Leto LXXIIL, št. 1)4 Listoma, petek U. bnrlja 190D S LOVE M S brbota vsak dan popoldne avzem nedeiie in praznite. // Insorati do 80 pet* vi* a Mi 2. do 100 vrst d Din Z50, od 100 do 300 vrst o Din 3, več* inseroti petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, 'mseratnt davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25-— /S/ Rokopisi se ne vračajo. URK>NS$TYO M UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva uOca štev. 5 r«Won: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-21 Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it 7 M NOVO MKTO, Liubl|Onsko cesta, telefon it. 76 H CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; ižnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // podružnica uprav« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani It. 10.351. Zadnii francoski apel na Rooseuelta Dotnouitia jc ranjena, toda ponouno bo ustala Ponoči je predsednik francoske vlade prosil Ameriko za nujno pomoč: „Potrebno je, da prilete čez Atlantik celi oblaki letal za rešitev Evrope" — Francija veruje v svoje vstajenje TOURS, 14. jun. s. (Reuter). Francoski ministrski predsednik Reynaud je imel snoči govor po radiu francoskemu narodu, v katerem je naslovil, kakor je sam dejal, končni in zadnji apel na predsednika Koosevelta za takojšnjo pomoč Franciji. Revnaud je v uvodu omenjal junaštvo francoske vojske. Videl sem, je dejal, može, ki so prišli iz bitke, potem ko so bili 5 dni brez spanja in živčno uničeni, pa vendar niso dvomili v končno zmago v vojni. Njihov duh ni bil zlomljen. Francija ne bo dovolila, da bi bila zlomljena od invazije, kakršnih je že toliko poznala v preteklosti. Naj ves svet spozna trpljenje, pa tudi ponos Francije. Svobodni ljudje po vsem svetu pa naj tudi vedo, kaj Franciji dolgujejo. Francija je predstraŽa demokracije in se zanjo žrtvuje, toda prizadeva pri tem sovražniku demokracije velike izgube. Francija je ranjena in ima zato pravico, da apelira na vse druge demokracije za pomoč. Francija je doslej predstavljala ideal v razvoju ameriškega naroda. Zato apeliram še enkrat na predsednika Roosevelta. Doslej je ustregel vsem mojim prošnjam. Zdaj gre za vse, za življenje Francije in za vse ono, za kar Francija živi. Francija ima pravico živeti. Napor, ki ga mora prenašati naša armada, je vedno hujši. Toda skozi vse to trpljenje vidim končni uspeh. Angleško letalstvo je v dosedanjih bojih pokazalo svojo premoč po kakovosti, toda celi oblaki letal morajo priti preko Atlantika iz Amerike, da uničijo sile, ki hočejo dobiti nadoblast nad svetom. Kljub neuspehom so moči demokracije še vedno ogromne. Upravičeno mislim, da bo prišel čas, ko bodo te sile pokazale svojo moč. Zato imam še upanje v srcu. Zato smo se odločili, da ohranimo svobodno vlado, zato smo zapustili Pariz. Zasigurati smo hoteli Franciji neodvisno legalno vlado in preprečiti, da bi Nemci ustanovili od njih odvisno francosko vlado, kakor se je to zgodilo v drugih državah, ki so jih zasedli. Revnaud je zaključil svoj govor: Kjerkoli žive Francozi, naj vedo, kako je treba trpeti. Naj se izkažejo vredne svoje preteklosti in se »družijo okoli svoje trpeče domovine! Čas vstajenja Francije bo prišel. Karkoli naj se dogodi prihodnje dni, Francozi bodo. znali prenesti tudi to. Naj bodo vredni svoje zgodovine, naj bodo vredni svoje minulosti, naj bodo polni junaštva, naj bodo bratje med seboj. Domovina je ranjena, toda ponovno bo vstala, je končal svoj govor Paul Revnaud. Amerika pošilja pomoč VVASHINGTON, 14. jun. s. (ReuterV Vsa poročila soglašajo, da je sinoćnji govor francoskega ministrskega pred- sednika Revnauda globoko pretresel ameriško javnost. Takoj po Revnaudovem govoru so izjavili uradni krogi v Beli hiši, da bo ameriška vlada storila vse. Kar je v njeni moči, da pomaga Franciji. PARIZ, 14 jun. e. (United Press). Neki predstavnik francoske vlade je včeraj izjavil, da je položaj v Franciji natančno tak kot ga je orisal v svojem apelu na Roosevelta Paul Revnaud. WaShington. 14. iuniia. AA. (Havas) Na Rooseveltovo zahtevo je senat sklenil, da ameriško voJno ministrstvo lahko zamenja topove, ki so v vojnih skladiščih na ta način, da dobi ameriška vojska novo izdelane topove, svoje dosedanje na lahko pošlje zaveznikom. S tem v zvezi se Smatra, da bodo zavezniki dobili na tisoče ameriških topov. Isti ukrepi so bili sprejeti tudi glede ostalih vrst orožja, ki bi jih zavezniki dobili. New York, 14 junija. AA. (Havas) Po Rooseveltovi izjavi, da beda Zcdinjene države dale maksimum materialne pomoči zaveznikom, Smatrajo v washlngtonsfcih političnih krogih, da bo moral tudi kongres o tem razpravljati. Kongres tega vprašanja ne bo obravnaval s politične strani, temveč samo glede izvedbe Roo-seveltovega sklepa. Izvršil bo gotove Spremembe gotovih zakonskih načrtov in je verjetno, da bo vzel za osnovo Pittmanov in Johnsonov načrt. London. 14. junija. AA. (Havas> Poleg 80 bombnikov, za katera je ameriška vlada že dala dovoljenje, da Jih prepeljejo v Evropo, je še 93 drugih bombnikov na potu v Evropo. Razen tega bo poslanih v kratkem še 140 lovskih in 40 povodnih letal zaveznikom. Predstavniški dom je s 401 proti enemu glasu izglasoval predlog, da se zaveznikom dobavi vojnega materiala v vrednosti ene milijarde 667 milijonov dolarjev, kar pomeni za 320 milijonov dolarjev več, kot je Roosevelt zahteval prvotno od senata. London. 14. junija. (C. Z.) V zavezniških krogih poudarjajo, da ZedinJene države s prodajo tako zvanega odvisnega vojnega materiala in rušil cev že sedaj zelo širokogrudno podpirajo zaveznike v vojni m prispevajo h končni zmagi demokracij. mike čete v izpraznjenem Parizu Ob 11.45 je nemški radio objavil, da korakajo nemške čete v evakuirano francosko prestolnico, kjer je ostalo le nekaj čet moštva za javno varnost — Padec Pariza po zavezniškem zatrdlin šene pomeni konca sedanje vojn* — Francoska vojska je v jedrn nedotaknjena Berlin, 14. jim. Ob pol 12. uri so vse nemške radijske postaje pričele z običajnimi poročili o dnevnem povelju poveljnikov o dosedanjih zmag-ah na Norveškem in drugod. Po prečivanju dnevnoga povelja generala von Brauchitscha je bilo napovedano, da se pričakuje v kratkem važno posebno poročilo iz glavnega stana vodje rajna. Po mnogih koračnicah in vojnih pesmih je bilo s fanfarami ob 11.45 objavljeno, da se bo razglasilo pričakovano posebno poročilo. Takoj nato je napovedovalec objavil naslednje: Iz glavnega, stana vdje rajna se sporoča: Popoln zlom celotne francoske fronte med Kanalom in Maginotovo črto do Mont-medya je preprečil namen francoskega, vrhovnega poveljstva, da brani Pariz, Kakor je bilo v prvotnem načrtu. Mesto je bilo proglašeno za odprto. Pravkar korakajo zmagovite nemške čete v paHz. Nemški narod gleda s ponosom in zadoščenjem na svoje sinove, ki so v Flandriji zmagovito prodrli in prebili tudi toliko znamenito Weygandovo črto ter sedaj po ljutih in zmagovitih bitkah korakajo v Pariz. Washington, 14. jun. s, (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo javlja: Davi ob 7. je prejela ameriška vlada od ameriškega veleposlanika Bullitta iz Pariza preko Toursa sporočilo, da so nemške čete prekoračile mestno mejo Pariza. To sporočilo Je poslal veleposlanik Rul-litt že ob 1. zjutraj telefonično iz Pariza ameriškemu veleposlaniku pri poljski vla- VVashington. 14 jun. s. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči objavilo, da je francoska vlada s posredovanjem ameriškega veleposlanika Bullitta obvestila nemško vlado, da Je Pariz odprto mesto in da so se vsi francoski vojagki oddelki iz Pariza umaknili. Veleposlanik Bullitt je dalje informiral nemško vlado, da se le dosedanji poveljnik Pariza general Herinc umakni] iz Pariza. Za njegovega naslednika Je sicer imenovan general Dent ki pa ne poveljuje nobenim vojaškim oddelkom. Na razpolago so mu samo policijske in žandarmerijs*e čete ter di Biddleu. k| se mudi v TOur*u. Ta Je nato poslal Sporočilo dalje v vVash?ngton, ' kamor pa je vest prispela z veliko zamudo. Veleposlanik Bullitt sporoča ameriš&i vladi dalje, da je življenje v Parizu po-i polnoma mirno. Nobenih nadaljnjih po-| datkov še ni. kje in kako je nemška voj-! ska vkorakala preko meHne meje. New York 14. jun s (Ass. Press) Po ; zadnjih vesteh se nemška vojska pribli-I ž u je pariškemu predmestju St. Denis. London, 14. jun. s. (Reuter) Tukajšnje ! francosko veleposlaništvo do 9. dopoldne še ni prejelo potrdila, da se nemške čete pričele korakati v Pariz. London, 14 jun. s. (Reuter) Press Asso-tiation javlja iz Toursa, da davi po 7. te-j lefonskj promet s Parizom sicer ni pre-I kinjen, da pa so v zvezi velike motnje in j da ne sprejema pošta nobenih novih telefonskih razgovorov s Parizom. London, 14. jun. (C. Z.) V zvezi z vo-j Jaškim položajem pred Parizom poudarjajo v odločilnih krogih, da bi bil padec I I Pariza velik triumf za Nemce in tudi hud moralni udarec za zaveznike, ker velja ( Pariz kot simbol idej. za katere *e zavezniki borijo, toda tudi če Pariz res Pade, to ne bi pomenilo konca sedanje vojne. Nekaj izgubljenih kvadratnih kilometrov ne pomeni mnogo v svetovni vojni, ki g« bije na dveh kontinentih, ki pa se utegne v kratkem razširiti na štiri kontinente. gasilci Francosk« oblasti so storile vse, kar Je mogoče, da zaščitijo življenje in imetje prebivalcev Pariza. Veleposlanik Bullitt javlja dalje, da bo ostal še nadalje na svojem mestu v veleposlaništvu v Parizu in bo skrbel, da bo mesto predano Nemcem brez izgube človeških življenj. Ameriški veleposlanik Bullitt upa, da bo nemška vojska upoštevala naznanilo francoske vojske o izpraznitvi Pariza in da se bo Izročitev mesta izvršila brez prelivanji krvi civilnega prebivalstva. London, 14. jun. (C. Z.) V zvezi s pro- glasitvijo Pariza za odprto mesto poudarjajo na merodajnih mestih v Londonu da ne bo prišlo v notranjosti Pariza do no- London, 14. jun. s. (Reuter) Borbe za Pariz se z vso silovitostjo nadaljujejo na vseh treh straneh mesta, na zapadu, severu in vzhodu. Nemci napadajo na vsej fronti od morja do Meuse, toda sinoči so poudarjali v francoskem vojnem ministrstvu, da zavezniška fronta ni nikjer prebita in da so zavezniške linije povsod strnjene. Is sinoćnjega francoskega vojnega poročila Je razvidno, da v zapadnem delu bojišča prodirajo Nemci s treh oporišč, ki jih obvladajo na Južnem bregu Seine pri Rouenu. na Jug proti Evieuxu in Pacvju. Izredno močan je tudi nemški pritisk severno Pariza, kjer je *amo med Senlisom in Betzom v borbi 12 nemških divizij. Francosko vojno poročilo ne potrjuje vče-raJr Uih poročil iz poluradnih francoskih virov, ki so javljali, da se Je posrečilo francoski vojski vreči Nemce severno Pariza sa 8 km nazaj. V vzhodnem delu bofisca Je razvidno iz francoskega vojnega poročila, da prodirajo nemški oddelki, ki jim Je pri Chateau ThierTvJu in Dorman^n uspelo prekoračiti Seino. na Jug proti Montmirailu. ki lesi 30 km Južno Marne. Dalje proti vzhodu Javlja poročilo o nemškem prodoru vzhodno Reimsa proti Chalons ■ur Marne. Ta prodor Je v toliko nevaren, ker so *e Nemci s tem približali z droge strani Ma-ginotovi liniji. O bojih med Marno in Maginotovo linijo ps še vedno ni nobenih poročil. Iz Anglije gredo v Francijo neprestano nove pošiljke vojaštva in orožja na pomoč francoski vojski. Tudi včeraj Je odšlo is Londona- več oddelkov vojaštva v Francijo. London. 14, jun. (C. Z.) Po informacijah is zavezniških vojaških krogov imajo Ibenih pouličnih bojev. Zavezniška vojska bo branila samo dostope in obronke Pariza. Nemci med morjem in Maginotovo Unijo sedaj v akciji 120 svojih divizij. Toda francoske linije niso nikjer prebite. Francoska voiska zadržuje Sovražni pritisk in je izvedla na več mestih celo protinapade, Čeravno se bori proti ogromni premoči v številu vojakov in vojnega materiala Angleška ojačenJa sedaj neprestano pri-haJaJo v Francijo. Angleški listi ponavljajo vsak dan zahtevo, da mora Anglija poslati v Francijo vse razpoložljive vojake, topove, tanke in letala. V Angliji se popolnoma zavedajo, kako zelo je Francija potrebna pomoči. Sinoćnje francosko vojno poročilo Pariz, 13. junija. AA. (Havas.) Nocoj je bilo izdano tole uradno poročilo: Boji okoli Pariza postajajo čedalje srdite jši. Sovražni novi oddelki so izvedli napad južno od Rouena. Motorizirane In blindirane edinice, ki operirajo pri mostobra-nih v bližini Louviersa, Les Andelvsa In Vernona, prodirajo v smeri proti Evreuxu. Naše letalstvo Je bombardiralo sovražne čete. Na odseku pri Senlisu ln Betzu Je sovražnik vrgel v boj najmanj 12 divizij. Tu divja srdita borba, hujša kakor so bile prejšnje. Sovražne oklopne edinice so prekoračile Marno na odseku pri Chateau Tyerry ln Dormansu ter prodirajo v smeri proti Montmirailu. Druge sovražne divizije na vzhodnem bojišču so prekoračile reko Ren ter prodirajo v smeri Chalonsa ob Marnl. Računajo, da je na tem odseku sovražnik poslal v boj nad 100 divizij, pri čemer Je treba računati tudi podaljšano bojno črto ob Meusl. Francoske čete se sijajno bore, čeprav so številčno slabejše kot sovražnikove, - Ruski glas o vojnem položaju Moskva, 14. junija e Vojaški sodelavec lista »Krasnaja Zvezda* Popov piše. da je bil 10. junij črni dan za zaveznike. Preden je stopila Italija v vojno, so Nemci utrdili svoje položaje na Norveškem, Nizozemskem in v Belgiji, od koder neposredno ogrožajo Anglijo. Nato pa so voe sile vrgli na francosko fronto. Italiji je bilo jasno, da bo Francija še hujše prizadeta, če bi se morala boriti na dveh frontah. Toda vojaške operacije na jugovzhodni fronti s strani Italije ne morejo postati dinamične vojaške operacije. Francija je dobro utrdila svoje položaje ▼ Alpah, zaradi tega bo italijansko poveljni-štvo osredotočilo vse napade v Sredozemlju, kjer si bo skušalo osvojiti važne strateške položaje kakor Malto, Korziko, Tunis in Gibraltar. Francija lahko drži fronto v Alpah proti Italiji s sedmimi divizijami. Vse ostale svoje sile pa potrebuje na fronti proti Nemcem. Italija lahko ograza Francijo najbolj s svojo letalsko silo, s katero lahko napada glavna industrijska središča v južni Franciji. Če bi pa italijansko poveljništvo le pričelo z ofenzivo proti Franciji na kopnem bi se to zgodilo iz smeri Lvon in iz Niče proti Toulonu in Marseilleu. Taka ofenziva pa ne bi imela uspeha, dokler ne doseže Italija premoči v Sredozemskem morju. Izve se, da ima Italija 30 do 40 divizij, to je okoli polovico svoje suhozemske vojske zbrane v severni Italiji. Molitve za rešitev Francije L°ndon, 14. jun. s. (Reuter). T^Kmdomkt kardinal Hinslev je cd redil tridnevne molitve po vseh katoliških cerkvah v Angliji za rešitev Francije. Lavrentijev — poslanik v Bukarešti Moskva, 14. junija. AA (Reuter) Ru-munski poslanik v Moskvi Davide&cu je obvestil včeraj popoldne komisarUat za zunanje zadeve, da Je rumunska vlada dala agrema za postavitev sovjetskega poslanica v Sofiji LavrentUeva za sovjetskega poslanika v Bukarešti. Stroge odredbe na Madžarskem Budimpešta, 14. junija. AA. (MTI) Pravosodni minister Radočaj je predložil parlamentu zakonski osnutek, po katerem bodo strogo kaznovane vse akcije, ki bi bile naperjene proti varnosti države Kaznovane bodo vse one osebe, ki bi na rra-džarskem ozemlju delale za tuie države. Med delikte te vrste spada i o vohunstvo, prirejanje prepovedanih zborovanj, sabotiranje državnega aparata, nedovoljeno prekoračenje meja. itd. Pariz — odprto mesto Nemška vlada je bila po ameriškem veleposlaniku obveščena o umiku francoskega vojaštva Iz prestolnice Si'oviti nemški napadi med morjem fn Maginotovo crto Francoska vojska se mora boriti proti ogromni premoči — Anglija pošilja neprestano pomoč v vojaštvu in orožju Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. junija 1*40. Štev. 134 Ankara — središče evropske diplomatske akcije Neprestani razgovori diplomatskih predstavnikov Francija, Anglije, Italije, Nemčije in Rusije — Moskva za ohranitev miru na Balkanu — Po prekinitvi diplomatskih odnošajev med Egiptom in Italijo Carigrad, 14. jun e. Diplomatske aktivnost v Ankari ie dosegla svo1 vrhunec. Tuji diplomatski predstavniki prihajajo neprestano v ministrstvo za zunanje zadeve, zlasti diplomatski predstavniki Francije. Anglije. Italije. Nemčile in sovjetske Rusije Namen te diplomatske akcije je, da se prepreci vstoD Turčije v vojno. Prav posebno pozornost vzbujajo diplomatski pregovori med Sovjetsko Rusijo in Turčijo, ki potekajo neprestano v Moskvi in v Ankari. Mnogo se razpravlja tudi v kr>liko je usoda Turčije zvezana z usodo Egipta V dobro poučenih krogih so mnenja, da povezanost med Egiptom in Turčijo ni tolikšna, da bi morala Turčija korakati v bodočnosti vzporedno z Eg:ptom Sovjetska vlada ie turški vladi sporočila da bo podnrla sleherno tursko prizadevanje, da ostane Turčija izven sedanjega spopada. Sovjetska Rusija ne namerava pod-vzeti nobene akcije, ki bi ocrrožala važne strateške morske ožme. Storila pa bo vse, da ostane Turčija kakor tudi Ralkan In Bližnji vzhod izven vojne. V Ankari de-mantirajo vesti, da so zavezniki ponudili Turčiji neke teritorije kot odškodnino za to, da stopi" Turčiia v vojno. Poudarja se, da so bisTveni Interesi Turčije na Balkanu in na Bližnjem vzhodu in bo Turčija vodila odslej svojo zunanjo poetiko v svojem interesu, ki jih ima v svojih interesnih sferah. Prizadevala si bo, da bo v skladu z balkanskimi državami izvafala balkanski sporazum za ohranitev nevtralnosti Ralkanskeea polotoka. Turčija za svojo obrambo Ankara, 14. junija. AA. fReuter) Tu prevladuje splošno mnenje, da se bo v kratkem pojasnil položai Turčije glede vstopa I ali je v vojno. Smatra se, da bo predsednik vlade dal danes izjavo. Včerai so proučevali izvajanje vseh onih ukrepov, ki bi jih turška vlada lahko podvzela. Vlada je pod predsedništvom predsednika republike Ismeta Inenija imela dve seji. verjetno pa 1o. da bo tudi plenarna sela narodne republikanske stranke. Na tej seji bo dal predsednik vlade deklaracijo. V teku včerajšnjega dneva sta bila angleški in francoski poslanik v zvezi s turškimi mer oda ini mi krogi. Turki se javljajo pod zastavo na osnovi najnovejšega poziva. Skupna aktivnost ne napoveduje, da bi Turčija z gotovostjo napovedala vojno, vendar pa predstavlja znak, da Turčija re*no 8krbi za svojo obrambo in da svoje obveznosti Smatra resno. Rim, 14. jim. e. Po snočnjem obvestilu rimskega radia so odnosan med Turčijo in Italijo popolnoma normalni. Italijanska sodba Rim, 14. jun. e. V rimskih službenih krogih ni mogoče izvedeti ničesar o tem, kar hi kazalo na bistveno izpremembo odnošajev med Italijo in Egiptom. Ugotavlja se samo. da so prekinjeni diplomatski stiki med Italijo in Egiptom. Glede odnošajev do Turčije menijo v političnih krogih, da bi se mogla Turčija proglasiti za nevojujočo se državo. Italijanski tisk Š2 nadalje piše s simpatijami o miru. ki vlada v Jugoslaviji in Madžarski. Listi poudarjajo, da vlada na meji med Jugoslavijo in Italijo popolen mir In da Madžarska ni poslala nobenih ojačenj na rumun-sko mejo. Glede stališča Vatikana se Sirijo nasprotujoče si vesti. V zadnjih številkah vatikanskega glasila »Osservatore Romano« niso bila več objavljena vojna poročila z motivacijo, da ni mogoče objavljati vseh vojnih poročil vseh vojujočih se držav. Kairo, 14. junija. AA. (Havas) Predsednik egipt»ke vlade Je izjavil, da bo Egipt takoj cbJavil vojno Italiji, eim bodo italijanska letala bombardirala kako egipt- sko me*to. Poslanica rumunskega kralja turškemu predsedniku New York, 14. junija s. (Asa. Press) Ru-munski Kralj Karol je poslal baje turškemu predsedniku Ismet Ineniju osebno poslanico, v kateri ga prosi, naj Turčija še nadalje ostane nevtralna Poslanico v enakem smislu je poslal turškemu predsedniku baje tudi še drugi poglavar neke balkanske države. Kaj bo storila Španija Rim. 14 junija e. Sedanje in bodoče stališče Španije je še vedno predmet največje porornosti v rimskih diplomatskih m političnih krogih. V teh krogih smstrajo, da se bo Španija prej ali Skj Rjavila proti zaveznikom in zahtevala Gibraltar Pc vesteh iz dobro informiranih kmnov *c Italija še pred vt topo m v vojno obvestila o tvojih namerah tako Španijo kot sovietsko Rusijo. Plovba na Jadranu Split. 14. j un. e. ukrepov angleških pomor stoja možnost, da bodo naše paroplovne družbe za dolgo plovbo na Jadranu in v Sredozemskem mojru ustavile ves promet. Kakor 1e bilo že javljeno, so italijanske družbe že prekinile plovbo med Italijo in Jugoslavijo. Naš parnik »Srbin«, ki ie vozil v Grčijo. Albanijo m Trst. je opustil nadaljnje vožnje in se nastanil v sušaš- škem pristanišču. ParnJk »Beograd« je sedaj v grških vodah In ni znano, kdal in kako se bo vrnil. Parnik »Bled« pa ie ostal v svoji luki in ie tudi ustavil nadaljnjo plovbo. Kakor se izve. bodo vse jugoslovanske paroplovne družbe zaradi nevarnosti min prekinile promet Naše pomorske oblasti Zaradi varnostnih j oa bodo dale nove naredbe glede plovbe lorskih oblasti ob- < v domačih vodah. London, 14. junija. AA. (Reuter) Angleško in francosko veleposlaništvo poročata, da se ne bodo več izdaja', i navicerti za pošiljke namenjene v Italijo. Španijo, na Portugalsko, v Švico. Madžar.-ko. v Grčijo, v Bolgarijo. Rumunijo. Turčijo in Jugoslavijo. Dosedai izdani navicerii so izgubili veljavnost. Vojna v Sredozemlju in v italijanskih kolonijah Tretje italijansko vojno pore čilo Rini, 14. junija, br. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje tretje vojno poročilo: Delovanje manjših oddelkov v nekaterih predelih fronte v Alpah. Poskus sovražnika, da bi zavzel grič Galisio, je bil odbit. V srednjem delu Sredozemskega morja so sovražna letala poskušala napasti pomorsko vojno silo v pokretu, a brez uspeha. Dve sovražni podmornici sta bili zadeti, ena pa močno poškodovana. V nadaljevanju svoje akcije so naše letalske sile učinkovito napadle letalska oporišča v tuniški coni. Ponovni intenzivni napadi so bili izvršili na oporišče Hveres. Naša letala so v nizkem poletu s strojnicami obstreljevala letala na tem letališču. Nato so bombardirala letalsko bazo v Favence v Provansi ter vojaška objekte v Toulonu. Neko letalo se ni vrnu- na svoje oporišče. Iniciativno se je nadaljevala iz-vidniška akcija nad sovražnikovimi oporišči in ozemljem. V Severni Afriki so letala odbila napad sovražnih čet, ki so ga izvršile s pomočjo oklopnih voz proti obmejnim postojankam na egiptski meji. Letala, ki so takoj posegla v borbo, so uničila nekaj oklopnih voz, druga pa poškodovala. V vzhodni Afriki so sovražne čete iz Kenie ob zori 11. junija po topniških pripravah in s pomočjo svojih bombnikov napadla naše postojanke v pokrajini Mojali. Napad je bil odhit, pri čemer so imele naie čete manjše izgube. Med ujetniki, ki so v naših rokah, sta tudi neki angleški oficir in neki angleški podoficir. Nase letalstvo je bombardiralo Port Sudan ter pristanišče in letalsko oporišče Suakin ter zasilno letališče v Mojali. Dve letali se nista vrnili v oporišče. Sovražni letalski napad na Eritrejo. Materialna škoda je bila malenkostna. Nekaj sovražnih letal je bilo sestreljenih. Ladjedelnica v Tržiču porušena Pariz, 14. jun, br. (Havas). Zavezniška letala so miniio noč porušila ladjedelniške na.prave v Tržiču (Monfalcone). Letalski napadi na Malto London, 14. junija s. (Reuter) Italijanski bombniki so izvedli včeraj zopet 5 bombnih napadov na Malto. Podrobni podatki o napadih še niso znani Italijanska letala so naletela na močan ogenj protiletalskega topništva in tudi angleška lovska letala so posegla v borbo. Prvi spopad ob Libiji Kairo, 14. junija s (Reuter) Včeraj so angleške čete prvič napadle italijanske obmejne postojanke v Libiji. O napadu je izdalo poseben komunike poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu Angleški oddelek ni imel nobenih izgub posrečilo pa se mu je zajeti dva italijanska častnika in 60 vojakov. Prevoz italijanskih državljanov iz Anglije London, 14. junija AA. (Reuter) S noči jo 700 italijanskih državljanov odpotovalo s posebnim vlakom iz Londona v Gia$gow. Italijanski državljani se bodo tam vkrcali na neko ladjo, ki jim jo je britanska vlada stavila na razpolago ter se bodo 7 njo odpeljali v Lizbono. Nekoliko pozneje je italijanski veleposlanik Baatianin' odpotoval z drugim posebnim vlakom skupno s svojo družino v Glasgow. „0gen j borbe bo združil oba naroda v nepremagljivo celoto" Anglija se bo borila s Francijo do skrajnih mej vseh virov, ki so ji na razpolago London. 14. iun. s. (Reuter) Angleška vlada je poslala sinoči francoski vladi ponovno izjavo, v kateri obljublja, da bo nudila AnglUa Franciji še nadalje največjo pomoč, ki je možna. Anglija bo nadaljevala voJno za vsako cono in z vsemi viri, ki ao ji na razpolago. Brzojavka angleške vlade uvodoma raca občudovanje in priznanje junafitvu in vztrajnosti francoske vojske v njenem odporu proti ogromni premoči. Dalje po* edaria * ncrazdrti*no edinost angleikcga in francoskega naroda v sedanji borbi. Ne vedeti, kakšne oblike preizkušenj nas ge čakaj© v bližnji bodočnosti, pravi dalje angleška vlada v •voii htfsvvt. Toda ogenj borbe bo samo združil oba narod" v nepremagljivo celoto. Dalj« obnavlja **-gleftka vlada obljubo, da bo nadaljevala borbo skupno s Francijo, In sicer bodJal V FrancUi, v Angliji, na oceanih ali ▼ srako, kjerkoli bo to potrebno, in sicer do skrajnih mej vSeh virov, ki a» Angliji ■» razpolago. Anglija ne bo odnehala, dokler ne bo Francija zopet vstala, dokler ne bodo »opet Svobodni zasužnjeni narodi in dokler ne bo odstranjena tke domlnaalK London. 14. junija s (Reuter) Na Malto so bile privedene Štiri italijanske trgovinske ladje, ki »o jih Angleži zaplenili v Sredozemlju. Ena od n:'h bo porabljena za prevoz italijanskih državljanov z Malte v Italijo. Italija in po Nemcih zasedene države Rim, 14. jun. e. Ministrstvo za zunanje zadeve javlja, da z napovedjo vojne Italije Franciji in Ang-liji ni bila napovedana tudi vojna Poljski, Norveški, Nizozemski in Belgiji, ki jih je okupirala nemška vojska. Zaradi tega je odrejeno, da policijske oblasti ne izvajajo ukrepov proti državljanom teh ciržav in da jih ne internirajo ali konfinirajo v koncentracijska taborišča kakor državljane Anglije in Francije. Rim, 14. jun. AA. (Štefani). Diplomatski in konzularni predstavniki Poljske, Nizozemske in Norveške pri Kvirinalu so zapustili snoči Rim s posebnim vlakom. No-viranji in nekateri drugi državljani omenjenih držav so lstotako odpotovali. Na postaji so bili prisotni predstavniki protokola zunanjega ministrstva. Angleške priprave v Afriki Rim, 14. junija e. Po mnogih znakih sodijo, da se pripravljajo Angleži na veliko vojaško akcijo v Afriki. Napadalno izhodi-ščt bo Kenija, odkoder se bodo vodile operacije proti Abesiniji in Somaliji. Veliko pozornost je zbudila izjava francoskega ministrskega predsednika Revnauda, da se bo francoska vlada po potrebi preselila v severno Afriko To kaže po mnenju rimskih političnih krogov na to, da bo postala Afrika torišče velikih vojnih operacij v bližnji bodočnosti. Rim, 14. junija e. (United Press) Prijatelji bivšega vladarja Abesinije Haile Sella-sija že organizirajo svojo vojsko, ki se bo združila z angleško vojsko v Keniji, a ae bo borila proti italijanski vojski kot samostojna vojaška edini ca. Rim proglašen za neutrjeno mesto Rim, 14. junija e. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo Rim proglašen za neutrjeno in odprto mesto, kar je mogoče soditi po dosedanjih ukrepih. Iz Rima so se preselile vse vojaške pisarne in vojaštvo je zapustilo vojašnice. Poudarja se, da je Rim uradniško in ne industrijsko mesto. V Rimu tudi upajo, da bo mesto obvarovano pred letalskimi napadi tudi zaradi tega, ker je sredi mesta Vatikan. Seja ministrskega sveta v Beogradu Beograd, 14. Junija. AA. Včeraj popoldne od 18. do 21. je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ker je predsednik vlade Dragica Cvetkovič laže zbolel. Prav tako seji ni prisostvoval kmetijski minister Branko Cubrilovič, ki je na potovanj u. Na seji so pretresali v glavnem poročila posameznih ministrov o resornih vprašanjih. Večina seje ie bila posvečena poročilu finančnega ministra dr. Juraja Suteja o državnih dohodkih in izdatkih. Ugotovljeno je bilo. da državni dohodki ▼ glavnem krijejo vse izdatke državne uprave. Čeprav so ti povečani. Finančni minister je razložil načela, na katerih misli, da bi moralo biti izdanih rjrihodniih osem dvanajstin. ter ie opozoril ministre kako morajo sestaviti svoje predloge za dvanajstine. Beograd, 14. Jun. e. Vo snoCnji seji vlade se je z novinarji razffovarjal minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovtć. Ob tej priliki je finančni minister dr. Su-tej izjavil: Dr. Konstarjtinović vam ni povedal najslavnejšega. Jaz sem rekel na »ji, da nimajo prav tisti, ki spravljajo denar v no. gavice. To bom povedal tudi fte javnosti, ko pride primeren čae. Iz Kranja fn restavracija NSroflnldom v Kranja. Vsako soboto zvečer in nedeljo popoldne in zvečer vrtni koncert. Vedno sve*i Ćevapčići in raJmJići. Prvovrstna vina in vedno sveže pivo. Postrežba točna in cene zmerne. 259—n Ali sem prispeval z« sokolsM đom v Trnovemt Solidarnost med Anglijo in Francijo neomajana Angleško priznanje Junaštvu francoskih žet — Anglija bo dala Franciji veo svojo pomoč London, 14. junija. A A. (Reuter). Ameriški Usti soglasno iz rata jo priznanje £n občudovanje nezlomljivemu junaštvu fran-eosJilh enot in trdni odločnosti francoske vlado, V»i Usti pon°vno n»?lašajo solidarnost med Anglijo In Francijo ter lzrasajo prepričanje, da bo ta solidarnost dovevlla nazadnje do zmage. Franc"* Ka vlada je sprejela sklep, da se proglasi pariz za svobodno mesto. To je moder ukrep, ker ne »me dati sovražniku v roke nobeno opravičilo za še večjo £kodo, k! bi jo mogel povzročiti temu mestu iu£if lc! je učH<> svet civilizacije, svobode in intelektualne moči. Revnaudov poziv je b»l objavljen powiO, tako da ga ll^ti niso raOg]| komentirati, vendar ga objavljajo na prvih straneh. Usti izražajo veliko zadovoljstvo zaradl poinočJ, poslane Franel.fi, »T$mOB« pravi, da je vse, kar se je moglo poslati, že na poti, da s« ojači obramba za rešitev civilizacijo. »Time*« pravijo nato. da mor* Anglijn dati Franciji \*e, kar lah^o dajejo angleftke sile. Anglija je pripravljena bolj kot kdaj identificirati se s Francijo. Francoska vojska se bori neustrašeno z največjim junaštvom. Francoski n«rOd re- orgaiualm svoje življenje t*T *© zaradi svoj«- sposobnosti znajde navzlic novim ne-arecam. Ni dvoma, da viteštvo in junaštv0 Francije ni bilo nikoli tako veliko Kot v •©danjem času. Globok vtis Revnaudovega govora v Ameriki Ottn\v", 14. junija. AA. (Reuter). Včerajšnji Revnaudov govor ter zadnji poziv Rooseveltu je napravil zelo glofoojc vtis v Kanadi. V kanadskih merodajnih krogih izjavljajo, da se lahko pričakuje, da Zedinjene države ne bodo zapustile načel demokracije. Roo^evelt bo ftOfcaoja] svoji državi in v-semu svetu, da je velik politik in prijatelj človeštva. Uashin^ton. 14. jun. AA. (Reuter), V zvezi z včerajšnjim govorom predsednika Crancoske vjacte Revnauia, je noka pooblaščena osebnost Bele hiše izjavila tole: Mi storimo vSe, kar je s*K!aj mojrOče. Omenjena osebnost ni hotela dati nobene druge Izjave. Zanimive številke o našem obrtniš&v Podatki, ki bodo služili za določitev premij in višine prejemkov, ko bo uvedeno zahtevano zavarovanje obrtnikov Ljubljanat 15. junija Načrt uredbe o zavarovanju obrtnikov, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo je dal v preteklem letu povod za mnoge ankete in kritike. Pokazalo se je, da načrt uredbe v mnogih važnih točkah ni sprejemljiv in da je zaradi določitve premij in zavarovalnih prejemkov nujno potrebna še obsežna izpopolnitev statističnega gradiva. Zaradi nastalih razmer je večina zbornic zbiranje tega gradiva v drugi polovici preteklega leta prekinila. Kljub temu je zbornica za TOI v Ljubljani nadaljevala sistematsko delo. Ob sodelovanju zavarovalnih tehnikov in strokovnjakov je sestavila tiskane pole, ki jih je razposlala ob koncu preteklega leta vsem obrtniškim združenjem v tolikem številu, kolikor so imela poedlna združenja članov. To delo je naletelo na tečkoče. ker je znaten del združenj odgovoril samo del-no in nepopolno ali pa sploh ni zbral potrebnih podatkov in odgovorov. Zbrano je gradivo za 6700 obrtnikov Pri okroglo 18.000 obrtnikih, kolikor jih je v zborničnem okolišu, je zbornica zbrala popolnega gradiva za okoli 6700 članov. To gradivo je statistično že obdelano po tabelah, ki so specificirane in dajejo obenem sumarni pregled. Za preostali del pa se je zaradi izpopolnitve zbornica ponovno obrnila na obrtniška združenja, obenem pa tudi na bansko upravo in na občine, katerim je razposlala okrog 7000 vprašai-nih pol. Tudi ta del gradiva bo v kratkem glede glavnih podatkov urejen. Tako bo po izdelanih posebnih statističnih tabelah mogoče izdelati zavarovalno-tehnične račune vsaj na podlagi okoli 14.000 edinie. Statistzk , ki se podaja iz specificiranih podrobnih podatkov statističnih tabel za prvi del že zbranega in obdelanega gradiva, namreč za 6.679 obrtnikov, kaže naslednje podatke po stanju dne 30. junija i. 1939. Največ vajencev v starosti 14 in 15 let Pregled obrtnikov po starosti, ki so postali vajenci, pomočniki in samostojni, kaže, da je vajencev največ starih 14 ali 15 let. 14 let starih vajencev ie 2056, 15 let starih 1410, 16 let starih 816, 17 let starih 473, 18 let starih 236, 19 let starih 131. Nadalje pada število vajencev z večanjem starostne dobe, vendar je 20 let starih vajencev 85. Od 20. do SO, leta starosti pada število vajencev od 85 na 11. Dobili pa so se še S vajenci v starosti 31 let, 6 vajencev v starosti 35 let, 7 vajencev v starosti 37 let, 1 vajenec v starosti 38 let, 2 vajenca v starosti 40 let, 1 vajenec v starosti 42 let in 2 vajenca starosti 43 let. Ta dva sta menda najstarejša vajenca v Sloveniji. Največ pomočnikov starih 17 in 18 let Glede pomočnikov kaže statistika, da je največ pomočnikov starih 17 do 18 let. 17 let starih pomočnikov je 1348, 18 let starih pa 1488 pomočnikov. 29 pomočnikov je starih 14 let, 96 pomočnikov pa 15 let. 19 iet starih pomočnikov je 913, 20 let starih 507. 21 let starih 236, 22 let starih 118 in 23 let start so 103 pomočniki. Od 24. leta starosti do 32 leta starosti pada število pomočnikov od 6S do 14. Od te starostne meje naprej so našteli še 6 pomočnikov 33 let starih, 8 pomočnikov 34 let starih, 2 pomočnika 35 let stara, 2 pomočnika 36 let stara, 6 pomočnikov 37 let starih, 4 pomočnike 38 let stare, itd. Najstarejša pomočnika sta 2 pomočnika v 46 letu starosti. Statističnih podatkov ni bilo mogoče dobiti o 321 pomočniku, v prostih obrtih pa so našteli 840 pomočnikov. Največ samostojnih od 22. do 35. leta starosti Glede samostojnih obrtnikov kaže statistika, da jih je največ v starosti od 22. do 85 leta starosti. V 18. letu starosti je 21 samostojnih, v 10. letu j« 14 samostojnih, v 20. letu pa 29 samostojnih. Največ sarnostojnih je v 25. letu st&roati in sicer 540. Najstarejši samostojni obrtnik je 77 let star. 2iammiv je tudi pregled obrtnikov po družinskem stanju. Statistika kaže število samakih, poročenih, vdovcev z otroki m otrok do 18. leta starosti od letnika 184S do letnika 1919. Skupno je samskih 1107, poročenih 5419, vdovcev z otroki 159, otrok do 18. leta starosti pa 10.613. Večina obrtnikov Ima enega ali dva otroka Poročenih obrtnikov je torej 5413. Izmed teh je brez otrok 1486, z 1 otrokom 1143 obrtnikov, z 2 otrokoma 1044 obrtnikov, a otroki 726 poročenih obrtnikov, s 4 otroki 428 obrtnikov, a $ ©troJU 271 obrtnikov. s 6 otroki 169 obrtnikov, s 7 otroki 88 obrtnikov, z 8 otroki 33 obrtnikov, z 0 otroki 14 obrtnikov, z 10 otroki 6 obrtnikov, z 11 otioki 3 obrtniki in z 12 otroki 2 obrtnika. Statistika števila otrok po starosti ka:*.e, da imajo obrtniki najmanj otrok rojenih v l. 1921, in sieer 246. največ otrok pa rojenih v letih od 1929 do 1923, in sicer povprečno 600 otrok na vsak letnik. Čeprav obsega doslej zbrano in statistično obdelano gradivo le nekaj manj kakor polovico vseh obrtniških zdruienj na področju zbornice za TOI v Ljubljani, vendar že daje sliko ki se pri celotnem številu najbrže ne bo bistveno spremenila. Ko bodo zbrani in obdelani še ostali podatki, bo podana podlaga za zavarovalnotehnični račun, ki bo dal odgovor na vprašanje, knko bo morala biti določena višina premij in višina prejemkov zavarovanega obrtništva, njegovih vdov in otrok v Sloveniji. Bistveno nespremenjeno stanje vajencev in obrtnikov Število pomočnikov, ki so prijavljeni pri združenjih in ki je znašalo dne 1. januarja 1939 12.227, od tega 11.110 moških in 1.117 ženskih, se v tOfCU preteklega leta bistv 10 ni spremenilo. Kolikor je padlo, so bile temu krive izreone razmere, ki so nastopile. Prav tako se v toku preteklega leta ni bistveno spremenilo štev. vajencev, ki jih je bito dne 1. januarja 1939 po podatkih združenj skupno 8901, med njuni 7207 moških in 1694 žensk. Zaradi reorganizacije in ukinitve združenj, ki v večini primerov še ni postala pravomoćna, mnoga združenja niso imela rednih občnih zborov in ni bilo mogoče zbrati natančnih podatkov o številu vajencev. Statistika po podatkih OUZD pa izkazuje po stanju dne 25. marca 1939 skupno 9854 obrtniških vajencev, med njimi 7754 meških in 2100 žensk. Statistični pregled vajencev po srezih, kjer je vštetih 252 gostinskih, 661 trgovinskih in 66 vajencev pri raznih svobodnih poklicih, kaže, da odpade največ vajencev na srez Ljubljana mesto, in sicer 1911, na srez Maribor mesto, in sicer 1236. Po tej statistiki Je v Sloveniji 10.833 vajencev in vajenk in sicer 832 vajencev in 2520 vajenk. Podatki o obrtnonadaljevalnih šolah kažejo, da ima v tekočem letu 38 občih strokovnih nadaljevalnih šol 4348 učencev in učenk, 5 specialnih strokovnih nadaljevalnih Sol 1287 učencev in učenk, 23 začasnih strokovnih tečajev pa 964 učencev in uč^:.': OUZD v ap?I2u Ljubijana, 14. junija Zaposlenest delavstva na področju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je v aprilu znatno zbolj^ala v primeri z lanskim letom. Skupno je bilo zavarovanih 105.439 delavcev ali 6SG1 več kakor lani aprila. Moških zavarovancev je bilo 7096 ve, žensk pa 232 manj. Zdravstveno stanje zavarovancev je bilo letos aprila znatno boljše kakor lani. Kljub večjemu števUu članstva se je stalež bolnikov, nesposobnih za delo, zmanjšal za 198. Zato je bil tudi odstotek bolnikov za 0.37 manjši. Tudi plače, zaverovanega, delavstva so narasle pri moških in ženskah. Povprečna zavare s*a»r-a mezda moških zavarovancev je znaiala 29,32 din in je bila za 1.12 din viija kakor lani aprila. Poprečna dnevna zavarovana mezda delavk je znašala 21.29 in je bila za 77 par višja, knkor v istem razdobju lani, povprečna dnevna zavarovana mezda vseh aaverovancev pa je bila 26.89 din, za 1.22 din višja kakor lani aprila. To zvišanje znaša skoraj 5 odstotkov, kar pa še vedno ne usti t za podražitvi iivljenskih potreb-£č?n. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala aprila 2,840.280 din in je bila za 304.752 din višja kakor lani istega meseca. trgovinska poguba Ankara. 14. iunila. AA (DNB) Včerai je bil parpfiran t^r^kc-nemški sporazum o izmenjavi blaga. Sporazum bo podpisan čez nekal dni. 11 ■ H J.J.J .TLIUUUUUU^ Pofttvfsf ift ostani Slan Vodnikove družbe! Stav. 134 »SLOVENSKI NAROD«, p**, Jwn> 1W0. tal Osemnajstletna V jfl. vlogah HANA VITOVA, LADISLAV UOIIAC in drugi *iu» ni čeiki igralci. — Predstave danes ob 16-, 19. in 21. uri. DANES PREMIERA dramatičnega češkega filma KINO UNION — TEL. 22-21. §«£S?£^ VELIKI DON JUAN Čudovita ljubavna pustolovščina slavnega angleškega trageda Davida Garricka. BR1AN AHERNE — OLIVIA DE HAMLLAND. — KINO MATICA, tel. 21-24 DNEVNE VESTI — Napredovanje v sodni službi. S kr. ukazom z dne 30. maja 1940 je napredoval v IV. pol. skupino 1. stopnje g. Branko Goslar. namestnik državnega tožilca v Ljubljani. — Odredb«' za potovanje v Italijo. Po najnovejših odredbah italijanskih oblasti, ki jih je prejel italijanski generalni konzulat v Zagrebu, mora vsak potnik, ki želi potovati v Italijo, predložiti na italijanskem konzulatu 5 izpopolnjenih tormulai jev s petimi svojimi fotografijami. Na podlagi teh listin generalni konzulat v Zagrebu posreduje pri pristojnih oblastih v Italiji za vsakega potnika posebej, da mu izdajo vizum, šele, ko italijansko zunanje ministrstvo izda notrebno dovoljenje, potnik lahko dobi vizum. To bo najbrže veljalo tudi za potnike, ki imajo vizum za večkratno potovanje v Italijo in generalni konzul svetuje tudi njim, da izpolnijo nove predpise ter zaprosijo za vizum kakor vsi drugi potniki, ker bi se jim sicer lahko zgodilo, da bi jih vrnili z meje. Ti novi predpisi veljajo za vse potnike tudi iz drugih držav. — Vreditev obmejnega prometa. V pogajanjih med našimi in italijanskimi oblastmi ter zastopniki raznih korporacij so rešena nek iti ra vprašanja, ki so tičejo našega obmejnega prometa. Kot osnova teh pogajanj Je bil italijanski vojni zakon, ki pr*»dpisuie. da po obiavl mobilizacije in vojnega stanja ne sme nihče prestopiti italijanske meje brez dokazana važne in nujnf* potrebe. Gleda na predpise tega zakona je bil praktično ustavljen ves osebni obmejni promet Izjema tega pravilo je bilo dovoljenje za h katere kmete v okolici Reke, predvsem za mlekarice Iz sušaškega ckraja in Kastva, odkoder Reka dobiva mleko. Doo-'?-n je bil sporazum, da bodo vsak dan puščali preko določenih obmejnih prehodov po f>0 žensk iz sušaškega in ka-stavsjeega okraja. Te ženske bodo posebej registrirane Po tem sporazumu bo začele mlekarie .-onašati mleko. Prodajajo ga po 1 đo 1.05 lire liter. — I.eials:-! promet mod Bukarešto in Milanom preko Beograda. Zagreba in Benetk se nadaljuje n -rmalno. Na tej protri vzdržujeta promet izmenično rum unska letalska družba es« m italijanska 2>Ala Literia-. Letalo prispe iz Beograda v Zagreb ob 12.55. Letalo je včerai redno nadaljevalo vožnjo iz Zagreba v Italijo, ni se pa prijavil iz Zagreba noben potnik. — Poslovanje P°Sfne hranilnice lanL Ta. eden iznie.l največjih državnih denarnih zavodov izkazuje tudi v 1" skem p - lovnem letu velike napehe. Skupni promet je znašal lani 352.2 milijard« din. Predlanskim je znašal skupni denarni promet S34.2 milijarde din ter je bil tore.j znatno tnjši. Zmanjšale so se pa hranilne vloj?e in sicer za 261.2 m Hijena din. Med tem 1 s znaša porast hranilnih vlog leta 1937. 266.9 milijona, je bil predlanskim že znatno manjši ter je znaša] 35.6 mibiona. a lani so se hranilne vloge celo izredno zmanjšale ter so znašale skupno 1023 1 milijona din. Od i- septembra lant do 31. decembra Je bilo dvirrnjQnfh vlog brez odpovedi za 214,057.203. odpovedanih je pa bilo 231 423.438. 31. decembra lani je bilo na področju dravske banovin^ 44.471 hranilnih vlog v znesku 108.532.152 din. ali 1^.60<>'„ vseh hranilnih vlog Poštne hranilnice ki so znašale 906.476.130 dir. Od skupnega čekovnega prometa je odna lo na podružnico v Ljubljani 13.803,868.000 din. Skupni čekovni promet (je znašal 101.042.444.841. Poštna hranilnica je lani podelila 1758.5 milijona din kreditov. Od odobrenih kreditov je odpadlo na dravsko banovino 140.649.500 din. Dobiček poštne hranilnice je znašal lani 78,706.318 din In je bil za 10.000000 večji kakor predlanskim. — V tarifnem odboru ni bil dosežen sporazum. V Zagrebu se je sestal plenum tarifnega odbora, da bi preklasificiral blago, ki ga prevažajo z železnico. Iz ZagTeba poročajo, da do 1. avgusta ne bo prišlo do nameravane preklasifikacije blaga za prevoz z železnico, ker je bilo na plenarni seji skienjeno, naj ožji tarifni odbor do 5. avgusta konzultira prizadete gospodarske kroge ii sestavi novi predlog o preklasi-fikacija blaga, upoštevajoč tudi nov položaj v našem izvozu in uvozu po vstopu Italije v vojno. Ožji tarifni odbar se bo sestal 24. t. m. in zase -al bo do vključno 4. julija, 5. julija bo pa plenarna seja tarifnega odbora, — statistika n*»&e trgovske mornarice. Trgovska in industrijska zbornica v Splitu je izdala statistiko o poslovanju naše trgovske mornarice v preteklem letu. Ob koncu lanskega leta je štela naša trgovska mornarica 13.025 ladij s 425.457 brutto tonami, 33.651 članov posadke, skupna pogonska sila plovnih edlnic je pa znašala 237.310 konjskih sil. Predlanskim je pa imela naša trgovska mornarica 12.950 plovnih edinic s 442.719 brutto tonami tonaže in 33.322 člani posadke. Skupni promet v vseh naših pristaniščih v brutto kvirtalih je znašal lani 23,577.671 (predlanskim 26.046.171 in L 1937. 26.974.107). Lani je bil torej promet precej slabši kakor prejšnji leti. Na prvem mestu po prometu je Split, na drugem Sušak, na tretjem Dubrovnik in na četrtem Šibenik. V naših pristaniščih je pristalo lani skupno 195.478 ladij s 36,853.096 ton, predlanskim pa 203.701 ladja z 39,737.305 tonami. — Velika škoda zaradi neurja v okolici Osijeka, v okolici Osijeka je napravila toča izredno veliko škodo in je uničila od 40 do 851.0 pridelkov. — Konferenca zaradi dviganja torpedne-ga rušiica »Ljubljane«. Včeraj je bila v Zagrebu konferenca, na kateri so razpravljali O dviganju torpednega rušiica »Ljubljana«. J Na konferenci je zastopal družbo Tripco-vich iz Trsta Banfield. Ni se objavljeno kdaj bodo nadaljevali dviganje. — V Beogradu pod vodo 180 hiš. Zaradi naraščanja vode Dunava in Save so še v okolici Beograda vedno velike poplave. Narasli Dunav zadržuje odtekanje Save in zato se voda še vedno razliva čez bregove. V Beogradu je zdaj v vodi okrog 180 hiš. Ni še ugutovljeno koliko znaša škoda. — Veliku tatvina v Beogradu. L ju pijanska policija je bila po radiogramu iz L'oo-grada obveščena, da je bil' tamkaj izvršen drzen vlom v hišo Ilije VukebOa. Vlomilci so odprli jekleno blagajno, iz katere so odnesli 150.000 din y raznih bankovcih, za 500 din srebra in menic v vrcJnosti nad 800.000 din. Ni izključeno, da so 3c drzni vlomilci po posrečenem vlomu zatekli nekam v Slovenijo, kjer bodo skušali v miru porabiti ukradeni denar. — Dva vloma v Kcprivnfku. V Kopriv-niku v kočevskem okraju je bilo te dni vlomljeno v hišo posestnika Viljema Stal-cerja. Vlomilec je odnesel zlato moško uro. zlato verižico z okroglimi členki, nekaj moškega perila, dve denarnici z nekaj drobiža, moški površnik in še nekaj drugih predmetov. Stalcerja je vlomilec oškodoval za 4500 din. — Drugi vlom je bil izvršen v hišo posestnika Matije Medica v Srednji Bukovi gori pri Koprivniku. Tam je tat ukradel površnik iz modrega sukna, površnik iz rjavega cajga, par hla:, več pu-rov čevljev, klobuk in 12 parov klobas V skupni vrednosti okrog 2000 din. — S češnje je padel. Davi so pripeljali V ljubljansko bolnišnico 91etnega pose&tnl-kovega sina Cirila škodo iz ceanjie nad Dobrunjami. Ciril si je zaželel sladkih češenj, pa je splezal na drevo, s Katerega je padel in si zlomil desno m_go. V Stari gori pri Moravčah je zvrnil 21etni posestnikov sunček Anton Poglajen nase lonsc kropa in se silno opekel po vsem životu. — Tatinski cigani. p0 vaseh in gozdovih v kamniškem okraju se klati nekaj nad 20 članov bro.ječa družina ciganov Le\akovičev, ki se naravno preživlja samo s tatvinami. Te dni sta prišli dve mladi ciganki po imenu Cvetka in Marija v Mlako pri Komendi, kjer sta me:;tem, ko so bili domači zaposleni zunaj na polju, vlomili v gostilno Franca štuparja in odnesli zaboj chabesse, 5 1 vina in n^kaj jest vin v skupni -rednosti 200 din. Majbrže isti ciganki sta prišli dan nato tudi v Podgorje pri Kamniku, kjer sta beračili. V ugodnem trenutku sta odnesli Mariji Anžičevi dve posteljni edeji modre barve z belimi zorci in dva ženska plašča. Anžičeva je oškodovana za 1000 cin. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spi-emenljivo oblačno, sicer brez bistvenih :preraemb. Včeraj je bila najvišja temperatura na Visu. Beogradu in Zagrebu 28, v Sarajevu 27, v Splitu in Kumboru 26. v Dubrovniku 25. v Ljubljani 24.9, na j Rabu 24. v Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 671.9, temoeratu-ra je znašala 13.4. Iz Ljubljane —Ij Prvo društvo hišnih posestnikov si bo jutri v soboto popoldne ob 17. na posebno povabilo župana dr. Adlesiča osie-• :An-tiogin«, ki ga je izumil g. Farkelj iz Sto-žic. Med članstvom I. društva hišnih posestnikov je za obisk raz?tave prav veliko zanimanje zlasti zato. ker bocio vse razlage upoštevale potrebe hišnih posestnikov, strokovnjaki pa bodo dajali tudi vsakršne informacije na vprašanja obiskovalcev. _lj počemu Kamenje na hednlku? Na hodniku ob ograji splošne bolnišnice na Zaloški cesti so že delje časa zloženi celi kupi granitnih kock. fce itak ozki hodnik je zatrpan s kupi kamenja vzdolž Zaloške ceste do mrtvašnice tako, da je za pešce sploh neuporabljiv. Mestno cestno nadzorstvo naj bi našlo primernejši prostor za skladišče kamenja, ki ga tudi v tamkajšnjem okolišu ne manjka! —lj Ukraden« kolo. Izpred gostilne »Kaverna« na Vilharjevi cesti je bilo ukradeno 1000 din vredno, rdeče pleskano kolo. znamke »Latitia«, opremljeno a dinamo svetilko znamke »Puch«, Štefanu Simon-čiču. lj— Izlet na Turjak. V nedeljo 23. junija bodo stari Turiačani ne Gori pri Sv. Ahacu praznovali zgodovinsko ieg-nanje v spomin zmage in bitke nad Turki pri Sisku 1. 1593. Pred 50 leti ie bilo žegnanje pri Sv Ahaciju zelo slovesno. Mašnik je opravil cerkveno opravilo v krasnem plašču, ki ga ie pred 400 leti nosil sam turški Hasan paša Plašča danes ni več. Stara govorica nravi, da ie nred 80 leti v stari Avstriii neki berlinski zgo- j dovinar hodil na Turjaški grad na D0- ! citnice in domnevajo, da se i e zanimal za i ta piašč. Bil ie iz samega turške«a zlata :n posejan z dragocenimi kamni rubini I safiri, smaragdi itd Na dan sv. Ahacija | so bili pod cerkveno lipo šiirie vinotoci. j za okrepčilo so skrbeli krčmarji, topiči so pokah. godci oa godli. Izletniki so prihajali v narednih nošah. Danes tega ni več. Vse to je vreme odneslo z gore pred čss? Sv. Ahaci i ie bil zelo t-onosen na svoi staro zgodovino Na levi strani ie tur ki grb in turški napisi, ki poved\ da ie pod , cerkvijo turška grobnica izza turških, ča^ i sov. Zgodovinsko bandero ima sliko zmage pri Siku. Pred to zmago so prihajaLi Turki dolga leta na Kranjsko ropat in morit. 1528 so oblegali Turjaški grad. Grad ima skrivališče, kjer so se kristjani pred Turki skrivali. L. 1728 so Turki odpeljali turjaško Rozamundo z ^rada. Ljubljanski izletniki se odpeljejo v nedeljo z jutranjim vlakom do Škofljice, od tam pa ob 14.30 peš na goro. Vsak izletnik si lahko ogleda Turjaški grad, kjer se je rodil veliki zmagovalec nad Turki pri Sisku v L 1593.. Andrei Turjaški. — Stari Turjačan A. P. Vlomilci na delu Ljubljana, 14. junija Privatna uradnica Sonja Nedeljko, stanujoča za Gradom 11, je včeraj opoldne, ko ie prišla domov, doživela bridko presenečenje. Med časom, ko je bila v službi, je nekdo obiskal njeno stanovanje in ga ople-nil. Vlomilec je vdrl v spalno sobo, ki jo je odprl s ponarejenim ključem aH vltrl-hom. V sobi je vse premetal in odprl s ponarejenimi ključi vse omare in kovčege. Zllkovec je očividno stikal sr.r denarjem in dragocenostmi in je oboje tudi našel. Odnesel je nad 16.000 din gotovine v raznih bankovcin in ukradel za več tisoč dinarjev zlatnine kakor uhane z vdelanimi briljanti, zlat prstan, zlato zapestnico, verižico in nekaj drugih kosov. Po posrečenem vlomu je vlomilec izginil br;z sledu. Oškodovanka je vlom takoj prijavila policiji. Vlomilec je bil očividno nekdo, ki je dobro poznal hišne razmere in je zato policija zaslišala oziroma aretirala neke sumljive ljudi, ki sc večkrat prihajali vhišo. Tatovi še vedno radi posečajo tudi podstrešja velikih meščanskih hiš, kjer upajo iztakniti to ali ono vrednost. V hišo ge. Marije Pehanijeve na Kongresnem trgu odnosno v Vegovi ulici, je bilo že pred mesecem vlomljeno, te dni na je podstrešje ponovno obiskal najbrže isti tat. Pred mesecem je odnesel malo barvano mizico in nekaj druerih predmetov, sedaj pa si je vlomilec pri8voiil damski kovčeg, par moSkih smučarskih čevljev, par lahkih damskih gojzarie in zložljiv šotor, škode je blizu 2000 din. V Beograjski ulici 47 je bilo vlomljeno v stanovanje Ivana Brajana. Tnt je priSel v stanovanje s pomočjo ponarelenega kllu-ča v času, ko so bili domači odsotni. Odnesel je par moških rjavih erojzaric, dva para črnih moških čevljev, siv moški površnik, par otroških sandal, aktovko iz črnega usnia in nekaj d^usrlh malenkosti, v skupni vrednosti okrog 1000 din. Tudi v Jeranovi ulici je bilo vlomljeno v stanovanje Ivana Germeka, kjer je tat iskal večjega plena, pa je odnesel samo 5000 din vreden fotoaparat znamke »Agfa«. Tat je izginil brez sledu. V Belo Krajino! Ljubljana, 14. junija To. kar nam je najbližje, nam postaja dostikrat najbolj tuje. Popolnoma upravičen* je ta misel predvsem glede narodnih običajev. Skozi stoletja jih je narod čuval, skozi stoletja jih je predajal od roda do roda. Kaj je res prijel čas, ko bomo prelomili s tradicijo svojih prednikov, jim obrnili hrbet ter šli nova pota, pozabljajoč pri tem na vse lepote in na vse mitične motive starih narodnih običajev? Hvalevredno je v takem času delo raznih javnih delavcev, ki skuhajo z javnimi prireditvami seznanjati našo javnost s čistim narodnim blagom. Že večkrat so bili v Beli Krajini narodni festivali, ki jih je videlo že dokaj ljudi, pa vendar jih je ostalo Se veliko drugih, ki teh belokranjskih običajev Še niso videli, dosti je pa seveda takih, ki jih belokranjski običaji pritegnejo vsakokrat na novo V nedeljo 16 t. m. bodo Metlicam predvajali svoje narodne igre in plete. Predvajali bodo, če ga lahko tako imenujemo, celoten svoj program, ki ga izvajajo na velikonočni ponedeljek ob preKujeuju pomladi sami zase. Izvajali ga bodo ob 11. dopoldne na Pungertu. na naravnem amfiteatru blizu Metlike. Prostor sam na »eb- nudi s takega mesta lep pregled neprisiljene igre, v katero se Metlicam še vedno vžive p<*pi>lnoma, saj so ti običaji pn njih še živo narodno blago. Marsikdo se je itak namenil, da gre enkrat pogledat v Belo Krajin« Ali ne nudi predvajanje metliških narodnih običajev res prav primerne prilike za to? Saj bo imel vsakdo še dovoli časa da gre po svojih potih, da se udeleži popoldne skupnega izleta v Drašiče. pa tudi da h kosilu sede za dolgo skupno mizo, ki jo bo ljub ljanska Tujskoprometna zveza pogrnila za udeležence svojega izieta Organizirala je namreč skupen izlet po nizk* ceni 80 din, v kar je \'šteta vožnja / vlakom skupno kosilo, popoldanski izlet z vozovi v Dra-šiče in še veselica z juncem v tem lepem razglednem kraju. Bela Krajina vas vabi, njena lepota in njeno ljudstvo Obtičite jo in se pripravite za izlet do jutri popoldne prj Putniku SPD Crna prst nad Bohinjem je ena najlepših razglednih točk odkoder je proti severu j/Ogled na vse Julijske Alpe s ponosnim Triglavom In proti jugu daleč tja do sinjega Jadranskega morja. Orožnova koča pod Črno Prstjo je oskrbovana od 15. junija dalje. Dostop iz Bohinjske Bistrice do koče traja dve in pol ure. do vrha črne Prsti je še ena ura. Vrh pokriva mehka zelena trava, polna najplemenitejših gorskih cvetic. Doetop na to obmejno goro je dovoljen kot aicer v teh ostalih krajih, ako se planinec izkaže z legitimacijo. Na Crni Prsti je bujna flora junija, ki al jo naj ogleda vsak planin 2. Sorzna poročila Curih, J4. junija. Beograd 10, Pariz 9.40, Loncon 16.60, New Yoik 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 173.25, Stockholm 106.25. Sofija 4, Bukarešta 2.25. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Najvažnejše, kar moramo vedeti Prva slovenska popolnejša knjiga o protiltalaki saitttl Ljubljana. 14. junija Slovenska literatura o protiletalski sašči-ti je še sorazmerno skromna glede na to, kaj vse so že o tem predmetu napisali v drugih državah. Delo za pasivno zalcito prebivalstva se je pri nas pač ^ačclo v večjem obsegu pozno in zdaj skušamo popraviti, kar smo zamudili. Ob tej priliki, ko se je pri nas zbudilo nekoliko globlje zanimanje za vprašanja protiletalske zaščite v zvezi z veliko razstavo na velescjmu. naj tudi opozorimo na prvo popolne j o slovensko knjigo, ki obravnava vsa vprašanja pasivne zaSčite prebivalstva v pravnem, or-ganizatornem in tehničnem pogledu pod naslovom »Protiletalska /ašćita«. Kni'go je izdala banska uprava, posamezna poglavja pa so napeli *trokovnjaki- To je precej obsežno dele dobro ilustrirano in kot dodatek vsebuje barvne označbe vojnih letal evropskih držav ter tabelo o vojnih plinih in strupih. Meščane najbolj zanimajo predpisi v zvezi z ureditvijo zakloniič O protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega stališča najdemo v knjigi d?.'i;i članek dr Fr Ogrina. šefa odseka za protiletalsko zaščito na bansk; upravi. Pristojnost odborov protiletalske zaščite Glede delovanja «»dborov. ustanovljenih po predpisih uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi, nai omenimo le. da imaio pred-vsem značaj posvetovalnih in pomožnih ot-gtmov rednih obla&ti To velja tudi glede dovoljenj za ureditev zaklonišč Za ureditev zaklonišča v obrtnem ali industrijskem obratu je potrebno razen stavbnega dovoljenja tudi obrtne dovoljen it pt predpisih obrtnega zakona (Jj 1CLS) Za zaklonišča ki ne tvorijo sestavn^gf c>ii* obrtne naprave, n pr na vrtovih dvorišč'b v stanovanjskih hi>ah m pisarniških pro>torih ni potrebno obrtno polic jsko dovoljen ie, pač pa stavbno, a tudi to lahko odpade Kdo je dolžan zidati zaklonišča Uredba in pravilnik o protiletalski zaščiti predpisujeta ureddev zak'onišč v vseh večjih zasebnih pr>«-lop^ h zlasr. v podkle-tenih Ce pa večie zategne stanu\aniske hiše nimajo kleti in ne pritličnih hodnikov, ki bi bili pnmerm za preured^ev v zaklonišča, je predpisana uredite* za^'onišč ob poslopjih, na vrtu gi* dvorišču To velja tudi za primer, če imajo hiše s'cer kleti, ki so pa zavzete za iivilske shrambe in z vnetljivo navlake, ki so jo §tanova'ci morali spraviti iz podstrešij Pn novib poslopjih morajo biti zaklonišča že določena v načr- tih, sicer oblasti ne smejo odobriti načrtov. Glede pojma »veMko (večje) zasebno poslopje (zgradba)« je banska uprava zavzela stališče po stlepih ankete d« za ofevea-nost protiletalske zašč'te m odlutHna veli' koat poslopja, temveč, ah je poslopje v večjem, strnjeno nascljenen. *raiu in ali je zidano v strnjenem sistemu tako da tvori s sosednimi hišami strnjeno skupino. Le lastniki taksnih hiš so dolžn- zidati zaklonišča- Posestnikom hiš v vrtnem naselju, kjer hiše niso zidane v strnienem sistemu, pa ureditev zaklonišč nujno priporočalo v njihovem lastnem interesu Obvezna zaščita obratov Zaklonišča so obvezna tud: v zasebnih podjetjih, odnosno obratih, obrtnih, trgovskih in industrijskih, v starih in novih. Izvzeti so le mali in neznatni industrijski obrati, če ne gre za hišo, ki tvori s sosednimi poslopji blok. Zasebna zaščita pred letalskimi napadi je torej predpisala v splošnih obrisih za vsa važnejša p<»slopja. razen kar se tiče zasebnih, manjih stanovanjskih poslopij, odnosno hiš brez obratov. Ker pa za zasebno zaščito ni rednih oddelkov, odpade na ja\no zaščitno službo dvojna naloga, da izpopolni zasebno zaščito in da zavaruje javna podjetja naprave in urade. Protiletalska zaščitna deS« pr« velikih uradih in ustanovah, in sicer zaklonišča in kamuflaža, jc obvezna ne glede na stavbni sistem uradnih poslopij. Kdo naj prispeva Pisac sc je tudi dotakni' f'nančnega vprašanja zasebne zaščite pred letalskimi napadi To vprašanje je morda na'kočljivcjse, zlasti še za Ljubljano. Pri nas je mnogo hiš zidanih v strnjenem sistemu, posebno starejših, kjer je z ureditvijo zaklonišč še posebna težava Zato se že neka) časa bije tih boj med najemniki in hišnimi lastniki. Najemniki so odločni nasprotn k< vsakega prispevanja za zaklonišča češ najemnino so že dovolj visoke in v tch Ca»ih so ljudje že dovolj prizadeti zaradi draginje. Nekateri posestniki se pa tudi dobro zavedajo, da bi zelo težko '/tisnili kai od najemnikov se za zaklonišča, ko prgosto ne morejo izterjati od njih nit, najemn'ne. Dr. Ogrin prav1 da tv »zaredi dobrega sožitja med hišnimi posesmik? in najemnik'« lahko izdali zakon to odreoVo, naj bi za zaklonišča tudi najemniki nekaj prepevali Pri tem sc sklicuje na podobne predpise v Švici. — Mnogi hišni posestnik *c m tudi dolgo obotavljali 1 ureditvijo zakiomše. ker so mislili, da bo*io stroški mnogo večji. Stroški b se pa tud lahi^ še znatno zmanjkali, če bi vsi posestniki lahk^ d« bdi zastonj načrte in če bi ne bilo nobenih stroškov s formalnostmi 4&q( Q*šnica KOLEDAR Dane«: Petek. 14. junija: Bazilij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Veliki Don Juan Kino Sloga: Tajnost nočnega kluba Kino Union: Osemnajstletna Razstava protiletalske zaščite v paviljonu J in N na velesejmu Razstava O. A. Kosovih monumentalnih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. Smrekarjeva razstava v Galeriji Obersnel DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvraeva cesta 6, Ho* čevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zalofika cesta 47. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 un Petek, 14. junija: zaprto Sobota, 15. junija: zaprto Nedelja, 16. junija: Ljubim te. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol »Ljubim te« je salonska veseloigra Ne-vviarovieza, ki je namenjena oddihu in zabavi. Sodobna ljubavna zgodba mladega para je spretno zgrajena, da je ves čas napeta in daje dve učinkoviti igralski nalogi, ki ju bosta igrala Vida Juvanova in Jan. OPERA Začetek ob 20. ur. Petek, 14. junija: Evgenij Onjegin. Red B. Gostovanje B. Popova Sobota, 15. junija: Werther. Premierskl abonma. Gostovanje hrvaške mezzoso- pranistke Elze Karlovčeve in Josipa Go- atiča Red B bo imel dre"i v operi predstavo čajkovskega »Evgenij Onjegin«, najčistejše lirične opere vse ruske literature, ki ima za osnovo neamrtno Puškinovo pesnitev. Delo si Je zavoljo svoje mehko prelivajoče se melodioznosti in čustvene razgibanosti priborilo dostop tudi na vse germanske in romanske odre. V naSi uprizoritvi gostuje v naslovni partiji odlični ruski baritonist Boris Popov, Lenskejja poje S. Banovec, Gremlna P. LupSa, doelm Je s Tatjano vpletla nov list v venec svojih uspehov mlada V. Hevbalova. Josip Gostič in Elza Kar lovce va bosta gostovala jutri zvečer v Massenetovem »Wertherju«, tej čudoviti umetnini romantičnega svetobolja In najnežnejfiih čustvenih doživetij. Oostičev Werther je nedvomno ena iamed tistih kreacij, ki njegovemu mehkemu liričnemu karakterju najbolj leži, dočiin bomo v Elzi Karlovčevi spoznali prav tako odlično umetnico visoke inteligence, glasovne svežine in odrske neposrednosti. Predstava bo za premierskl abonma. Iz Maribora — Nova grobova. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je umrl Ivan Kostanjšek, oče uglednega gostilničarja, trgovca in društvenega delavca g*. Janka KostanjSka. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrla posestnica Ana Kozoderc. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Iz mariborske jetnišnice. Ravnatelj tukajšnje jetnišnice g. Anton Hohnjec je bil po 43-letnem zglednem službovanju upokojen. Ravnatelj Hohnjec je znan zaradi svoje ljubeznive prisrčnosti, s katero si je pridobil v vseh krogih mariborskega pre- | bivalstva tople simpatije. Požrtvovalno so^ deluje pri Glasbeni matici in drugih nacionalnih društvih, želimo mu, da bi zasluženi pokoj užival v zdravju, zadovoljstvu in sreči. — Osebna vest. Višji železniški kontrolor Adalbert Vrhovšek je premeščen k pro-metno-komercialnemu oddelku žel. direkcije v Ljubljani s sedežem v Mariboru. — Nesreča nikdar ne počiva. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so se splazili konji in zdirjali po cesti. Na vozu je bila posestnica Marija Krajne, ki je padla na tla in obležala s poškodbami po vsem telesu. Nezavestno so jo prepeljali v mariborsko bolnico. — Konj je brcnil v levo nogo 25-let-nega delavca Janeza Potočnika iz Hoč in mu Jo zlomil. — Pri Sv. Ožbaldu je pri razstreljevanju skal na cesti poškodoval drobec levo oko 37-letnemu delavcu Josipu čučaku. — Z lestve je padel 44-letni tesar Franc Stancer iz Kresnice pri' št. Uju ter obležal z zlomljeno desno nogo. — V Studencih je nepreviden kolesar povozil 5-letno Silvo Plajnškovo, ki je obležala z zlomljeno desno nogo. — V Kamnici je modras pičil 3-letno delavčevo hčerko Marijo Kreb-sovo v levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — Kam? Ivan Vodušek, stanujoč v Vrtni ulici 8, je prijavil policiji, da sta pobegnila od doma 18-letna hčerka Anic;* Vodušek in 17-letni sin Viljem Vodužek. Policija se zanima za usedo obeh pobeglih. — S prvega nadstropja tukajšnje bolnice je skočil 231etni Marko Crnjak. Zlomil si je obe nogi in je kmalu nato podlegel težki poško-ibi. — Drago 9amar?jaii*Tvo. Posestni kova žena Ivana Ramut iz Zgornje Korene se je peljala s kolesom proti Mariboru. .Naključje je hotelo, 'a je pri Kamnici padla s kolesa na tla ter obležala s poškodbami na nogah. Neki moški ji je pcmngal na noge ter jo peljal proti mestu. Z de nieo je vodil Ramutovo, z levico pa kolo. Možakar je Ramutovi dejal, da je najbolje, ako ji v mariborski bolnici pregledajo nogo. Ramutova je z neznancem zares odšla v bolnico, kjer ao ji zdravniki nudil pom^Č. Ko pa je čez četrt ure odšla iz bolnice, je zaman iskala samarijana, ki je s kolesom pobegnil. Ramutova je zadevo prijavila policiji, ki poizveduje za samarija-nomc. Ukradeno kolo, ki je vredno 1200 din, je znamke >Excelsior« in ima evid. številko 2-5328. — V znamenju rosa so tatvine medeninastih ključ s hišrih vrat. Do 5 le j še neznani zlikovci kradejo v zadnjem Času medenina ste kljuke ter jih skušajo prodati kot staro kovino. Tako se je v Cvetlični ulici 11 zopet ponovil primer tatvine medeninastih kljuk s hišnih vrat. Pred nakupom medeninastih kljuk ae občinstvo svari. — Vlomilci so poskusili »rečo ponoči z vlomom v pisarno Kmetijske družbe, a so naSli samo za okoli 2000 din drobiža ter so bili prepodeni, preden so se lotili velike blagajne. —Strela je zanetila požar, ki je zajel domačijo posestnika Štefana Belšaka pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Domači In okoliški gasilci so požrtvovalno pomagali pri gašenju. 8kode je okoli 50.000 dinarjev. — ftahovsk« tekma, V snoenjem drugem kolu šahovske tekme kluba »Vidmerc so bili doseženi tile uspehi: Peče — Nosan, Lukež gt. — Senekovič in Marvin — Hvalic vsi v razmerju 1:0. Grželj — Rein-berger pa 1:1. Ostale partije so bile odložene. Tretje kolo bo v torek 18. t. m. — Nočno lekarniško službo imata šs da- Kdor pristopi k narodno-obrambrtl kreditni zadrugi v Celjn, pomaga odavati aaSo posest in naSo mejo! W- »SLOVENSKI NAROD«, Petek fronte je na zemljevidu označen po poročilih, ki so nam bila na razpolago do včeraj popoldne. Crtkano je označena fronta ob pričetku velike nemške ofenzive dne 5. t. m. Spored sokolskih svečanosti v Kranju Za župni izlet gorenjskih Sokolov 15. m 16. junija v Kranju je določen naslednji spored: V soboto ob pol 21. bo na letnem telo-vadi.šču telovadna akademija z naslednjim sporedom: 1. mali legionarji — moška deca. Radovljica: 2. vaje z žogami — ženska deca. Kranj: 3. šestorica — moški naraščaj, Kranj; 4. baletna scena — ženski naraščaj, Kranj; 5 profet — člani, Kranj: 6 humoreska — članice, Kranj; 7 visoka gred — članice, Kranj; 8. bradlja — člani, župna vrsta; 9. gimnastika — člani, Kranj: 10 beseda — člani in članice, Kranj: 11 »Naprej« — vsi oddelki, Kranj. V nede'jf ob po! 20. bodo skušnje za vse oddelke, ob 13. uri pa skušnje za deco. Ob pol 16. uri bo na letnem telovadišču razvitje prapora sokol skega društva Kranj; ob 16. uri bo nastop vseh oddelkov s sledečim sporedom: 1. pozdrav in razvitje drž. trobojniee: 2. »Vojna :n mrr», izvajata moška in ženska deca; 3. orodna telovadba, vsi oddelki: 4. prosti vaje. članice; 5. bojna tekma, moški naraščaj; 6. proste vaje, člani; 7. proste vaje, moški m ženski naraščaj; 8. poloneza, člani in članice »Ljubljanskega Sokola«; 9. »Naprej*, vsi oddelki Sokolskega društva Kranj. Sokolska župa Kranj obvešča vse udeležence 26. župnega zleta v Kranju, tla bo zaradi stalne preobremenitve večernega potniškega vlaka, ki pertje iz Kranja proti Jesenicam železniška uprava dala na razpolago poseben vlak, ki bo odpeljal iz Kranja ob 19.50. Vse udeležence zleta iz zgornjega dela župe opozarjamo, da se posiu-žijo Ie tega vlaka. Glede voznih olajšav izkoristite olajšave po či. 36. pravilnika o voznih olajšavah za sokolsko članstvo (Zbornik, stran 406.). Kjer so manjše skupine in posamezniki, se poslužujte iedeij-skih povratnih vozovnic. Za prehrano in prenočišča javite čim preje število udeležencev na Sokolsko društvo Kranj. Cena obeda z govedino je 7 din, s pečenko 10 din. Za vse prijavljene naj izroči zastop- nik društva denar za obede takoj po prihodu v Kranj, najpozneje pa do 3.1^ na označenem mestu na letnem telovadišču in tedaj sporoči tudi morebitne spremembe. Tam bo prejel tudi nakaznice. Prijavi ie-ni bodo imeli prednost pred ostalimi, za katere tudi ne bo nobenega jamstva glede cene Prenočišča bodo preskrbljena le za poimensko prijavo, izvzemši sodelujoče na akademiji. Fotoamater je vljudno naprošamo, da darujejo ali pa oddajo za povračilo Sokolak-župi v Kranju 'zredne snimke z nastopa ali celotnih svečanosti. Profesionalni fotografi morajo javiti svojo udeležbo najkasneie do sobote 15 t. m Vse one edinice in posameznike, ki bodo prišli na zlet z avtomobili ali drugimi vozili obveščamo, da je dohod z vozili do letnega telovadišča zaradi del na cestah onemogočen, zato ie določen prostor za parkiranje vozil za Narodnim domom, kamor je možno priti le s trga pred hotelom »Stara pošta« po Tvrševi cesti ali pa iz vzhodne smeri po Cojzovi in Tvrševi cesti. Vsi vozniki naj se točne drže navodil in naj ne vozijo na totaa telo-vadišče. Zerfimo, da bi ne bilo pritožb, zato bratsko prosimo vse udeležence, da se ravnajo po navodilih Vsi udeleženci mor«jO vidno nositi zletni znak. * Sokolska tupa Kranj obvešča vse članstvo, naj se posluži na železnici povratnih ne<*eljskih kart za udeležbo na zletu dne 16. junija. Vse prijave za prehrano in prenočišča je treba nasloviti na Sokolsko društvo Kranj. Iz Zagorja Velika sokolska prireditev napovedana za to nedeljo v Zagorju, ki bi morala biti združena z odkritjem spomenika Viteškemu kralju, je preložena na poznejši čas, o čemer se obveščajo vsi, ki so morda prezrli prvotno obvestilo o tem. t* Celi* —c Tudi sokolske akademije in slavnostne seje ne bo. Za 29. in 30 t. m. določeni sokolski pokrajinski zlet v Celju ob 501etnici Sokolskega društva Celja-matice in 301etnici celjske sokolske župe je bil, kakor zn~.no, preložen na nedoločen čas. Uprava Sokolskega društva Celja-matice je zaradi nastalih ovir sedaj sklenila, da opusti tudi za 29. t. m. določeno sokolsko akademijo in za 30. t. m. določeno slavnostno sejo. —C Odprte planinske postojanke. Od 22. t. m. bodo stalno oskrbovane naslednje planinske postojanke: Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan tudi v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. Piskernikova koča v Logarski dolini. Mo-zirska koča na Golteh in Celjska koča so stalno odprte. —c Koncert Angela Jarca v Celju. Znani operni pevec tenorist g. Angel Jarc, član Narodnega gledališča v Mariboru in bivši član bratislavske opere, ki je nastopal že v številnih kulturnih centrih Evrope in je koncerti ral pred dnevi z velikim uspehom v Mariboru, priredi v četrtek 20. t. m. ob 20.30 pod okriljem Glasbene Matice v Celju v mali dvorani Celjskega doma koncert slovenske umetne pesmi. Koncert bo nudil lep umetniški užitek, zato opozarjamo nanj vso našo javnost. —o Gostovanje ljubljanskega Hermesa v Celju. 2SK Hermes, ki je poleg SK Ljubljane najmočnejši ljubljanski klub. bo go- zanosom, s katerim se je vedno in povsod odlikoval. Športne vesti. SK Amater : SK Zagreb 6:0 (3:0). Po zadnjih igrah, ki jih je trboveljski nogometni prvak igral s precejšnim neuspehom, je nedeljski izid tekme z upoštevanim zagrebškim klubom pokazal nove igralske zmožnosti domačinov in utrdil nado, da bo resni trening morda že v kratki stoval v nedeljo 16. t. m. v Celju in igral | bodočnosti poravnal delno nezaslužene po- pri jateljsko tekmo s pomlajenim moštvom SK Celja. Tekma, ki bo gotovo nudila lep športni užitek, se bo pričela ob 16.30 na Glaziji. —c Z vilami ga je napadel. V sredo okrog 14. je 581etni posestnik Anton Medved v Brstniku pri Laškem pri spravljanju sena dejal hlapcu, naj dela hitreje. Hlapec se je zaradi tega razsrdil. Pograbil je vile udaril z njimi Medveda po glavi in ga močno poškodoval. Medved se zdravi v celjski bolnici. —c V celjski bolnici sta umrla v sredo 431etna posestnica Alojzija Jelenčeva iz št. Ruperta nad Laškim in 91etna hčerka dninarice Josipina Novakova lz Trličnega pri Rogatcu. Iz Trbovefi 40-letnl službeni jubilej je te dni v vsej tišini praznoval nameščenec rudniškega konzuma g. Ivan Ule. Kljub šestim življenjskim križem še vedno čil in zdrav opravlja z največjo vestnostjo in marljivostjo svoje poklicno delo. ki si ga je izbral Že v prvih mladih letih, že kot mladega dečka ga je zanimala trgovska obrt ter se je izučil trgrovine v tedaj znani trgovski hiši Lenček. Kmalu potem je stopil v službo pri trboveliskem rudniškem konzumu. ki je takrat potreboval pridnih in zmožnih delavcev. Po kratki delovni dobi so bili Uletu poverieni že najvažnejši Dosli konzuma ter si je pridobil pri predstojnikih zaupanje, pri druerovih pa prijatelje. Ule je pri istem podjetju služboval nepretrgoma leto za letom ter je nedavno dosegel štiridesetletnico službovania. redek jubilej, vreden vsega priznanja. Jubilant je bil vedno zavedno napreden in nacionalen, vseskozi značaien mož ter se udeistvoval z usnehom pri skoro vsph trboveljskih na-nrednih in narodnih društvih s?p pred vojno ie bil neustrašen borec na narodnem braniku. Posebno se je udeistvoval pri trboveliskem pevskem društvu »Zvon« ter je od nekdai kazal posebno zanimanje za razvoj trboveljskega tambnnškega druStva ki e:a tudi dandanes vodi z neutrudljivo vn*»mo. Jubilant doleol^tni naročnik naših naprednih listov in tudi politično odločen napredniak. Ob niegovemu redkemu slavju pridružujemo tudi mi tople čestitke z iskreno željo, da bi svoje plodno delo izvrševal še dolga leta z istim mladostnim raze pri nedavnih finalnih tekmah. V prijateljski tekmi s SK Zagrebom je bilo moštvo Amaterja zopet v dobri formi in primerni sestavi, čeprav se še sedaj leči nekoliko dobrih igralcev od udarcev, ki so jih dobili na igrišču v Kranju. Domačini so v nedeljo pokazali veliko nadmoć nad gosti, ki so se odlikovali po živahni in dobro kombinirani igri, pa vendar niso bili zlasti pred golom kos jaki Amaterjev! odbrani. Rezultat igre je bil pravilen izraz razmerja sil ter dokaz, da je Amater pričel z resnim treningom. Igra je bila prav razgibana in zanimiva, vendar je imela razmeroma le malo gledalcev. Sodil je objektivno g. s. s. Pun-tar Kakor čujemo, je zadeva igrišča sedaj končnoveljavno urejena ter bo trboveljskim nogometašem ohranjeno dosedanje igrišče, ker se je občina zavezala plačevati lastniku zemljišča dogovorjeno najemnino. Obenem bi bilo potrebno, da se popravi lesena ograja igrišča, ki v svoji zanemarjenosti ne ustreza negovanemu okolišu rudniške bolnice, kraljevega spomenika in Sokolskega doma. Morda se bo z malo požrtvovalnosti in smisla za zunanjo urejenost kraja le našlo sredstva, da se odstrani ta nedostatek. Tudi sicer bi se prostor igrišča lahko vsaj za silo preuredil za gledalce, ki morajo sedaj stoje zasledovati tekme ure in ure Terensko je prostor kot nalašč pripraven za skromno tribuno, ki bi se dala postaviti z malimi stroški! « Sobota, 15. junija Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče. 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Plošče. — 14: Poročila — 17: Otroška ura: Z mladino kramlja gdč Manica Romanova. — 17.30: Plošče — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. 18.40: Obramba pred zračno pe>«idi-jo — 19: Napovedi. poročila — 19.20: Nacionalna ura. — ll>.40: Obiave. — 20: Zunanjepolitični preoled (France Terse-glav). — 20.30: O kukavici, gosenic m drugih živalih. Pisan večer Izvajajo člani radijske igr družine vodi inž Ivan Pengov. 22: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Inserirajte v „S1. Narodu44! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očka itd., gospoda MAKSA LILLEGA se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospodu županu dr. Juro Adlešiču za častno spremstvo, Glasbeni Matici za ganljivo petje, gospodu Joža Bekšu, davč. insp. v pok. za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem zastopnikom društev, darovalcem vencev in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do njegovega poslednjega doma. Prav posebno hvalo dolgujemo g. Petrovčiču, vodji zeml. knjige v pok. ki je našega nepozabnega pokojnika obiskoval za časa njegove onemoglosti. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 15. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 14. junija 1940. ŽALUJOČI OSTALI RAzno Beseda oo par. da ves poseoe. Najmanjši znese K b.— din POZOR! Kupujem rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Kiavžar, Vošnja-kova ul. 4. 1418 KLIŠEJE JUGOGfcAHKA SVPET&ANAM Posložite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! TRAJNO O.VDULACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah. Vam napravi 2 najnovejšim aparatom. Cene nizke. — »Salon Merlak«, Sv. Petra C. 76. 1373 STAnOVATUA veseoti oc paj daveK posebej Najmanjši znesek s.— din. BREZPLAČNO STANOVANJE dam v Ljubljani tistemu, ki mi posodi 15.000 din. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov. naroda« pod šifro »Hiša garancija«. 1513 PRODAM .eseda 50 pai, davek posebej Najmanjši zneaek a.— din Izvratna MEDICA barva ustne tn lica! Dobite jo v MEDAKNI Ljubljana, židovska ulica 6 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BLED Stavbne in druge parcele naprodaj. — Pojasnila daje Olga Kavčič, Beograd, Karadjordjeva 71. Parcele pokaže g. Janez Rogač-Dolenc, posestnik, Bled, Cankarjeva cesta. 1514 VELIK TRAVNIK 21.000 m2 ob državni cesti, 5 km od Celja, sama stavbišča, prikladna za industrijo, prodam. Več: Josipina Ahtik — Smarjeta 37, p. Celje. 1524 DRVA ZA KURJAVO vagonske pošiljke, kupujemo. Ponudbe z navedbo množine, vrste, nakladalne postaje in zadnje cene takoj na Biro Bela, Sombor. 1515 POLSTABILNO LOKOMOBILO od 50 ks dalje kupimo. Ponudbe s točnim opisom in oznako najnižje cene poslati na Brau-oov paromlin d.d. Djurdjevac. 1522 RABLJENE SODE /sen velikosti kupimo. — »Pro-lukta«, Ljubljana, Tvrševa c. št. 118. 1523 Najboljši vod*."k po radijskem sveto je „NAŠ VAL« Sporedi evropskih posta) na veeb valovili, otrokove Članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, fUmski pregled, nagradni natečaj, smešnioe. iztiaja vsaii petek tn Je tudi lepo ilustriran! OPRAVA Ljubljana. Knafljeva ulica 6. NARODNA IS K APNA LJUBLJANA 9BRPBOSTB IM MAJF1NBJ&V Krinka ljubezni 114 — Ali ste dobro razumeli? — Dobro. Povedala mu bom, da ste prišli, da bi poskusili podkupiti me in da bi mi ponudili mnogo denarja, če bi izjavila, da je imel moj sin znamenje, odkrito na roki markiza de Valcora po dvoboju. Sodniku pojasnim, kako mi je bilo to znamenje opisano. — Ne bo ti verjel, prokleta baba! — je zaklical Escaldas ves iz sebe od presenečenja in jeze. — Ne bodo mislili, da si prišla na dan s tako bajko, razen če ti je markiz bogato plačal to uslugo. Mathurina je odkimala z glavo. Divja radost je odsevala \z zlato zelenih oči. ki njih žar navzlic visoki starosti ni bil ugasnil. . — Bodo mi verjeli, — je dejala, ker ne bom govorila prva, saj boste morali vi pred sodnikom omeniti ta znamenja, da bo sodnik sploh računal z^ njimi in da me bo zaslišal. To je vaše napadalno orožje, ne pa obrambno sredstvo. Če ga ne uporabite vi, kdo pa naj bi ga potem uporabil? In ne morete ga uporabiti, ne da bi postali zaradi mojih izpovedi sumljivi. — Nesrečna čarovnica! — je zaklical lažni pravni zastopnik. Pogledal jo je tako srdito, da je Mathurina odstopila. Za svoja leta Se izredno čila je pograbila pri peči stoječo lopato z dolgim ročajem in zamahnila z njo. Kazalo je, da je v njenih koščenih rokah še velika sila, Strahopetnež, kakršen je bil Escaldas, je zadrti tel od strahu, videč nad seboj težko lopato. Instinktivno je dvignil komolec nad glavo, kakor da bo zdaj in zdaj padla lopata nad njo. Ko je zopet povesil roko, je Mathurina videla, da so se vsi lasje na njegovi glavi premaknili in da ima brado ie na ustih. Počila je v smeh. — Poberi se, ti nafrfuljena maškara! — je vzkliknila zaničljivo. — Poberi se, lopov, ali pa pokličem fante z obale, da te premikastijo, in jamčim ti za to, da boš potem gledal, kje je pustil tesar luknjo. Mož je hotel odgovoriti, toda premaknjena brada se mu je zapletla med ustne in jezik. Skomignil je z rameni in zagrozil starki s pestjo. Potem ji je pa obrnil hrbet in hitro odšel, kakor da čuti za seboj zamah železne lopate. Cez dve uri, ko je noč legla na zemljo, je v izbi sedeča starka zagledala na pragu visoko postavo. V sobi je bilo že temno, toda starka luči ni bila prižgala, ker je lažje razmišljala v temi. — Jaz sem, — mamica Gaelova, čez nekaj časa se je začul iz teme zamolkel glas: — Vi ste to, Renaude? Markiz je vstopil. — Počakajte, da prižgem luč, — je dejala starka. — Saj ni treba. — Da, da. Videla je, kako vstaja iz mehke žolte svetlobe krasna moška glava. Vzbujala je v nji ponos, ki so ga čutili do nje tudi vsi drugi. Toda v nji je videla tudi nekaj zelo prijaznega, kar je veljalo samo nji. — Pravkar ste imeli obisk, mati Gaelova, kaj ne ? Zdelo se mi je, da sem opazil malo prej na stezici na obali svojega najhujšega sovražnika. — Kdo je ta sovražnik? _ — Kdo drugi, če ne tisti, ki sem ga najbolj obsul z dobrotami: Jose Escaldas. — Tujec, ki ste ga tako dolgo redili? — Da, on. Kaj ga niste spoznali? — Navzlic njegovi umetni bradi in sivi lasulji ga spoznam zdaj, ko ste mi povedali njegovo ime. Da, to so tiste njegove zlobne črne oči, ki mi nikoli niso obetale nič dobrega, — Kaj je pa hotel od vas? Nekaj časa je bilo vse tiho, slišalo se je samo tiktakanje ure, potem je pa odgovorila z drhtečim glasom: — Trdil je, da ste moj sin. Zopet molk. Renaud de Valcor ni zadrhteL — Kako se je glasil vaš odgovor? — Odgovorila sem mu, da tisti, ki nosi ime Gaelov, ne krade Valcorom ime. In dejala sem mu, da bi svojega Bertranda, če bi bil zdaj tu pod vašimi potezami, lastnoročno ubila kot lopova, sleparja, nič-vredneža. — Mrtvih ne ubijamo, — je pripomnil Renaud, — a Bertrand je mrtev. Toda storili ste prav, da ste tako odgovorili, mati Gaelova, Podprl si je glavo s komolcem in se globoko zamislil. Mathurini so omahnile roke na kolena in njeni koščeni prsti so se sklenili kakor k molitvi. Nepremično je gledala markiza. Kar je Renaud obrnil glavo. Njuni pogledi so se srečali. In markiz je dejal zelo prijazno, zelo tiho: — Mati ne more sovražiti svojega otroka. Starka je zamolklo zastokala, — A Bertranda? Bertranda! — je vzkliknila, — Tudi ona je moj otrok. Izgubljena je... izgubljena...! Zakaj? Njen oče... Utonil je v morju, ko se je potopila ladja, njena mati ... blazna ... zblaznela je od žalosti, zlasti pa ... Starka je obmolknila, potlej je pa znova povzela besedo. Govorila je počasi, kakor da prihaja njen glas iz daljave, in oči so ji nenadoma zažarele: — Moja snaha je zblaznela šele po čudnem prividu, ker je trdila, da je srečala v mraku na obali svojega moža. Ureiuie Josip Zupančič fj lo «Noiodno tiskarno' fron Jeran U £o upravo in inseratni del lista Oton Christot II Vsi v Ljubl|ani