m
OBZORJA STROKE ocene knjig
Glasnik S.E.D. 42/4 2002, stran 37
Drugi članki in sestavki / 1,25
Matej Kodrič
Konservatorka Damjana Pediček Terseglav pri predstavitvi
referata. Fototeka ZVKD OF, Novo mesto.
Iva kljub vedenju, da so za dobro zaščito lesa potrebni nekateri predhodni ukrepi (izoliranje temeljev, drenaža. vzdrževanje Streh, odvajanje meteornih vod, izbira pravilne vrste lesa, ki je posekan v pravem časovnem obdobju, posušen In pravilno obdelan ...). Prav tako ugotavljamo, da zagovarjamo tiste interpolacije. ki so nujno potrebne, te se umetno ne patinirajo in kemijsko ne zaščitijo z industrijskimi kemičnimi sredstvi. Dotrajan les naj se preprosto zamenja z lesom enake vrste in obdelave. Tradicionalnih načinov zaščite lesa ne poznamo dovolj dobro. Znanstvenoraziskovalnim ustanovam, ki se ukvarjajo z raziskavo lesa, dajemo pobudo, da v sodelovanju s konserva-trosko in restvaratorsko stroko ter kemično industrijo del svojih raziskav usmerijo tudi na to področje. Svoje ugotovitve naj predstavijo stroki in javnosti.
II. Ugotavljamo, da niso določena merila za izbiro izvajalcev za posege na kulturni dediščini. Ministrstvu za kulturo predlagamo, naj v sodelovanju s spomeniško službo čim prej pripravi pravilnik za izdajo dovoljenj (licenc) za delo na dediščini.
1 2.Ugotavljamo, da pri prenovi lesene stavbne dediščine ni dovolj usposobljenih mojstrov tradicionalnih obni. Zato predlagamo, da se v programih srednjih poklicnih šol nameni več pozornosti znanju in spretnosti tradicionalnih obrti. Nekajkrat na leto naj se organizirajo konservatorski seminarji, ki bi jih vodili konservatorji z referencami oziroma konservatorji z večletnimi izkušnjami.
13.	Ugotavljamo, da na terenu potekajo različne raziskovalne dejavnosti v zvezi s kulturno dediščino brez vednosti pristojnih služb. Organizatorji raziskovalnih taborov, na katerih se raziskuje premična in nepremična kulturna dediščina, morajo po zakonu o teli dejavnostih obvestili pristojno spomeniškovars-tveno službo in muzej.
14.	V vaseh in mestih, kjer je gradnja v lesu tradicija, je treba spodbujati tovrstno novo gradnjo že v prostorskih dokumentih (prostorski plani, PUP ...), saj to pomeni nadaljevanje tradicije, kar je lahko hkrati podpora in prispevek k ozaveščanju o pomenu ohranjanja lesene nepremične dediščine. Predlagamo, da tudi Fakulteta za arhitekturo poučuje študente o nepremični kulturni dediščini in prihodnje arhitekte usmerja k projektiranju takšne arhitekture, ki bo v skladu z regionalno stavbno tipologijo.
15,0 ugotovitvah simpozija in kadrovskih vprašanjih je treba obveščali nadrejene v službi, odgovorne ustanove in javnost.
16, Ugotavljamo, da so dosedanji SE K koristni za stroko ter varovanje nepremične in premične kulturne dediščine in da obstaja še veliko strokovnih vprašanj, zato pričakujemo nadaljnjo moralno in finančno podporo obeh ministrstev za kulturo in vodstva naših služb pri organizaciji simpozija in izdaji zbornika.
m OBLAKI PRmODNOSTI
Muzej prihodnosti, o katerem nameravam pisali v nadaljevanju, ni sakraliziran prostor in v njem ljudje ne šepetajo. Muzej ne predstavlja zgodovine elitizmov, kolonializmov. rasizmov, seksizmov in drugih »-izmov« iz preteklosti. Nič ni balzamiranega in namenjen je vsem starostnim skupinam. Ni prostor z objekti, ki jim daje StatUS patina starosti. Ni sterilen, ne časti lastništva objckla - in vendar je muzej.
Konceptualna relacija med klasičnim muzejem in muzejem prihodnosti je kar velika. Ponujeno muzejsko storilev sem doživel kot razkošno izkušnjo, seveda s primerno ceno. Z vstopnico sem kupil čas inovativne in didaktične zabave, podprte z najsodobnejšimi komunikacijskimi tehnologijami. Za nekaj ur sem izginil v prihodnost.
Od odprtja v septembru 1996 pomeni nad Donavo visoko dvignjena sodobna steklena konstrukcija Centra Ars Electrónica prepoznavni simbol in nakazuje smer razvoja mesta Linza v 21. stoletje. Center Ars Electrónica alias muzej prihodnosti ne ohranja zgodovine, temveč napoveduje prihodnost. Namesto da bi ohranjali materialno preteklost, se tu ukvarjajo s tehnologijo prihodnjih generacij, ki jo predstavijo vsem starostnim skupinam, ludi sodobno nepismenim, preprosto In zabavno.
Vzlet
Ob nakupu vstopnice dobi obiskovalec papirno zapestnico z magnetnim zapisom časa vstopa. Preddverje vstopanja v deželo prihajajočih tehnologij zaznamujeta dva primera ekstremne skupno
Iz arhiva Centra Ars Electrónica (www.aec.al/press/press.htmD
Glasnik S.E.D. 42/4 2002, stran 37
poročila OBZORJA STROKE
1Ï.D.
■z arhiva Centra Ars Electrónica (www.aec.at/press/press.html)
sli na medmrežju. Pri obeh temelji umetniški koncept projekta na digitalni interakciji uporabnikov interneta in digitalnega ustvarjanja življenjskega okolja. V prvem lahko uporabnik z ukazi iz svojega računalnika kjerkoli na svetu ohranja življenje in zaliva rastlinice (http;//ielegarden.aec.at/l. Treba je le kliknili na povezavo in z ukazi zapeljati malo robotizirano zalivalko po obdelani gredici znotraj muzeja, preveriti na zaslonu, katero območje je v zadnjem easu dobilo najmanj vode, in ga zaliti. S podobnim ukazovanjem izza domačega računalnika lahko uporabnik v drugem projektu z robutom načrtuje in izdeluje zgradbe iz majhnih kock (http://tele-zonc.aec.at/).
Kibernetična paluba
Tehnologije navidezne resničnosti so prinesle starim človeškim S£Wjain letenje bliže izpolnitvi kot kdaj prej. Simulator Mumphrey v nasprotju z neudobnimi konvencionalnimi simulatorji dejansko Omogoča ljudem, da se dvignejo in svobodno lebdijo v zraku. Mehanska naprava, podobna manjšemu dvigalu, dvigne aeronavta, ovitega v oklepu podobno ogrodje, v vertikalen položaj za letenje, ^osebna čelada je opremljena z detektorjem premikanja in majhnima računalniškima zaslonoma. Uporabnikovi premiki glave in fok usmerjajo pot letenja, ki zagotavljajo posebno realistično doživetje. Uporabnik se tako postavi v virtualno okolje, po katerem !ahko raziskuje.
Resničnost - termin, ki je izgubil veliko pomena v luči razvijajoče se, presenetljivo realne simulacije animacije in grafike. Navidezna resničnost je aplikacija, ki prenese uporabnika v računalniško ustvarjeno virtualno okolje, v katerem jo obiskovalec ne le gleda in sc v njej premika, ampak tudi izvaja akcije in vpeljuje procese. Izjemen primer tega je projekt »Cave* (Jama) v kleti Centra Ars Electrónica, kockasto oblikovan prostor, katerega stene rabijo kn( Projekcijski zasloni. Simulacijska tehnologija je tu nastavljena, da doseže stopnjo popačenja, ki daje uporabniku dejanski občutek, daje del naprave Histven element sveta simulacij in vizualizacij je 'fidimenzionalnost, ki ustvari v opazovalcu občutek dejanskega Pomikanja v prostoru. Posebna očala izolirajo zaznavo uporabnica iz okolja in ga vkomponirajo v skupino obiskovalcev Jame, v družbeno dejanje v navideznem prostoru. Jama je prvi tovrsten projekt, ki je bil dostopen širšemu občinstvu.
Porabljen je bil tudi za umetniške aplikacije in arhitekturne vizua-izacije, tako za raziskave kot razvojne projekte,
\ besede
Trenutna postavitev se imenuje «Print on sereen« in predstavlja 'zbrane instalacije, povezane s tipografijo in besedilom kot medi-
jem interakcije. Obiskovalec lahko raziskuje projekte, ki premikajo meje vizualne umetnosti in so narejeni, da raziskujejo interakcijo kot umetniško strategijo elaboriranja nove forme dizajna in komunikacije. Vsi predstavljeni projekti uporabljajo računalnik kol medij za razmejevanje izraznega spektra.
Računalnik težko razume podobe, razumljivejše so mu besede. Jezikovna enota, s katerimi označujemo pojme, lahko v jeziku tehnologije izgubi vse standardne vsebine, ki jih poznamo. Na projekcijskem zaslonu lahko obiskovalci s pritiskanjem na veliko klavirsko tipkovnico namestijo zloge, besede ali cele odlomke v gibanje, lahko jih trgajo, napihnejo, inficirajo z dinamičnim obnašanjem ter se tako igrajo s standardnim zavedanjem tekstovnega predstavljanja in dojemanja. Beseda postane oblika. Med viisijivejšimi projekti je Tekstovni dež, igriva interaktivna instalacija, ki zamegli meje med znanim in magičnim. Uporabniki instalacije uporabljajo svoje telo, da naredi, kar se na prvi pogled zdi magično - da lovi, dviguje in se igra s padajočimi črkami, ki realno ne obstajajo. Udeleženci stojijo ali se premikajo pred velikim projekcijskim zaslonom. Na njem vidijo zrcalno videoprojek-eijo svoje sence, v kombinaciji 7. barvno animacijo padajočih Črk, Črke dežujejo iz zgornjega dela zaslona in pristajajo na udeležen-čevi senei glave, rok telesa. Padajoče besedilo sc odziva na udele-ženčevo gibanje, lahko ga ujame, dvigne in spet spusti. Zanimiva izkušnja za vsakogar, kdor ni šc nikoli lovil črk tako rekoč po zraku in jih sestavljal v besede, fraze.
Slišim oblike
V tem delu razstave tehnologija prihodnosti komunicira z jezikom dizajna. Predstavljeni projekti so bili ustvarjeni, da zabrišejo meje med fizičnim in digitalnim. Bistveno je, da se digitalni informaciji ukaže fizična forma in tako naredijo biti neposredno vodljivi in zaznavni. Edinstven vpogled v delo vodilnih raziskovalnih laboratorijev omogoča obiskovalcu, da sprejema digitalne informacije z vsemi čutili.
Projekt pisarne prihodnosti predstavlja vizijo dela in konferenčnega okolja. Osrednji element je miza, večfunkcionalen in prilagodljiv model za učinkovito timsko delo tudi na daljavo. Cilj projekta je najti integralno, ergonomsko in inteligentno okolje za uveljavljanje tehnologije. Prav tako zanimiva je miza za namizni tenis. Namizni tenis je v svojem bistvu tekmovalna in agresivna igra, v kateri se z loparjem in žogico transformlraš v interaktivno izkušnjo. Tema te raziskave je na izkušnjah se naučiti, kako projektirani digitalni sloj na površini pingpong mize vpliva na tekmovalno interakcijo igre. Igralno ploskev pokriva digitalna voda, po kateri krožijo osvetljeni liki ribic. Ob igranju mesto dotika žogice vzvalo-
Iz arhiva Centra Ars Electrónica (www.aec.at/press/press.html)
m
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. 42/4 2002. stran 38
vi s svetlobnimi krogi in splaši par ribic. Vrednost tega projekta je v tem, da uporabnik po zabavni in igrivi poti spozna transformacijo pomena, ki vznikne iz dizajna interaktivnih digitalnih plasti.
Mikro in makrokozmos
V stavbi je tudi dvigalo del programa. Med vožnjo se potniku »odprejo« digitalna tla pod nogami in s pogledom na veliki zaslon ima priložnost, da izkusi potovanje skozi tkivja zamrznjenega ter na milimetrske rezine razrezanega in poskeniranega človeškega telesa ali pa se odpravi na vesoljsko potovanje skozi prebito streho v vesolje. Z digitalno montažo satelitske fotografije in računalniške grafike zazna obiskovalec pod svojimi nogami preboj v zemeljsko atmosfero ali pa sinhrono z nadstropji potuje po človeškem telesu.
Arhitektura uspeha
Muzej ima na vrhu panoramsko restavracijo, v kateri občasno potekajo koncerti sodobne elektronske glasbe. Za mlajše organizirajo rojstnodnevne zabave in delavnice seznanjanja s tehnologijo, za starejše pa skrbijo s tečaji internetnega opismenjevanja. Povprečno 100.000 obiskovalcev na leto, številna sodelovanja, nagrade in vsakoletni festival so potrdili in upravičili tržni, sodobni koncept muzeja.
Nagrada l'rix Ars Electrónica je z milijonom evrov najbolj široko-grudna institucija in velja za najpomembnejšo nagrado za kreativnost in pionirstvo v medijskih umetnostih med kiberumetniki. Hkrati prinaša impresiven pregled tekočega umetniškega dogajanja in trendov v kategorijah računalniške animacije, vizualnih efektov, digitalne glasbe, interaktivne umetnosti in še česa. Dogajanje popestri vsakoletni festival Ars Electrónica, ki ga zaznamujejo simpoziji, razstave, pcrformansi in dogodki, ki usmerjajo kulturne in socialne posledice novih tehnologij na obzorje umetniških in znanstvenih - teoretičnih - premišljevanj. Z novimi oblikami predstavitev in posredovanj, z bogatim arhivom medijske umetnosti je festival postal pomembna in obiskovana prireditev.
Mehanika vtisa
Pet nadstropij prihodnosti. Pet stopenj, da se izve, poizkusi, da se dotakne, igra, izkusi, prilagodi lastnemu okusu, da se uči ... Center Ars Electrónica je namenjen potrebam in interesom obiskovalcev. Infrastruktura vrhunske tehnologije - optično omrežje, zmogljiva računalniška grafika, mult i medijske delovne postaje, podatkovne baze, digitalno arhiviranje podatkov in telekonferenčne zmogljivosti - se stalno vzdržuje, posodablja in razširja. Muzej prihodnosti je permanentni laboratorij in atelje inovacij.
Pristanek
Ob izhodu položiš papirno zapestnico (dobljeno ob vhodu) v posebno napravo, ki sešteje čas, preživet v stavbi, in ti izpiše, da je: v dobrih štirih urah, ki sem jih preživel v muzeju, z obličja zemlje izginilo 13 vrst življenja, v zračni prostor je poletelo 3.761 letal, na svetu so razstrelili 49 pehotnih min za uničevanje žive sile. Evropa se je za 0,00023 milimetrov premaknila proti severovzhodu, izginilo je 1.210.833 zvezd, svetovno prebivalstvo se je povečalo za 36.785 ljudi, planet seje segrel za 0,0000060 stopinj Celzija in od lakote je umiralo 4.256 ljudi. Ušiva popotnica za pristanek v sedanjost.
Drugi članki in sestavki / 1.25 dr. Mirjam Mencej
POROČILO 0 KONfERENCI NEMŠKEGA ZDRUŽENJA ZA PRIPOVEDNIŠTVO
Od 1. do 5. septembra 2002 je v Augsburgu v Nemčiji potekala mednarodna konferenca Komission für Erzählforschung,1 ki je del Deutsche Gessellschaft für Ethnologie/ Organizatorki srečanja sta bili etnologinji prof. dr. Sabine Doering - Manteuffel in prof. dr. Sabine Wienker - Piepho z Univerze v Augsburgu. ki je zdaj tudi predsednica združenja.
Tokratna tema je bila »Pripovedovati med kulturami« - gre zlasti za »kulturne razlike«, za vprašanja, katere lastnosti pripisujemo drugim ljudstvom, zakaj te lastnosti niso tako redko negativne, katere stereotipe najdemo v tradicijskem in modernem pripovedništvu o tujcih, kateri miselni in zaznavni vzorci odsevajo v teh pripovedih in drugo. Predavatelji se niso omejili le na klasične žanre, kot so pravljice, povedke. pregovori ali šale. ampak so raziskovali tudi sodobne (urbane) povedke. časopisna besedila, besedila, ki krožijo po internetu .... ki jih sicer ne moremo imeti za povedke v klasičnem smislu, vendar pa kažejo nekatere tipične poteze povedk.
Konference so se udeležili nemški in tuji folkloristi iz Velike Britanije, Švice, Francije, Avstrije, Mehike, Nizozemske, ZDA, Norveške, Latvije, Litve, Estonije in Madžarske, med njimi tudi takšne »zvezde«, kot so Lutz Röhrich (Freiburg), Wilhelm F. H, Nikolai-sen (Aberdeen), dr. Mihäly Hoppal (Budimpešta), dr. Bronisiava Kerbelite (Vilna), Reimund Kvideland (Bergen) in Leander Petz-doldt (Innsbruck).
Navdušil je zlasti razpon tem, o katerih so govorili predavatelji. Poslušali smo lahko o demonologiji (celo kar nekaj predstavitev), denimo o podobi hudiča v litovski slovstveni folklori, o bajnih bitjih v ameriškem izročilu, vzorcu, ki se kaže v pripovedih o slovitih «dobrih« roparjih, in zlasti veliko o sodobnih povedkah in Šalah. ki krožijo o drugih narodnostih v Nemčiji in drugje. Spregovorili so tudi o spominih na holokavst in prebeg iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo po drugi svetovni vojni, o sodobnih pravljičarjih v Švici. Harryju Potterju. islandskih sagah, avstralskih mitih, afriških pripovedih, nekaj je bilo primerjalnih raziskav izročila pri različnih ljudstvih in še nekaj poročil o raznih projektih. Seveda pa bi lahko naštevali v nedogled.
Skratka, tokratno srečanje folklorislov nemškega združenja za raziskave pripovedništva se je tematsko navezovalo na slovstveno folkloro skoraj vseh celin in ponujalo obilo zanimivih predavanj, od tradicionalnih folklorističnih tem do povsem sodobnih (najaktualnejše je bilo verjetno predavanje H. Gerndta o časopisnih zgodbah o primerih okužbe z bacili vraničnega prisada po napadu na ameriški WTC), Poleg tega so ob večerih potekale dodatne dejavnosti, na primer ogled muzeja slovitega družinskega lutkovnega gledališča iz Augsburga. Srečanje je bilo odlično organizirano in izjemno zanimivo, »očitali« bi mu lahko le to, kar se sicer na konte-
' Nemškega združenja (komisije) za raziskave pripovedništva.
2 Nemškega etnološkega društva.