glas j8 d a j a : Gorenjski tisk /Ureja: Urednlški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Bezrrik Telef. uredništva 476 — uprave.475 *«koči račun pri Komunalni banki Kr«>nj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: '•tna 600, pollet. 300, mese&na 50 din KRANJ, 13. AVGUSTA 1956 LETO IX. — ST. 64 DIN 10.— Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske Borbo za dinar ie treba dosledno izvajati" je dejal na zasedanju DS Železarne Jesenice elan Zveznega izvršnega sveta Sergej Krajgher JESENICE, 11. avgusta. Včeraj popoldne je zasedal na Jesenicah osrednji DS in razpravljal o številnih proizvodnih in organizacijskih vprašanjih podjetja. Seji DS, katero je vodil predsednik Hans Verdnik, so prisostvovali tudi člani Zveznega izvršnega sveta in direktor zveznega Zavoda za gospodarsko planiranje Sergej Kraigher, zvezni poslanec France Perovšek, predsednik OO SZDL Kranj Mirko Zlatnar, podpredsednik OLO Kranj Ivan Ber-toncelj-Johan in drugi. Polletni proizvodni plan ni bil izpolnjen Med številnimi poročili, ki so bila dodana na včerajšnjem zasedanju, sta brez dvoma najpomembnejši tisti o 'zvršitvi proizvodnega plana Železarne 83 prvo polletjo 1956 in posebne komisije DS za dvig delovne storilnosti. kakovost železne rude in tu in tam pomanjkanje ustrezne kvalificirane delovne sile ter v nekaterih obratih šo slaba delovna disciplina. Da bi se ta primanjkljaj in pomanjkljivosti v neizpolnitvi plana do konca leta nadoknadil in izipolnil v celoti, mora predvsem komercialna služba skrbeti K zasedanja DS Železarne Jesenice. Na sliki: Sergej Kraigher • Zavoda za gospodarsko planiranje FLRJ med govorom direktor Polletni proizvodni plan je bil lzpol-**fon. s 97.8% kar pomeni izpolnitev Poletnega plana v višini 49,4%. Vzrokov za neizpolnitev polletnega j^roizvodnega plana je več. Objektivne tn subjektivne narave. Med prve sodi Pomanjkanje električne energije zlasti v Prvem četrtletju, nadalje poslabšana za reden dotok surovin. Najti je treba manjkajočo delovno silo in ukreniti vse potrebno, da se bo tudi delovna storilnost povečala. Kajti le tako bo moč izpolniti zadane naloge. KORAK NAPREJ Z ustanovitvijo posebne komisije za delovno storilnost pri Osrednjem DS v Železarni Jesenice, je brez dvoma storjen na tem področju precejšen korak naprej. Komisija doslej sicer še ni mogla izdelati konkretnih analiz o stanju delovne storilnosti v podjetju, ker tudi ni razpolagala s tehničnimi in ekonomskimi pokazatelji. Vendar bo dosedanje proučevanje solidna podlaga za nadaljnji študij tega poglavitnega vprašanja našega gospodarstva. K temeljitejšemu delu komisije bo pripomogel tudi poseben biro z ekonomsko in tehnično analizo, ki je bil ustanovljen pri vodstvu železarne. Prav tako je v teku popis delovnih mest. Ta material, ko bo v celoti zbran (komisija mora to delo opraviti do 1. decembra letos), bo lahko v marsičem podlaga za temeljitejšl študij upravičenosti posameznih delovnih mest v podjetju. BESEDE TOV. SERGEJA KRAIGHERJA Ko je tov. Kraigher govoril o splošnih smernicah naše gospodarske politike, je ob tem zlasti poudaril pomembno vlogo DS v našem gospodarstvu. »Delavski sveti so se pri nas že uveljavili«, je dejal tov. Kraigher, »vendar ne moremo reči, da so se že popolnoma vpeljali v delo. Delavsko samoupravljanje še ni našlo povsem pravega sistema dela, ni še mobiliziralo vseh činiteljev, ki lahko pripomorejo k razvoju našega gospodarstva. Veliko vlogo imajo zlasti obratni delavski sveti. Le-ti so še vse premalo zajeti v sistem celotnega delavskega samoupravljanja in zaradi tega tudi premalo mobilizirani za skupno delo. Naloga osrednjega DS pa je zagotoviti pravilno gospodarsko in politično u-smerjenost celotnega kolektiva«. Tov. Kraigher se je dotaknil tudi problema kadrov in delovne discipline. Dejal je, da moramo za vzgojo kadrov vložiti vse sile, ker je to tudi eden izmed poglavitnih problemov našega gospodarstva. Na mlade ljudi, ki prihajajo v tovarno večinoma s podeželja in prinašajo s seboj tudi povsem svojo mentaliteto, je treba vplivati z revolucionarno delavsko tradicijo, kakršno imajo prav kovinarske Jesenice. V nadaljevanju je tov. Kraigher govoril še o sistemu nagrajevanja v gospodarstvu ter o perspektivnem načrtu razvoja gospodarstva za dobo naslednjih petih let. IA MLADI KOSCI SO TEKMOVALI S tekmovanja, ki je bilo včeraj v okviru dneva kmečke mladine v Cerkljah Dan kmečke mladine v Cerkljah Cerklje, 12. avgusta. Nedeljska manifestacija kmečke mladine občine Cerklje je prepričljiv dokaz, da posveča socialistična skupnost vso skrb razvoju kmetijstva in oblikovanju novih socialističnih odnosov na vasi, zlasti med mladimi zadružniki. Da bi svoj praznik čim dostojneje proslavili, so v okvir praznovanja vključili na večer pred praznikom slavnostno akademijo, v nedeljo pa otvoritev kmetijske razstave, nogometno tekmo in strelsko tekmovanje ter tekmovanje koscev v občinskem, okrajnem in republiškem merilu. Iz dopoldanskega strelskega tekmovanja objavljamo le prva tri mesta. I. Janez Oblak 123 krogov; II. Franjo Slemenšek 122 krogov; III. Rudi Kar-ničar 113 krogov od 150 možnih. Tekmovanje koscev v oibčinskem, okrajnem in republiškem merilu se je udeležilo 49 tekmovalcev. Rezultati tekmovanja v občinskem merilu so naslednji: I. Ciril Lah 180 točk; II. Franc Remic 175 točk; III. Alojzij Lah 16o točk. — Nagrade je podelil Občinski komite LMS Cerklje. Rezultati tekmovanja v okrajnem merilu so naslednji: I. Franc Remic (Cerklje) 195 točk; II. Stanko Kogov-šek (Ziri) 190; III. Franc Urbane (Gorice) 185 točk. — Nagrade je podelila OZZ Kranj. .Neurje je v soboto popoldan spet izročilo precej škode po vsej Go-^nJski. Slika vam prikazuje, kako je /}°Čan veter dvignil del strehe na avbi pokojninskega zavoda v Kra-nJU. ' F"red leti je neurje prav na istem ^ estu povzročilo enako škodo in prav 1 bilo, da bi se hišni svet to pot z resnostjo lotil vprašanja, kako naj 1 se v prihodnosti izognili škodi v p°dabnih primerih. Kranj, 12. avgusta. Jutri bo odprt zadnji dan VI. Gorenjski sejem. Medtem ko smo naše bralce že podrobneje seznanili s pomenom in uspehom letošnjega sejma, pa moramo to pot zlasti poudariti še slednje. Uspeh, ki ga je letos doživel VI. Gorenjski sejem potrjuje dejstvo, da si je razstavne prostore ogledalo rekordno število gledalcev v primerjavi s prejšnjimi leti — do zjutraj že nad 26 tisoč obiskovalcev. Prav tako pa je letošnji sejem zadovoljiv tudi glede sklenjenih kupčij, saj je njih vsota do danes zjutraj znašala približno 560 milijonov dinarjev. Koristno sodelovanje KRANJ, 12. avgusta. Včeraj in predvčerajšnjim so bili v Kranju člani Upravnega odbora Trgovske zbornice iz Kopra. Ob tej priložnosti so vrnili obisk zastopnikom Trgovinske zbornice iz Kranja in izmenjali mnenja o problemih trgovine. — Ogledali so si tudi VI. Gorenjski sejem. Mnenje predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja o VI. Gorenjskem sejmu Kranj, 10. avgusta.. Potem ko si je predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher z zanimanjem ogledal posamezne izdelke na letošnjem Gorenjskem sejmu, od katerih se je najbolj BORIS KRAIGER zanimal za izdelke tovarne »Iskra«, za Hotaveljski marmor, za ladijsko pločevino Železarne Je- senice ter za umetno kovaške Izdelke podjetja »UKO« iz Krope, ga je naš sodelavec zaprosil za kratek razgovor o vtisih, ki jih je dobil prii ogledovanju razstavišča letošnjega VI. Gorenjskega sejma. »VI. Gorenjski sejem kaže letos brez dvoma določen napredek v primerjavi s prejšnjimi leti«, je dejal tov. Boris Kraigher v razgovoru z našim sodelavcem. »Taki sejmi so dobra oblika propagande proizvodnega razvoja posameznih podjetij, vendar so morda take prireditve na splošno nekoliko prepogoste. Opazil pa sem nekaj, kar se mi zdi, da ni na mestu. Tudi med razstavljalci — podjetji na Gorenjskem sejmu je lahko opaziti, da so se podjetja usmerila na izdelovanje vseh izdelkov doma, kar je brez dvoma napačno. Še več! Cim bolj bomo postajali ekonomsko močnejši, tembolj je taka proizvodna orientacija naših podjetij celo škodljiva. Ekonomičnost izdelkov, njihova rentabilnost, mora priti bolj do izraza kot kdajkoli doslej. Zato se je treba dosledno boriti zanjo in za čim večje znižanje proizvodnih stroškov,« je zaključil tov. Boris Kraigher. V ekipnem tekmovanju je zasedel prvo mesto aktiv mladih zadružnikov Ziri s 176 točkami pred aktivom mladih zadružnikov Kovor s 166 točkami. Rezultati tekmovanja v republiškem merilu so naslednji: I. ekipa OZZ Ljubljana 185 točk; II. in III. mesto si delita ekipi OZZ Kranj in Kočevje s 457.5 točke; IV. ekipa OZZ Trbovlje 442 točk. Naslov najboljšega kosca pa si je priboril Ciril Lah (Ljubljana). V okviru razstave mladih zadružnikov so dobili diplome in denarne nagrade za koliktevno razstavo kmetijskih pridelkov in vrtnin sledeči razstavljavci: Ciril Gašper, Jože Krč, Ciril Jenko, Ciril Bohinc in Kmetijsko posestvo Cerklje. Odlikovani so bili tudi razstavljavci sadja in cvetja in drugih pridelkov: Andrej Kalan, Frančiška Kuster, Jože Mušič, Stanko Sku-bic in drugi. Po končani Kmečki paradi so se vsi številni gostje in udeleženci udeležili zborovanja. V imenu Okrajne zadružne zveze Kranj je vse navzoče pozdravil ing. Janez Perovšek, ki je v svojem govoru poudaril, da je aktiv mladih zadružnikov v Cerkljah s svojo pripravljenostjo in voljo pokazal, kaj zmore — o tem pričajo številni uspehi — s svojim bodočim delom pa bo začrtal novo pot in stopil v novo obdobje smotrnega dela in napredka. Navzoče je pozdravil tudi zastopnik »Mladih zadrugara Hrvatske« in jim čestital k uspehom ter jim želel vse najboljše pri bodočem delu. Zborovanje je bilo zaključeno z razglasitvijo rezultatov tekmovanja in z razdelitvijo nagrad tekmovalcem in razstavljalcem. Sa-Sa Brigadi Mihe Marinka in Franceta Prešerna* proglašeni za udarni • Gorjuše, 11. avgusta, Danes popoldne je bila tu slavnostna seja brigade Mihe Marinka, kateri je razen brigadirjev, prisostvoval tudi član OO SZDL tov. Vinko Hafner in sekretar OK LMS tov. Marijan Rožič. Za uspešno sodelovanje in preseganje dnevnih obveznosti pri gradnji ceste Kopriv-nik—Gorjuše je bila MDB proglašena za udarno. Brigada bo ostala na delovnem mestu do 15. avgusta. Tudi mladinska delovna brigada Franceta Prešerna na otoku Stenjaku je bila v soboto popoldne praglašena. za udarno. / ^90266 Priprave v polnem teku Osnutek zakona o združevanju gospodarskih organizacij in o pokojninskem zavarovanju - najvažnejši točki konference Kranj, 12. avgusta. V Kranju je bila danes druga kon- sednika obrtne zbornice. Osnutek za- darskimi vprašanji, čeprav ti niso čla-kona predvideva za obrtno-nabavno nI zbornice. Večina navzočih je na- Se dober mesec nas loči od velikega paviljonov dttt plesišč, ki jih bo pet krajnih obrtnih zbornic ter Vršnega delavskega zborovanja, kd bo 16. sep- - bodo celoten prostor elektrificirali, odbora Republiške obrtne zbornice, tembra v Kranju, v počastitev HO-let-nice Velike tekstilne stavke Slovenije. Da se dostojno počasti spomin na svetlo revolucionarno tradicijo v zgodovini delavskega gibanja, je pripravljalni odbor pri Okrajnem odboru SZDL izvede] že obširne priprave. Prostor za slavnostno /.bomvan.i /. urejajo. Uredili ga bodo pod vasjo Rupo, dobre četrt ure iz Kranja, na prijetnih jasah ob Rupen.ščiei. V bližnjih gozdičkih bodo uredili prijetna zabavišča, tako da bo za vse preskrbljeno. V ta namen bodo opravili obsežna dela: razen ureditve tribune, napeljali vodovod in razširili že obstoječe poti i;z Rupe in proti Ilovki. Dela so že pričela. Za brezhibno delovanje električnega omrežja bodo postavili posebni transformator, ki ga /o gradijo. ferenca predsednikov in tajnikov o- prodajne zadruge prostovoljno član- sprotovala temu predlogu z izgovori, stvo v obrtnih zbornicah in obvezno ki niso povsem primerni. Prišle so do članstvo v trgovinskih zbornicah. Ve- izraza celo cehovske težnje, češ da ne kateri sta prisostvovala tudi predstav- čina navzočih je bila mnenja, da bi more biti predsednik zbornice tisti, ki nika Sekretariata za delo izvršnega to moralo biti obratno in so tak sklep nt njen član. sveta LRS tov. Debeljak ter predstav- vnesli med priporočila. Po svoji o- Ker pa so volitve tajne in je možnih nik ^Zavoda^za socialno zavarovanje snovni dejavnosti so obrtno-nabavne več kandidatur, s tem odpade vsaka bojazen, da bi se vrinil na položaj Pripravljalni odbor računa, da se bo organizacij in o osnutku zakona o po-proslave udeležilo okoli 40.000 ljudi iz kojninskem zavarovanju ter o pravil- dr. Butina. Razpravljali so o osnutku prodajne zadruge trgovine, ker ie-te zakona o združevanju gospodarskih nabavljajo blago za obrtnike in ga prodajajo tudi drugim potrošnikom. Zato je v tem primeru težko določiti vse Slovenije. Kranj jih bo ta dan niku podpornega sklada za zasebne status teh zadrug. Posebno živahna je bila razprava o volitvah za predsed- Včeraj je predsednik republike Josip Broz-Tito v intervjuju z direktorjem TANJUG-a pojasnil stališče jugoslovanske vlade do nacionalizacije Sueške družbe in bližnje konference v Londonu. Dejal je, da jugoslovansko vlado zelo preseneča, da so tri velesile, ki so sklicale londonsko konferenco, popolnoma prezrle interese naše države v tem pogledu in njene pravice do sodelovanja na tej konferenci, ki bo obravnavala vprašanje plovbe po tem prekopu. Glede nacionalizacije Sueške družbe je predsednik Tito poudaril, da nihče ne more odrekati suvereni državi pravice, da bi na svojem ozemlju nacionalizirala karkoli, če sodi, da je to v prid ljudstvu in suverenosti države. Nadalje je tov. Tito dejal, da se je egiptovska vlada izrekla za spoštovanje svobodne plovbe po prekopu in da to svojo obvezo tudi dosledno izvaja. »Na koncu bi še želel reči,« je dejal predsednik Tito, »da sodimo, da način, kako so sklicali londonsko konferenco in vzdušje, ki je nastalo spričo grožnje, da bodo uporabili silo, onemogočata tudi drugim zainteresiranim deželam, da bi zaupale konferenci... Mednarodna konferenca lahko razpravlja samo o pogojih za uveljavljanje načel svobodne plovbe, in sicer ob enakopravnem sodelovanju Egipta, ne da bi Egiptu vsilili sklepe,« je zaključil tov. Tito. Kairo, 12. avgusta. Kairska radijska postaja je objavila danes popoldne, da bo zvečer znan odgovor egiptovske vlade na' povabilo na londonsko konferenco o sueškem vprašanju. Odgovor bodo izročili vsem zainteresiranim vladam. Sestavili so ga, kot domnevajo, na sobotni drusi seji vlade, ki je trajala tri ure. Budimpešta, 12. avgusta. Madžarsko zunanje ministrstvo je izročilo britanskemu, francoskemu in egiptovskemu poslaništvu v Budimpešti noto v zvezi z nacionalizacijo Sueškega prekopa. Nota poudarja, da je Egipt ravnal v duhu mendarodnega prava, ko je nacionaliziral Sueško, družbo. Razen tega je Egipt prokla-mlral načelo svobodne plovbe skozi prekop in dosedanja praksa dokazuje, da egiptovska vlada spuštuje sprejete obveznosti. ... Varšava, 12. avgusta. Varšavski radio je poročal, da je poljska vlada izročila angleškemu poslaništvu noto, v kateri je izraženo negodovanje poljske vlade, ker le-ta ni bila povabljena na londonsko konferenco o Suezu. Nadalje izraža nota mnenja, poljske vlade, da bi morali biti p-rob'lemi Sueza rešeni v okviru Združenih narodov. Kairo, 12. avgusta. Oblasti Sueškega prekopa so v teh dneh sprejele 15 novih pilotov za vodenje ladij skozi Sueški prekop. Ti piloti so Egipčani. Od 250 pilotov, kolikor jih je zaposlenih ob prekopu, je bilo doslej le 50 Egipčanov. Pilotov francoske in britanske narodnosti je bilo 100, drugi pa so bili Danci, Italijani, Norvežani in Jugoslovani. Chlcago, 12. avgusta. Kot poročajo, se je bivši predsednik ZDA Truman izjavil za Harimana kot predstavnika demokratske stranke na bližnjih volitvah za predsednika republike. Takoj po tej izjavi je drugi kandidat za demokratskega predstavnika pri predsedniških volitvah Stevenson sklical tiskovno konferenco in na njej izrazil mnenje, da bo on izvoljen za kandidata, čeprav Truman podpira Harimana. Sofija, 12. avgusta. Prezidi j Narodnega sobranja Bolgarije in bolgarska vlada sta sporočila, da je včeraj v Sofiji po daljši bolezni umrl zunanji minister in član CK Bolgarske delavske partije Minčo Nejčev. Pogreb bo jutri. sprejel v slavnostni obleki in je v ta obrtnike. namen že izdelan načrt za okrasitev Največ razpravljanja sta povzročila predsednika kandidat, ki nima zato potrebnih političnih in drugih kvali-fikacij. Mnogo so govorili tudi o osnutku-' zakona o pokojninskem zavarovanju,. nika zbornice. Osnutek predvideva, da predvsem pa o pravilniku podporne! mesta, ki predvideva okrasitev vseh člena osnutka, ki govorita o članstvu ga izvoli skupščina iz oseb, zaposlenih sklada za zasebne obrtnike. V neka obrtno-nabavno prodajnih zadrug v obrtnih zbornicah in o izvolitvi pred- magiistral in vseh dohodov do slavnostnega prostora. Ze v' drugi polovici avgusta bodo dane v prodajo posebne spominske značke in spominske razglednice. Ob 20. obletnici velike tekstilne stavke bo izšel spominski Zbornik, ki bo zajel bogato dokumentarno gradivo iz stavke. Uvodnik zanj bo napisal tov. Franc Leskošek-Luka, ki je pokrovitelj te prireditve. Nato bo v Zdravstveno nadzorstvo nad živili vzdržljivosti. Le pri popolni oznaki bo Zborniku objavljen obširen pregled je poverjeno sanitarni in veterinarski lahko najmanj 90% zagotovljeno, da stavkovnega gibanja v 1936. letu, temu inšpekciji. Razumljivo je, da mpiošte- je kupljeno živilo dobro. v gospodarskih organizacijah ali iz terih okrajih se obrtniki izredno za-javnih delavcev, ki se pečajo z gospo- nimajo za omenjeni sklad. Popoldne so si udeleženci konferen- O kontroli in registraciji živil ce ogledali Gorenjski sejem. —ek. pa bodo sledili spomini delavcev, ki so v stavki sodelovali. Ves teden pred glavno proslavo bo izpolnjen z bogatim kulturnim in fiz-kulturnim sporedom. V tem tednu se bo zvrstilo precej gostovanj najuglednejših kulturno umetniških ustanov in ljudsko-prosvetnih društev na Gorenjskem. V tem tednu bo gostovala v Kranju tudi mariborska drama z j. Patrickovo dramo »Vroča kri«. Prešernovo gledališče bo za to priložnost naštudiralo Cankarjeve »Hlapce«, jeseniško Mestno gledališče Patrickovo vzemimo predelovalnico mesa, name-»Vročo kri«, Svoboda iz Kranja »Stra- rma. izdelovati nov mesni izdelek — žo na Renu«, stražiška Svoboda »Ma- salame. Razmerje med raznovrstnim riano Pinedo«. Razen kulturno-pro- mesom, slanino in ostalimi dodatki je svetnih prireditev bo organiziran tudi za vsako vrsto posebej določeno. Temu šahovski turnir, kranjski nogometni Je prilagojena cena in hranilna vred-klub »Triglav« pa je povabil na gosto- vilni organi sanitarne in veterinarske Naloga potrošniških svetov naj ne inšpekcije ne zmorejo vsega. Zaradi bo samo kontrola nad finančnim po- zaščite zdravja potrošnikov je potrebno sodelovanje pri kontroli živil vseh množičnih organizacij in predvsem potrošnika samega. Naša država posveča posebno pazljivost prehrani. V ta namen je izdanih mnogo zakonov, ki določajo vrsto in količino sestavin, ki se dodajajo raznim hranilom-živilom. Vsako živilo, ki gre prvič v promet, mora hiti registrirano. Neko podjetje, štovanjem podjetij, marveč naj nadzira tudi odločbe, ki jih izdaja sanitarna inšpekcija. Le s prizadevnim delom bomo dosegli, da bo hrana po kakovosti in količini ustrezala potrošnikom. BELHAR PETER UREDNIŠTVO in bralci Pogovor na,Mnenje gosta6 o gostinstvu ▼ Kranju vanje nogometaše »Branika« iz Maribora. —ik nost salam. Pri izdelavi salam je potrebna tudi gotova količina vode, ki je za vsako vrsto posebej določena. Sveža ali topla salama ima večjo količino vode kot pravilno dozoreli izdelek. Več kot 1000 žena In deklet v tečajih Zavod za napredek gospodinjstva za okraj Kranj je letos organiziral vrsto________ ___a*±a.*.1 tečajev in seminarjev za žene in dekleta. Na tečajih so tovarišice dobile najrazličnejšo izobrazbo in strokovno izpopolnitev. Med drugim je Zavod organiziral 42 tečajev za sodobno konzerviranje in predelavo mesa, 10 tečajev za konzerviranje sadja, 12 šest-tedenskih tečajev za splošno izobraz- D_R_0_B I Ž NEURJE na JESENICAH V soboto popoldne je bilo na .lese' nicah izredno vetrovno ozračje. Nihče ni pričakoval burje, ki se je pojavila ob 17. uri. Nekako od Poljan proti Golici je prišel močan vrtinec, ki je V nekaj minutah zajel vse Jesenice- V trenutku je bilo nekaj sto hiš del' no razkritih; opeka je letala po zraki* kot perje. Na sto in sto sadnih dreves je bilo izruvanlh in podrtih, še ve«? pa polomljenih. Najstarejši Jeseničani podobne burje ne pomnijo, saj je povzročila v momentu milijonsko škodo- domaČi in tuji turisti na triglavu Kljub skromni turistični sezon* ni naš očak Triglav prav nič izgubil na svoji privlačnosti. Vsak dan se rti njegovem vrhu srečujejo številni do-1 mači in tuji planinci. Med temi ie' največ Angležev, Francozov in Švicar-" jev, ki so vsi navdušeni nad lepotami naše domovine in edinstvenim ra*T gledom z vrha Triglava. Niso redk* dnevi, ko število obiskovalcev narast« tudi na 150 in več. —zk »VERIGO« BODO UPRIZORILI NA .PROSTEM Mladina treh kmečkih vasi — Lad> Skupaj s tečaji Rdečega križa, katere je obiskovalo 607 deklet in žena, je letos bilo v tečajih več kot 1000 deklet in žena z Gorenjske. —k —e Bral sem vaše mnenje o gostinstvu v Kraju in željo za razmišljanje o njem. Razumem, da želite dobro postrežbo, ker imate pravico do nje. Gostinstvo v Kranju ne gre vzporedno z modernizacijo našega gospo-Vse te podrobnosti in rok vzđržlji- darstva. Hotel »Evropa« ima lepo ure-vosti (to je doba polne vrednosti ži- jene prostore, pa tudi finančne težave, vilskega proizvoda) so zajete v regi- V Kranju bi potrebovali še en hotel. n Za rešitev problemov gostinstva v specificirano, se podjetju izda dovo- Kranju bi potrebovali večje investici-ljenje za proizvodnjo živila. Podjetja je, vendar bi za čistočo lahko brez tepa morajo vsak komad, konzervo itd. ga poskrbeli. Gostilne v Kranju imajo Ja> Sp. in Zg. Senica pri Medvodah -j-vidno označiti z znakom in registra- namreč zelo slabo urejena stranišča, se pripravlja, da na izviren naci cijsko številko odobrenja. Predvsem bi morale gledati na belje- uprizori Finžgarjevo ljudsko igro »Ve-. Na našem trgu zasledimo nove in nje zidov. ri§a«- Pisateljevi sodobniki pnpove- nove pošiljke živil, ki niso vidno oz na- Kar zadeva postrežbo, je tako: strež- dujejo, da še dobro pomnijo, kako sta čene in jih je s tem imeti za manj no osebje je prijazno ali ne, prav tako se za staro žlajdro (verigo) več^ le. vredna in neprimerna za ljudsko pre- kakor gostje. Strežno osebje mora biti pravdala soseda Košir in Matjaž i - dobi* m si bil mačka v vreči«. Pohvale vredne so Razen tega uslužbenci v gostinstvu pisatelj F. S. Finžgar in napisal svojo vse tiste gospodinje, ki pri nakupu delajo vse nedelje in praznike, sicer 7.n::.no igro z naslovom »Veriga«, pregledajo vsak živilski izdelek, od so zato prosti pb delavnikih, vendar Mladina, združena v SZDL Ladja' ostanejo osamljeni. Predvsem pa je treba v gostinstvu paradižnikove mezge do čokolade itd., če nosi oznako registracije. Razen registracije mora biti razvi- mnogo izkušenj in organizacije, den tudi datum proizvodnje in rok J. Pokoren LJUDJE. IN DOGODKI Predsednika in razorožitev Ob obletnici sestanka v Ženevi je predsednik Eisenhovver poslal odgovor na šesto pismo sovjetskega premiera Bulganina in s tem nadaljeval z dopisovanjem o svetovnih temah, ki traja že od septembra minulega leta. To najzanimivejše in najvažnejše dopisovanjem med sodobnimi državniki se ne meri le po novih idejah in konkretnih predlogih, temveč po tonu in odtenkih, od katerih bo v veliki meri odvisen razvoj odnosov med ZDA in SZ, kakor tudi razvoj odnosov v najširših mednarodnih razmerah. Ce bi hoteli ugotoviti, koliko je to dopisovanje doprineslo k razbistritvi spora okrog razorožitve, tedaj bi ne zadoščala le ugotovitev, da sporazum o razorožitvi še ni dosežen. Kar pomni svet, še mi bil dosežen tak sporazum, po drugi plati pa nas zgodovina uči, da so bile povojne demobilizacije v nekaterih državah le vzrok novim, modernejšim in močnejšim oborožitvam. Vsekakor pa sporazumov o razorožitvi ni bilo med nasprotnima državama s tako uravnovešenimi silami, kakor sta ZDA in SZ. Zategadelj tudi ni pričakovati, da bo takšen sporazum zlahka dosežen. Značilno za najnovejše odnose med tema dvema velesilama je, da še naprej razpravljata in izmenjavata misli in predloge o razorožitvi ter hkrati izražata prepričanje, da je moč doseči mednarodni sporazum o tem poglavitnem problemu. Po enoletnih izmenjavah gledišč med Eisenhowerjem in Bulganinom se vsiljuje mnenje, da so bili njuni prvi razgovori na konferenci v Ženevi na predlogih bogatejši in da so obetali hitrejši napredek, kakor pa je pokazalo poznejše dopisovanje. Oba državnika sta do neke mere razočarana, ker njuni predlogi iz Ženeve niso dosegli zaželenega učinka. Iz najnovejšega Eisenhowerjevega odgovora je razvidno, da obžaluje, ker SZ odklanja pristanek na nadzorstvo v zraku, medtem ko sovjetski premier očita, da Amerikanci ne slede SZ glede demobilizacije sil. . To razočaranje dveh državnikov izvira iz njunih predlogov, ki so sicer koristmi, toda postavljeni v času, ko še niso zastavljeni vsi napori za njihovo uspešno realizacijo. Zračno nadzorstvo, ki ga je predložil Eisenhovver in predlog kontrolne točke na kopnem, ki ga je ponudil Bulganin, je moč uresničiti le v vzdušju medsebojnega zaupanja, ki pa mora biti za vsako ceno večje od zaupanja, ki obstoja danes med SZ in ZDA. Na moč koristno bi bilo, če bi dopisovanje med obema državnikoma izoblikovalo ugoden teren, ki bi služil krepitvi takšnega zaupanja. Medtem pa je v dopisovanju prišlo do omenjanja prejšnjih nesprejetih predlogov in pozivov enega ali drugega državnika, spričo katerih se porajajo vtisi, da so razgovori otežkočeni zato, ker nasprotna stran ne kaže dovolj razumevanja in prožnosti. Ce je ob razmotrivanju dosedanjih predlogov prišlo do prepričanja, da le-ti v tem trenutku niso sprejemljivi, tedaj bi bilo potrebno poiskati izhodiščno točko za dosego sporazuma s .postavljanjem novih predlogov, kajti k razorožitvi je moč pristopiti na več drugih načinov. SZ je v preteklem in letošnjem letu objavila delno zmanjšanje oboroženih sil, kajti hotela je dokazati, da je moč izvršiti razorožitev, še predno je dosežen mednarodni sporazum. Ameriški predsednik sicer pozdravlja to pobudo, vendar dvomi, da bodo ti koraki uspešni, ker ne obstoja mednarodno nadzorstvo, ki bi nadziralo razorožitev posameznih armad. S tem pa se obravnavanja o razorožitvi spet vračajo k vprašanju nadzorstva in k ugotovitvi, da je uspeh kakršne koli mednarodne kontrole odvisen od medsebojnega zaupanja. Po drugi strani pa je jasno, da bi pospešeni ukrepi za posamezne razorožitve mnogo prispevali k povečanju zaupanja in gotovosti. Čeprav sedanja obravnavanja o tem problemu ne kažejo končnih rezultatov, t. j. preciznega in sporazumnega sistema razorožitve, vendarle utirajo pot k večjemu razumevanju odgovorov, v katerih se lahko mnoge današnje razlike ublažijo ali odstranijo. (JUGOPRES) Senica, se je odločila, da to zgodbo, ki je tesno povezana z resničnim dogodkom v njihovem kraju, uprizorj na Markovem dvorišču v. neposredn* bližini njenega dogajanja. To zamisel je treba pozdraviti in dati mladini zasluženo priznanje. Studij igre bo mladino teh treh vasi še tesneje zbliževal in jim vlil voljo z3 nadaljnjo kulturno prosvetno dejavnost. T8 GOSTIC JE PEL V KAMNIKU Prvo slovensko pevsko društvo »Li' ra« v Kamniku je priredilo konce"* s sodelovanjem prvaka zagrebške opere Josipa Gostiča. Tenorist Josip Go-stič, rojak s Homca, je zapel pet ari' iz svojega bogatega opernega progra" ma in štiri umetne pesmi. Občinstvo je navdušeno pozdravilo »Liro« in slavnega gosta. JESENIŠKI ZELEZARJI NA JADRANU Železarna Jesenice ima v Crikvenic' lepo urejen dom, ki nudi vsako le*0 nad 300 članom kolektiva, ozirorfl* njihovim svojcem prijeten oddih. Podjetje s sindikalnim odborom se je letos odločilo tudi za organiziranje can1' pinga v Vodicah pri Šibeniku. S ta* bor jen jem v Vodicah je omogočen0 letno okrog 1000 članom kolektiva le" tovanje na morju. Dnevna oskrba * Crikvenici je dinarjev 230.—, v Vodi' cah pa dinarjev 140.—. Jesniškim Zelezarjem je na razp3' lago tudi počitniški dom na MežakU^ To je vsekakor prijeten oddih za tiste, ki so potrebni miru in gorske klim6' t/. JESENIŠKI FOTOAMATERJI USPEŠNI Na nedavni mednarodni razstavi v Novem Sadu je France Torkar, Čla11 Foto kluba Jesenice, v močmi medna' rodni konkurenci prejel za svojeg*1 »Jeseniškega t opilca« zlato medalj0' Pred tem je Slavko Smolej prejel °a mednarodni razstavi v Essenu bron"1' sto medaljo za svojega »Plavžarja«- 2 «n Boffinjsh ST. 64 / 13. AVGUSTA 1956 16. septembra 1926 je bila ustanovljena v Kranju prva Slovenska strelska družina Prednost 83 točk zagotavlja, da bo »Triglav« z velikim naskokom osvojil naslov mladinskega republiškega prvaka ▼ plavanju Ljubljana, 12. avgusta. Prva točka sobotnega sporeda — najdaljša disciplina — 1500 m prosto Gorenjski strelci se bodo v septem- V Skofji Loki bo tekmovanje 5 član- nje v patrolnom teku. Tekmovali bo bru spomnili prvih organizatorjev skih ekip z vojaško puško med strel- do z zračno in vojaško puško. Na o strelskega športa, ki so pred 30 leti skimii družinami iz Sk. Loke, Želez- snovni šoli bodo ustanovili pionirsko je prinesla mladim kranjskim plaval- ustanovili v Kranju prvo slovensko nlkov, Zirov, Gorenje vasi, Troblje in strelsko sekcijo, ter takoj zatem iz- cem dvojno zmago. Z odličnim časom strelsko družino. Nedvomno je, da so Zabnice bili tudi Kranjčani že od nekdaj Iju- v Cerkljah bo otvoritev strelišča, fotelji strelskega športa, kot ostali nak) pa tekmovanje 5 članskih ekip Jugoslovana, kar nam priča dejstvo, y streljanju z vojaško puško med da je bilo na ustanovnem občnem zbo- strelskimi družinami iz Preddvora, z Jesenic in Kranjske gore in tckmo-vanjo domačih strelcev in pripadni- ru nad 60 meščanov, predvsem mladine. Strelski šport se je nato tako hitro razširil po Gorenjski in kmalu je imel že pred vojno vsak večji kraj svojo strelsko družino. Zaradi napredno miselnosti in revolucionarnega dela strelcev se je že takratni režim zbal njihovega dela. Zato je po 27. marcu 1941 pobral vse °rožje in strelivo vsem strelskim družinam v državi. Po vdoru okupatorjev v našo domovino so tudi strelca pokarali svojo državljansko dolžnost. Pretežni del strelcev je pomagal pri organiziranem odporu proti okupatorju. Mnogi pa so postali dobri borci NOB, 'tted katerimi je bil tudi padli narodn Jezerskega, Cerkelj, Visokega in Go- kov JLA. V Šk. Loki bo patrolni tek rič. V Preddvoru bo tekmovanje z zračno puško za mladince in pionirje med strelskimi družinami iz Preddvora, Cerkelj, Visokega, Jezerskega in Goric. 3. septembra bo v Tržiču na strelišču tekmovanje lovcev. V Kranju pa bo od 3. do 7. sektembra tekmovanje vseh 10 strelskih družin, 5 članskih strelska družina poštar izvedla dvoboj ekip z vojaško puško, z zračno puško poštarjev Kranja in Sk. Loke v stropa bo tekmovanje med članicami, ljanju z zračno puško, mladinci in pionirji. 8. septembra bo slavnostna seja 4. septembra bo na Jesenicah tek- Okrajnega strelskega odbora ob 18.30. movanje med domačimi strelci z vo- uri v zgornji dvorani sindikalnega jaško puško in pištolo. V Tržiču bodo doma. Slavnostne seje se bodo udele- heroj Ivo Slavec-Jokl, zvezni ljudski "ieiga ^ne tekmovali rezervni oficirji, žili zastopnik strelske zveze Jugosla- Poslanec Boris Ziherl in drugi. Na Bledu pa bo tekmovanje z vaja- vije in strelske zveze Slovenije ter Na to pomembno zgodovinsko oblet- §ko pušk0 med vsemi organizacijami, zastopniki vseh 10 strelskih okrajev, *Uco se gorenjski strelci pripravljajo 5 septembra bo v Radovljici dvoboj oblastveni in politični predstavniki, *e dlje časa. V strelskem tednu, ki bo z vojaško puško med domačimi strelci predstavniki ostalih športnih organl- 2. do 9 .septembra, bodo z vrsto j,n pr;,padniki JLA. Istega dne bo tudi zacij, vsi člani OSO in predstavniki) tekmovanj in prireditev opravičili v Tržiču tekmovanje pripadnikov LM vseh strelskih družin na Gorenjskem. svoj obstoj, hkrati pa pokazali razvoj 7 voja§k0 puško. Na tej slavnostni seji bodo najzasluž- 6. septembra bo na Jesenicah dvo- nejše strelce - športnike odlikovali s boj pionirjev v streljanju z zračno plaketami, medaljami in priznanji, puško med SD Javornik in Jesenice. 9. septembra bo v Kranju zaključek Istega, dne pa 'bo v Tržiču patrolna strelskega tedna. Ob 10. uri dopoldan vožnja motoristov in strelcev. bo velika strelska parada, popoldne ob 7. septembra bo na Jesenicah troboj 14. uri pa bo dvoboj ekip Ljubljane in sanicah troboj 5 članskih ekip okrajev članov v streljanju z vojaško puško Kranja v streljanju z vojaško puško Celja, Gorice in Kranja v streljanju z med strelci Javornika, Žirovnice in Je- in pištolo. Zmagovalna ekipa bo pre-yoja.ško puško. Istočasno bo troboj 5 senic. V Tržiču pa bo pionirsko za- jela lep pokal. O strelskem tednu pa bavno in nagradno streljanje z zračno bodo strelci v Kranju, na Jesenicah, puško na dvorišču občinskega ljud- Tržiču, Radovljici, Sk. Loki in Pred-skega odbora. Od 3. do 7. septembra bo v Zireh tekmovanje domačih strelcev z zračno in vojaško puško, nato pa tekmovanje med organizacijo ZB, UROJ-a, lovcev vedli tekmovanje pionirjev. V Kranj- je zmagal Brinovec pred Košnikom. ski gori bodo izvedli dvoboj ekip v Prav tako je v naslednji disciplini 400 streljanju z vojaško puško med strelci metrov prosto za ženske zmagala Kon- cilijeva. To bo verjetno edina njena zmaga nad Horvatovo, ki na prvenstvu odlično plava. V disciplini 100 m metuljček ženske je padel uradni mladinski in članski rekord, ki ga je imela Horvatova. Njen novi čas znaša 1:27,8. Tudi v nedeljo sta se Horvatova in Koncilijeva izredno ostro bo-puško rili za zmago na 100 m prosto. Horva-Lesce, tova je zmagala komaj za desetinko, prav tako pa je dober čas dosegla članica Prešerna Cebuljeva. Prednost v točkah, ki si jo je Triglav priboril v prvih dveh dneh prvenstva, bi bila lahko še večja, če se nebi tako nesrečno končale ženske discipline 100 m prosto, 100 m metuljček in 200 m prsno. Ljubljančanke so osvojile tri mesta in tako prinesle svojemu moštvu med domačimi strelci, nato pa bodo izvedli še tekmovanje za prvenstvo dru.-zine med članicami in mladinci z zračno puško. V Lescah bo tekmovanje z zračno puško med oddelki tovarne Veriga, tekmovanje z zračno med ekipami iz tovarne »Veriga« ekipo Tovarne ind. opreme Lesce in ekipe železniške postaje. V Kranju bo 39 točk, ki bi jih sicer imel »Triglav«. Danes bodo na sporedu še discipline, v katerih »Triglav« lahko računa vsaj na štiri zmage. in napredek v preteklih 30 letih. SPORED PRIREDITEV V STRELSKEM TEDNU OB 30-LETNICI STRELSTVA NA GORENJSKEM 2. septembra bo na strelišču na Je- kih ekip istih okrajev v streljanju z vojaško pištolo. Istega dne bo v Tržiču troboj 5 članskih ženskih ekip okrajev Celja, Ljubljane in Kranja v streljanju z malo-kalibrsko puško. V Radovljici bo tekmovanje 5 član- dvoru pripravili srtelske razstave, na katerih bo lahko videti ves razvoj strelstva v preteklih 30 letih. R. CARMAN 60 letnica Triglavskega doma na Kredarici V petek, 10. avgusta je minulo šestdeset let, kar so zavedni slovenski planinci pod vodstvom Jakoba Aljaža slovesno odprli Triglavski dom na Kredarici. To je bil takrat velik uspeh Slovencev v borbi proti Nemcem, ki so si z gradnjo planinskih postojank in poti skušali prisvojiti naše gore. Morda ni prav, da je šel ta pomembni jubilej tako neopaženo mimo nas. Priznati pa je treba, da ga je PD Ljubljana-matica, ki Dom upravlja, dostojno proslavilo s tem, da je Dom povečalo in preuredilo ter tako doseglo, da spada sedaj med naše najlepše planinske postojanke. —zk (T) brinovec REZULTATI: Mladinci: 1500 prosto: Brinovec 20:43,1 400 prosto: Košnik (T) 5:16,0 200 m metuljček: Pikelj: (P.) 3:12,1 100 hrbtno: Umek (I) 1:16,0 4X1000 mešano Triglav 5:21,7. Mladinke: 400 prosto: Koncilija: 6:20,5 100 metuljček: Horvat (2PK): 1:27,8 (nov rekord) 100 prosto: Horvat (ZPK) 1:17,5 2000 prsno: Tominšek (ZPK) 3:12.7 4X100 m prosto: Triglav 5:42.8 Stanje točk: Triglav 176, Ljubljana 93, Prešeren 55, Ilirija 21, Branik 20, Celuloza 15. *kih moških ekip z vojaško puško med in strelcev. V tem času pa bo tudi v strelskimi družinami iz Radovljice, Treblji otvoritev novega strelišča. Ob Begunj, Lesg, Podnarta in Mošenj. otvoritvi bo meddružinsko tekmova- Smučarski slalom nad Češko kočo Danes je bil v dopoldanskih urah na nik, Triglav Kranj s časom 1,04, ki je Gornjih Ravneh nad Jezerskim smu- tako zaključil letošnjo sezono nepre- fcarski slalom, ki ga je v počastitev magan. kranjskega občinskega praznika pri- Tekmovanje je bilo tudi ekipno za fedil kranjski smučarski klub Triglav. prehodni pokal, ki ga je osvojil Lju- Nastopili so tekmovalci Ljubelja, Lo- belj, Tržič s skupnim časom 7.15.5 pred ^ana, Enotnosti, Triglava in Jezerjani. Triglavom iz Kranja 7.49.4. Prehodni ;?noga je bila dolga 250 m in je imela pokal, ki je darilo kranjske obč.ine, je :° m višinske razlike in 35 vrat. Med po končanem tekmovanju izročil zrna- Odprava Alpinističnega odseka Jesenice na Durmitor sanicami je bila najboljša Zupančič Slava (Triglav) s časom 1,09,5. Pri 'nladinkah je zmagala Ankele Majda, ki je dosegla čas 1,32.9. Pri članih je 2rnagal Ludvik Dprnik s časom 53,3. Pri mladincih je zmagal letošnji Mladinski državni prvak Tomaž Jam- govalnemu moištvu predsednik ObLO Kranj tov. Vinko Hafner. G. F. Na pobudo Planinske zveze Slovenijo in s podporo matičnega društva, sindikata Železarne Jesenice in ObLO Jesenice je v drugi polovici mosora julija 18 članov Alpinističnega odseka PD Jesenice izvedlo odpravo na Durmitor v Crni gori. Vsak član odprave je prenesel i/ izhodiščnega kraja Zabljaka do taborišča ob Škrčkih jezerih 40 do 50 kg težak tovor s hrano, plezalno in taborno opremo« Pot so prehodili v 12 urah. Izvršili so 20 novih plezalnih vzponov od III. do VI. težavnostne stopnje, in sicer: Južni greben Bobotovega Kuka iz sedla Samar. Zahodna slona Bobotovega Kuka. Štiri nove smeri v jugozahodnem ostenju Bezimenega vrha. Tri nove smeri v severni steni Grude. Štiri nove smeri v severni steni Prutaša. Štiri nove .smeri -v severni steni Bandjerne. Severozahodni steber Terzin Bogaza. Ce upoštevamo vse vzpone, ki so bili doslej izvršeni v gorski skupini Durmitorja, tedaj lahko trdimo, da je le-ta plezalno skoraj obdelana. Alpinisti so si ogledali tudi zanimivo ledeno jamo — Ledena pečina. Vodstvu, tehnični usposobljenosti in discipliniranosti vseh udeležencev gro zasluga, da je bila odprava tako u-spešna. Taborni vodja in tehnični svetovalec je bil naš znani gornik Joža Cop, ki je s svojim zdravim humorjem in koristnimi alpinističnimi nasveti doprinesel k uspehu svoj delež. Zdravnik odprave je bil dr. Zupančič Andrej. Udeleženci odprave so se po ogledu muzeja v Cetinju preko Budve po morju vrnili na Jesenice. Velika kikinda : Jesenice 7:4 . V soboto popoldne sta se srečali na jeseniškem nogometnpm igrišču ND iz velike Kikinde v Banatu in ND z Je-Senic. Čeprav je bila tik pred tekmo *Ja Jesenicah izredna burja, je gledalo tekmo blizu 500 gledalcev. Nogometno društvo iz Banata je bilo Vs,eskozi v premoči, ker je bila jesenska obramba preslaba. Rezultat pr-^eSa polčasa je bil 5:2, končni rezul-!?t pa 7:4, ki si ga je ND iz Velike kikinde zasluženo priborilo. SLAVIJA : LJUBLJANA 83:83 (46:44) v Y petek popoldan so imeli ljubitelji *°šarke v Kranju priložnost videti Prvorazredno košarko. Bilo je to mednarodno srečanje dveh priznanih mo- .ev in sicer ekipe Cehoslovakov, Slavje iz Bratislave in ZKK Ljubljana. eprav moštvi nista pokazali vsega J^jega znanja, so bili kljub temu jjevilni gledalci več kot zadovoljni. .0 večkratnih izmenjavah v vodstvu e neodločen rezultat pravičen. ŠAH Stražišče, 12. avgusta. Danes dopol-?ari je bil v Stražišču polfinalni mo-tveni šahovski turnir »Svobod« za j^venstvo Gorenjske, katerega so se ^ležila štiri moštva. Prvo mesto je gojilo moštvo »Svobode« iz Straži-jf9 z 20 točkami pred Tržičani s 14, ,°đnartom 11 in Šenčurjem s 3 toč-vSlni- Prvi dve moštvi sta se plasirali finalno tekmovanje. , Mojstrski kandidat Srdjan Baudek s. Pred dnevi odigral dve šahovski ^ultanki v okrevališču v Preddvoru. s enainštiridesetimi nasprotniki je do-j^gel zei0 dober rezultat, saj je zgubil v treh srečanjih in samo dvakrat emiziral. " okviru tekmovanj?, za moštveno ^venstvo Gorenjske, je pretekli teden i u8o moštvo SD Kranj imelo srečanje ^eki,po šahistov na Golniku. Kranj-j, Ri so z zanesljivo igro zmagali z citatom 5«/2 : 2V«. r N o... ste že uganili kdo? Pomislite malo. Ste že? Da, da. . . Prejšnjo nedeljo so bile jubilejne, že tridesete avto-moto dirke na Ljubelju. In kako naj bi tako pomemben dogodek za Gorenjsko izpustil tudi jaz — tovariš Bodičar. To pot sicer ne v vlogi, za katero sem poklican (čeprav sem pri sebi menil, da se mi bo na kakšno bodico prav gotovo kaj ujelo), temveč zaželel sem si športnega užitka. Toda »SAP« bi me kmalu pripravil do tega, da bi se moral odreči svojemu težko p ni č a k o v an e mu ve selj u. PRVIČ V TRZlCU Dobro se še spominjam, kako trdno sem spal tisto noč. Toda zgodaj zjutraj vstati mi ni bilo težko. Mali kazalec na uri je zapustil šestico in že sem bil v Tržiču. V tem trenutku pa me je prijelo, da bi — želodec mi je že neznosno signaliziral — zajtrkoval. Po-stopil sem se za ta dan, za tisti čas in za tisto okolje skoraj neverjetnega podviga. Kasneje sem uvidel, da sem se res lotil nečesa nemogočega. Ubogi revež, sem si mislil, pol ure že čakam in čakam, prestopim pol koraka, pa — brrr. Hitro sem odskočil nazaj, še hitreje pogledal na levo in desno, vzel zamah za cel korak, pa spet — brrrrr. Motorno vozilo za motornim vozilom. Vozilo na nožni pogon in preklicani njegov cin, cin. Vsi so imeli prednost, le pešci, med njimi razumljivo tudi tovariš Bodičar, smo bili obsojeni na čakanje! Zaradi njih nismo uspeli priti niti čez cesto. Po tridesetih minutah sem utrujen, vendar junaško pricopioal na drugo stran ceste v gostilno. Toda . . . malo je manjkalo ... pa bi. . . zajokal na vse grlo. Četudi bi čakal v gostilni 1 uro in še več, ukaza svojega najobčutljivejšega organa nisem mogel iz-cesto. SPET V KRANJU Nenadoma zagledam svojega prijatelja, ki sedi sam za volanom v avtomobilu. Med valovito in razburkano reko ljudi, ki me je nemalokdaj tako močno spodnesla, da sem se komaj ognil, da bi se ne potopil, sem ves Piše vsem bralcem priljubljeni zasopel prebrodil do njega in mu onemogel padel okoli vratu. — Sam »nevemkdo« to je dati- — želodec je zakrulil in še nekaj sem moral reči in ni minulo niti 20 minul, pa sem se že znašel v mlečni restavraciji v Kranju. Toda moj kolega me je to pot pošteno »zrihtal«. Zginil je kot kafra. Službeno bi moral biti v Tržiču MARA BRATTNA (Slovenija) Edina tekmovalka na Ljubelju in na še višjem Ljubelju, ura je bila že pol devetih, jaz pa sem bil še vedno r Kranju. Ni mi ostalo drugega, kot da se priključim gruči ljudi pred Avtobusno postajo in čakam na odrešenje. Avtomobil za avtomobilom jo švigal mimo mene, toda nihče izmed šoferjev ni hotel razumeti besede »AVTO-STOP«. REŠITEV Končno pribrni eleganten avtobus podjetja SAP. Bil je kot trolejbus. — Izredna vožnja. — Bil je napol prazen. Ustavil se je. Ker je sprevodnik rekel, da pelje na Ljubelj in nas vprašal, če gremo mi tudi na Ljubelj, smo kot bi trenil navalili in se borih za svoj življenjski prostor v avtobusu. Znašel sem se kot vžigalica v polni škatlici. Čeprav sem upal na svoje bodice, so mi te v tem trenutku popolnoma odpovedale. Komaj sem še dihal. Ko pa sem bil prisiljen kupiti povratno vozovnico in se v obe smeri (tja in domov) peljati z istim avtobusom z veliko številko 11, ki je imel odhod ob povratku šele ob 17.45, bi mi prav gotovo zmanjkalo sape, če me ne bi uslužbenec SAP potolažil, da se bom pripeljal prav do cilja na Ljubelj. Ker že vseskozi govorim o mojem nesrečnem potovanju, ki mi je ostalo najbolj v spominu z letošnjih ljubeljskih dirk, bom tudi najprej zaključil z opisom potovanja in se šele na to zadržal pri jedru velike športne prireditve prejšnje nedelje. SAP si nas jo potnike to pot res izposodil. Približno 1 km pred startom (od starta do cilja je še dobrih 5 km), se je avtomobil ustavil. Mož z rdečo kapo na glavi, ta dan je bil prav gotovo šef SAP na Ljubelju, jc dal ukaz: — »Izstopite!« Nekaj časa smo se obotavljali, ker smo upravičeno upali, da bo obljuba izpolnjena. Končno pa, hočeš nočeš, moraš — smo izstopili. Odhod je bil prav tako s tega mesta. Torej so nas kar za 12 kilometrov, kot da to ni nič, okrog prinesli. Toda ubogi potnik, užitkar motodirk na Ljubelju, ki si prišel točno ob 17.45 na avtobus! Morda še ne veš, da je za avtobus s številko 11 podjetje SAP planiralo odhod proti Ljubljani ob 17. uri! AH si kasneje še ujel kak avtobus podjetja SAP, da si lahko prišel domov? Ce si, ali si moral tudi to pot plačati vozovnico za povratno vožnjo?! KAKO SEM VIDEL DIRKE Zdaj mi je laže. Kamen, ki me je težil, je padel z mene. Kaj pa dirke? Predrzne dirkače, tako so jih imenovali gledalci v moji bližini, sem opazoval na platoju pod' častno tribuno. Ker ni bilo sonca in. ker je nadmorska višina tu že precej velika in ker je bila megla, me je-prav pošteno zeblo. Pripeljal je prvi motorist, drugi prikolica, še ena in . . ., avtomobil itd. Avtomobilu je na ovinkih spodneslo zadnji kolesi, enkrat na levo, drugič na desno. V vožnji prikolic se je znojil »samo« sovozač. Motoristi pa so na desnem ovinku porivali motor z desno nogo, na levem ovinku pa z levo nogo. Približno 100 tekmovalcev je tako defiliralo mimo. Ce sem bil uren, sem vsakega izmed njih videl, kako se muči na treh ovinkih. Vsako pot je trajalo to nekaj bežnih sekund. Se nekaj časa in napovedovalec, ki ga je ovirala megla, nas je obvestil: »Nekaj brni mimo naše opazovalnice, toda kdo je, ne vidimo!« Obljuba dela dolg. Tudi naš športni urednik je obljubil, v svojem prv*m poročilu, da bo naknadno objavil u-radne rezultate letošnjih jubilejnih ljubeljskih avto-moto dirk in je prosil mene, naj to storim v njegovem imenu. Zmagovalci so bili: motorji do 125 cem — Mladen Cerič (Jug.) na Puchu 6:09 (za 6 sekund izboljšan rekord v tej disciplini), motorji do 350 cem — Johann Weingartmann (Avstrija) na Puchu 4:54. prikolice do 500 cem — Boško Šnajder (Jug.) na BMW RS 5:08,4, avtomobili do 1300 cem — Alfred Hartmann (Zah. Nemčija) na DKW 4:45, 2. motorji do 250 cem — Johann VVeingartmann 4:55, motorji do 500 cem — Erwin Orsario (Avstrija) na Horexu 4:50.3 (absoluten rekord proge), prikolice nad 500 cem — Ro-land Benz na Nortonu (Švica) 5:07.6, avtomobili nad 1300 cem — Ernest Vogel na Porscheu (Avstrija) 5 minut. ST. 64 / 13. AVGUSTA 1956 •,9,eoreai»ke 3 D.-B S SODIŠČA Kratke i% Tršiča Davčni utajevalci pred sodiščem Pred Okrajnim sodiščem v Kranju sta se zaradi davčnih utaj med drugimi zagovarjala tudi Vincenc Božič, bivši Obrtnik — izdelovalec kravat v Kranju in pa Anton Golob, pečar iz Tržiča. Vincencu Božiču je obtožba očitala, da je v davčni prijavi za leto 1953 navedel, da je imel le 665.322 din čistega dohodka od obrti, medtem ko mu je bilo ugotovljeno, najmanj 1,600.000 din čistega dohodka. Tudi v letu 1954 je prijavil manjši dohodek. V davčni prijavi je navedel le 4,382.823 din, dejansko pa je ta znašal 11,317.000 din. Razen davčnih utaj je obtožnica Božiču očitala, da je proti koncu leta 1953 ali v začetku leta 1954 računovodji v Tovarni svile v Mariboru ponudil zavitek 7 do 8 stodinarskih bankovcev, mu jih stisnil v roko z namenom, da bo pri dobavi svile med prvimi upoštevan. Obtožnica mu je končno tudi očitala, da je leta 1953 preprodal 17 ročnih ur z neugotovlje-nim zaslužkom'. Sodišče je po nekajdnevni razpravi in zaslišanju precejšnjega števila prič in izvedencev spoznalo Božiča za krivega aejanj, ki mu jih je očitala obtožnica, razen preprodaje ur, za kar je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Sodišče ga je ob upoštevanju predkazni obsodilo na 6 mesecev in. 7 dni zapora. Davčni organi pa bodo seveda zahtevali, da bo Božič plačal ves utajeni davek. Anton Golob, pečarski mojster v Tržiču, prav tako ni dal v davčni prijavi za leto 1953 točnih podatkov, da bi se izognil delnemu plačilu dav- ka. Navedel je, da je imel 237.000 din čistega dohodka, v resnici pa je bilo ugotovljeno, da je ta znašal 847.270 dinarjev. Tudi v tej zadevi je sodišče po izčrpnem postopku prišlo do zaključka, da gre za kaznivo dejanje utaje davka. Sodišče je med drugim ugotovilo, da ima obdolženi lepo premoženje, osebni in tovorni avtomobil, na drugi strani pa je prijavil smešno nizke dohodke. Tudi Golob je bil že predkaznovan, ker je svojega delavca plačeval manj,, kot je bilo predpisano s kolektivno pogodbo. Goloba je sodišče obsodilo na 3 mesece zapora, prav tako pa bodo pristojni davčni organi tudi od njega zahtevali naknadno plačilo utajenega davka. Oba obdolženca sta s precej visokimi zneski oškodovala našo družbeno skupnost. Ob upoštevanju, da gre v obeh primerih za velike davčne utaje, sta izrečeni kazni vsekakor premajhni. Javni tožilec je v obeh primerih vložil pritožbo zaradi prenizke kazni. Občinski praznik je trajal kar cel teden. Na slavnosti seji je .predsednik občine tov. Lovro Cerar pohvalil trud tržiškega delavstva za izvrševanje planskih obveznosti in skrb Občinskega ljudskega odbora Tržič, ki si prizadeva, da v okviru možnosti zadosti potrebe občanov. Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo slo-vesnejše kbt kdajkoli prej. v Podljubelju je kampiralo 50 mladih Francozov, ki so prišli peš v Jugoslavijo. Prtljago in šotore jim vozi kamion. Pohvalili so lepoto naših krajev in vljudnost prebivalstva. — Moli oglasi Prodam enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v bližnji okolici Kranja. Naslov v v upravi lista. Koželj Alojzija, Stara Loka 44, Sk. Loka. Motorno kolo »Adler« 98 dobro ohranjeno, registrirano in razni instalacijski material ugodno prodam. Umek, Tržič. Prodam plemenskega vola za vožnjo (cea 400 kg) in cirkularko premer 80 centimetrov. Jenko Fridel, Hraše pri Smledniku. Prodam 9 mesecev brejo kravo (mle-karico) Stare, Stražišče 50, Kranj. Preklicujem za neveljavno izgubljeno zdravstveno izkaznico na ime Leben Julka, Sp. Duplje 56. Lap Vrtnarija, Lesce, tel. 347. Vse pride enkrat na dan Nekdanji avtoprevoznik z Jesenic Tone Razinger se je v letu 1954 t. j. v času razgibane gradbene dejavnosti najrajši omejeval na tatvine betonskega železa, ki ga je najlažje spravil v promet. Ze lansko leto je bil skupno s svojimi pajdaši obsojen pred Okrajnim sodiščem v Radovljici zagradi tatvine 3690 kg betonskega železa na škodo Železarne Jesenice, na tri leta in šest mesecev zapora, zaplembo tovornega avtomobila, s katerim je izvršil vse tatvine in na prepoved o-pravljanja avtoprevozniške obrti za dobo petih let po izdržani kazni. Ze pri prvi obsodbi je bilo jasno, da to ni edina tatvina, ki jo je izvršil Razinger; ostalih mu zavoljo pomanjkanja dokazov niso mogli naprtiti. Ze v začetku lanskega leta so organi TNZ Murska Sobota odkrili skupino ljudi, ki so se pečali z nedovoljeno preprodajo betonskega železa. Ti so pri zaslišanju povedali, da jim je dobavil betonsko železo Rogan Herman, upravnik gostišča »Potokar« iz Mojstrane. Roganu pa je, kot je bilo pozneje ugotovljeno, prodal sredi leta 1954 okrog 2604 kg betonskega železa Razinger Tone. Betonsko železo je bilo last gradbišča predelovalnih obratov Železarne na Jesenicah, kjer ga je samo v prvi polovici leta 1954 zmanjkalo okrog 8 ton. Tako je moral Razinger Tone, čeprav prvotne kazni še ni izdržal, v preteklem tednu skupno z Roganom Hermanom ponovno stopiti pred sodnike. Vtem ko je Rogan podrobno in prepričljivo pojasnil ves potek pri nakupu in prodaji betonskega železa, da mu ga je Razinger najprej ponudil, nato pa, ne da bi se dokončno dogovorila za količino in ceno, kmalu zatem dvakrat pripeljal v Mojstrano s svojim tovornim avtomobilom, je Razinger trdovratno zanikal in trdil, da Rogana sploh ne pozna, čeprav je v to gostišče kot zasebni avtoprevoznik večkrat vozil alkoholne pijače. Spomniti se ni mogel niti tega, da se je jeseni leta 1954, nekaj dni predno je bil aretiran zaradi prvih tatvin, zglasil pri Roganu in ga rotil, naj poizvedovalnim organom, če bo zaslišan, ne prizna, da ga je kupil od njega, temveč naj navede, da ga je kupil od neznanega šoferja. Ker so tudi druge zaslišane priče, ki so sodelovale pri razkladanju in odpremi ukradenega betonskega železa v celoti potrdile izjavo soobtoženega Rogana, da mu je Razinger prodal železo po 70 dinarjev za kilogram, ga je Okrajno sodišče v Radovljici obsodilo na enotno kazen, vštevši prvotno pravnomočno obsodbo, na 4 leta strogega zapora, Rogan Hermana pa na 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let in 15.000 dinarji denarne kazni. Ker se javno tožilstvo s kaznijo izrečeno Ra-zingerju Tonetu, ki je glede na družbeno nevarnost storilca in kaznivega dejanja oči vidno prenizka, ni strinjalo, je vložilo pritožbo. Zoper sodbo se je pritožil tudi obdolženec. Prodam radio sprejemnik Kras 61. Naslov: Voklo 64, Xranj. Moderno furnirano spalnico, malo rabljeno, 9 kosov in zimnice prodam. Naslov v upravi Glasu Gorenjske. Vejalnik (pajkel) malo rabljen, u-godno prodam. Duhovnik, Medvode 10. TE DNI BOMO IkinU " GLEDALI KINO »RADIO« JESENICE 13. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ« Ob 18. in 20. uri. 15. in 16. avgusta, italijanski film »FILOMENA« ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 14. avgusta, avstrijski film »FRIDERIK CHOPIN«, ob 18. in 20. uri. 16. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ« ob 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 13. avgusta, avstrijski film »FRIDERIK CHOPIN« ob 19.30. lini. KINO ŽIROVNICA 15. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ« ob 20.30. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 14. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ« ob 20. uri. KINO RADOVLJICA 14. in 15. avgusta, francoski ljubavni film »LIZBONSKE NOCl«. Predstave: v torek ob 20.30. uri, v sredo ob 18. in 2C.30. uri. KINO »SORA« ŠK. LOKA Od 14. do 15. avgusta, francoski film »LEPOTICE NOCl« z Gino Lollobri-gido. Preko meje prihaja vsak dan večje število inozemskih potnikov. Izgleda^ da bo avgusta nadoknađen manjši obisk prvih poletnih mesecev. Preložitev Dolinske ceste bo v kratkem gotova. S to rekonstrukcijo b* Tržič spet mnogo pridobil. Logarsko stanovanjsko hišo ob Dolinski cesti so že začeli graditi. P* pogodbi mora biti dograjena do 20. novembra letos. Tržič bo s tem pridobil 4 nova moderna stanovanja in uradn« prostore. Prihodnji teden bodo številne sej« svetov ObLO. Razpravljali bodo o polletni izvršitvi plana gospodarskih organizacij, posebej še o ukrepih v tistih malih podjetjih, kjer je treba preprečiti izgube. J. V. Požarno obveščevalno službo moramo izboljšati V Smarci pri Kamniku je nedavn* izbruhnil požar pri posestniku Lojztt Lopatcu. Goreti je začelo v drvarnici, nato pa je ogenj zajel kaščo in ostrešje stanovanjske hiše. Čeprav so gasilci iz Duplice, Kamnika ter poklicni gasilci iz Ljubljane omejili požar, moramo ugotoviti, da je bila požarna obveščevalna služba dokaj pomanjkljiva. Zato je potrebno požarni obveščevalni službi v prihodnosti posvetiti večjo pozornost. iliMLi::,; Sprejmemo 2 administrativni pisarniški moči Prednost verzirani strojepiski. Osebne ali pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja »ZVEZDA«, Kranj AJENCA ia železninsko - tehnično stroko sprejme VELEŽELEZNINA „MERKUR"-Kranj Mladincem priporočamo/ da se odločijo za to zanimivo stroko V zvezi z uveljavitvijo regresa za priznano seme znižujejmo ceno semenskemu žitu in sicer: ozimna pšenica plantahofska (golica) A razreda cena za 1 kg din 50,— ozimna pšenica kadolška (resnica) B razreda cena za 1 kg din 46,— ozimna rož dregerjeva. cena za 1 kg din 50,— ozimni štiriredni ječmen — peragis B razreda cena za 1 kg din 50,— Rok naročil podaljšujemo do 18. avgusta t. I. SEMENARNA OZZ Kranj •jpppBrapEppai KEMIČNA TOVARNA PODNART sprejme v službo 3 tehnike-kemike Pogoji: Ustrezna strokovna izobrazba in urejena vojaška obveznost OVEN MILNI PRAŠEK ZA FINO KRILO. VOLNO IN SVILO Dobrodušno nam narede tovariši prostor pri ognju, da smo lahko deležni toplote. Z nami došli Kolumbijci so že sklenili prijateljstvo z drugimi, ki so se priklatili od drugih koč. Zeljno prisluhnejo zdaj pripovedovanju starih delavcev. Njihov razgovor je melanholičen, da, skoro malobeseden; vjamem odlomke iz popisovanja žensk, smaragdov in drugih stvari neposrednega okoliša jam, ki me zdaj prav malo zanimajo, saj bom vse to gotovo prav kmalu sam gledal in doživljal. , Rjava roka mi pomoli črno steklenico in mehak glas Indosa mi govori: »Na tvoje zdravje, companero!« Napijem z besedami: »Viva Columbia! Živeli rudniki!« in dam steklenico naprej. Zvoki godbe se razlegajo po zraku, smeh se oglaša, na ognjih prasketajo polena. Nekaj mož je sedlo okrog razprostrte odeje in kvarta. Druga dva kličeta drug drugemu prek plapo-lajočih plamenov dekliška imena in se pri tem prostaško he-hetata. Z zadovoljnim vzklikom pripomni sivolas možak mlademu fantu: »Caramba, hrana je tukaj dobra in zadosti je je tudi. Ob taki hrani se že da vzdržati!« Nekdo stopi iz teme v območje svetlobe. V naškropljenih kaki-hlačah, svileni srajci kričeče barve, z nemogoče pisano kravato, v svetlo rumenih čevljih na zaponke, klobukom širokih krajev, s celim šopom srebrnih svinčnikov, ki mu štrle iz prsnega žepa in z nekaj prstani na rjavih prstih! »Tak je ta dečko kot zamorski kurjač, ki je priplul na ladji iz Senegala,, pa ima v Antwerpnu dopust«, je godrnjal Sam. »Buenas noehes, čaballeros!! Ali je kdo med vami, ki ima tudi dopust in bi šel z menoj k senoritam?« povpraša načičkani »zamorec« in zmigne nato z rameni. »No pa adios, čaballeros! Mercedes, Ninita in Isabella čakajo name! Štiriindvajset ur sem prost! Za štiriindvajset ur se odpre zame žična ograda! Madre de Dios, kako se bom izdivjal! Obrne se, da bi odšel in pri tem skoraj trešči skupaj z lovcem na slone. »Caramba, pazi vendar«, zmerja lovec, on: pa se smeje: »Ah, companero z nemogočim imenom! — Amigo, jaz grem za štiriindvajset ur k senoritam! — Adios!« »Pazi, da ti potlej ne bo treba štiriindvajset dni k zdravniku«, godrnja Harkensmith zbadljivo in nekaj poslušalcev se pomenljivo zasmeje. Gizdalin je odšel in njegovo radostno vriskanje se vedno bolj oddaljuje. »Tu je torej mazilo, namažite si grla in piščalke na sapo s to nebeško rosico! Pogreje vas, prežene mrzlico in vlije vesele misli. — In to nam je tu zelo potrebno!« Harkensmith počene kraj nas in nam ponudi steklenico. [ »Straže, pozor! Ura je deset!« zategnjeno kliče nam najbližja straža svoj poziv. Ostale slede, druga za drugo odpojo čina, doni glasno bojna pesem mehinkanskih villistas. — Villi-stas so že davno izginili, strohneli so, zasul jih je pesek v gorah in neusmiljenih pustah ogromne dežele kaktej. Calles vlada z železno, brezobzirno pestjo v deželi Aztekov. Toda pesem Villi-stas-ov živi v desetinah primerkov po centralni in južni Ameriki, da celo v Evropi. Zdaj kot koračnica, zdaj kot rumba ali moderni step. »La cucaracha« se imenuje ta slavna pesem Villistasov. »Paneho Villa es mi Jefe« se glasi v noč Muza in lotevajo se me melanholični spomini na divjo veličino profilih dni, ko sem v Chichnachni jezdarll sredi jezdecev v ogromnih klobukih in usnjenih oblekah, z vsemi preklinjajočimi ali pevajočimi trumami velike mehiške revolucije. Zdaj utihne pesem pri ognju, zadnje iskre se razprše v noč in ugasnejo, temne sence utonejo v koče. Trudni delavci so odšli k počitku. Štirje Ladinci ob našem ognju pa še kar pridno mešajo karte na razprostrto odejo. »Prav, vi ste jutri prosti, pa lahko še malo posedimo skupaj in spustimo še malo te nebeške rosice po naših goltnih kanalih, ki tako hrepene po nji. Ziodjevo dobro de proti mrzlici«, se Julesa moram misliti, na mnogo drugih moram misliti — pri-muza lovec na slone in od besed takoj preide k dejanju. Na padnikov različnih narodnosti. Vsi so bili po svoje izvrstni fantje, ki so zaradi močnih pijač, uživanih v preveliki meri, poginili. »Stop, jaz že imam svojo merico! In na mrzlico sem navajen,« se branim. Jezno me pogleda malic: »Ali si pogodbeni pridigar, prijatelj vode, sode in sladoleda?« me nažene. »Zakaj jih pa tu notri ni?« »Ne stari, to ne, toda mlad sem še in preveč žganja ne maram,« ga pomirim. Smeje se pomiga z ušesi in pravi: »He> le čakaj, boš že še spoznal, da se tu v Muzu brez žganega, če si z njim ne omočiš vsak večer grla, kaj kmalu odjadra v pekel! Se boiš že navadil, boy — pa ne zameri staremu lovcu na slone, če ti rečem boy. Spoznal boš, da se laže pogine, če imaš kaj mokrote v steklenici pri sebi! To ti prežene razne muhe.<. v tiho noč svoj avizo, s katerim javljajo, da čujejo in pazijo. Vedno tišji postajajo monotoni klici, vedno bolj oddaljeni, nazadnje oneme popolnoma in se čez nekaj časa začno pojavljati od druge strani ogromnega okrožja. Gramofoni so po večini Opomb, prev.: Villistas so se imenovali mehiški borci utihnili, le pri sosednjem ognju, kjer se gnete razigrana druš-' svobodo. Ime so si nadeli po prvoborilcu Paneto V i 11 a s. 1 4 Gorenjske ST. 64 / 13. AVGUSTA 1956