Vojaška godba — Konlgs-berg: 19.10 Rih. Straussova opera «Kavalir z rožo* — Lipsko: 20 Verdijeva opera «Traviata* — Koln: 19.30 Kunnekejeva opereta «Sre6no potovanje« — ROBERT LORD POD CRNO KRINKO Medtem pa so policijski uradniki poizvedovali po vsej okolici Pine-Lakea, kdo so lastniki tistih skrivnostnih avtomobilov. Bila je mrzlična preiskava. Policija je ustavila nekaj avtomobilov, ki so se vračali v mesto. Vse je natančno preiskala, pa ni mogla najti ničesar sumljivega... 1i ljudje, ki so se vozili s temi avtomobili, so se celo sami ponudili na razpolago, da pomagajo policiji pri zasledovanju neznanih razbojnikov ,.. Tokrat je policija dobila zares dobre in zveste pomagače ... Skozi gozd se je nekdo počasi in previdno pomikal naprej... Bil je podoben zveri, ki išče, kam bi se skrila... Na robu gozda so švigale močne svetilke, s pomočjo katerih je policija preiskovala okolico... Na tem mestu ni smel zapustiti gozda. Taval je naprej po grmovju ... To je bil Frank Taylor.., Poskušal je na vsak način priti do ceste, kjer bi ustavil kak avtomobil, ki bi ga zategnil v mesto. Njegovi tovariši so ga zapustili... Sam je begal po gozdu. Nikogar ni bilo, da bi mu pomagal. Dolg je bil ta boj in strašen ... Nazadnje se mu je le posrečilo, da je na nekem prikladnem mestu prišel do ceste, Podal se je naravnost proti mestu. Bil je ves zamazan in razcapan, ko se je toliko plazil po grmovju. Še vedno je trepetal od strahu, ki ga je užil malo prej... Poleg tega pa ga je morila silna žeja ... Po cesti je tako prišel do neke male točilnice. Najprej je oprezno pogledal skozi okno. Nikogar Iti bilo tam. Lastnik točilnice se je sam dolgočasil za mizo. Frank je vstopil... Lastnik točilnice ga je nekoliko sumljivo pogledal... Frank je prosil za kozarec vode ... Brž jo je dobil in v dušku izpil. Prosil je še za drugo ,., V tem trenutku sta se ustavila pred točilnico dva motoma kolesa. Frank se je prestrašeno ozrl skozi okno ... Ni pa bilo več časa, da bi zbežal. V točilnico sta stopila dva policista... Naročila sta pijače. Na Franka se nista niti ozrla... Krčmar jima je postregel. Frank je bil v zelo mučnem in težkem položaju. Ostal pa je čisto miren. Razmišljal pa je o tem, kako bi odšel, da ne bi vzbudil niti najmanjšega suma ... Lastnik točilnice je ’ odprl radio ... Pri prvih besedah, ki jih je slišal iz radia, se je kar nekoliko stresel... Radio je poročal: »Pozor!... Najnovejša poročila. Eda Jacksona so našli...« Franka je spreletelo to kratko poročilo... Postajal je nemiren .. . Policista sta namreč postala pozorna. Radio je poročal dalje ,.. »Eda Jacksona, ki je izginil, so našli v gozdu ... Našel ga je neki' kmet. .. Ustreljen je s kroglo iz samokresa kalibra 38. Nadaljuje se stroga preiskava ... !« Frank je v bipu izgubil vso blast nad seboj... Kakor da bi bil znorel, je vrgel kozarec po tleh, da se je razletel, ter ukazal lastniku točilnice: »Zapri radio!... Takoj ga zapri...« Bil je kot brez uma. Krčmar se je začudil... Oba policista pa sta takoj uganila, kaj naj to pomeni... Takoj sta priskočila oba k Franku ter ga prijela... Frank ju je gledal, kakor dia bi bil podivjal. Poskušal se jima je iztrgati iz rok, toda držala sta ga krepko. Nista ga še prav dobro preiskovala, ko sta že našla v njegovem žepu samokres .., »Poglej, poglej, to je kaliber 38!...« »Pustite me ...« je kričal Frank nevoljen nad samim seboj, da se je izdal... * »Iz tega samokresa je nekdo malo prej streljal. Pa menda le nisi ti tisti, ki ga iščemo...« j »Da! Sem!... Jaz sem ubil Eda!... Mojega najboljšega prijatelja! Odvedite me ...« je kričal Frank. Policista se nista dala mnogo prositi... Zvezala sta Franka, vzela avtomobil lastnika točilnice in odbrzela z jetnikom proti mestu... Nobenega izhoda ni bilo več. Franka Taylorja so prijeli, Crna legija je bila v veliki nevarnosti.,. Ni preteklo niti še pol ure, ko je radio poročal že nove senzacionalne vesti. To noč v Pine-Lakeu prav gotovo ni bilo nikogar, ki bi bil mirno spal.. . Vse je bilo zbrano pri radiu doma, ali pa se je zbralo po gostilnah ™ krčmah, da bi zve-delo, kako napreduje rafnre ’ zasledovanje KuKlux- Klanovcev. Strašne dni /ranka so prijeli. so preživljali pri Gro- m» t. ganovih ... Ko je radio »amer Bros .... javil, da s onašli Eda mrtvega, je Betty samo še kriknila, nato pa se nezavestna zgrudila na tla. Na mah je bilo vsega konec... Ed, ubit! Nien dragi, dobri Ed ... Preveč je bilo to za slabotno žensko, kakršna je bila Betty. Dogodki so se vrstili s silovito naglico. Radio je poročal dalje, vedno nove vesti, Na radijski postaji so takorekoč uprizorili kar celo žaloigro. Uprizorili so to po radii; prekašali uboj nesrečnega Eda in aretacijo vsega zbe* ganega Franka, Vse to na podlagi podatkov, ki jih je radijska postaja vsak trenutek dobivala od policije. Napovedovalec v radiu je imel najprej razburljiv govor: »Ljudstvo je silno vznemirjeno... Vse mesto trese prava mrzlica... I olpa Ku-Klux-Klanovcev nas spet strahuje. Naše mesto trpi pred organizacijo, ki pod krinko domoljubja strahuje mirno ljudstvo... Oblasti so že na sledu vsemu, kar so nameravali Ku-Klux-Klanovci. Enega članov Črne legije so že pri' jeli... Državni tožilec pravi: Najprej smo se smejali stražni prisegi članov Orne legije. Ti ljudje so se nam zdeli neresni. Toda« poskušali so z nasiljem in uboji pri oblasti. To pa ni v skladu z demokracijo. Nad tem je ogorčen vsak pošten Amerikanec.. «* Policija je v zaporu zasliševala Franka Taylorja. Radio je poročal o uspehih tega zasliševanja: »Ali vam je Črna legija naročila, da ubijete Eda Jacksona?« »Slovenski dom« Izdaja vaak deiavaik ob U. Mt*e*na nanrfnina H Din. ca Inozeiutvo 0 Dta Uredništvo. Kopitarjeva oltca t/IIl TeleloD <001 do 4009. Uprava. Konit.ri.va oUca * Im Jagoalovaaako tfekarao * Ljabljaai. K čet Izdajatelji Ivaa Rakovec. Uredniki Jože KoUMl. P ’ K0P«*rJ®** nuc*