INTERVJU
INTERVJU
	V) 0
	
=	r<">
	m
	>n
	m
=	O C-»
	
On
Otroke moraš imeti rad
str. 37
Ivan Janez Domitrovič
Peter Misja in Zdravko Počivalšek
Za boljšo promocijo
turizma str. 44-45
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
Zaupate nam že 68 let

Št. 45 / Leto 68 / Celje, 10. oktober 2013 / Cena 2,50 EUR
Da bi se greli in ostali živi
Kurilna sezona se je začela. Toda dimnikarji opozarjajo, da se zelo veliko Celjanov ogreva s starimi, neprimernimi plinskimi pečmi, ki bi jih morali zamenjati z novimi. Upravljavci v večstanovanjskih blokih pa bi morali z lastniki poskrbeti za nove dimniške tuljave. Praksa je velikokrat drugačna, življenja ljudi pa ogrožena ... str. 2-3

Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
Gazela v braslovško
Termo-tehniko str. 4
Likvidacijski upravitelj za Dijaški dom Celje?
str. 8
SPODBUDNA ZGODBA
Očala za Tonyja Parkerja str.
CELJE
Poziv k odpuščanju in spravi str. 7
VELENJE
Ena usta, en nos in dve
ušesi str. 40-41
Z vokalno glasbo med
zvezdami str. 15
Kegljaški clasico drugič zapored Nemkam str. 19
PODČETRTEK-
V pričakovanju več
tujih gostov str. 9
ROGAŠKA SLATINA-
Skoraj že nova lekarna
str. 12
NOV PODLISTEK
Fotomontaža: ANDREJA BALJA Foto: SHERPA, GrupA
Črna kronika nekoč
str. 43
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Si dajemo avtogole?
Minule dni je bilo prav prijetno priti domov, saj stanovanje ni bilo več podobno hladilnici, temveč toplemu zavetju. Resda pomeni začetek kurilne sezone za marsikoga še eno skrb več, saj so stroški ogrevanja vse višji. Kako jih zmorejo v hišah,, mi ni čisto jasno, saj se nam že v blokih včasih zdi, da plačujemo veliko. Primerjava pokaže, da v večini blokov nimamo razloga za razburjanje, sploh tam, kjer so se lastniki uspeli dogovoriti o večji naložbi, imenovani izolacija fasade. Kako izgledajo takšni sestanki, na katerih se srečajo lastniki stanovanj in predstavnik upravnika, verjetno veste: večina sploh ne pride, zato je sklepčnost vprašljiva in tudi dogovor o kakšni pomembnejši stvari ni mogoč. Lahko se tudi zgodi, da se prisotni na smrt skregajo in kričijo drug na drugega in vsi, ki ne želijo sodelovati v spopadu, naslednjič sploh ne gredo več na sestanek. Možnost so tudi dopisi vsem lastnikom v bloku, toda verjetnost, da bodo kakorkoli odreagirali in odpisali, je majhna. Kje je torej rešitev, če se mora z večjimi posegi strinjati tričetrt vseh? Takšen je tudi primer bloka, ki ima smrtno nevarne plinske peči, do sestanka o reševanju problema, kaj šele dogovora, pa v zadnjem letu sploh ni prišlo. Očitno se lastniki stanovanj ne zavedajo, da njihov topel dom ni tako varen, kot mislijo. Bo šele nesreča premaknila zadeve z mrtve točke? Bodo šele takrat znali stopiti skupaj in rešiti problem?
O tem, da je treba »brcati na isti gol«, kot se je v intervjuju športno izrazil župan Podčetrtka Peter Misja, mislil pa je na uspešno sodelovanje z Zdravkom Počivalškom oziroma s Termami Olimia, bi lahko razmišljali tudi drugi. Sicer pa v vsem skupaj ni nobene velike filozofije, kot pravita, gre le za razumno odločitev, saj so na območju, kjer delajo in živijo, vse stvari povezane. Če gre enim dobro, se to pozna tudi drugim, urejeno okolje pritegne nove goste, ti pa polnijo tudi občinsko blagajno in dajejo kruh številnim domačinom.
Žal se takšna zdrava kmečka logika v širšem slovenskem prostoru izgublja v brezštevilnih sporih, nevoščljivostih, nagajanjih in kupčkanjih. Kaj je na primer lani vodilo vlado, da je v novo agencijo Spirit združila več različnih organizacij, tudi do tedaj samostojno Slovensko turistično organizacijo, ni jasno. Očitno je bila poteza nepremišljena, saj vse kaže, da bo z novim letom STO spet samostojna. O stroških takšnih združevanj in razdruževanj še ne govorijo. Se pa samostojnosti najbolj veselijo turistični delavci, ki vztrajno dokazujejo, da si dejavnost, ki predstavlja 12 odstotkov BDP in ki ustvari s prihodi tujih gostov 2 milijardi evrov letno ter zaposluje 45 tisoč ljudi, zasluži samostojno organizacijo, ki bo skrbela za predstavitev Slovenije v tujini. Nekateri gostje nas resda najdejo tudi sami, brez prisotnosti na tujih sejmih in brez nenehnega oglaševanja naše dežele v različnih oblikah pa večjih premikov ne more biti.
Ob tem se seveda takoj zastavi vprašanje, kaj jim ponujamo, za kakšno ceno in ali smo pripravljeni, da jim omogočimo še kaj več kot le spanje v prijetni sobi in odlično kosilo. Ob zgodbah o štirih jezerih na Celjskem, ki so turistično neizkoriščena, se zdi, da nimamo pravih odgovorov. Še za tisti ribnik pri Ljubnem, kamor na primer radi prihajajo tujci, morajo ribiči sami poskrbeti za promocijo. Pomanjkanje denarja je marsikatere načrte za nekaj časa prisilno pospravilo v predale. Tako so jezera bolj zatočišče in možnost za rekreacijo okoliških prebivalcev, za kaj več pa bo treba počakati na boljše čase. Morda pa je tudi sedanja neokrnjenost takšnih kotičkov, kjer se ne gnetejo trume turistov in lahko užijete mir in se spočijete v naravi, tržna niša. Dokler je ne odkrijejo še vsi drugi... V svetu je namreč vse več ljudi, ki iščejo stik z naravo, ki so utrujeni od mestnega hrupa in vsakodnevnega divjanja. Nekaj takšne ponudbe že imamo in verjetno je to prava smer. Kako bomo poskrbeli še za ustrezno predstavitev vsega tega in kako bomo tujce prepričali, da se k nam pripeljejo po naših cestah ali skušajo najti kakšen ugoden let do Brnika ali bognedaj potujejo celo z vlakom, pa je že druga zgodba. To mora urediti država, če njeni najvišji predstavniki resno mislijo z izjavami o tem, da je turizem v dokumentih zapisan kot eden najpomembnejših strateških gospodarskih sektorjev. Papir resda prenese vse, a na koncu vedno štejejo le dejanja.
Da bi se greli
Več kot polovica plinskih peči vgrajenih v nasprotju s predpisi - Stanovalci se ne zavedajo nevarnosti - Slaba odzivnost upravljavcev?
Večina Celjanov se je v teh dneh začela ogrevati na plin. Po oceni dimnikarjev se kar 80 odstotkov ljudi, ki se ogrevajo s plinom, ogreva na stare plinske peči z notranjim vlekom. Te peči so lahko smrtno nevarne, saj zahtevajo stalno zračenje in dober dimnik. Stanje pa je v praksi precej slabo. Vodja Celjskih dimnikarjev Matej Drakšič namreč pravi, da imamo v Celju največ zastrupitev z ogljikovim monoksidom v Sloveniji. Bralka je sredi lanske ku- ne prenese takšnih obreme- storu. Večinoma gre za stare
nitev.
rilne sezone kupila stanovanje, v katerem je bila 17 let stara plinska peč z notranjim vlekom. Stanovanje je obnovila in hotela zamenjati peč z novo tako imenovano kon-denzacijsko pečjo. Stara peč namreč za delovanje vleče zrak iz prostora, kondenza-cijska pa iz okolice stavbe, kar je precej bolj varno. Naletela je na oviro. Nove peči ne more priklopiti zaradi neustrezne dimniške napeljave. Ta je v bloku stara in neprilagojena kondenzacij-skim plinskim pečem. Kot pravi bralka, s tem večina stanovalcev ni bila seznanjena.
V zadnjem letu se je s problemom, ki ga ima bralka zaradi peči, ukvarjalo več strokovnjakov. Stanje so si ogledali dimnikarji, serviserji plinske peči in strokovnjak za ureditev dimniških napeljav. Ves čas opozarja tudi upravljavca Atrij - Stanovanjsko zadrugo, naj vendarle nekaj stori. Vsi strokovnjaki namreč menijo, da je rešitev le v dograditvi zunanjih dimniških cevi. Sicer bi si lahko uredila »svoj« dimnik in prebila zunanjo steno, vendar bi v tem primeru imela cev speljano pod stropom v kar dveh sobah. Skozi drugi zid, ki je bliže peči, dimnika ne sme speljati, ker je balkon preblizu. Tudi ogrevanje na elektriko pri njej ni možno, ker ima le enofazni tok, ki
Še več stroškov
Bralka se sprašuje, zakaj upravljavec ne ukrepa, in predlaga, da bi tudi drugi v bloku, ki imajo stare peči, te zamenjali in skupaj uredili tudi novo dimniško napeljavo. Do konca leta 2015 jih bo treba, če bodo presegale predpisane vrednosti izpustov, tako ali tako zamenjati. V tem času pa se bodo nekatere peči že pokvarile. Samo letos je bralka za popravilo odštela 500 evrov. Če se ji dokončno pokvari, bo ostala brez ogrevanja in tople vode. In to ni osamljen primer v Celju.
Razočarana je, ker se ne premakne nič: »Ogorčena sem nad tistimi, ki bi morali stanovalce ozavestiti, v čem je problem. Ljudje namreč živijo v plinskih celicah, kjer neustrezni dimniki z roko v roki s plinsko pečjo pomenijo samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do nesreče.« Dodaja, da se težav zavedajo le dimnikarji, ki pa so ponavadi pri takšnih nesrečah na koncu grešni kozli.
Peči za vzhodni trg
Starih plinskih peči je v Celju še zelo veliko. Po Drakšičevi oceni je kar 80 odstotkov plinskih trošil še vedno na naravni vlek, torej so odvisna od zraka v pro-
peči, ki so jih vgrajevali ob plinifikaciji pred dvajsetimi leti. Res je, da je pomembno, da imamo takšno peč v prostoru, kjer je zračenje dobro urejeno, vendar Dra-kšič poudarja, da se sploh ni smiselno pogovarjati, kje lahko tako peč vgradimo: »Takšne peči se ne smejo več vgrajevati. Od leta 2010, ko je bil sprejet Pravilnik o učinkoviti rabe energije, so plinska trošila, ki so odvisna od zraka v prostoru, prepovedana oziroma so dovoljene izjeme, ki so točno določene. Če dosega predpisane mejne vrednosti, lahko taka naprava obratuje do konca leta 2015. Če takrat ne bo ustrezala merilom dimnih izpustov, jo bo moral uporabnik zamenjati. Na novo pa takšnih peči ne smemo več vgrajevati oziroma stare peči s takšno, tudi če je nova, ne smemo zamenjati.«
Kljub temu te peči še vedno prodajajo. Drakšič pravi, da so se dimnikarji prav zaradi tega že posvetovali s tržno inšpekcijo, kjer so jim povedali, da dokler so v pravilniku dovoljene izjeme, lahko trgovci takšne peči prodajajo. »Na zahodnem trgu so te peči že vrsto let prepovedane. Izdelujejo jih predvsem za vzhodni trg,« razlaga Drakšič. Dodaja, da veliko teh peči lahko vidimo tudi v Sredozemlju, na jugu Italije in Španije, kjer ni zmr-
zali in jih imajo stanovalci kar na balkonih.
Stari grehi
Pri vsaki vgradnji ali menjavi kurilne naprave morajo prvi pregled opraviti dimnikarji. Drakšič opozarja, da so v Celju vsaj 60 odstotkov plinskih trošil vgradili v nasprotju z veljavnimi predpisi. Na vprašanje, kako je to možno, Drakšič odgovarja: »To morate vprašati odgovorne, torej dimnikarsko podjetje, ki je opravljalo prve preglede ob plinifikaciji. Predvidevam, da sta bila v ozadju čim večji zaslužek in pridobitev čim več plinskih odjemalcev.«
Ključna pomanjkljivost so tako danes neustrezne dimovodne naprave, kar pomeni, da so plinske peči priklopljene na neustrezne dimnike ali celo zračnike. Poleg tega je na en dimnik priklopljenih več kurilnih naprav, dovoljena so največ tri plinska trošila enakega tipa in enake moči. Pri bralki so priklopljena štiri. »Ti predpisi niso novi. Obstajali so že ob plinifikaciji, ampak jih niso upoštevali. Na žalost nihče ne odgovarja za to,« še spomni Drakšič. Dodaja, da je tako danes težko nekomu, ki je plačal vgradnjo naprave in ima zanjo dovoljenja, čeprav ne po predpisih, prepovedati uporabo take peči: »Dimnikarji nismo represivni organ. Mi nikogar ne kaznujemo. Lahko ga opozorimo, ne moremo pa proti nikomur ukrepati. Za to imamo druge službe.«
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
<«s m
Za zamenjavo peči na notranji vlek s kondenzacijskimi pečmi bi v večstanovanjskih hišah morali poskrbeti za nove dimniške tuljave. Ker je za to potrebno soglasje več kot 75 odstotkov vseh lastnikov, do dogovora velikokrat ne pride. Drugačen, pozitiven primer je stanovanjski blok v ulici Na otoku v Celju.
NE PREZRITE
Ogljikov monoksid - največja grožnja kurilne sezone
stran 23
AKTUALNO
3
■	g I ■ V ■ ■
in ostali živi
Zvezane roke upravljavcev?
Dimnikarji opažajo, da je najslabše stanje v večstano-vanjskih hišah. Upravljavci so dolžni naročiti čiščenje dimnikov in zračnikov.
Dimniki morajo biti očiščeni vsako leto, vendar je teh naročil, kot pravi Matej Drakšič, zelo malo, pri čemer je pri zračnikih zgodba še bolj žalostna: »V celjskih večstanovanjskih stavbah 95 odstotkov zračnikov še nikoli ni bilo pregledanih.«
Deloma imajo upravniki zvezane roke, saj delajo tisto, za kar se odločijo etažni lastniki. To velja tudi pri zamenjavi novih dimniških tuljav, ki bi omogočale priklop kondenzacijskih peči, pravi
vodja upravnikov pri Atriju Natalija Kolar: »Odločitev je izključno na ramenih etažnih lastnikov. Za takšno izvedbo je potrebno soglasje več kot 75 odstotkov vseh lastnikov.« Dodala je, da lastnikov v naložbo ne morejo prisiliti, lahko jih le opozarjajo na spremembe zakono-
daje in jim argumentirajo, zakaj bi bilo dobro dimnike zamenjati. Bralka, katere zgodbo smo opisali, pravi nasprotno, da so imeli na to temo le en sestanek, saj na drugem ni bilo praktično nikogar, in da bi bilo bolje, ko bi stanovalce s tem pisno seznanili.
Nekateri serviserji pravijo, da so tudi peči z notranjim vlekom popolnoma varne, če so redno servisirane, če je prostor prezračen in če je urejena dimna napeljava. Vodja Celjskih dimnikarjev Matej Drakšič se s tem ne strinja in dodaja: »Nič nimam proti serviserjem, saj z njimi vedno bolj sodelujemo. Ampak ti serviserji so pred 20 leti vgrajevali te peči v nasprotju s predpisi. Zdaj pa strankam svetujejo, kaj ni v redu. Pri uporabnikih je pa serviser zakon, dimnikar je pa dimnikar.«
V Celju so nove dimniške tuljave uredili na štirih stavbah, večina na to še čaka. Ob tem Drakšič pravi, da je smiselno, da stanovalci z upravnikom sodelujejo: »Dobro je, da rešujemo celotno stavbo in ne le posameznika, ko se peč pokvari.« Tega se namreč ne da rešiti v enem dnevu. Poleg tega pri novih dimnikih ne posegajo v stavbo, ampak jih postavijo na zunanjo stran, stanovalci pa imajo težavo rešeno za naslednjih 50 let. V primeru bralke, kjer je v bloku 20 stanovanj, bi v vsakem stanovanju za fasadni dimnik odšteli okoli 800 evrov.
ŠK
Kdaj v reševanje težav poseže inšpekcija?
Če dimnikar ob izvajanju letnih pregledov ugotovi nepravilnosti, stranko pisno opozori na njih in ji določi rok za odpravo, kurilne naprave pa do takrat stranka ne sme uporabljati.
Če slednja naloženih ukrepov ne izpolni v predpisanem roku, jo dimnikar prijavi inšpekciji. Ta lahko izda odločbo o prepovedi uporabe in odredi odpravo pomanjkljivosti ter ponoven pregled naprave, ki ga opravi konce-sionar po izvedenih delih. Enak postopek velja, kadar dimnikar nepravilnosti ugotovi v večstanovanjski hiši, kjer pa lastniki stanovanj pomanjkljivosti odpravijo v skladu s pogodbo z upravljavcem.
Ignoriranje lahko udari po žepu
Kot je pojasnil vodja celjske izpostave Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Miro Ro-žej, je neizpolnjevanje ukre-
pov, ki jih določijo dimnikarji, v pristojnosti različnih inšpekcij. Kadar gre za nepravilnosti na dimnih vodih in s tem zmanjšano varstvo pred požarom, dimnikar obvesti inšpekcijo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kadar je zaradi pomanjkljivosti na kurilni napravi in z njo povezanih zračnikih ali pomožni napravi presežena vsebnost snovi v zraku ali obstaja tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali ostanki zgorevanja, dimnikar obvesti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja. Kadar bi pomanjkljivosti lahko privedle do ogrožanja človekovega zdravja, obvesti inšpekcijo, pristojno za zdravje. Če dimnikar po ponovnem pregledu ugotovi, da stranka še vedno ni odpravila nepravilnosti, lahko inšpekcija zaradi neizpolnjevanja odločbe izreče opozorilo ali uvede postopek o prekršku.
TINA VENGUST
Po oceni dimnikarjev se kar 80 odstotkov ljudi, ki se ogrevajo s plinom, ogreva na stare plinske peči z notranjim vlekom, ki so lahko smrtno nevarne.
Letos so v celjski izpostavi Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami prejeli dve prijavi ki so ju podali dimnikarji. V celjski območni enoti Zdravstvenega inšpektorata Rs so lani prejeli 77 poročil kon-cesionarjev, ko so na napravah ugotovili pomanjkljivosti, ki bi lahko pomenile ogrožanje zdravja zaradi zastrupitve oziroma zadušitve z dimnimi plini, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa 34 poročil.
mauraniSiS Mas
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
o-»*.'o
Ponujamo
popolno op
za maturantski ples in to
povsem brezplačno!
Metražne tkanine po izboru - Gloripops Šivanje maturantske obleke -Barbara Repinšek - Delavnica mode Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja
Moška obleka Lambretta s srajco
in kravata Brasim - Kavalir Striženje las - Hair center Darja

Mame in očetje, maturantski ples je tudi finančno zahteven zalogaj. Dovolite, da vam ga olajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje.
Ime in priimek MATURANTKE
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
Ime in priimek MATURANTA
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
/
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturanta,ki ju bodo oblekli in uredilj pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igref	~
bomo razglasili 14. novembra 2013.
Tačaka maturantski ples?
PS . Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi na straneh Novega tednika!
Februarja 2014 bomo že tretje
leto zapored izbirali
naj maturantko, naj maturanta!
VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 j 95.9 | 100.3 | 90.	WWW.radiocel
d mew pogled! luei
N
4
GOSPODARSTVO
Turizem brez natančnih številk
Nihče ne dela izračunov, kakšni so ekonomski učinki turizma na širšem celjskem območju - Govorjenje na pamet?
Turistična panoga pomeni v Sloveniji 12 odstotkov BDP, 8 odstotkov vsega izvoza in 40 odstotkov izvoza vseh storitev. V turizmu je zaposlenih 45 tisoč ljudi, dodana vrednost na zaposlenega je 30 tisoč evrov. In kakšni so podatki za celjsko in savinjsko-šaleško regijo, kjer zadnja leta v vseh razvojnih dokumentih in strategijah poudarjajo, da je turizem na tem območju ena najbolj pomembnih in tudi najbolj perspektivnih panog?
Žal nam številk ni uspelo najti, nimajo jih niti tisti, od katerih bi pričakovali, da jih bodo stresli iz rokava. V Razvojni agenciji Sa-vinske regije so dejali, da bi tudi sami radi imeli takšne podatke. Številk ali sploh
približnih ocen o tem, kolikšen delež v regijski BDP prispeva turizem, nimajo v Regionalni gospodarski zbornici Celje. Brez odgovora oziroma številk smo ostali tudi v državnem statističnem uradu. Namesto ugotavljanja, kakšne ekonomske učinke ima turizem na širšem celjskem območju, lahko torej pomen turizma podkrepimo le z nekaterimi fizičnimi in finančnimi kazalci.
Savinjska statistična regija ima na voljo 13.200 ležišč ali skoraj 11 odstotkov vseh ležišč v državi. Največ ali dobra polovica vseh ležišč je v hotelih. Tako kot pri ležiščih je tudi delež turističnega obiska Savinske regije v celotnem turističnem obisku Slovenije 11-odstoten. Pri
nočitvah so številke nekoliko višje. V regiji so lani zabeležili 1.430.348 nočitev ali 15 odstotkov vseh turističnih nočitev v Sloveniji. Večino, kar 97 odstotkov nočitev v regiji beležijo v sedmih naravnih zdraviliščih.
Lanski prihodek 175 milijonov evrov
Podobna kot z BDP je tudi zgodba z deležem, ki ga turistično gospodarstvo prispeva k poslovanju vseh gospodarskih družb v regiji. Agencija za javnopravne evidence in storitve namreč v svojih analizah in komentarjih o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov turizem združuje še z drugimi turizmu bolj ali manj sorodnimi dejavnostmi in jih
predstavlja pod skupno klasifikacijo »gostinstvo«. Zato tudi pri teh podatkih slika o deležu turizma ni najbolj jasna. Kakorkoli, v Savinjski statistični regiji se je lani z dejavnostmi, ki so zajete v klasifikaciji »gostinstvo«, ukvarjalo 234 gospodarskih družb in 605 samostojnih podjetnikov. Družbe so zaposlovale 2.280 ljudi ali 4,1 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu regije, samostojni podjetniki so imeli 672 delavcev ali 9,7 odstotka vseh zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Prihodki samostojnih podjetnikov v tej dejavnosti so lani znašali skoraj 43 milijonov evrov, prihodki podjetij pa skoraj 132 milijonov evrov, kar predstavlja le 1,7 odstotka vseh prihodkov gospodarstva.
Število podjetij in zaposlenih raste
Poglejmo še, kaj (vsaj približno) razkrivajo številke za celjsko regijo, ki ima v turizmu Savinjske statistične regije vodilno vlogo, na njenem območju je tudi šest zdravilišč. Malo manj kot 190 podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in zaposlujejo 1.800 ljudi, je lani ustvarilo 106 milijonov evrov prihodkov ali slaba 2 odstotka prihodkov celotnega regijskega gospodarstva. Glede na to, kakšen pomen pripisujejo turizmu v regiji, številke niso najbolj spodbudne, vendar primerjava za nekaj zadnjih let razkriva, da se stvari vendarle, čeprav počasi, premikajo na bolje. Leta 2004 se je na primer s turizmom in z njim povezanimi dejavnostmi ukvarjalo 123 podjetij, ki so zaposlovala 1.250 ljudi in ustvarila 1,4 odstotka prihodkov regijskega gospodarstva. Število podjetij in zaposlenih ter obseg prihodkov se torej rahlo zvišujeta. So pa podatki, ki razkrivajo neto finančni učinek te dejavnosti, manj spodbudni. Če pogledamo samo zadnja štiri leta, je vsako leto celotna izguba krepko presegla celoten dobiček. Lani so na primer podjetja ustvarila 2,5 milijona evrov čistega dobič-
ka in 6,6 milijona evrov čiste izgube.
Za več kot sto milijonov naložb
Rast turističnega gospodarstva v Savinjski statični regiji je v zadnjih letih spodbudil velik naložbeni cikel, ki ga je s pomočjo evropskega denarja podprla tudi država. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je država v obdobju 2007-2013 sofinancirala 18 naložb v turistično infrastrukturo, katerih predračunska vrednost brez DDV je bila 107 milijonov evrov. Državni delež je znašal približno 28 milijonov evrov. S temi naložbami, med katerimi je bila, če ne upoštevamo propadlih Rimskih term, daleč največja širitev hotelskih in drugih zmogljivosti v Thermani Laško, se je v regiji število ležišč povečalo za več kot tisoč, odprlo se je več kot 300 novih delovnih mest.
Obsežne naložbe, ki so povečale zmogljivosti in tudi promet, pa so podjetjem prinesle tudi težave. Zadolženost v panogi je namreč velika in vprašanje je, ali bodo podjetja lahko zagotovila dovolj denarja, da bodo ohranjala kakovost, ki so jo vzpostavila v zadnjih letih.
JANJA INTIHAR
Gazela v braslovško Termo-tehniko
Po blagovni znamki Kronoterm še v nove prostore
Letošnja sklepna prireditev Slovenska gazela 2013, ki se je bosta udeležila tudi Bogdan in Rudi Kronovšek iz braslovške Termo-tehnike, bo v sredo, 23. oktobra.
Letošnja savinjsko-zasa-vska gazela oziroma najhitreje rastoče podjetje v regiji in peti finalist izbora za naziv zlata gazela 2013 je braslovško podjetje Termo-tehnika. Nominirani podjetji sta bili še Frigotransport Pišek & HSF z Lopate pri Celju in Mos Servis iz Rogaške Slatine.
O Termo-tehniki, kjer izdelujejo toplotne črpalke za sanitarno vodo in toplotne črpalke za ogrevanje in za hladilne sisteme, smo že večkrat pisali. Gre za družinsko
Gazele savinjsko-zasavske regije imajo v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 68, medtem ko regijski indeks znaša le 43, kar je najnižja vrednost med vsemi regijami.
podjetje, ustanovljeno leta 1990. Lani je ustvarilo približno 12 milijonov evrov in leto prej 8,5 milijona evrov. Tako kot vsaka nova generacija vpelje nekaj novega, so tudi v tem podjetju po zaslugi Bogdana Kronovška, ki je vodenje od očeta Rudija Kronovška prevzel pred tremi leti, in razvojnega tima v Termo-tehniki razvili krmiljenje v oblaku. Vpeljujejo tudi novo blagovno znamko Kronoterm, ki bo leta 2015 dala podjetju novo ime. Tedaj naj bi se podjetje tudi preselilo v nove in bistveno večje poslovno-proizvodne prostore v industrijski coni ob avtocesti. V braslovškem podjetju so v petih letih prihodke od prodaje dvignili s 3,7 milijona na približno 12 milijonov evrov, v tem obdobju pa so za 70 odstotkov povečali število delovnih mest - danes v kolektivu ustvarja več kot 40 sodelavcev. Prav zaposleni so tisti, ki jih lastniki in vodstvo podjetja postavljajo v ospredje.
Z novim imenom v tujino
Kot je po razglasitvi omenil Bogdan Kronovšek, jih je zmaga presenetila, saj sta tudi ostala dva nominiranca ugledni in dobri podjetji, zaradi česar se zavedajo, da je bil izbor najboljšega zelo tesen. Za uvajanje nove blagovne znamke Kronoterm so se odločili, ker je v Sloveniji več kot osem podjetij, ki imajo v imenu tako ali drugače
w ▼
»Kriza je ena za vse, a neskončno je število oblik soočanja z njo. Zmagovalna podjetja lovke njenega vpliva obrnejo sebi v prid. Takšno je tudi podjetje Termo-tehnika, ki na najvišjo, zmagovalno stopničko regijskega izbora po letu 2007 stopa že drugič,« je zapisano v utemeljitvi.
vključeno besedo termoteh-nika. Zaradi tega prihaja do velike zmede. Drugi razlog za novo blagovno znamko je tujina.
»Povečujemo namreč izvoz in termotehnika označuje področje delovanja, zato menimo, da ni dobro lastno ime. Naše toplotne črpalke in sistemi so znani po ustanovitelju, rekli so jim Kronovško-ve črpalke, zato smo se odlo-
čili, da bomo imeni združili, in nastala je nova blagovna znamka Kronoterm,« je po-
jasnil direktor braslovškega podjetja, ki je z njim odraščal od vsega začetka, ko je bilo
še majhna delavnica s tremi zaposlenimi.
URŠKA SELIŠNIK, foto: GrupA
Na lestvici stotih gazel savinjsko-zasavske regije je 37 odstotkov tistih, ki presegajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov). Med gazelami savinjsko-zasavske regije z 69-odstotnim deležem prevladujejo mikropod-jetja, četrtina (26 odstotkov) je majhnih podjetij, na lestvici pa so tudi tri srednje velika in štiri velika podjetja. Povprečna savinjsko-zasavska gazela ima dvajset zaposlenih (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih podjetij uvrščena samo podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
GOSPODARSTVO
5
»Preprosto ne zmoremo,« pravijo obrtniki
Zahteve avtoprevoznikov še preučujejo, vsi obrtniki pa nasprotujejo tudi popravljenemu predlogu Zakona o davku na nepremičnine
Več kot dva tedna je minilo, odkar so predstavniki obrtnikov in kmetov predsednici vlade Alenki Bratušek poleg pomanjkljivosti takrat veljavnega nepremičninskega davka predstavili še druge probleme. Na sestanku so bili tudi predstavniki avtoprevoznikov, ki so izrazili nestrinjanje glede novih cen vinjet in povišanja cestnin.
Dan kasneje so avtopre-vozniki sedli za mizo tudi z ministrom za promet Samom Omrzelom. V bistvu so želeli razčistiti tri točke: vinjete za kombije, subvencije za ekološko bolj primerna vozila in popuste pri ekološko bolj sprejemljivih tovornjakih. Prevozniki zahtevajo, da se jim zagotovi najmanj 6 milijonov evrov subvencij za nakupe gospodarskih vozil. Prav tako je treba zagotoviti celotno vračanje trošarine za pogonska goriva gospodarskih vozil prevoznikom, ne da se vračilo te trošarine zniža za petino, in da z vračilom trošarine vrača tudi ekološka taksa. Avtopre-vozniki se hkrati ne strinjajo z dvigom cen letnih vinjet za kombinirana vozila na 220 evrov. Kot opozarjajo, bodo poleg prevoznikov prizadeti tudi ostali obrtniki in podjetniki, ki uporabljajo ta vozila.
Težave z brado
»V sektorju je veliko problemov, ki jih rešujemo najmanj
tri leta in niso od včeraj. To ni delo samo zadnje vlade, to je posledica ignorantskega odnosa vseh ministrov in vladajočih struktur, enih in drugih,« je prepričan Peter Pišek, direktor celjskega podjetja Frigotransport Pišek & HSF. »Tri leta se pogajamo in nismo nič naredili. Vedno smo končali sestanek, ker nekdo ni bil za nekaj pristojen. Ko smo se nazadnje zbrali pri premi-erki Bratuškovi, je zadolžila ministra Omerzela, naj težave reši. Ko sem vprašal, če bo pristojen sogovornik, so rekli da, vendar se je takoj izkazalo, da ni. Štiri ure smo sedeli pri ministru. Ko smo se začeli pogovarjati o subvencijah, ogljikovem dioksidu ..., nismo mogli sprejemati odločitev, ker prometni minister ni pristojen. Zato se zdaj usklajuje s finančnim in kmetijskim ministrom.«
Kot je povedal Andrej Klobasa, predsednik sekcije za transport pri OZS, je nevzdržno, ker avtoprevozniki po pogajanjih z vlado še niso dobili odgovora. Še upa na dogovor, sicer bodo z demonstracijami ustavili ves tovorni promet. »Državljanska nepokorščina je vzvod, ki ga imamo ljudje za izražanje nestrinjanja. Sicer si v gospodarstvu teh oblik ne želimo. To ve tudi vlada in verjetno zaradi tega ni odzivna.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT (SHERPA)
Bodo nezadovoljni avtoprevozniki s tovornjaki ohromili promet?
»Ne grozimo, samo opozarjamo, da gospodarstvo dodatnih bremen ne bo preneslo. Upajmo na najboljše, vendar če do polovice meseca ne bo sklepov, bomo morali potegniti neke poteze,« je dodal Peter Pišek, direktor celjskega podjetja Frigo-transport Pišek & HSF.
Jeza zaradi nepremičninskega davka
Vlada je na spletnih straneh objavila zadnji predlog Zakona o davku na nepremičnine, ki ga bo obravnavala danes in nato po nujnem postopku poslala v državni zbor, saj naj bi začel veljati že s 1. januarjem prihodnje leto.
Kot je zaenkrat predlagano, bo vlada ugodila zahtevam slovenskih občin, da za dokončno uveljavitev polovične delitve davčnih prihodkov med državo in občine velja triletno prehodno obdobje. V tem času naj bi občinam ostajalo toliko denarja, kot so ga v letu 2012 zbrale s pobranim nadomestilom za uporabo
stavbnega zemljišča. Spreminjajo pa se predlagane davčne stopnje. Za stavbe se gibljejo v razponu od 0,15 do 0,75 odstotka njihove vrednosti, pri čemer je znova vključena 0,5-odstotna obdavčitev praznih stanovanj, ki naj bi veljala tudi za vse javne zgradbe, kulturne spomenike in sakralne stavbe.
Predlagana nova izhodišča
Najvišja, 0,75-odstotna stopnja je predvidena za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin, ki bodo obdavčene z 0,40 odstotka, še za desetinko niž-
ja bo obdavčitev za kmetijske stavbe. Pri zemljiščih je občutno, na 0,07-odstotka, znižana stopnja za obdavčitev gozdov, ostale se gibljejo od 0,15 odstotka za kmetijska zemljišča do 0,75 odstotka za zemljišča, namenjena za poslovno in industrijsko rabo, za stavbna zemljišča pa je predvidena 0,5-odstotna stopnja. Predlog prinaša za 0,25 odstotka povišano davčno stopnjo za vse stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega pol milijona evrov, in sicer za znesek nad to vrednostjo. Za trikrat pa naj bi se povišale davčne stopnje za vse nelegalne oziroma črne gradnje.
dni Umar napoveduje, da bo BDP leta 2015 zrasel le za 0,4 odstotka. Za prihodnje leto v banki napovedujejo, da se bo BDP skrčil za 0,7 odstotka, kar je nekoliko bolj optimistična napoved od vladnega Umarja. Ta za prihodnje leto napoveduje, da se bo BDP skrčil za 0,8 odstotka. Po podatkih BS se bo BDP letos skrčil za 2,6 odstotka.
Niti za cent obremenitve
Najbolj razočarani nad novim predlogom davka na nepremičnine so obrtniki in mali podjetniki, združeni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Predlog namreč predvideva 0,75-odsto-tno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin. Po dolgotrajnih pogajanjih in usklajevanjih z ministrstvom za finance je zbornica pričakovala, da bo vlada vendarle prisluhnila obrtnikom in malim podjetnikom in jih ne bo dodatno obremenila. Za OZS je nov predlog tako povsem nesprejemljiv, saj bodo doda-
V osrednji banki ne govorijo o tem, koliko kapitala potrebujejo tri največje banke, ki bodo dokapitalizirane oziroma deležne državne pomoči. Znano je le, da bodo rezultati pregleda stanja v Novi Ljubljanski banki znani v dveh tednih. Na podlagi teh rezultatov bo nato evroskupina razpravljala o Sloveniji. Kako naprej, z evropsko pomočjo ali brez nje, bo tako znano konec novembra.
US
tne obremenitve v obliki davka na nepremičnine pogubno vplivale na obrtnike in male podjetnike, ki se že zdaj težko spopadajo s krizo ali so celo tik pred propadom.
Izračuni OZS kažejo, da se bo davčna obveznost za samostojne podjetnike povečala v povprečju za 200 odstotkov v primerjavi z zdaj veljavnimi obveznostmi iz davka na premoženje in nadomestila za uporabo stavb-
nega zemljišča, za pravne osebe pa v povprečju za 400 odstotkov. Nejevoljo obrtnikov z naslednjimi besedami povzema naš sogovornik, av-toprevoznik Peter Pišek: »Slovenskega gospodarstva se ne sme obremeniti niti za cent. Že zdaj gospodarstvo ni konkurenčno evropskemu. Vsa združenja, zbornice, predstavniki kmetijstva skratka vsi, ki še živimo, opozarjamo vlado, da ne zmoremo, da ne gre. Če vlada ne bo popustila, se ne bo dobro končalo.«
URŠKA SELIŠNIK IVANA STAMEJČIČ
Potrebujemo pomoč ali ne?
Če je predsednica vlade Alenka Bratušek še tako prepričana, da Slovenija ne bo zaprosila za pomoč, in če zagotavlja, da se vlada intenzivno ukvarja z ukrepi, ki so potrebni, da ne bomo zaprosili za pomoč, ter da so zaenkrat govorice samo špekulacije, pa v Banki Slovenije pravijo: »Vse je še odprto.«
Kot je povedal Boštjan Jaz- lo z gospodarstvom. Nihče si bec, ki vodi Banko Slovenije, ne želi, da bi Slovenija zapro-glede mednarodne pomoči sila za pomoč.« Sloveniji obstajajo različni Banka Slovenije ohranja za scenariji. »Vse je še odprto. leto 2015 napovedano 1,4-od-Ključno bo, kaj se bo dogaja- stotno rast, medtem ko vla-
NE PREZRITE
O slovenskem turizmu, ovirah za razvoj in predlogih za izboljšanje sta v intervjuju za Novi tednik spregovorila Zdravko Počivalšek in Peter Misja. Tatjani Cvirn sta odgovorila tudi na vprašanje o obdavčitvi nepremičnin ...
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia in predsednik Turistične gostinske zbornice Slovenije: »V našem primeru plačujemo zdaj okrog sto tisoč evrov, po izračunih naj bi jih tristo tisoč. Če je vojna, je vojna za vse, ampak tega naj se zavedajo tudi tisti, ki pišejo zakone...«
Peter Misja, župan Podčetrtka in predsednik Turistične zveze Slovenije: »Vedno govorim, da me je strah obdavčitve podjetij, občine bomo že nekako speljale stvari. Občina bo zato, ker smo veliko naredili, plačevala malo več. Huje je, da bodo s tem ubili gospodarstvo ...«
strani 44-45
6
GOSPODARSTVO
SPODBUDNA ZGODBA
Očala za
Tonyja
Parkerja
Podjetje s šestimi mladimi iz Slovenskih Konjic se vse bolj uveljavlja - Izdelujejo lesena očala
Zvezdnik EuroBasketa, Tony Parker iz zmagovite francoske reprezentance, ni odšel iz Slovenije zgolj z najlepšimi vtisi, kot je povedal. V Francijo se je vrnil z lesenimi sončnimi očali, ki jih izdeluje ekipa šestih mladih v podjetju Unile-sol v Slovenskih Konjicah. Njihova blagovna znamka Wood Stock je vse bolj uveljavljena.
Očala iz Slovenskih Konjic so Parkerju podarili iz vladnega urada za komuniciranje v okviru promocije znamke I feel Slovenia. Konjiška lesena očala ima prav tako nekaj znanih Slovencev, med njimi Magnifico, Nina Pušlar, Pižama, lanska mis Slovenije Nives Orešnik ... Unilesolova lesena očala so pred koncem septembra predstavili celo na največji prireditvi sejma London Design Festival, 100 % Design, kamor so jih povabili mladi oblikovalci iz ljubljanske Desnehemisfere. Mladi Jaka Jančič, ki je ustanovitelj in vodja konjiškega podjetja, se je iz Londona vrnil z dobrimi
vtisi: »Odziv je bil dober, bili smo deležni občudovanja in pohval,« pravi Jančič.
Očala iz soda
»Vse življenje sem velik ljubitelj sončnih očal,« pravi ustanovitelj Unilesola Jaka Jančič, ki je doma iz bližnjih Loč. S prijateljem sta se nato sama lotila izdelave lesenih okvirjev tako, da je prijatelj poskrbel za njihovo oblikovanje in Jaka za tehnično plat izdelave lesenih okvirjev. »Pred očmi sem imel vrhunski ročno izdelan izdelek,« se spominja začetka, ki ni bil lahek. Ko je spoznal, da je na pravi poti, je manjkalo le še ime izdelka, njegova blagovna znamka. Na neki zabavi sta se s prijateljem pojavila z lesenimi očali in vzbudila precejšnjo pozornost. Naenkrat je nekdo komentiral: »Wood Stock!« In tako je nastala še blagovna znamka.
V podjetju sta pred letom in pol najprej začela delati oba prijatelja, nato se jima je pridružilo Jakovo dekle, ki je danes že žena, sledili so jim trije mladi sodelavci.
Iz delavnice v Slovenskih Konjicah, kjer ustvarja skupina mladih lesene okvirje za očala. Ustanovitelj in vodja Unilesola je Jaka Jančič (na fotografiji prvi z desne strani).
Jančič pravi, da prisega na skupinsko ustvarjanje, zato o pomembnih odločitvah odločajo vsi skupaj. »Prednost dajemo slovenskemu lesu, da so očala lahko posebna, uporabljamo tudi eksotičen les, na primer z zebrastim vzorcem,« je še povedal vodja Unilesola. Za Tonyja Parkerja so izdelali očala iz češnjevega lesa, med zanimivejšimi lesenimi očali so tudi tista, ki so izdelana iz lesa stoletje in pol starega vinskega soda. Največ okvirjev je iz orehovega in hru-škovega lesa. Stranka si tako lahko izbere lesene okvirje iz različnih vrst lesa, barvo stekel, različne gravure in svoj model. Kot svojo prednost
na slovenskem trgu štejejo to, da lahko okvirje na željo stranke prilagodijo konkretnemu obrazu. Uporabljajo le še vrhunske Zeissove leče, lesene okvirje v zadnji fazi zaščitijo s citrusovim oljem in čebeljim voskom. Za razliko od plastičnih okvirjev, okvirji iz naravnega materiala dihajo. Leseni okvirji so uporabni tako za sončna kot za korekcijska očala, najraje jih imajo deskarji in skaterji, zanimivi so prav tako za poslovneže. In cena? Osnovni model sončnih očal z Zeis-sovimi stekli in elegantnim etuijem stane 350 evrov.
»Za nas je najpomembneje, da ostane naš izdelek vr-
Lesene okvirje je Jaka Jančič začel izdelovati v domači garaži. Ko so dobili potrditev, da jih ljudje dobro sprejemajo, so se preselili v poslovne prostore v središču Slovenskih Konjic, na Mestni trg.
hunske kakovosti. Nočemo mmnožične proizvodnje, ki bi lahko pomenila izgubo kakovosti,« pravi vodja podjetja. Njihov cilj je prodreti na tuji trg, saj je domači premajhen. »V Londonu se je potrdilo, da smo lahko zanimivi tudi za tujino,« je še dodal.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Kmalu novi upravljavec celjske tržnice?
Stečajna upraviteljica podjetja CM Celje Milena Sisinger bo kmalu na dražbo dala tudi nepremičninsko in stavbno pravico za celjsko mestno tržnico.
Spomnimo, da je bila nova tržnica plod javno-zasebnega partnerstva mestne občine in podjetja CMC, odprli so jo konec leta 2009. Po pogodbi, ki sta jo sklenila občina in CMC, je zdaj že propadlo podjetje od občine dobilo koncesijo za upravljanje in vzdrževanje tržnice do marca 2020. Takrat naj bi tržnica prešla v last Mestne občine Celje. Po uradni cenitvi, ki je bila narejena v začetku tega leta, znaša tržna vrednost nepremičninskih pravic za tržnico 1,7 milijona evrov, likvidacijska vrednost je za malo več kot 200 tisoč evrov nižja. Kot je sklenil upniški odbor, bo na javni dražbi obveljala likvidacijska vrednost nepremičninskih pravic, ki pa jo bo stečajna upraviteljica znižala še za vsa že opravljena plačila.
JI
Matek v Termah Ptuj
Roman Matek, ki je do 15. julija vodil laško Thermano, je ta teden prevzel vodenje Term Ptuj.
Matek je bil na čelu zdravilišče v Laškem kar 18 let, letos pa mu nadzorni svet podjetja ni hotel podeliti še enega mandata. Terme Ptuj od lani sodijo pod okrilje Save Turizma, kjer je združenih šest turističnih podjetij in ima po številu prenočitev največji delež v državi.
JI
Turnškovi pri Telemachu
Telekomunikacijski operater Telemach je po daljšem čakanju na soglasje agencije za varstvo konkurence prevzel celjsko podjetje Elektro Turnšek.
Naročniki Elektra Turnšek so tako postali del skupine največjega ponudnika televizijskih storitev v Sloveniji in bodo lahko poleg storitev, ki jih že uporabljajo, zdaj dostopali še do drugih storitev, ki jih ponuja Telemach. Ta bo za vse naročnike storitev Elektra Turnšek dodatno razširil ponudbo.
Kot smo poročali, je Janko Turnšek, lastnik Elektra Turn-šek, podjetje prodal zaradi težav v drugih podjetjih in menda tudi zaradi prevzemne bitke med Telemachom in Telekomom Slovenije, kar naj bi celjskemu operaterju dvigalo ceno. Posel naj bi bil vreden več kot 20 milijonov evrov.
US
Ročnik bi se odpovedal večinskemu deležu
Vodstvo celjskega Klasja je sklicalo še eno sejo skupščine, na kateri bodo lastniki odločali o povečanju osnovnega kapitala. Očitno gre za še en poskus, kako rešiti podjetje pred stečajem. Za Klasje, ki je v prisilni poravnavi od junija letos, na sodišču namreč teče postopek o tem, ali naj v podjetju raje uvedejo stečaj.
Uprava Klasja predlaga, da bi dokapitalizacijo izvedli s konverzijo terjatev upnikov, najnižji prag uspešnosti so določili pri petih milijonih evrov. Največji upnici Klasja sta Probanka s 5,2 milijona evrov terjatev in Nova Ljubljanska banka, ki ima za 4,2 milijona evrov terjatev. Če bi na primer Probanka svoje terjatve spremenila v lastniški delež, bi se
njeno lastništvo v Klasju povečalo na 60 odstotkov. Če bi dokapitalizacija uspela, bi se torej delež največjega lastnika Tomaža Ročnika oziroma njegovih podjetij krepko znižal. Sicer pa je okrog 300 upnikov prijavilo do Klasja za več kot 17 milijonov evrov terjatev. Seja skupščine bo 2l. oktobra.
JI
Štorski jeklarji povečujejo prodajo
Po lanski izgubi v podjetju Štore Steel letos napovedujejo bolj optimistične rezultate. Čeprav se je kriza v evropski jeklarski industriji poglobila in se je obseg proizvodnje zmanjšal za desetino, njim uspeva rasti in pridobivati nove kupce.
Kot pravi direktor Marjan Mačkošek, se zaradi majhnosti lažje prilagajo spremembam na trgu in letos jim je uspelo priti celo do tistih kupcev, pri katerih so jim bila prej vrata zaprta. Že ob polletju so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem obseg prodaje povečali za 5 odstotkov, ob koncu leta naj bi se prodaja v primerjavi z lani povečala za 8 do 10 odstotkov. Ali bodo poslovali z izgubo ali dobičkom, Mačk-ošek ne želi napovedati.
Bolj kot strah, ali bodo dobili dovolj naročil, štorske jeklarje trenutno skrbi vprašanje, ali bodo lahko financirali 10 milijonov evrov vredno naložbo, na katero se pripravljajo že nekaj časa. Namestiti nameravajo novo napravo za kontinuirano litje jekla, s katero bodo povečali zmogljivosti in tudi izboljšali kakovost izdelkov. Pogodbo z dobaviteljem opreme so že podpisali, ali bodo naložbo lahko izvedli že prihodnje leto, pa še ne vedo. Po besedah Marjana Mačkoška bo vse odvisno od tega, ali bodo za nakup nove opreme lahko dobili tudi bančna posojila.
JI
V množici ljudi, ki se je v nedeljo zbrala v Spominskem parku Teharje, da se pokloni spominu na žrtve povojnih pobojev, ni bilo vidnejših obrazov slovenske politike.
Poziv k odpuščanju in spravi
Na Teharjah je bil storjen že dvojni zločin, a tretjega lahko preprečimo
CELJE - Nova slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo pripravili letno spominsko slovesnost v Spominskem parku Teharje. Zbrane sta nagovorila preživeli taboriščnik, danes 89-letni Ivan Korošec, in zgodovinar dr. Aleš Maver, spominsko mašo pa je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Ker je bila prva nedelja v oktobru posvečena Rožno-venski Materi božji, je škof Lipovšek opozoril, da so tudi mnoge žrtve povojnega nasilja odhajale v smrt z rožnim vencem v rokah, ki jim je bil v tistem trenutku tudi edina
in zadnja tolažba ter upanje. Sicer pa je poudaril, da je bil na Teharjah doslej storjen dvojni zločin, od vseh nas pa je odvisno, da bomo preprečimo še tretjega. »Prvi zločin se je zgodil, ko so sem pripeljali in tu in v sosednjih moriščih pobijali nedolžne žrtve. In ko so njihova mrtva telesa polili z žlindro in prekrili s smetmi, se je zgodil drugi zločin,« je dejal in dodal, da tako pokojnim niso vzeli le življenja, ampak tudi človeško dostojanstvo, ko so jih izenačili s smetmi in z odpadki. Tretji zločin pa bi se zgodil, če bi danes pozabili na te žrtve in »ne storili vsega, kar je v naši
moči, da se na tem in na še več kot 600 drugih znanih in neznanih moriščih po naši domovini izvrši človeško-ci-vilizacijski in tudi krščanski proces, ki je v tem, da bodo vse žrtve povojnih pobojev dobile svoje ime in svoj grob - ne v rudniških rovih in breznih, ampak na primerno dostopnem kraju, kjer jih bodo lahko obiskali svojci in se z njimi človeku primerno in dostojno srečali, zanje molili in se od njih poslavljali«.
Mnogi evropski narodi so to že storili in čas je, da tudi v Sloveniji preidemo od besed k dejanjem, »ki so jih poznali že v antični
dobi in so v vseh časih znamenje resnične kulture in civilizacije«. Škof Lipovšek je zbrane v nadaljevanju še opozoril, da je za trajen in resničen mir in prihodnost našega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo. Ne moremo namreč graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. Ta je mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati. A predpogoj za odpuščanje je priznanje resnice, pa če je ta še tako boleča, težka in obremenjujoča.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Reševanje nasedle naložbe
TABOR - Nedokončana stanovanjska soseska Ojstrica že lep čas kazi podobo naselja Loke. SGP Kresnica je pred leti začelo graditi devet hiš, v katerih naj bi bilo nekoč 12 stanovanj. Lani je sosesko odkupilo podjetje DD Invest. Taborčani so pričakovali, da bo projekt dokončalo in začelo stanovanja prodajati na trgu, a so se kot kaže ušteli.
V	tem času je namreč podjetje zašlo v finančne težave, lastnica soseske v Lokah pa je postala Poštna banka Slovenije. Ker ta želi čim prej zakrpati nastalo finančno vrzel, se je odločila, da bo sosesko prodala. Občino Tabor je pozvala, ali bo uveljavljala predkupno pravico. Taborčani se za odkup niso odločili. Kot pravi župan Vilko Jazbinšek, ni naloga občine, da prevzema in rešuje nasedle investicije, bo pa občina banki pomagala pri iskanju resnega kupca.	ŠO
Zlati kamen
NAZARJE - Tudi letos je občina prejela certifikat zlati kamen. Certifikat prejme občina, ki po metodologiji ISSO dosega standard občine dobrega življenja in jo odlikuje solidna in uravnotežena stopnja razvoja.
V	izhodiščih za podelitev certifikata upoštevajo stopnjo razvitosti, demografska gibanja, učinkovitost delovanja, stanje na trgu dela, življenjski standard ... Po teh kazalnikih se je nazar-ska občina uvrstila v prvo tretjino slovenskih občin, certifikat pa je podeljen za leto dni.	US
Urejajo dom upokojencev
NA KRATKO
Zaradi nesnage ob ekološki otok
ŠMARJE PRI JELŠAH - V Šentvidu ni več ekološkega otoka. Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina ga je pred časom odstranilo in tako poželo nemalo pritožb krajanov.
Direktor slatinskega OKP Bojan Pirš pojasnjuje, da je komunalno podjetje v soglasju z občino ekološki otok pri šentviškem gasilskem domu zaprlo, ker je imelo z njim veliko težav. Nepridipravi so prevračali zabojnike, številni ljudje so odpadke odlagali ob zabojnike, zaradi česar so se okoli otoka začele smukati živali, predvsem podjetniki so na otok vozili velike količine odpadkov, ki tja ne sodijo. Pirš pravi, da zaprtje otoka za krajane ne bi smelo predstavljati večjih nevšečnosti, saj OKP odpadke redno pobira po sistemu od vrat do vrat, večje količine odpadkov lahko brezplačno odložijo v zbirnem centru v bližnjem Šmarju pri Jelšah, lahko pa tudi izpolnijo obrazec in na dom enkrat letno naročijo brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Na območju šmarske upravne enote, kjer je za odvoz odpadkov zadolžen OKP, po Pirševih besedah ostaja le še pet ekoloških otokov, na katerih je zaenkrat še vzpostavljen red.
AD
Nesnaga v kanalizaciji
ŠMARTNO OB PAKI - Velenjska komunala opozarja občane, da bo v primeru ponovnega pojavljanja greznič-ne gošče v šmarskem kanalizacijskem sistemu storilce prijavila pristojni inšpekcijski službi in podala kazensko ovadbo na policijo zaradi povzročitve gospodarske škode.
V Komunalnem podjetju Velenje, ki upravlja s čistilno napravo v Šmartnem ob Paki, so o pojavljanju greznične gošče v kanalizacijskem sistemu seznanili tudi občinsko upravo. Takšni pojavi so se že dogajali v preteklosti, v zadnjem času pa so precej bolj pogosti. Izpusti grezničnih gošč so v nasprotju z veljavnimi uredbami in odloki, hkrati pa povzročajo velike težave pri obratovanju naprave. Ob takšnih dogodkih komunalno podjetje namreč ne more zagotavljati zakonsko predpisanega čiščenja odpadnih voda, težave pa nastajajo tudi zato, ker morajo popolnoma izprazniti in očistiti črpališče, saj se zamašijo vse črpalke. Za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja čistilne naprave tako potrebujejo najmanj štiri ure, delo pa opravljajo trije delavci z uporabo vozila s cisterno za črpanje. Zato se povečujejo stroški obratovanja in vzdrževanja te čistilne naprave.
US
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Kmalu daljinsko ogrevanje
KOZJE - Urejanje kotlovnice in toplovoda za daljinsko ogrevanje občinskega središča se končuje.
Prvega novembra naj bi začeli daljinsko ogrevati tri bloke, stanovanjski hiši, manjše podjetje, zdravstveno postajo, šolo in novo stavbo kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga Šmarje jo gradi v novi poslovni coni, končana naj bi bila konec oktobra. Kotlovnico na lesno biomaso, so prav tako postavili v poslovni coni, investitor daljinskega ogrevanja je domače podjetje TopKo.
BJ
PODČETRTEK - V zgornjem nadstropju zdravstvene postaje, kjer so po preselitvi vrtca na voljo prazni prostori, bodo uredili manjši dom za upokojence. Na voljo je šeststo kvadratnih metrov površin.
V preteklih dneh je bila opravljena uvedba izvajalca v delo, dom naj bi bil urejen do junija. V prenovo stavbe bo država vložila 440 tisoč evrov, ki jih bo zagotovilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti. Stavbo, v kateri bo prostor za 13 stanovalcev doma, bo uredilo podjetje Adaptacije in vzdrževanje iz Ljubljane.
BJ
Letos nekoliko kasneje
POLZELA - Občani so vsa leta do zdaj obvestila o plačilu stavbnega zemljišča prejemali že spomladi, letos pa se je prvič zgodilo, da so jih prejeli šele septembra. Po besedah župana Jožeta Kužnika sta med drugim vzroka obnavljanje baze podatkov in kadrovske spremembe v občinski upravi.
Ker je bilo v bazi precej zastarelih oziroma neredno posodobljenih podatkov, se je občina odločila, da je skrajni čas, da se posodobitve loti sistematično. Projekt je zaposlenim v občinski upravi vzel kar nekaj časa, zato prenovljene baze podatkov niso utegnili posredovati davčni upravi pred poletnimi dopusti. Položnice za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča je tako davčna uprava na podlagi podatkov, ki jih je občina zaradi nadevih vzrokov posredovala nekoliko kasneje, lahko poslala šele septembra. Med nekaterimi občani, predvsem starejšimi, je to sprožilo val ogorčenja. Plačilo namreč sovpada še z drugimi občinskimi izdatki - plačilom grobnine in stroški menjave osebnih dokumentov zaradi uvedbe uličnega sistema.
ŠO
8
AKTUALNO
Likvidacijski upravitelj za Dijaški dom Celje?
»To šolsko leto, ki bo najverjetneje zadnje za Dijaški dom Celje, bo treba preživeti,« pravi predsednik sveta zavoda Primož Posinek
»Na ministrstvu vedo, kaj se dogaja v dijaškem domu. Imam občutek, da se trudijo, da bi v Celju ohranili dejavnost,« pravi Primož Posinek.
m
Primož Posinek: »Kolikor poznam razmere, bi bilo najbolje, da dijaški dom dobi likvidacijskega upravitelja, človeka, ki bi prišel od zunaj in ne bi bil obremenjen z notranjimi odnosi. Druga pot je še ta, da ravnateljica odstopi in svet zavoda za določen čas poišče novega človeka ali morda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja. Nenazadnje tudi postopek ugotavljanja presežkov vodi in predlaga ravnateljica, svet zavoda pa je zdaj spet nepopoln, saj bi morali v svetu staršev izvoliti svojega novega predstavnika - a se ta še sestal ni, saj ga mora sklicati ravnateljica.«
Življenje v Dijaškem domu Celje spremlja veliko organizacijskih in finančnih težav. Te se očitno vse bolj zaostrujejo. Dijaški dom je lani pridelal 37 tisoč evrov izgube, spomladi mu je grozila izvršba, ker zavod ni zmogel plačati približno 20 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Negotove razmere v domu, ki je potreben temeljite obnove, poslabšujejo še trenja, ki se med zaposlenimi vlečejo že nekaj let. Piko na i postavlja še vse slabši vpis, saj se je po uvedbi subvencioniranih mesečnih vozovnic za dijake in študente veliko mladih izpisalo iz doma. Zdaj živi v njem 114 dijakov, koliko bo študentov, še ni znano.
Lastnik in ustanovitelj dijaškega doma je šolsko ministrstvo, s katerim v mestni občini iščejo rešitev, kako naprej. Kot pravi predsednik sveta zavoda Primož Posinek, najverjetneje čaka dijaški dom likvidacija, kar pomeni, da bo zavod kot pravna oseba izbrisan, nastanitvene zmogljivosti za dijake in študente pa bodo v knežjem mestu v dogovoru z ministrstvom ohranili. Dijaški dom je bil zgrajen leta 1979, dva stolpiča ob Ljubljanski cesti nimata izolacije, pri čemer je močno zastarela tudi kurilnica, ki ogreva tudi sosednjo srednjo šolo. Predlansko zimo so pokurili za 140 tisoč evrov kurilnega olja, lani za malo manj, saj so zaradi slabe zasedenosti zaprli en stolpič in ga ogrevali le toliko, da v njem ni zmrzovalo.
Primož Posinek, sicer tudi celjski mestni svetnik, je bil kot predstavnik mestne občine v svet zavoda imenovan lani jeseni. Predsednik sveta je postal spomladi, ko je kolektivno odstopila skupina članov, imenovana iz vrst zaposlenih. »Ker vodenja sveta ni hotel prevzeti nihče drug,« pravi in dodaja, da ima šele odtlej tudi bolj podroben vpogled v poslovanje zavoda in odnose ter težave, ki jih ta ima.
Pred kratkim je v javnosti zaokrožilo anonimno pismo z opisom težav, ki jih ima dijaški dom. Ga poznate in ali ga bo svet zavoda obravnaval?
Moje načelno stališče do nepodpisanih pisem je, da jih jemljem z rezervo. Vsebino pisma poznam, v zadnjih letih jih je bila cela serija, in tisti, ki ga je napisal, razmere v zavodu zelo dobro pozna. Opozarja na težave, ki jih tudi v svetu dobro poznamo, in na to, da so nujne določene od-
ločitve, ki jih bo ustanovitelj moral sprejeti.
V čem je trenutno največja težava doma?
Edina odgovorna oseba za poslovanje zavoda je zaradi resnih težav z zdravjem že od začetka poletja v bolniškem staležu. Tudi z ministrstva smo dobili opozorilo, naj svet zavoda skuša poiskati nekoga, na kogar bo ravnateljica Milena Čanžek prenesla pooblastila. Sam sem se močno trudil, a žal brez uspeha. Med zaposlenimi ali člani sveta zavoda se nihče, ki bi po strokovnih izkušnjah te naloge lahko prevzel, noče spustiti v takšno avanturo. Ravnateljica sicer tudi zdaj opravlja najnujnejša opravila, vendar zaradi zdravja ne zmore več kot res tisto najnujnejše. Glede na razmere v zavodu bi bilo dela za več kot enega povsem zdravega človeka. Zato sem prejšnji
teden ministrstvo zaprosil, naj, če želi speljati likvidacijo pravne osebe v duhu Zakona o gospodarskih družbah imenuje likvidacijskega upravitelja. Ta bo imel veliko dela, da bo postopek izpeljan skladno z zakonom in na drugi strani tudi pričakovanji mesta in uporabnikov.
In odgovor?
Zaenkrat ga še ni, a od 1. septembra je dom uradno brez podpisnika in zelo velika težava dijaškega doma je to, da ga nihče ne vodi.
Jabolko, v katero ste spomladi zagrizli, je res kislo, kajne?
Ker ne izhajam iz javnega sektorja, sem pomoč iskal pri zaposlenih v občinski upravi, kar sicer ni običaj. Tako uradniki kot župan Bojan Šrot problematiko poznajo in se zavedajo, kako pomembno je, da v mestu ohranimo dejav-
nost dijaškega doma. Občina sodeluje z ministrstvom, a to mora sprejeti odločitve. Celje je ponudilo, da prevzame v last in upravljanje vsaj del kompleksa in ga z lastnim denarjem tudi obnovi in opremi tako, da bo primeren za bivanje študentov.
Vendar brez prevzema dolgov ...
Seveda, saj gre za dolgove iz poslovanja. Ne znam si predstavljati, da bi Celjani s svojim denarjem pokrivali slabe odločitve oziroma neaktivno politiko ministrstva, ki je odgovorno za poslovanje te pravne osebe.
Kaj torej lahko dijaki in študenti v domu pričakujejo v naslednjih mesecih?
Po informacijah, ki jih imam, a so še neuradne, saj zavod še ni prejel nobenega sklepa, naj bi to šolsko leto skušali izpeljati čim bolj normalno. Za prihodnje šolsko leto pa ne bo objavljen razpis za vpis v dom, saj naj bi se do septembra končal postopek likvidacije. Za dijake in študente, ki trenutno bivajo v domu, se torej ne bo nič spremenilo. Želim pa si, da bi čim manj občutili težave doma.
Koliko je svet zavoda vpet v reševanje težav?
Imamo dva sogovornika - poslovodstvo zavoda in ustanovitelja. Žal je ravnateljica v bolniškem staležu, v poslovne knjige in dnevno poslovanje zavoda nimam vpogleda. Poleti sem bil dvakrat na ministrstvu in občutek imam, da se tam dobro zavedajo potrebe po tej dejavnosti v Celju. Gre za dijake in študente, zato upam, da bo z novim šolskim in študijskim letom ohranjena.
A do konca leta bo treba preživeti. Ali bo zavod uspel zagotavljati denar za redno pokrivanje stroškov?
Kdo bi vedel ... Težava je tudi v tem, da država dejavnost financira po glavarini, dijaški dom pa je bil grajen za več kot 500 dijakov. Zavod sicer s pripravo približno 400 malic dnevno služi tudi na trgu, a finančne težave izvirajo iz tožb v preteklosti, objekt je energetsko potraten in z obupno zastarelo opremo. Neplačani računi se nabirajo. Dijaki so na prvem mestu in zaposleni se trudijo, da bi težave v zavodu čim manj občutili. A zdaj gre tudi za to, da jih ne sme zebsti, dnevno je treba zagotavljati hrano in če se samo enkrat zalomi pri obrokih za zunanje dijake, lahko zavod izgubi še te.
IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA
NA KRATKO
Hmeljarji dočakali »likof«
ŽALEC - Hmeljarji ob koncu obiranja hmelja vsako leto v Petrovčah pripravijo prireditev Hmeljarski likof, na kateri simbolično potegnejo črto pod sezono. Nič drugače ni bilo v soboto.
Letošnji pridelek je na prireditvi ocenila Irena Friškovec, strokovnjakinja za hmeljarstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici. Hmelj je letos na 1.159 hektarjih površin pridelovalo 136 hmeljarjev. Vremenski pogoji pridelovalcem niso bili naklonjeni. Sezono so namreč zaznamovali hladna pomlad in toča v začetku maja ter vroče, suho poletje. Kljub temu, da morajo hmeljarji letino prijaviti do 15. oktobra, so že znani neuradni podatki o pridelku. Letošnja letina bo kot kaže druga najslabša v zadnjih desetih letih. Na hektar je kmetom uspelo namreč pridelati zgolj tisoč kilogramov hmelja. Na srečo je cena hmelja nekoliko višja, kot je bila v preteklih sezonah.
ŠO
Pihalni orkester postal stoletnik
RADEČE - Kulturno društvo Pihalni orkester Radeških papirničarjev (PORP) letos obeležuje sto let. Pomemben jubilej bodo obeležili na današnji slavnostni akademiji v tamkajšnjem domu kulture.
Godba se je v Radečah začela razvijati sočasno z razvojem drugih kulturnih društev, ki so ob gledaliških predstavah in drugih prireditvah potrebovala spremljavo glasbenikov. Resnejši začetki segajo v leto 1910, ko je skupina fantov začela zbirati denar za nakup glasbil, na pomoč pa jim je priskočil dobrotnik Gutmansthal-Benvenuti, ki jim je podaril 12 glasbil. Danes PORP predseduje Tomaž Režun, dirigira pa mu akademski glasbenik Matic Titovšek. Med večjimi koncerti 45-članskega orkestra je vsako leto božično-novoletni koncert, na svoj koledar pa redno uvrščajo tudi gostovanja po Evropi skupaj z radeškimi mažoretkami. Ob stoletnici so izdali zbornik o zgodovini godbe, jubilej pa bodo proslavili še s sobotnim koncertom v tamkajšnji športni dvorani.
TV
Podelili bodo zlate paletke
DOBJE - Jutri bodo v prostorih Osnovne šole Dobje na ogled postavili dela, ki so nastala na Likovni koloniji Dobje 2013 konec septembra. Ustvarjalcem bodo ob tem podelili priznanja, in sicer bronaste, srebrne ali zlate paletke.
Likovne kolonije so se udeležili učenci in njihovi mentorji iz osnovnih šol Dobje pri Planini, Planina pri Sevnici in Slivnica pri Celju, ki jih je poleg ravnateljice gostiteljske šole Suzane Plemenitaš pozdravila tudi organizatorka kolonije učiteljica Frančiška Hvalc. Ideje za ustvarjanje so udeleženci dobili ob poslušanju Legende o nastanku Dobja, ki jim jo je prebrala avtorica te pesnitve Marija Plemenitaš. Motive pa so ustvarili v različnih tehnikah, izbirali so lahko med oblikovanjem gline in slikanjem s temperami, svinčnikom, voščenkami ter barvicami. To soboto pa bodo v Osnovni šoli Dobje pripravili še slavnostno odprtje energetsko prenovljene šolske zgradbe.
TV
V spomin
VRANSKO - Zveza borcev NOB Žalec, ki združuje 14 krajevnih organizacij v Spodnji Savinjski dolini, je v soboto dopoldne na Čreti pripravila tradicionalno proslavo v počastitev frontalne bitke partizanov z nemško vojsko na štajerskem oktobra 1941. Slavnostni govornik je bil brigadir Dobran Božič, načelnik general štaba Slovenske vojske.
Predsednik žalske zveze borcev Marjan Turičnik je prepričan, da je bitka danes pomembna tako z zgodovinskega kot vojaškega vidika. Spopad na Creti je bil namreč na Štajerskem prvič frontalnega značaja. Partizanom pa je po celodnevnem boju, kljub temu, da so bili veliko šibkejši, zaradi zelo dobrega strateškega položaja le uspelo premagati veliko močnejšega sovražnika, organizirano nemško vojsko.
ŠO
Vodstvo Festivala Velenje ostaja
VELENJE - Javni zavod Festival Velenje bo najverjetneje še naprej vodila dosedanja direktorica Barbara Pokorny.
Mestna občina Velenje je konec avgusta objavila razpis za mesto direktorja Festivala Velenje. Na razpis se je prijavila le dosedanja direktorica Pokornyjeva. Svet zavoda jo je za direktorico potrdil 10. septembra, uradno pa jo bodo imenovali mestni svetniki na seji 22. oktobra. Mandat direktorice traja pet let.
ŠK
NA KRATKO
Zadnja delovna akcija
BRASLOVČE - Ribiška družina Šempeter, ki upravlja z ribnikom Preserje, je v soboto v njegovi okolici pripravila zadnjo letošnjo delovno akcijo. Od konca marca do začetka oktobra se jih je zvrstilo kar dvajset.
V	povprečju šest članov ribiške družine, v katero je sicer včlanjenih okrog 200 spodnjesavinjskih ribičev, je v okviru delovnih akcij kosilo travo, pospravljalo okolico ribnika, odpravljalo posledice poplave in vetroloma ter s tem skrbelo za urejeno okolico. Ribnik Preserje je namreč s svojima manjšima bratoma priljubljena točka za ribarjenje vse leto in tako predstavlja središče ribiškega turizma v braslovški občini. V prvem, največjem ribniku lahko ribiči ulov obdržijo, v drugih, manjših dveh ga morajo izpustiti, saj zanju velja sistem ujemi in spusti. Kot ugotavljajo v šempetrski ribiški družini, število ribičev, ki prihajajo iz vse Slovenije, na žalost v zadnjih letih upada, predvsem zaradi gospodarske krize.
ŠO
Spomin na Zreške kovače
ZREČE - Koncert Mestu za praznik so posvetili 50-letni-ci zadnjega nastopa narodnozabavnega ansambla Zreški kovači. Ti predstavljajo za Pohorce nekakšne lokalne Avse-nike ali Slake, njihova posebnost je bila violina.
O Zrečah in Zrečanih so na prireditvi peli nasledniki Zreških kovačev, in sicer Novi mladi Zreški kovači, od domačih glasbenikov so prav tako nastopili Fantje izpod Rogle in ansambel Zreških 6. Zreških 6 ne nastopa več, vendar so se zbrali posebej za to priložnost. Med nastopajočimi so bili še družinska ansambla Gričnik in Hribernik, ljudski pevci in gledališka ter folklorna skupina. Prireditev, ki opozarja na 26 let, odkar so Zreče razglasili za mesto, sta pripravila občina in KS.
BJ
Pred zimo pomagajo
ŠTORE - Pred zimo, ki grozi najbolj revnim občanom, je krajevna organizacija Rdečega križa poskrbela za pomoč. V teh dneh bodo občanom, ki so po podatkih Rdečega križa najbolj ogroženi, razdelili trideset paketov ozimnice.
Pakete so kupili s pomočjo denarja, ki so ga zbrali na prvem dobrodelnem koncertu Še imamo upanje, ki je bil januarja v kulturnem domu v Štorah. Zbranih je bilo 1.480 evrov. Prvih trideset paketov hrane so občanom razdelili spomladi, nato so ob začetku šolskega leta pomagali učencem pri nakupu učbenikov, zdaj so na voljo še paketi ozimnice, ki jih bodo delno razdelili prostovoljci Rdečega križa. Vse to je omogočil na dobrodelnem koncertu zbran denar. V krajevnem Rdečem križu načrtujejo za januar nov dobrodelni koncert, ki bo v takrat že obnovljenem kulturnem domu v Štorah. Odbor za pripravo koncerta bo imel prvi sestanek jutri. Krajevna organizacija Rdečega križa v Štorah je bila ustanovljena v začetku lanskega leta.
BJ
Podčetrtku evropsko zlato
PODČETRTEK - Na evropskem tekmovanju Entente Florale je Podčetrtek prejel najvišje, zlato priznanje za splošno urejenost kraja (v kategoriji vasi). Za tako visoko priznanje ne zadostuje zgolj urejenost okolja.
Pred nekaj dnevi je bila v Belgiji slovesna podelitev priznanja Podčetrtku, kjer ga je v imenu občanov prevzel župan Peter Misja. V kategoriji vasi so zlato priznanje prejeli tudi Soll iz Avstrije, Clonegal z Irske in Etroubles iz Italije. Med mesti sta letos prejela zlato priznanje nemški Dresden in nizozemski Weert, nam najbližji Zagreb je prejel srebrno evropsko priznanje. Kraj Podčetrtek je pred tem leta 2000 prejel srebrno evropsko priznanje.
BJ
Predstavitev vrhunskega sestava
SOLČAVA - V cerkvi Marije Snežne so številni poslušalci v ponedeljek zvečer uživali na koncertu trobilnega kvinteta Festine Brass.
V	sestavu sodelujejo trobentača Jure Gradišnik in Franc Kosem, rogist Mihajlo Bulajic, pozavnist Mihael Šuler in tubist Johannes Ogris, tudi profesor v deželnem konzer-vatoriju v Celovcu. Festine Brass je osnovalo pet solistov slovenskih nacionalnih orkestrov, pet virtuozov na svojem glasbilu. Glasbeniki poleg orkestrske igre vztrajno iščejo nove možnosti nastopanja in iščejo izzive v solističnem ali komornem poustvarjanju pri nas ali v tujini. Vsak posebej že leta sodeluje s priznanimi mojstri trobilnih glasbil in se pridružuje interpretom na najvišji ravni, vsi skupaj pa so poslušalcem v Solčavi večer zapolnili s humorjem, spontanostjo, privlačnostjo in z dobro glasbo.	US
Med nagrajenimi kraji so tudi Slovenske Konjice, kjer so pred kratkim slovesno odprli prenovljeno staro mestno jedro.
V pričakovanju več tujih gostov
Na Dnevih slovenskega turizma o razvoju panoge, ki ima kljub krizi dobre rezultate
PODČETRTEK - Včeraj so se v Termah Olimia končali letošnji Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek v tej panogi. Ob tem so pripravili številne razprave, največ zanimanja pa je zbudila okrogla miza z naslovom Kako močno stavimo na turizem?
Rast števila turistov je bila v zadnjih letih v Sloveniji rekordna, panoga pa se zadnja leta sooča z vedno večjo izgubo predvsem na račun preteklih velikih naložb. Kako naprej, so se spraševali udeleženci okrogle mize, ki jih je uvodoma pozdravila pre-mierka Alenka Bratušek, ki je dejala, da je turizem eden od največjih ekonomskih in družbenih fenomenov današnjega časa in posega na mnoga področja človeškega življenja. S svojimi ugodnimi vplivi na gospodarski, družbeni in socialni razvoj je ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog ter eden izmed glavnih dejavnikov nacionalnega in regionalnega razvoja v Sloveniji.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik pa je s številkami podkrepil pomembnost panoge za slovensko gospodarsko sliko. Turizem namreč predstavlja 12 odstotkov BDP, lani je bilo zabeleženih
preko 9 milijonov nočitev, Slovenijo je obiskalo okrog 3 milijone turistov, ki so ustvarili 2 milijardi evrov prometa. Strategija razvoja predvideva 3 milijarde teh prihodkov do leta 2016, kar pomeni, da je panoga pomembna za dvig gospodarske rasti in za boljše življenje ljudi.
Več za promocijo
Zato so razumljiva pričakovanja turističnih delavcev, ki želijo, da država več denarja vloži v večjo prepoznavnost Slovenije. Kot je dejala Bratuškova, so tem željam deloma prisluhnili z dodatnimi 3 milijoni evrov
v rebalansu proračuna. Po besedah Stepišnika se zavedajo, da tako predvidenih 6 milijonov ni dovolj, saj turistični delavci razmišljajo o vsaj 20 milijonih evrov, toda tudi turizem deli usodo države in gospodarstva, je menil. Zdravko Počival-šek, direktor Term Olimia in predsednik Turistično-go-stinske zbornice Slovenije, razmišlja drugače. »Za letni vložek 20 milijonov evrov bi dobila država v proračun 130 milijonov evrov od DDV.« Od vlade tudi pričakuje, da bo več naredila za dostopnost z letalskimi povezavami, pa tudi z vlaki in avtobusi. Stepišnik je ob tem opozoril, da so v preteklosti v turizmu veliko vložili v zmogljivosti, zdaj pa je zanje treba najti vsebine, da da ne bodo prazne.
Med problemi, ki so jih izpostavili na okrogli mizi, je tudi prezadolženost turističnih organizacij, ki so v veliki meri še vedno v državni lasti in kar 85 odstotkov denarnih tokov gre za poplačilo obresti in kreditov. Več je treba narediti za sistemsko razdol-ževanje ali na kakem drugem modelu, po katerem bi banke spremenile svoje kredite v lastniške deleže.
TC
Foto: GrupA
V	Termah Olimia so minule dni pripravili tudi 60. gostinsko-turistični zbor s številnimi tekmovanji in razstavami.
V	torek je bila tam tudi zaključna prireditev Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna s podelitvijo priznanj najlepše urejenim krajem. Velenje je bilo v kategoriji večja mesta drugo za Ljubljano. Med zdraviliškimi kraji je slavila Rogaška Slatina, tretje so bile Zreče, med izletniškimi kraji pa je prvo mesto osvojilo Olimje. Med mestnimi jedri so Slovenske Konjice zasedle drugo mesto, podobno kot Nova Cerkev v kategoriji trških jeder, med vaškimi jedri pa je prvo mesto zasedla Ponikva.
V	kategoriji mladinskih prenočišč se je celjski MCC Hostel uvrstil na tretje mesto.
Gradbišče novega Pirhovega mostu v središču Vitanja na državni cesti, ki vodi skozi trg. Bodo dela ustavili, se je država res znašla v tako hudem finančnem položaju?
Država brez denarja, Vitanje brez mostu?
Negotova usoda Pirhovega mostu
NA KRATKO
Preveč lažemo
VOJNIK - V občini so pripravili osmi Teden prijaznosti in dobrih dejanj, ki je bil letos na temo dneva brez laži. »S to temo smo skušali vplivati, da bi v življenju čim manj lagali. O tem je treba več govoriti. Čeprav je res, da včasih resnica boli in da ima vsak svojo resnico,« pravi Mila Kočevar, predsednica Društva Izvir iz Nove Cerkve. Društvo je bilo glavni organizator.
Na okrogli mizi, ki jo je vodil pater Branko Cestnik, so sodelovali predstavniki šol in vrtcev, starši ter župan Beno Podergajs. Med drugim so ugotavljali, da je v programih šol in vrtcev za pogovore na temo življenja brez laži premalo časa. V petek so na temo dneva brez laži člani mladinskih društev in šolarji spraševali mimoidoče. Ti so jim večinoma povedali, da jim laganje ni všeč, vendar je vsakdanje. Zvečer si je bilo mogoče v vojniškem kulturnem domu ogledati film Ti, ti, lažnivec, ki pripoveduje o očetu odvetniku, ki ga vsak dan spremlja laž. Na sobotni zaključni prireditvi v Novi Cerkvi, kjer so nastopili otroci iz vrtcev in šol, so razstavili na to temo še njihove risbe. Prav tako so pripravili dobrodelno prodajo knjig za družino iz domače občine v stiski, ki ji želijo pomagati pri nakupu kurjave.	BJ
Kmetice so napisale knjigo
VITANJE - Društvo kmetic Lipa, ki povezuje 45 članic iz občine, je v nedeljo slovesno praznovalo 10-letnico društva. Ob tej priložnosti je izšla knjiga o starih običajih v različnih letnih časih, ki so jo napisale same.
Deseti rojstni dan društva so praznovali v dvorani vesoljskega centra, kjer ni manjkalo ljudskega petja, skečev in recitacij, ki so jih pripravile same s povabljenci iz bližnje Mislinje. »V tem desetletju smo se naučile, kako ohranjati doto prednikov,« je v govoru med drugim opozorila predsednica Jožica Kuzman. To so posebej dokazale s knjigo Skozi letne čase, v kateri so predstavile v besedi in sliki stare običaje, od košnje, žetve in »ko-žuhanja« do kmečke »ohceti«, praznovanja velike noči, božiča in pusta ... Njihovo pot skozi štiri letne čase spremlja sto receptov, od starejših ki so jih podedovale, do novejših z različnih tečajev in delavnic. Knjiga ima 180 strani. Kmeticam je na prireditvi čestital župan Slavko Vetrih, ki jim je za uspešno delovanje in zgledno sodelovanje z občino podelil priznanje.	BJ
VITANJE - V občinskem središču že čutijo hud finančni položaj, v katerem se je znašla naša država, ki na njihovem območju gradi nov most. Domačini mu pravijo kar Pirhov most. Kljub temu, da je približno tri četrtine dela opravljenega, se na občini bojijo, da bi dela lahko ustavili.
Z novim mostom v središču Vitanja, ki je postavljen višje, bo Hudinja na tem mestu bolj
pretočna. Doslej je namreč prihajalo ob večjih količinah vode do poplavljanja. Izvajalec Nivo naj bi delo po časovnem načrtu zaključil konec novembra, promet poteka začasno po zasilni obvozni cesti.
Čeprav se dela bližajo h koncu, so v občinski upravi močno presenečeni zaradi informacij, da se lahko zgodi, da bo že prej prišlo do prekinitve del. Vzrok je hud finančni položaj države, ki
ji zmanjkuje denarja, zaradi tega naj bi se bil izvajalec pri-moran z gradbišča umakniti. »Upamo, da informacije niso resne in da bomo s skupnimi močmi, sodelovanjem in treznimi dogovori uspeli izvesti investicijo do konca,« odgovarja župan Slavko Vetrih. »Prosimo, moledujemo in zahtevamo,« dodaja.
Gradnjo mostu spremljajo od začetka zapleti, povezani z denarjem. Pred začetkom
del je imel izvajalec, družba Nivo, težave s pridobivanjem bančne garancije, od junija potekajo dela nemoteno. Najprej so bistveno razširili sto metrov struge Hudinje, kar naj bi Vitanje na tej lokaciji obvarovalo pred stoletnimi vodami. Bregove so zavarovali s kamnitim in z betonskim zidom, nato so začeli graditi most.
BRANKO JERANKO Foto: BJ
Zaradi modemov so ogorčeni
VITANJE - Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij, ki so ga v tej občini pridobili pred dobrima dvema letoma, je pomembna pridobitev, vendar se pojavljajo težave. Nekatere občane zlasti razburja, da je ob udarih strele poškodovalo več modemov računalnikov, nekatere celo dvakrat. Ko je modem odpovedal drugič, so upravljavcu morali celo plačati.
O tem so govorili tudi na zadnji seji občinskega sveta, ko je bil na dnevnem redu pogovor z direktorjem upravljavca omrežja, družbe Tri-tel. Direktor družbe Miran Mihačevič iz Ljubljane je na kratko predstavil delovanje omrežja, vendar so svetniki opozorili predvsem na težave z modemi. Mihačevič jih je opozoril, da morajo občani naprave v času slabega vre-
mena, ko grozijo udari strele, obvezno izklapljati. Modemi so last upravljavca, družbe Tritel, ki dela ob prvi zamenjavi modema ni zaračunal, ob drugi zamenjavi so morali občani plačati dobrih sto evrov za stroške dela. To je občane razjezilo, saj jim pri operaterjih tega ne zaračunajo. Direktor Tritela tega ni izrecno pojasnil, odgovoril je le, da je med upravljavcem in operaterjem razlika. Svetniki so se prav tako pritoževali, da morajo občani, če jim sistem odpove na petek, na odpravo napake čakati do ponedeljka.
Po dolgotrajni razpravi se je občinski svet odločil, da mora Tritel v prihodnjih mesecih pripraviti rešitve in z njimi občinski svet seznaniti najpozneje do marca. Vitanjčani predvsem pričakujejo, da jim stroškov za-
menjave modemov ne bo treba plačevati. V tej občini so zgradili širokopasovno omrežje kot šesta slovenska občina in to s
Občani Vitanja so prav tako nezadovoljni zaradi izpadov omrežja, ki so se pojavljali od začetka junija do začetka oktobra. Iz družbe Tritel, ki je upravljavec omrežja, so v ponedeljek (po četrtkovi seji občinskega sveta) poslali obvestilo, da so za izpade krivi odklopi električnega napajanja v osnovni šoli, kjer je centrala širokopasovnega omrežja. V šoli, kjer so med počitnicami opravljali energetsko obnovo, so odklope opravljali nenapovedano in brez soglasja upravljavca omrežja.
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si
pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Na razpisu je bil Tritel edini ponudnik.
BRANKO JERANKO
Slabe obmejne ceste
BISTRICA OB SOTLI - Občina obsežno obnavlja ceste v vaseh na območju cerkve sv. Križa in povezave med Hrastjem ter Črešnjevcem.
Obnovili bodo petnajst kilometrov cest. Nekatere so bile asfaltirane celo pred tremi desetletji, druge so še makadamske, vse je dodatno poškodovala huda zima. Vrednost del, ki jih opravljajo s pomočjo evropskega denarja za obmejna območja, znaša okoli šeststo tisoč evrov.
BJ
Novo vodstvo v ZD Laško
LAŠKO - Vršilka dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Laško bo odslej mag. Janja Knapič iz Laškega. Tako je na seji minuli torek odločil svet zavoda omenjenega ZD.
Kot smo že poročali, so na zadnji seji občinskega sveta svetniki dali soglasje k razrešitvi direktorice zdravstvenega doma mag. Branke Bugarin, ki je mandat nastopila aprila. Predsednik komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Janko Cesar je takrat pojasnil, da so se za nezaupnico odločili predvsem zato, da bi varovali interese zdravja bolnikov in pretrgali nevzdržne odnose med direktorico na eni in zaposlenimi na drugi strani. Kot je po povedala predsednica sveta zavoda ZD Laško Jelka Markovič Grahek, dr. med., zaposleni od vršilke direktorice pričakujejo predvsem posluh za sodelovanje s strokovnimi organi ZD - strokovno vodjo in strokovnim svetom. Tako bodo lahko tudi v kriznih časih, ZD namreč od leta 2008 posluje z izgubo, delali strokovno in varno za njihove zavarovance.
TV
NA KRATKO
Nesojena ljubezen v kamnu in steklu
ROGATEC - V dvorcu Strmol je od konca prejšnjega tedna na ogled nova razstava. Umetnik iz Bistrice ob Sotli Franci Černelč na njej na svojevrsten način prikazuje nesrečno ljubezen Friderika in Veronike.
Nesojeno ljubezen med grofom iz rodbine Celjskih in lepo Veroniko je Franci Černelč upodobil v kamnu in steklu. Razstavo sestavlja šest steklenih skulptur in štiri kamnite, zgodbo pa umetnik pripoveduje izključno skozi poteze obraza. Iz prefinjeno izklesanih portretov z zaprtimi očmi je mogoče razbrati doživljanje obeh likov. Černelč je razstavo Friderik in Veronika, ki je že bila na ogled tudi v Podsredi, pripravil v sodelovanju z Društvom steklarjev Slovenije, z njo pa želi med drugim opozoriti na zgodovino slovenskega naroda in pomen njenega boljšega poznavanja..
AD
Bo revizija odnesla kolesarsko stezo?
ROGAŠKA SLATINA - Del daljinske kolesarske povezave med Slovensko Bistrico in Čatežem, ki jo gradi Direkcija RS za ceste, bo potekal tudi po slatinski občini. Odločbo o sofinanciranju Evropske unije za del steze mimo Vonarja je direkcija že prejela, a izvedba projekta bi kljub temu lahko bila grožena.
Odločba o sofinanciranju skoraj deset kilometrov kolesarske steze, ki naj bi povezala Rogaško Slatino in Podčetrtek, v večini pa bi potekala ob precej prometni cesti mimo Vonarja, je bila izdana že konec lanskega leta. Direkcija je na javnem razpisu zatem izbrala izvajalca del, a pogodbe ni mogla podpisati, saj sta bila julija vložena dva zahtevka za revizijo. Rešuje ju državna revizijska komisija, ki je, kot so nam sporočili z direkcije za ceste, enemu zahtevku že ugodila in tako razveljavila naročnikovo odločitev, drugi zahtevek pa še ni rešen. Če izvajalec ne bo znan v kratkem času, bi lahko bilo po napovedih direkcije sofinanciranje Evropske unije ogroženo in v vodo bi lahko padlo več kot pet milijonov evrov pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt, pri katerem sta vseskozi tesno sodelovali tudi občini Rogaška Slatina in Podčetrtek, je sicer ocenjen na 6,3 milijona evrov.
AD
Več kanalizacije
DOBRNA - V občini se pripravljajo na gradnjo kanalizacije za del dveh naselij, Klanc in Vrh nad Dobrno. Po javnem razpisu je sledilo odpiranje ponudb.
Za naložbo so gradbeno dovoljenje pridobili lani, delati naj bi začeli še letos in dokončali konec julija prihodnje leto. Ocenjena vrednost naložbe znaša v celoti več kot osemsto tisoč evrov, od česar je več kot polovica evropskih sredstev. V občini Dobrna imajo kanalizacijo zgrajeno v središču in delih Lokovine, Pristave in Vinske Gorice. Čistilno napravo, ki jo imajo že dolga leta, so pred nekaj leti posodobili.
BJ
Kinu slabo kaže
SLOVENSKE KONJICE - V kinu sta bili v soboto in nedeljo prvi jesenski predstavi, vrteli so animirano komedijo, ki jo je mogoče predvajati na klasičnem 35-milimetrskem traku. Zaradi energetske obnove kulturnega doma bo kino, kot vse kaže, v prihodnjih tednih zaprt.
Konjiškemu kinu nasploh slabo kaže. Velike ameriške družbe nudijo filme le še v digitalni tehniki, za kar je treba kupiti digitalno opremo. Po predračunu, ki so ga pridobili v Slovenskih Konjicah, bi stal digitalni projektor, skupaj z ostalo opremo, od sto do sto deset tisoč evrov. V konjiškem kinu beležijo na splošno, podobno kot drugod po naših krajih, slab obisk. V Konjicah deluje mestni kino v sklopu splošne knjižice, kjer računajo, da bi za nakup digitalne opreme poskrbela občina.
Brez digitalne opreme so prav tako v Rogaški Slatini, kjer vrti filme v kulturnem centru najemnik, občina pa kandidira za nakup digitalne opreme na enem od razpisov. Kinu dobro kaže edino v Šmarju pri Jelšah, kjer so nabavili digitalno opremo v sklopu celovite prenove kulturnega doma, ki bo dokončana v začetku prihodnjega leta. Na digitalno prihodnost so slabo pripravljeni celo v Ljubljani, kjer imata v Koloseju od trinajstih dvoran digitalno opremo komaj dve.
BJ
S strupi bo treba živeti še naprej
Kot kaže, ne bo evropskega denarja za sanacijo degradirane Celjske kotline
CELJE - O tem, da je Celjska kotlina potrebna celovite ekološke sanacije, so mnenja enotna. Vprašanje pa je, kje dobiti denar zanjo. Načrti, da bi za to dobili evropska kohezijska sredstva, so zaenkrat padli v vodo. To je bilo mogoče slišati na javnem pogovoru o sanaciji Celjske kotline, ki ga je organiziral evropski poslanec Ivo Vajgl, sodelovali pa so nekateri okoljski strokovnjaki, predstavniki civilnih iniciativ, mestne občine in občani.
Strokovne podlage za pri- ma na različnih področjih pravo sanacijskega progra- so pripravljene, prav tako
osnutek odloka, ki predvideva ukrepe, ocenjene na 25 milijonov evrov za obdobje desetih let. Tako je prizadevanja stroke povzela Cvetka Ribarič Lasnik iz celjskega Inštituta za okolje in prostor. Največji problem so po opravljenih analizah onesnažena tla, je povedal mag. Marko
Del območja Stare cinkarne, kjer mora celjska občina rešiti problem izkopane nevarne zemljine. Toda ostale površine bodo ostale enako nevarne in bodo čakale na boljše čase.
Kdaj vsaj območje Stare cinkarne?
Septembra so v mestni občini pregledali ponudbe, ki so jih prejeli na mednarodni razpis za izvedbo predelave oziroma odstranitev onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne, a izbor izvajalca še ni končan.
Gre za 13.600 kubičnih metrov izkopanega materiala, ki je ostal ob urejanju kanalizacijskega omrežja. Ker rešitev terja tudi Evropa, ki grozi s kaznimi, so v Celju s prvim rebalansom proračuna spomladi na poldrugi milijon evrov povečali znesek denarja za te namene. Kljub temu, da je denar zagotovljen, letos ne bo porabljen. V Celju so prejeli pet ponudb, in sicer od podjetij Ekorel, Saubermacher Slovenija, Vekton, STonex in Gorenje Surovina. Cene so bile zelo različne; od malo manj kot 1,1 milijona evrov do malo več kot 5,6 milijona. Trije ponudniki bi zemljino odpeljali, dva bi jo predelala na območju. Kako, ob objavi razpisa v mestni občini niso spraševali, prav tako niso zahtevali posebnih referenc od po-
nudnikov. Kot pravi župan Bojan Šrot, so želeli dobiti le »najbolj ekonomično in 120-odstotno okoljsko sprejemljivo rešitev«. Kot naročnik so odločitev o tem, komu zaupati izvedbo javnega naročila, že sprejeli, z njo seznanili ponudnike, a vse dokler ne bo pravnomočna, o izbranem izvajalcu ne želijo govoriti. Vendar bo ta pred začetkom dela na terenu moral pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in v primeru, da bo predelovalec zemljine, še tehnično soglasje za predelan odpadek. Rok za izvedbo del je določen na 9 mesecev in tudi če bo pogodba z izbranim izvajalcem podpisana ta mesec in bo ta pridobil okoljevarstveno dovoljenje, lahko glavnino del pričakujemo spomladi. Dotlej pa bodo v Celju zemljino še naprej prekrivali z zaščitno folijo. In tudi to ni poceni; folija zdrži približno mesec, vsakič pa prekrivanje stane 3 tisoč evrov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zupan z ljubljanske biotehniške fakultete, kjer se nič ne vidi in se problema niti ne zavedamo. Posebej kritično je območje Stare cinkarne, od koder se s 17 ha onesnažene zemlje dviga prah in izplavljajo strupene snovi v potoke in podtalnico. Na zaskrbljujoče podatke o onesnaženosti je opozoril tudi Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja.
Celje bo v prihodnjih mesecih moralo rešiti problem zemljine na območju Stare cinkarne, s čimer bo veliko denarja vložilo v projekt, ki ne bo rešil ničesar, je bilo mogoče slišati v razpravi. Nelogično je namreč, da izkopane zemljine na sicer zelo onesnaženem območju ne smejo nazaj zakopati.
Za zgled
protipoplavni
ukrepi
Zaradi opozoril iz Bruslja so se letos začele malo bolj resne razprave o sprejetju odloka o sanaciji Celjske kotline, je povedala Ribarič Lasnikova, vendar morajo biti ob sprejetju takega dokumenta predvidena tudi sredstva. Ker kohezijskih po podatkih z ministrstva za kmetijstvo in okolje naj ne bi bilo, ostanejo še sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, ki pa jih je občutno premalo za tako drage posege. Ostale občine v Savinjski regiji se verjetno niti ne bi strinjale, da bi svoj razvojni denar namenile za sanacijo v Celju. Kot je nazorno povedal Roman Kramer, nekdanji vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, občine ne uspejo niti kolesarske steze skupaj narediti. Naprtiti celotne stroške občini Celje bi bilo po njegovem krivično in bi pomenilo, da se je država odločila, da sanacije pač ne bo. Čeprav je prepričan, da bi lahko iz Evrope dobili denar, če bi imeli sposobne pogajalce. Podobno je bilo pri reševanju poplavne varnosti, kjer je bilo prav tako mogoče slišati, da ni denarja, zdaj pa se stvari vendarle urejajo. Tudi dr. Pavle Gantar se je strinjal, da stara bremena pripadajo vsem, ne le eni občini, so pa lahko degradirana območja močna središča razvoja, toda šele potem, ko so ekološko sanirana.
Zato so se udeleženci v razpravi zavzeli za to, da bi evropski poslanec Ivo Vajgl v Bruslju pomagal pri iskanju sredstev za sanacijo Celjske kotline, sam pa je to pomoč tudi obljubil.
TATJANA CVIRN
Obstoječa lekarna pri Zdravstveni postaji Rogaška Slatina bo, kot upajo številni, kmalu postala preteklost. Nadomestila jo bo nova stavba, kjer bo na voljo tudi dovolj parkirnih prostorov. Pomanjkanje le-teh ob sedanji stavbi namreč pesti mnoge občane.
Skoraj že nova lekarna
Revizija kmalu umaknjena?
ROGAŠKA SLATINA - Številni občani se sprašujejo, ali bo mesto vendarle dobilo dolgo načrtovano novo lekarno. Zapleti trajajo že približno štiri leta in še vedno jim ni videti konca. Izvedbo projekta trenutno zavira vložena revizija postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Nova lekarna naj bi zrasla pri slatinski zdravstveni postaji, ob njej pa tudi podzemna parkirna hiša Promenada s 43 parkirnimi mesti. Projekt izvajajo po principu javno-zasebnega partnerstva. Glavni plačnik bo javni zavod Celjske lekarne, Občina Rogaška Slatina naj bi zagotovila 25 odstotkov vrednosti parkirne hiše, v kateri bo omogočeno brezplačno parkiranje, zasebni partner pa naj bi prispeval 35 odstotkov vrednosti parkirne hiše
in poslovne prostore nad lekarno.
Pogajanja niso obrodila sadov
Zgodba ima dolgo brado in je precej zapletena, a glavno jabolko spora je postavitev objekta praktično na meji s sosednjo stavbo, apartmajsko hišo Vila Golf. Kljub večletnim pogovorom in pogajanjem dogovor o višini odškodnine ali odmiku objekta od Vile Golf ni bil sklenjen. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pravi, da so imeli nekateri lastniki zahteve, ki jih nikakor ni mogoče izpolniti, po besedah predstavnice lastnikov Andreje Flucher pa se je bilo 39 etažnih lastnikov na določeni točki pogajanj pripravljenih pogoditi za 730 evrov odškodnine za enoto, česar pa vlagatelj ni
sprejel. Lastniki v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja niso sodelovali, a so že pred časom zahtevali obnovo postopka, saj so šele po izdaji gradbenega dovoljenja izvedeli, da bo objekt stal praktično na meji med parcelama. A njihov zahtevek je bil tako na prvi kot na drugi stopnji zavržen, ker so zahtevo vložili prepozno. »Kako bi jo vložili pravočasno, če sploh nismo bili obveščeni o izdaji gradbenega dovoljenja?« se sprašuje Flu-cherjeva.
Umaknjen od parcelne meje
V začetku letošnjega leta je tako 12 solastnikov izkoristilo še eno pravno sredstvo, vložili so zahtevo za revizijo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, pri čemer opozarjajo na to, da zazidalni
načrt ni bil sprejet po postopku občinskega podrobnega prostorskega načrta. Celjske lekarne so medtem projekt nekoliko spremenile in objekt za dobra dva metra odmaknile od parcelne meje. Župan Kidrič pričakuje, da bo to zadostovalo za umik zahteve za revizijo, o kateri naj na občini ne bi bili obveščeni, in da bo pot do začetka gradnje kmalu vendarle odprta. Andreja Flucher je povedala, da je za spremembo projekta izvedela šele iz gradiva za sejo občinskega sveta in da je ostalim lastnikom že predlagala umik revizije. Na njihove odgovore še čaka. Mi pa še čakamo na pojasnila Celjskih lekarn. Na njihov javni razpis naj bi prispeli ponudbi dveh zainteresiranih zasebnih partnerjev.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
_	I • • V V	V	I IV
Za parkirišče z garažno hiso
CELJE - Z drugim rebalansom občinskega proračuna je predvidenih tudi nekaj zamenjav oziroma dodatnih nakupov zemljišč na območju mestne občine. Predvideni odhodki iz proračuna se tako povečujejo za 1,2 milijona evrov.
Kot je že ob obravnavi poudaril župan Bojan Šrot, še vedno ni nujno, da bodo vsi posli sklenjeni letos, a najverjetneje bodo do konca leta podpisane menjalne pogodbe med mestno občino in ministrstvom za notranje zadeve. Gre namreč le za formalno ureditev lastniških razmerij za zemljišča, ki so bila v praksi zamenjana že pred leti, torej za vadbišči psov v neposredni bližini centra za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku in
na Lopati ter za parkirišče pred poslopjem policijske postaje. Predviden je še nakup zemljišča ob železniških tirih v bližini proizvodnih prostorov Štore Steel na Teharjah za industrijsko cono. Ob tem je v proračunu tudi 430 tisoč evrov za nakup zemljišča na območju med Cankarjevo ulico, Krekovim trgom, Ulico XIV. divizije in Gubčevo ulico, kjer naj bi uredili javno parkirišče z garažno hišo. Ker je lastnik precejšnjega dela zemljišča republiški stanovanjski sklad, morda tudi tega zemljišča ne bo treba v celoti odkupiti, temveč ga bodo vsaj del lahko zamenjali za kakšno drugo zazidalno zemljišče.
IS
Rojstni dan čebelarja
LJUBNO - Pred kratkim je 102. rojstni dan praznoval najstarejši občan Franc Lesjak, ki je tudi najstarejši Zgor-njesavinjčan.
Ob častitljivi obletnici so mu voščili številni domačini, predstavniki društev in občine. Posebej so mu čestitali čebelarji, saj je v njihovih vrstah deloval dolga desetletja. Na tem področju se je ves čas izobraževal, do marsikaterega novega spozna-
nja pa je prišel tudi sam, saj je čebele in življenje v panjih skrbno spremljal in opazoval. Spoznanja si je tudi zapisoval in o čebelarjenju objavil kar nekaj člankov. Franc Lesjak, ki je poklepetal z vsemi obiskovalci, je verjetno najstarejši čebelar v Evropi. Nenapovedano se je pri slavljencu v družbi ljubenskega župnika Martina Pušenjaka ustavil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek.	US
NA KRATKO
Slikarji z najmlajšimi
MOZIRJE - Mednarodnega likovnega druženja slikarjev z naslovom 19. ex-tempore Mozirski gaj v organizaciji Kulturnega društva Jurij so se tudi letos udeležili slikarji iz cele Slovenije in zamejstva.
Umetniki so ustvarjali v gaju, prostorih Slomškove dvorane in na mozirskem trgu. Kot je poudaril Jurij Repenšek, ima likovno druženje tudi izobraževalno vsebino. Najbolj prisrčna so bila druženja slikarjev z otroki iz vrtca in šole. Delovno srečanje se je končalo z razstavo, predvidoma novembra pa bodo v Galeriji Mozirje postavili pregledno razstavo nastalih del.
US
Kompostnik pred dnevom spomina
REČICA OB SAVINJI - Pri pokopališču je nameščen nov 6-prekatni kompostnik, namenjen odlaganju odpadkov, ki nastajajo pri urejanju grobov.
Gre za odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, lesni pepel ..., iz katerih po postopku kompostiranja nastane humus. V občinski upravi opozarjajo, naj občani v kompostnik ne prinašajo odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, in naj vanj ne mečejo odpadlih sveč, plastike, betonskih in kamnitih delov.
US
Na zofi z Mišo Molk
PREBOLD - V občinski knjižnici se je včeraj začela druga sezona pogovornih večerov, imenovanih Večer na zofi. Na uvodnem srečanju letošnje sezone se je Janez Vedenik pogovarjal z dolgoletno televizijsko voditeljico Mišo Molk.
Večere na zofi pripravlja preboldska knjižnica v sodelovanju z žalsko območno enoto javnega sklada. Z njimi želijo v domače okolje pripeljati medijsko prepoznavne osebe, ki jih je v živo nekoliko težje srečati. Estradniki na zofi namreč povedo nekaj več kot ponavadi v intervjujih. V lanski sezoni so gostili Nežo Buh, Damjana Damjanoviča, Zorana Predina in Ireno Vrčkovnik.
ŠO
Svetniški denar za starejše
GORNJI GRAD - Pred časom je Tomaž Čretnik na seji občinskega sveta dal pobudo, da bi svetniki za projekt Starejši za starejše od vsake sejnine prispevali 5 odstotkov.
Tako bi podprli prostovoljce, ki sodelujejo pri tem projektu. V občinski upravi so pripravili ustrezen sklep, na osnovi katerega bo vsak svetnik, ki je glasoval za predlog, od sejnine namenil 3,92 evra za omenjeni projekt. Od prisotnih osmih svetnikov se je delu sejnine do konca mandata odreklo sedem svetnikov. Denar bodo nakazali društvoma upokojencev v Gornjem Gradu in Bočni.
US
Prevod kot poklon pisateljici
ŠENTJUR - Bralci bodo lahko odslej življenje razbojnika Guzeja spoznali še skozi povest pisateljice Ane Wambrecht-samer. Knjižnica Šentjur je namreč minuli četrtek predstavila prvo knjižno izdajo prevoda povesti iz leta 1925, ki je v nemškem jeziku izhajala kot podlistek v časopisu Cillier Zeitung.
Letos mineva 80 let od smrti Ane Wambrechtsamer, katere najbolj znano delo je knjiga Danes grofje Celjski in nikdar več. Pisateljica je nekaj časa živela na Planini pri Sevnici, kasneje pa se je s svojim pisanjem vedno znova vračala v domače kraje. V podlistku z naslovom Guzej: povest iz spodnještajerskega hribovja je avtorica življenje razbojnika opisala po ustnem izročilu domačinov, ki mu je dodala precej domišljije. V Knjižnici Šentjur so prevod ob podpori občine izdali v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine. Povest, ki je izšla v 2O0 izvodih, je prevedla Katja Kladnik.	TV
Odvisno od ljudi
LUČE - Združenje za trajnostni razvoj Luč je gostilo Gregorja Daneva in Mojco Bedjanič iz Zavoda Rs za varstvo narave, ki sta predstavila nekatere primere dobrih praks v slovenskem prostoru.
Tako sta predstavila varovana naravna območja na Pohorju in spodbujanje trajnostne rabe geoloških danosti v Karavankah. Gosta sta opozorila, da se predstavljenih primerov ne da preslikati v drugo okolje, ampak morajo ljudje sami ugotoviti, kaj v svoji okolici želijo. Zato sta s predavanjem želela le spodbuditi ljudi k iskanju rešitev za spodbujanje razvoja.
US
INFORMACIJE
13
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj
Stanje na računu dne 9.10. 2013:
n n u u
ein U £ U
Kje so tiste stezice
Pisalo se je leto 2003 in pričelo se je sodelovanje med Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah in takrat še Društvom ljubiteljev likovnih umetnosti Mavrica iz Rogaške Slatine, ki se je kasneje preimenovalo v Društvo ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica.
Vseh teh 10 let smo sodelovali vsako leto. Nekajkrat smo izvedli eno- ali dvodnevno likovno kolonijo ali pa gostili razstavo njihovih del. Vsekakor so bila vsa ta leta plodna in veseli nas, kadar je sodelovanje z raznimi društvi v lokalnem okolju na tako visoki ravni.
Letos obeležujemo okroglo obletnico sodelovanja in v ta namen bodo člani Mavrice izvedli enodnevno likovno kolonijo na temo Kje so tiste stezice. Slike, ki jih bodo ustvarili, bodo podarili Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, tako kot vse do sedaj, ko so jih ustvarjali v domu in krasijo stene naše hiše.
10-letnico sodelovanja bomo obeležili tudi s kulturno prireditvijo, na kateri bodo nastopili člani Planinskega pevskega zbora Polžki ter mlada plesalca Aljaž in Kristina.
Promocijsko besedilo
	
novitednil<	radio celje
I
Več o pogojih in pokroviteljih -rakcije na spletni strani I www.radiocelje.com .in na EaSboollju Novi tednik in Radio Celje.
Ponujamo
^ftWIUUWniBA'
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
»V ambulanti za zdravljenje bolečine med drugim izvajajo terapijo s tako imenovanimi blokadami perifernih živcev. Probolečinsko zdravilo vbrizgajo čim bliže živcu, po katerem se prenaša bolečina, in ga tako omrtvijo. Brez ultrazvoka to počnejo »na slepo«. Kot razlaga specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine Anton Jošt, se anesteziologi pri blokada orientirajo po določenih anatomskih točkah. Na podlagi izkušenj in znanja, kako priti do neke strukture v globini, napredujejo z iglo, dokler bolnik ne začuti določenih dražljajev ali dokler ne začne trzati mišica, ki jo oživčuje živec, ki ga želijo blokirati ...«
(Novi tednik, št. 44, 3. oktober 2013)
Pridružite se nam!
Je bolečina, ki mine. In je bolečina, ki ostane. So ljudje, ki morajo živeti z njo. Iz dneva v dan. Pomagajmo skupaj.
Akciji Za manj bolečin sta se že pridružila Društvo likovnikov Laško in Ženski nogometni klub Rudar Škale. Več o tem v prihodnjih številkah Novega tednika!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje,
SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Z akcijo Tefiafkai MiHtUiaiiriSki peS? dijake in starše že danes nagovarjamo k sodelovanju februarja 2014, ko bomo že tretje leto zapored izbirali naj maturantko, naj maturanta!
Novi tednik in Radio Celjetiga spremenita v dan najlepših sanj.
vo zamaturantski ples in to povsem brezplačno!
a uglajenega mladeniča:
Metražne tkaninepo izboru - Gloripops	Moška obleka Lambretta
Šivanje maturantske obleke - Barbara Repinšek- Delavnica mode	s srajco
Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin	in kravata Brasim - Kavalir
Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja	Striženje las - Hair center Darja
£
Mame in očetje , maturantskiplesjetudifinančnozahtevenzalogaj.Dovolite,davamgaolajšamo.
Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje.
Ime in priimek MATURANTKE			Ime in priimek MATURANTA
Naslov			Naslov
Šola			Šola
Telefon		Cd	Telefon
E-pošta			E-pošta
			
P.S
■ Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do_12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igre TečakafmaturantskjpnesO bomo razglasili 14. novembra 2013. na straneh Novega tednika!
14
KULTURA
Letos prvič skozi rešeto selektorja
Novačanova gledališka srečanja bodo postregla s šestimi predstavami
Jutri se bodo v kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje začela 21. Novačanova gledališka srečanja. Novost letošnjega festivala ljubiteljskih gledaliških skupin je, da je predstave, ki se bodo ob petih koncih tedna predstavile celjskemu občinstvu, izbral selektor, novinar in gledališki kritik Slavko Pezdir.
Izmed 26 prijavljenih je ne sodeluje v tekmovalnem izbral pet najboljših pred- delu programa.
stav ljubiteljskih gledaliških skupin - iz Medvod, Slovenske Bistrice, Trzina, Prebolda in Vrhovega. Za piko na i bo ob koncu srečanja, ko bodo razglasili tudi najboljšo predstavo, nastopila še gledališka skupina trno-veljske Zarje, ki na festivalu zaradi prednosti domačega občinstva že tradicionalno
Od angleškega Shakespearja do preboldskega Fritza
Kot prvi bodo jutri po slovesnem odprtju ob 19.30 nastopili člani KUD Fofite iz Medvod. Predstavili se bodo s pravljično komedijo Vihar Williama Shakespearja v režiji
Braneta Kraljeviča. Niz tekmovalnih predstav se bo nadaljeval že naslednji konec tedna (18. 10.), ko bodo nastopili člani KD Slomšek iz Slovenske Bistrice. Občinstvo bodo skušali prepričati s komedijo Burka o jezičnem dohtarju v režiji Nikolaja Vodoška. S predstavo so se predstavili tudi na letošnjem 52. Linhartovem srečanju v Postojni, kjer si je igralec Niko Turk prislužil matička za najboljšo moško vlogo festivala. Zadnji konec tedna v oktobru (25. 10.) bodo na odrskih deskah trnoveljske Zarje nastopili s predstavo Otroka
muh v režiji Tatjane Peršuh člani KUD Franca Kotarja iz Trzina. KUD Svoboda Prebold se bo za naziv najboljše predstave (8. 11.) potegovalo z dramo Rdeči kotiček domačega avtorja Ervina Fritza in v režiji Saša Juharta. Tekmovalni del bo sklenila predstava Žaba gleda in išče (15. 11.) avtorice in obenem režiserke Katarine Klajn iz Prosvetnega društva Vrhovo.
Odločitev v rokah občinstva
Tudi letos bo občinstvo vsaki predstavi dodelilo oceno od
Novačanova gledališka srečanja, festival ljubiteljskih gledališč, KUD Zarja Trnovlje prireja v spomin na znanega slovenska dramatika, novinarja, publicista, pesnika in pisatelja ter predvojnega politika Antona Novačana (18871951). Marsikomu je njegovo ime poznano po njegovem najbolj znanem gledališkem delu Herman Celjski.
1 do 5, zmagovalca pa bodo razglasili na slavnostnem zaključku. Posebna tričlanska komisija občinstva bo vsak konec tedna podelila tudi priznanje za igralca oziroma igralko večera. Poleg tekmovalnega dela bo KUD Zarja Trnovlje pripravil pester spremljeval-
ni program s krajšima slovesnostma v spomin Antona Novačana na njegovem grobu na vojniškem pokopališču in v rojstni hiši v Zadobrovi, gledališko delavnico o kostu-mografiji in okroglo mizo na temo letošnjih predstav.
ŠPELA OŽIR
Dijaške filmske vragolije
DIFIfest del srednješolskega festivala 3-KONS
Konec tedna se je začel Festival kratkega dijaškega filma DIFIfest, eden izmed dogodkov znotraj Festivala Kosovelovih štirih 3-KONS. Gre za sklop prireditev, ki jih za svoje dijake prirejajo štiri celjske šole iz Kosovelove ulice - srednja šola za gostinstvo in turizem, Gimnazija Celje - Center, ekonomska šola in srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije.
Na tridnevni video delavnici, uvodnemu delu DIFIfesta, je sodelovalo pet skupin srednješolcev, ki so v treh dneh posneli in zmontirali kratke videe. Prvi dan je vsa ekipa po predavanju o teoretičnih osnovah nastajanja filma odšla na teren, kjer je posnela video material, ki sta ga nato naslednji dan režiser in montažer iz vsake posamezne ekipe zmontirala v film. »Filmi vedno znova dosegajo višjo kakovost. Mentorji si prizadeva-
mo vsako leto nadgraditi video delavnico, zato vanjo vključujemo ljudi iz dejanske filmske produkcije,« pravi profesor in vodja delavnice Alen Pavšar, sicer priznan celjski filmar, ki trenutno snema celovečerni film Vloga za Emo.
Vseh pet filmčkov, ki so nastali ta konec tedna, se bo poleg ostalih šestih, ki so prispeli na natečaj DIFIfesta, jutri zjutraj v Mestnem kinu Metropol potegovalo za naslov najboljšega videa tako po mnenju žirije kot mnenju občinstva. Na večerni prireditvi, ki bo pomenila sklepni del festivala 3-KONS, v okviru katerega se bodo jutri skozi ves dan zvrstile različne delavnice in kulturno-dru-žabni dogodki v štirih šolah ob Kosovelovi ulici, bodo vse videe predvajali še enkrat in razglasili najboljše.
ŠO
Foto: Daša Šeligo
Mestni kino Metropol 9.-13. oktober 2013
Letošnji DIFIfest se je konec tedna začel s tridnevno filmsko delavnico, v kateri je pet skupin dijakov s celjskih srednjih šol posnelo pet kratkih filmčkov. Najboljšega bo žirija razglasila na jutrišnji sklepni prireditvi festivala 3-KONS.
Priporočamo
Velenjska umetnica in pedagoginja Nataša Tajnik Stupar bo nocoj (v četrtek) ob 19. uri v Galeriji Velenje odprla razstavo Re-Vizija, na kateri bo predstavila izbrana dela, ki so nastala v obdobju med letoma 2000 in 20l3. Razstava bo odprta do 30. novembra.
Razstava Re-Vizija je zasnovana kot pregled preteklega ustvarjanja Nataše Tajnik Stupar, vendar že naslov, ki ji ga je nadela avtorica, govori o tem, da ne gre le za nazaj usmerjen pogled. Kot je zapisal kurator razstave Vasja Nagy, je za dela Tajnik Stu-parjeve značilno lirično izražanje. Njena dela namreč ustvarjajo vtis potopitve v večdimenzionalen svet, v katerem se vse dogaja hkrati. Nagy še dodaja, da so po eni strani njene slike barviti vrtovi, v katerih si človekova duša spočije in se prerodi v njihovih izvirih, po drugi pa v njih najdemo vsakodnevne skrbi intimnega soočanja posameznika z zunanjim svetom.
ŠO
Naj knjiga Bukvarne Novega tednika
Že tretje leto v uredništvu Novega tednika pridno beremo. Vsak teden nekdo od novinarjev po lastni izbiri prebere in predstavi prebrano knjigo bralcem. In že štirikrat smo vam svoj izbor ponudili v glasovanje.
Izžrebana bralka Gizela Cvetko iz Rogaške Slatine je v naši bukvarni izbrala knjigo Beli oblak avtorice Mile Ko-čevar pod zaporedno št. 18 po priporočilu novinarke Saške T. Ocvirk, ki je na krajšem in zelo prijetnem »oddihu«, saj je povila že tretjega sinka. Morda ji bo uspelo vzeti v roke še kakšno knjigo, da nas bo ponovno navdušila s svojim izborom. Njeni sotrpini pa ... ja, nadaljujemo branje in pisanje v rubriki Bukvarna Novega tednika, ki jo prestavljamo v snopič Zgodbe s Celjskega. V njem namreč ponujamo še veliko drugačnega branja, v obliki intervjujev, portretov, reportaž in življenjskih zgodb, ki
jih na terenu izbrskajo naši novinarji in novinarke.
Dobila bo
Marinškovega
Tončka
In še besedo, dve o nagradi. Našo bralko bo razveselila
avtorja zagotovo pozna kot očeta velenjske Pike Nogavičke, ustanovitelja citrarske prireditve Prešmentane citre in humanitarne prireditve
Nagrajenka je Gizela Cvetko iz Rogaške Slatine
Anja Deučman, ki spremlja dogodke v Rogaški Slatini, kjer je Gizela Cvetko tudi doma. Odnesla ji bo knjigo Marjana Marinška z naslovom Tonček je prišel, ki jo podarja Celjska Mohorjeva družba. Večina
Bolero. Velenjčan, ki se je rodil na Kozjem in leta 2010 postal tudi častni občan te občine, je svojo zelo ustvarjalno življenjsko pot sklenil leta 2011.
UREDNIŠTVO
KULTURA
15
Z vokalno glasbo med zvezdami
Na festivalu Sredi zvezd žirijo najbolj navdušila fantovska skupina Sonus, občinstvo domača zasedba Cantemus
Žalec je bil v petek glasbeno obarvan. V Domu II. slovenskega tabora je bil namreč 11. festival acappe-lla skupin Sredi zvezd, na katerem je nastopilo pet vokalnih skupin iz vse Slovenije, med njimi tudi organizatorji festivala člani skupine Cantemus z Matjažem Kačem na čelu.
Po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali Mojmir Sepe, Samo Ivačič in Irena Vrčkovnik, se je najbolje odrezala fantovska skupina Sonus iz Oplotnice, ki je nedavno slavila tudi na celjskih vokalnih igrah. Drugo mesto so zasedli domačini, člani skupine Cantemus, in tretje ljubljanska skupina Male malice, za
Accappella glasba razvijala vzporedno s festivalom
Festival velja za enega prvih tovrstnih tekmovanj v Sloveniji. Vzporedno z njim so začele nastajati številne vokalne skupine, ki so nedvomno spodbudile razvoj acappella glasbe v Sloveniji. »Razvoj acappella glasbe je v vzponu, da bo ta glasba v Sloveniji dosegla vrhunec, pa ji manjka še kar precej,« pravi Matjaž Kač, eden glavnih organizatorjev in pobudnikov festivala. V Sloveniji se je namreč tovrstna vokalna glasba, pri kateri člani skupin ne navdušujejo le z glasbo, temveč tudi s
Pri accappella glasbi ni dovolj le navdušiti z glasbo, temveč je potrebno poskrbeti tudi za šov in izvirno koreografijo. Domača skupina Cantemus je po mnenju občinstva pristala na prvem mestu, strokovna žirija ji je dodelila drugo mesto.
katero je znano, da vedno znova navduši z duhovito obarvanim nastopom. Med nastopajočimi je najboljše izbralo tudi občinstvo. Nič presenetljivega ni, da se je na prvo mesto uvrstila žalska zaseda Cantemus in na drugo Sonusi. Vsako leto na festivalu podelijo tudi posebne nagrade. Sonusi so prijeli priznanje za najbolj izvirni prevod besedila in ljubljanska dekliška skupina Galllina za izvirno nit.
koreografijo in z izvirnostjo, začela razvijati tri desetletja kasneje kot v ostalih evropskih državah. Za naše razmere je tako vokalna glasba dobro razvita, drugače je, če pogledamo z evropskega in s svetovnega nivoja, kjer ustvarjajo skupine, ki se z »gojenjem« accappella glasbe ukvarjajo profesionalno. V Slovenija je bila do sedaj ena takšnih zgolj zasedba New Swing Quartet.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA

lAV
Med skupinami s Celjskega so redni gosti festivala tudi člani skupine Amadeus iz Šmarja pri Jelšah.
S Skrivnostmi navdušili na Zlati paličici
Potem ko so se člani KUD Zarja Trnovlje prejšnji konec tedna odlično odrezali na Linhartovem srečanju v Postojni, so se ta konec tedna dokazali še člani SLG Celje. Na 15. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mladino Zlata paličica so za otroško predstavo Skrivnosti prejeli kar dve priznanji.
Predstava Skrivnosti avtorice Jacqueline Wilson v režiji Mateje Koležnik je prejela nagrado za najboljšo otroško predstavo po izboru strokovne žirije in nagrado za najboljšo predstavo po izboru otroške žirije. Kot je zapisala strokovna žirija, v kateri so bili Matjaž Zupančič, Irena Matko Lukan in Petra Veber, predstavo odlikuje angažiran pristop k problemu nasilja v družini. Ta večkrat preslišana tema mladinskih predstav je uprizorjena v natančni in premišljeni režiji, ki gledalca brez odvečnih dekoracij, a z razvidnim gledališkim jezikom,
učinkovito uporabo mask in jasno dramaturško usmeritvijo opozori na aktualen in pereč problem zlorabe otrok, a tudi na njihove želje po ljubezni in prijateljstvu. Po mnenju otroške žirije je predstava čustvena, napeta, zanimiva in poučna. Govori namreč o resničnem življenju in nam pove, kaj vse se nam lahko zgodi in kako se na to pripraviti. Nauči nas, da se moramo imeti radi, ne glede na to, kaj si drugi mislijo o nas, in da nikoli ne smemo obupati.
Predstavo so celjski gleda-liščniki premierno uprizorili lanskega oktobra, govori pa o dveh trinajstletnicah, ena se pred nasilnim očimom in brezbrižno mamo zateče k babici, druga živi v premožni družini, a se z mamo ne razume, očeta, ki se vedno bolj vdaja alkoholu, pa je včasih imela nadvse rada. Nekega dne se deklici srečata in kljub socialnim razlikam postaneta dobri prijateljici.
ŠO, foto: Jaka Babnik
Z leve Aljoša Koltak, Minca Lorenci in Manca Ogorevc. V predstavi vsi odrasli liki nosijo ogromne maske. Ustvarjalci so jih na ta način želeli prikazati groteskno.
16
NAŠA TEMA
Varovanje naše skupne prihodnosti
Jezera kot navdih za turizem
Slovenija je ena vodno najbogatejših držav v Evropi. A to ne pomeni, da nam ni treba skrbno ravnati z vodo.
Kar 97 odstotkov vse vode iz javnega vodovoda načrpajo iz podzemnih virov. Spodbuden je podatek, da se količina prečiščene odpadne vode v zadnjih osmih letih povečuje. Od leta 2002 se je povečala za več kot 32 odstotkov.
Pasti ribiškega turizma
Letošnja sezona je šla po gobe
Veliki načrti ostajajo izziv
Poenotena turistična ponudba »Šmarjaka« še daleč?
Ribnik na Ljubnem ob Savinji je prava turistična točka, ob kateri se zadržuje vse več posameznikov. Zemljo za ribnik so člani ribiške družine odkupili in sami izkopali, tako da je njihova last, plačujejo pa vodno pravico. Ob ribniku je urejen lokal, kjer tako mimogrede postrežejo z imenitnimi ribami, uredili so prostor za piknike ... Prava idila, bi mogoče rekli, dokler ne prisluhnemo pripovedi gospodarja RD Ljubno Janeza Podkrižni-ka, bolj znanega kot Matica, kako zelo se turizem v praksi razlikuje od teorije.
RD Ljubno namreč upravlja zgornjesavinjski ribiški okoliš, ki zajema zgornji tok Savinje do Grušovelj, vključno z vsemi pritoki, in rečicama Lučnica in Ljubnica. Ljubenski ribiči veljajo kot eni večjih turističnih ponudnikov, saj se v njihovem okolišu ustavi ogromno ribičev iz tujine. Bolj prav bi bilo, če bi te besede zapisali v pretekliku - torej da so se ustavljali.
Kdo je pregnal tuje ribiče?
Zaradi izvajanja protipo-plavnih del na Savinji v Lučah je namreč šla po gobe letošnja sezona, s strahom pa se ozirajo tudi po Ljubnici, kjer so v ponedeljek začeli izvajati intervencijska dela. Ker gre za gojitveni potok in ker s 1. oktobrom zaradi drstenja rib ne bi smeli delati v vodi, bi jih morebiti lahko celo pregnali. O tem bodo razmišljali potem, ko se bodo ribe začele drstiti.
Sicer so o spomladanskih delih v koritu Savinje glasno opozarjali tudi tujci. Nenazadnje gre za denar iz EU, dela pa je, kot je znano, naročila država. »Izvajalci so v Savinji dobesedno kalili red in mir. Gostje, torej ribiči iz tujine, ki so prišli 1. aprila, ko se sezona začne, seveda niso lovili v kalni vodi. Vesti o tem, da je Savinja kalna v dolžini 20 kilometrov, so se seveda med tujimi ribiči hitro razširile. Tako smo izgubili april in maj, šele junij, ko so nehali delati, je bil nekoliko boljši. Potem nas je udarila suša, tako da ocenjujemo, da bomo imeli 40 odstotkov manj obiskovalcev in prometa.«
Izkupiček ribolovnic za ribe
V številkah to pomeni, da bodo zaslužili 40 tisoč evrov manj, kot so načrtovali. Večino tega s prodajo ribolovnic prislu-ženega denarja ribiči vlagajo nazaj v vodo. Letos so zaradi lanske poplave samo za nakup rib, ki seveda privabljajo tuje ribiče, namenili 60 tisoč evrov. Lani so prodali skoraj 3 tisoč kart oziroma ribolovnih dovolilnic, za koncesijo za Savinjo pa letno državi odštejejo 4 tisoč evrov. Da je ironija še večja, ribiči samo skrbijo za promocijo, saj v okviru zavoda za ribištvo nastopajo na petih večjih sejmih, predvsem v tujini, kar seveda tudi stane. Tako so ribiči ob vseh turističnih agencijah, organizacijah in združenjih tisti, ki sami skrbijo za svojo promocijo.
Plovba po Savinji trd oreh
Med letošnjimi problemi gospodar RD izpostavlja tudi prostore za piknike in poletne kopalce ob Savinji. Vemo, da je bilo izjemno vroče in da je v poletnih mesecih čista Savinja kar sama vabila na osvežitev in kopanje. »Tri tisoč ljudi je bilo za vodo, a nič ne moremo. Kradli so ribe, da jih čuvaji niso mogli sproti nadzirati. Opozarjali smo, vlagali pritožbe na pristojno ministrstvo, vendar se nič ne premakne.« Podobno kot se ne premakne več kot dve desetletji stara vojna med ribiči in kaja-kaši oziroma raftarji. Na tem področju velja zakonodaja iz začetka devetdesetih let, ki sicer določa splošna pravila igre, ki pa se jih večina ne drži. Podkrižnik je med svetlimi izjemami navedel samo Šport center Prodnik kot komercialnega ponudnika plovbe po Savinji. »Še večja težava kot ponudniki teh storitev v Zgornji Savinjski dolini so tuji rekreativni kajakaši, ki se po Savinji vozijo izven območij, ki so dovoljena po veljavni zakonodaji, ter tudi v času najhujše suše, ko je sicer vožnja zaradi prenizkega vodostaja prepovedana.« Problem je že dlje časa trd oreh tudi za Občino Ljubno, kjer so sicer sprejeli ustrezen odlok o plovbi po Savinji, ki pa so ga v Lučah zavrnili. In odlok je ostal v predalu.
US
Šmartinsko jezero v bližini Celja je z razgibano obalo in zanimivo okolico privlačna točka, ki bi - na primer v sosednji Avstriji - k sebi privabila številne turiste. A razlika med Avstrijo in Slovenijo je v tem, da je pri nas obetavna turistična prihodnost jezera zaenkrat le v načrtih, ki pa zadnja leta ležijo v predalih zaradi pomanjkanja denarja zasebnih investitorjev. Jezeru pa razen redkih izjem, kot so na primer ribiči iz sosednjih držav ali obiskovalci poletnega Štimung festa, ostajajo zvesti le meščani, za sprehajalce in rekreativce pa je zaenkrat tudi najbolje poskrbljeno.
Šmartinsko jezero je eno največjih umetnih jezer v Sloveniji. Nastalo je leta 1970 po gradnji več kot 200 metrov dolge pregrade na Koprivnici v Ločah, pri čemer voda prekriva 113 hektarjev površine. Ob prvotni funkciji zadrževalnika visoke vode se je jezero s svojo okolico z leti spreminjalo v rekreacijsko, športno in turistično območje. Resneje so se v mestni občini ustvarjanja pogojev za turističen razvoj območja lotili po letu 2000. Leta 2004 so z natečajem iskali najboljše rešitve in projekt razvoja turističnega območja jezera z zaledjem so kasneje potrdili mestni svetniki. Krajane so povabili na ogled sorodnih turističnih območij v sosednjo Avstrijo, da bi jim tako nazorno pokazali, kako se lahko živi od turizma. Enega najbolj konkretnih projektov povezovanja domačinov v turistične ponudnike so se lotili v mestni občini in zavodu Celeia skupaj s srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Jeseni 2010 so
Kulinarični izziv Šmartinskega jezera zaključili tako, da so izdali kuharsko knjigo z recepti za pripravo značilnih jedi in pijač tega območja. A kaj, ko kuharska knjiga še ne pomeni, da bi turist lahko vse te jedi in pijače potem tudi poskusil ...
Vse dejavnosti v tem času so sovpadale s spreminjanjem prostorske zakonodaje in vlada je julija 2010 za območje Šmartinskega jezera sprejela državni prostorski načrt. Ta daje osnove za razvoj različnih dejavnosti na in ob jezeru. Celje s Šmartin-skim jezerom je tako uvrščeno med temeljna strateška turistična območja v državi.
Kaj vse bi lahko bilo ...
Državni prostorski načrt za Šmartinsko jezero zajema pet ureditvenih območij, v mestni občini pa so pričakovali veliko zanimanje zasebnih investitorjev. Če bi bil načrt sprejet nekaj let prej, v času gospodarske ko-njukture, bi morda o turizmu ob jezeru pisali povsem drugače, a zdaj je večina ostala na papirju. Počitniški center bi zaokrožali apartmajske hišice, hotel ali penzion, tu bi bil prostor za urejeno kopališče s pomoli za kopalce in privezi čolnov, pa dodatna parkirišča, športne površine in gostinska ponudba, v prireditveno-rekreacijskem centru bi med drugim bil razgledni stolp, nad jezersko gladino je predviden prostor za vlečnico za smučanje na vodi, v bližini naj bi zaživelo igrišče za golf ob prenovljenem dvorcu Prešnik ... A za začetek bi več obiskovalcev pritegnilo že urejeno javno naravno kopališče s sanitarijami
in z gostinsko ponudbo ter z nekaj več možnosti za rekreacijo, s kampom in prostorom za počitniške prikolice in avtodome v bližini zdajšnjega športnega igrišča za kotaljenje v ogromni žogi (zorbing, op.p.).
... in kaj je
Ob Šmartinskem jezeru ni enotnega turističnega ponudnika, a krivično bi bilo zapisati, da se nekateri ob jezeru ne trudijo. Na tem območju živi ribištvo, veslači so dobrodošli v čolnarni, tudi vožnja z Jezersko kraljico se je marsikomu prikupila. Na svoj račun lahko pridejo otroci oziroma mlade družine v pravljični vasici Zelen dol (doslej smo drugače pisali to ime), pa ljubitelji konj in zorbinga, v turizem se je usmerilo tudi nekaj okoliških domačij, vključno s Pušn šankom pri Tini, kjer pripravljajo tudi različne prireditve. Že za večino teh dejavnosti, zlasti pa za nadaljnji razvoj, je bilo treba urediti odvajanje odpadnih voda in za okrog 130 gospodinjstev zgraditi kanalizacijsko omrežje. Jezero pa so meščanom najbolj približali pešpot in kolesarska steza ter tematske poti ob jezeru, vključno z mostom čez jezero.
Za vse to so v mestni občini poskrbeli s pomočjo evropskega denarja in 25 tisočakov iz Evrope bodo v zavodu Celeia prihodnje leto porabili tudi za ureditev otroškega tematskega igrišča, ki bo zgrajeno do konca junija. Ob njem bodo poskrbeli tudi za razdeljevanje nove brošure, v kateri bo predstavljena okoliška podeželska ponudba.
IS
M
Pešpot in kolesarska steza od cerkve sv. Duha do jezera ter urejene sprehajalne poti ob jezeru z mostom čez vodno gladino so Šmartinsko jezero močno približali meščanom. Za sprehajalce in rekreativce je tako »Šmarjak« pravi raj, v letošnjem vročem poletju pa se je močno prikupil tudi kopalcem. Čeprav velja opozoriti, da se kopalci v Šmartinskem jezeru zaradi tega, ker ni urejenega javnega naravnega kopališča, še vedno ohlajajo zgolj na lastno odgovornost. (Foto: SHERPA)
NAŠA TEMA
17
Od razpoložljivih virov čiste vode je odvisen razvoj na številnih področjih, ne samo vsakodnevna človekova oskrba. Ena takšnih dejavnosti je turizem. Zato je bila tema letošnjega svetovnega dneva Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti.
Na našem območju je najbolj razvit zdraviliški turizem. Šest zdra-
vilišč potrebuje za svojo dejavnost velike količine termalne in mineralne vode. Zato je njihovo varovanje vse pomembnejše. Le tako bo mogoč nadaljnji razvoj turizma.
Veliko naravno vodno bogastvo predstavljajo tudi jezera, ki so le deloma izkoriščena tudi v turistične namene. V tokratni temi smo preverili, kaj
ponujajo nekatera jezera na Celjskem in kakšni so načrti za njihovo oživitev. Ob tem seveda snovalci razvoja ne smejo pozabiti na okoljski vidik takšnih posegov in na to, da pomeni več turistov tudi večje onesnaženje. Kako najti ravnovesje, bo zagotovo eno od pomembnih vprašanj prihodnosti.
TATJANA CVIRN
Urška Selišnik je obiskala ribnik na Ljubnem ob Savinji, kjer se ribiči ubadajo z mnogimi pastmi. Lea Komerički prihodnost priljubljene spodnjesavinjske izletniške točke, kar ribnik Vrbje zagotovo je, vidi v vabljenju posameznih interesnih skupin in ne toliko v tako želenem množičnem turizmu. Špela Ožir se je odpravila pod Dobrovlje, na Braslovško jezero, kjer denar, kot pravi, polzi skozi prste. Velike načrte v turizmu imajo na Šmartinskem jezeru, kjer bodo, kot razmišlja Ivana Stamejčič, težko uskladili vse želje, načrte in pričakovanja brez enotnega turističnega ponudnika. In kaj menite vi?
Bleda senca preteklosti
Domačini ne prinašajo dobička
Natura 2000 kot omejitev?
Želji: eko kamp in bazen
V Spodnji Savinjski dolini ne manjka naravnih in kulturnih znamenitosti. Tudi občina Braslovče se lahko pohvali z nekaj takšnimi. Še posebej izstopa po svojih treh jezerih. Kako jih občini in turističnemu društvu uspeva tržiti, pa je že drugo vprašanje. Braslovško jezero je bilo nekoč že živahno prizorišče družabnega dogajanja, danes je le še oaza spokojnosti pod Dobrovljami.
Za mnoge obiskovalce je zaradi gozdnate okolice neposredno pod Dobrovljami med vsemi tremi jezeri najprivlač-nejše Braslovško. Nastalo je leta 1961 z zajezitvijo potoka Trebnik z namenom protipo-plavne zaščite Braslovč in ostalih naselij. Kmalu je preraslo osnovni namen in postalo prizorišče najrazličnejših družabnih dogodkov in obenem zbirališče ne samo Braslovča-nov, temveč tudi ostalih Spo-dnjesavinjčanov.
Družabno življenje je bilo na vrhuncu, ko je ob jezeru delovalo Gostinsko podjetje Braslovče. Vrstili so se plesi, obiskovalci so jezero s pridom izkoriščali za kopanje, čolnarjenje in v zimskimi polovici leta celo za drsanje in motorne dirke na ledu. Jezero je tako nekje do sredine 90. let živelo z Braslovčani, nato je njegova priljubljenost počasi začela plahneti. Nekateri Braslovčani so prepričani, da je razlog v strukturnih spremembah družbe, zaradi katerih so se ljudje čedalje bolj začeli zapirati vase, in izginjanju kolektivnega ter udarniškega
duha. Spet drugi menijo, da je jezero neizkoriščeno zaradi lastniških sporov in ne dovolj velike angažiranosti domačega turističnega društva.
Ko denar polzi skozi prste
Po desetletju, ko je gospodarska kriza dodobra zdesetkala delovna mesta in ko Slovenija bolj kot kadarkoli prej vidi priložnost v razvoju turizma, občina in Turistično društvo Braslovče čedalje bolj stavita na ponoven razvoj turizma. Občina Braslovče je januarja imenovala skupino za pripravo projekta Ekologija, ribištvo in turizem ob Braslovškem jezeru, s katerim se je pod okriljem Razvojne agencije Savinja prijavila na javni razpis norveškega finančnega mehanizma. Po zadnjih informacijah projekt v prvem delu ni bil potrjen, je pa zdaj po besedah župana Branimirja Strojanška pripravljen za prijavo na kakšen nov razpis. Sicer pa so na občini prepričani, da bo Braslovško jezero z okolico popolno turistično izkoriščeno le z udej-stvovanjem in s trdim delom lastnikov gostinskega lokala, ki ob jezeru še vedno deluje, in domačih društev, še posebej Turističnega društva Braslovče in Ribiške družine Šempeter, ki jima mora občina nuditi celovito logistično pomoč in neprestano usklajevati njuno medsebojno sodelovanje.
zgolj pri optimističnih besedah predsednikov društev, direktorjev zavodov, svetnikov in nenazadnje tudi županov. V Spodnji Savinjski dolini je namreč veliko primerov, ko so lokalne skupnosti uredile turistične točke, vanje vložile veliko denarja, zdaj pa so te sam sebi namen oziroma v najboljšem primeru služijo zgolj kot rekreacijske točke domačinov. Seveda s tem ni nič narobe, spodbudno je skrbeti za blaginjo med domačini, vendar je pri vsem tem treba misliti tudi na gospodarski vidik. Lokalne skupnosti se vse prevečkrat zadovoljijo že z nekaj domačimi obiskovalci, pozabijo pa, da ti ne prinašajo dobička. Bolj kot za podrobne in drage obnove bi morale poskrbeti za ukrepe, na podlagi katerih bi v dolino lahko privabile tuje turiste in s tem zagotovile čisti dobiček. Priložnost je lahko že neokrnjena narava, kar Braslovško jezero z okolico nedvomno je. Že zdaj je okrog jezera speljana steza, postavljene so klopi, brez kakršnihkoli večjih posegov bi lahko bilo zanimivo za tuje turiste. Toda denar Braslovčanom zaradi odsotnosti marketinškega pristopa in inovativnosti tako že lep čas polzi skozi prste.
ŠO
Južno od Žalca, tik ob Savinji, je zavarovano območje, katerega osrednji del je ribnik Vrbje, ki meri dobrih 13 hektarjev in je v tem delu doline največja stoječa voda. Ribnik ima bogato rastlinstvo in živalstvo, med slednjim najbolj izstopajo ptice. Je priljubljena izletniška točka, nekateri pa so prepričani, da sta prav bogata flora in favna, zaščiteni z Naturo 2000, težava pri razvoju turizma.
Ob ribniku je urejenih kar nekaj tematskih poti - Pot ob Savinji, Hmeljska in Srčna pot ter trikilometrska Ekološka učna pot. Hkrati je ta košček narave priljubljena rekreacijska in izletniška točka, kamor se vse več domačinov umakne pred divjim vsakdanom. Pristojne občinske službe, ki že nekaj časa zaščitenemu naravnemu kotičku nalagajo tudi pomembno turistično težo, skušajo dogajanje ob ribniku oživiti s številnimi delavnicami in prireditvami, predvsem za najmlajše.
Čakajoč na investitorja
Da je ribnik Vrbje pomemben biotop, ki ga je vredno zaščititi, se strinja tudi žalski župan Janko Kos. A ima, kot pravi, zaščita naravnega bogastva tudi manj prijetno plat. »Trženje je omejeno in množičnega turizma si na tem območju ne moremo predstavljati.« Kljub temu imajo v Žalcu z vrbenskim ribnikom še velike načrte. Tako se še niso povsem odpovedali eko kampu, ki naj bi bil v prvi vrsti namenjen turistom z avtodomi in šotor-jenju. »Nadalje je v idejnem načrtu zarisan tudi naravni bazen, vendar je do uresničitve tega še zelo daleč,« priznava Kos. Kot ponavadi se zatika pri financah, saj občina že nekaj časa neuspešno išče investitorja, ki bi na območju gradil v javno-zaseb-nem partnerstvu.
Biser brez
množičnega
turizma
Glede na trenutno stanje turizma v občini in omejitve, ki zavirajo razvoj množičnega turizem na območju vrbenskega ribnika, se zdi, da bi se, vsaj kar se ribnika tiče, lahko obrnili še v katero drugo smer. Nemara bi se lahko namesto na klasične turiste v prihodnje osredotočili na posamezne interesno usmerjene skupine. Ljubiteljev narave in društev, ki se ukvarjajo s proučevanjem rastlinskih in živalskih vrst, je v Evropi ogromno. Še vedno pa se lahko ribnik z okolico razvija v prikupno naravno rekreacijsko in izletniško točko. Čeprav je ribnik Vrbje biser občine in vir življenja, je dejstvo, da z vsemi plusi in minusi ne more rešiti občinskega, kaj šele regijskega turizma.
LK
V zadnjih letih Braslovčani stavijo v prvi vrsti predvsem na ljubitelje sprehodov in kolesarje. Okrog jezera je speljana poldrugi kilometer dolga učna pot, neposredno ob jezeru pa so urejene jase, na katerih stojijo številne klopi in mize. (Foto: GrupA)
Država naj bolj poskrbi za promocijo turizma
Zdravko Počivalšek in Peter Mišja o slovenskem turizmu, ovirah za razvoj in predlogih za izboljšanje
strani 44-45
18
ŠPORT
Ko se proti tebi zaroti domala vse
Celjani, v 1. in 2. ligi, predzadnji - Osmoljenci
S tekem proti Rudarju in Kopru so si Celjani zaslužili vsaj točko, zato je grenak priokus razumljiv.
Jutri bo vsa pozornost ljubiteljev nogometa usmerjena v Maribor, na obračun med reprezentancama Slovenije in Norveške v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Braziliji. Med pristaši celjskega prvoligaša pa je še živ spomin na zadnji poraz in tudi na nekaj prejšnjih.
Čeprav igra ne šepa, izboljšanja na lestvici ni in ni. Osmi poraz je doživel celjski prvoligaš, proti kateremu se je zarotilo skoraj vse. Po kaznih, trenerju Milošu Rusu in Mihi Korošcu, ki sta bila
LESTVICA1.SNL
MARIBOR	12	8		25 : 8 26
LUKA KOPER 13		7		18:14 24
ZAVRČ		7		19:20 23
GORICA		6		23:12 22
RUDAR		6		16:12 22
DOMŽALE		5		21:13 19
OUMPUA		5		18:19 16
KRKA		3		11:24 11
CELJE		3		10:23 11
TRIGLAV		1	210	8:25 5
izključena v Velenju, se je pridružila prepoved igranja tudi Benjaminu Verbiču zaradi rumenih kartonov. Toda
to še ni bilo vse. Najprej se je med tednom poškodoval Brazilec William Vicente, nato pa še Marijo Močič,
ki je načrtoval, da se bo po dobrem letu dni vrnil na zelenice ... Smola se je še nadaljevala. V uvodu sobotne tek-
me je poškodbo staknil letos odlični vratar Matic Kotnik; tedaj je bilo proti obrambno naravnanemu Kopru še vedno 0:0. Nato je v uvodu 2. dela Andraž Žurej zadel vra-tnico, pa še dvakrat nevarno zapretil: kazen je bila seveda neizbežna.
Urok?
Celjani na odmor zaradi reprezentančnih tekem odhajajo v nezavidljivem položaju, ostali so predzadnji. V oslabljeni zasedbi - na klopi je bilo prostora še za dva igralca - so večji del tekme prevladovali proti Kopru, a v zadnjem delu lahkotno prejemali zadetke. Roko na srce, prvi jih je povsem potolkel. Širili so igro, poskušali po sredini, pa s predložki, Primorci so bili brezhibni in z dirigentom Galešičem strupeni po prehodih sredine igrišča. »Neverjetno, vselej ista zgodba. Gorica, Rudar, sedaj še Koper. Boljši smo, pa ne osvojimo niti točke,« se je pridušal član udarne enajsterice Celja. Drugi se je spraševal, če se jih je polotil urok. In res zgleda tako. Prijetno ni bilo tudi Amelu Mujčinoviču (naslednji mesec bo dopolnil 40 let), ki je ne kriv ne dolžen prejel tri gole. Po odmoru zaradi reprezentančnih tekem bodo Celjani gostovali v Ljubljani pri Olimpiji.
Čretnika in »penala«
S tekmo med Celjani in Čr-nomaljci se je zaključila prva tretjina tekmovanja v 2. slovenski ligi. Zaostala tekma 9.
kroga in derbi začelja se je končal brez golov, toda bilo je precej razburljivo. Gostje so na začetku drugega dela imeli stoodstotno priložnost, nato pa so sledile akcije Šam-piona. Enajstmetrovko je priigral in jo zapravil Gregor Čretnik, Lovro Splichal je zatresel prečko, blizu zadetku sta bila ponovno Čretnik in Denis Džaferovič. Nato pa je bil v 64. minuti izključen Miha Goropevšek. A varovanci trenerja Janija Žilnika so ohranili nedotaknjeno mrežo, po zaslugi izjemno razpoloženega vratarja Matica Čretnika. Kapetan je v 91. minuti za nameček obranil strel z bele točke: »Mešani občutki. Imeli smo enajstmetrovko, potem pa po našem rdečem kartonu tudi gostje, tako da moramo biti veseli točke. Bistveno je, da nismo izgubili. V nadaljevanju prvenstva moramo začeti takoj zbirati točke, že kar v nedeljo doma proti Kalcerju. Menim, da prejemamo preveč golov. Če se bomo izboljšali v obrambi, nam bo precej lažje.« Svojo sredino predstavo je primerjal s tisto izpred dveh let proti Šmartnemu. Na repu razpredelnice ima Bela krajina sedaj dve točki, pred njo je Šampion s petimi, Ankaran jih ima osem ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Centrih - Vrhovec, Jugovič
-	Žurej, Zajc, Bajde - Čadi-kovski. Igrali so še Mujči-novič, Jovanovič, Plesec.
Celjske košarkarice nocoj v 21. sezono
Matej Polutnik: »Finančno stanje se je bistveno izboljšalo«
Košarkarice celjskega Athletea bodo nocoj začele novo sezono. V 1. krogu Jadranske lige bodo ob 19. uri v dvorani Gimnazije Celje - Center gostile Če-lik iz Zenice. Celjski klub je pred novo sezono spremenil opremljevalca.
V prejšnji številki smo objavili pogovor s trenerjem prve ekipe Damirjem Grgičem, zdaj je pred novo sezono spregovoril še direktor celjskega kluba Matej Polutnik.
Kakšna so pričakovanja v novi sezoni?
Takšna kot vsa zadnja leta, torej narediti čim več za promocijo mladih igralk in za to, da vzgojimo igralko, ki bo evropsko primerljiva. V članski konkurenci v Jadranski ligi smo v zelo močni skupini, zato pretiranih ciljev nimamo, a kljub temu se bomo na vsaki tekmi borili po najboljših močeh, želeli pokazati dobro košarko ter s tem v našo dvorano privabiti vse več gledalcev. V domači konkurenci kot vsa zadnja leta ciljamo na najvišji mesti, tako v prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. Verja-
mem, da nam bo uspelo.
V novi sezoni so znova visoki cilji tudi pri mlajših selekcijah, kjer ste izjemno močni, mar ne?
Ja, res je. Moramo se posvetiti tudi vsem preostalim našim selekcijam, saj smo v prejšnji sezoni osvojili vse naslove, kar jih je v naši državi. Predvsem kadetinje so zelo močne. Nastopile bodo v Jadranski ligi, pa tudi na neuradnem svetovnem prvenstvu. Vabilo nam je potrdilo, da zelo dobro delamo z mlajšimi selekcijami.
Kar nekaj je sprememb v članski ekipi. Kako jih ocenjujete?
Ekipa je sestavljena iz mladih in ambicioznih igralk. Novinka Tina Oster-man je izkušena igralka, igrala je v Jadranski ligi, nosila je tudi dres Kranjske Gore. Houda Hamrouni je zelo mlada, neizbrušen diamant, a zelo obetavna igralka. Več izkušenj ima Tavelyn James. Zelo dobro je, da bomo imeli na poziciji organizatorke igre izkušeno igralko. Mi je pa zelo žal, da se je Nina Gabrovšek odločila, da ne bo več igrala košarke na visokem nivoju,
saj smo zelo računali nanjo. Živa Macura se je odločila, da se bo posvetila študiju medicine. Za ti igralki smo pričakovali, da bosta ravno v tej sezoni dokončno >eksplodirali< in morda potem svojo pot nadaljevali v vidnih evropskih klubih. Življenje je pač takšno. Nekako nam je usojeno, da imamo vsako leto novo ekipo, saj najboljše odidejo. Tokrat je bil dodaten šok zaradi nepričakovanega konca kariere Macure.
Jo boste skušali nadomestiti z novo igralko?
Moram reči, da se pri tem kar malce razhajamo in se zato še nismo dokončno odločili. Trener in preostali strokovni štab bi rad, da nadomestimo njen izpad, mi v upravi pa se nagibamo k temu, da bi ekipa ostala takšna, kot trenutno je. Če resnično v prvem delu sezone ne bi šlo po načrtih, potem bi dopolnili ekipo s primerno igralko. Zdaj pa kaj več težko povem. Bomo imeli še kakšen sestanek in takrat bo bolj jasno.
V pretekli sezoni je bilo stanje v klubu zaradi težkega finančnega stanja
Matej Polutnik
alarmantno, prihodnost kluba je bila iz tedna v teden negotova. Kako je zdaj?
V pretekli sezoni ni bilo le alarmantno oziroma kritično. Imel sem celo občutek, da ne bomo dočakali dvajsete obletnice kluba, kar se mi zdi zelo pomembno. Dvajset let je doba, ki kaže, da gre za resen načrt kluba. Finančno stanje se je po dveh odškodninah, ki ju nismo dobili, le bistveno popravilo. Občutnih zaostalih obveznosti nimamo več in vse kaže na to, da bomo proračunske prihodke, ki si jih zastavimo vsako leto
-	med 150 in 200 tisoč evri
-	tudi dosegli.
Pripravljate kaj posebnega ob dvajsetletnici delovanja kluba?
Želeli bi izkoristiti to obletnico tako v promocijskem kot marketinškem smislu. Izšel bo bilten, v katerem bodo lahko vsi videli, kaj je bilo storjenega v zadnjih dvajsetih letih. Od leta 1994, ko smo nastali, pa do danes, smo veliko ciljev izpolnili, nekaj pa tudi ne. Nismo uresničili predvsem cilja o evropski primerljivosti, kjer bi lahko pokazali svojo moč. Večkrat smo bili zelo blizu, a so na koncu vedno odločale finance. Potovanja in malo boljša sestava ekipe zahtevajo veliko več denarja. V letošnji sezoni bo uprava
kluba svojo moč vložila v to, da bi pridobili še kakšnega sponzorja. Čeprav so časi težki, pa bomo potem morda v enaindvajseti sezoni poizkušali uresničiti evropske ambicije.
Če zaključiva z današnjim uvodom v sezono, kaj si najbolj želite?
Želim si, da bi bilo veliko gledalcev. Za nami je evropsko prvenstvo v košarki, kjer se je še enkrat izkazalo, da je Celje košarkarsko mesto in Celjani zelo dobro poznajo ta šport. Verjamem, da bomo imeli dobro košarko in številčno občinstvo, kar nas navdušuje. To je zame največjega pomena.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Direktor Jadranske lige (mednarodna ženska regionalna košarkarska liga - MŽRKL ADRIATICA) je Uroš Kranjc, ki je obenem športni direktor ŽKK Athlete Celje. Zadnja okrepitev je Carmen Tyson - Thomas, 22 let stara in 177 cm visoka krilna igralka, ki prihaja z univerze Syracuse v ZDA. Drevi še ne bo igrala, ko si bodo njene soigralke nadele nove, oprijete majice in kratke hlače. V skupini B so poleg Athletea še Čelik, Play Off (v Sarajevu bodo Celjanke gostovale čez teden dni), Budučnost, Crvena zvezda in Radivoj Korač. (DŠ)
ŠPORT
19
V Apatinu so Celjanke dosegle dva ekipna rekorda kegljišča, 3.649 in 3.712, Barbara Fidel pa posamičnega na stezah od 5 do 8 - 655.
Srebrne medalje večini celjskih kegljačic izvabijo zgolj kisle nasmehe. Stojijo z leve Rada Savič, Eva Sajko, Anja Kozmus, Nada Savič, pomočnik trenerja Srečko Fidel, čepijo trener Lado Gobec, Barbara Fidel, Anja Forštnarič, Anja Dobravec in Brigita Strelec.
Kegljaški clasico drugič zapored Nemkam
Celjanke niso ponovile blesteče polfinalne predstave - Ostajajo pri devetih zmagah v svetovnem pokalu
Celjske kegljačice so izgubile finalni obračun na svetovnem pokalu v srbskem Apatinu. Nemški Bamberg je bil boljši s 5:3. Celjanke žal niso ponovile izvrstne igre iz polfinala, kljub temu pa je bil dvoboj zelo izenačen. Ob koncu je odločala razlika v kegljih ...
To je bila že sedma zaporedna uvrstitev Celja v finale svetovnega pokala.
Hitro izpolnjen načrt
Štiridnevno prireditev v vojvodinskem mestu v bližini meje s Hrvaško sta začela dva kvalifikacijska dneva. Celjanke v uvodu predtekmovanja niso bile odlične, temveč solidne. Po nastopih Barbare Fidel, ki je podrla kar 645 kegljev, in Rade Savič, 568, so bile na tretjem mestu. Naslednji dan je Anja Kozmus zrušila 594 kegljev, Eva Sajko pa 599 in Bamberg je imel le še 16 kegljev prednosti. Nato pa sta na stezo stopili Brigita Strelec in Nada Savič, njuna izida sta bila 627 in 616, kar je Celje povzdignilo na vrh. Prvo mesto je zagotavljalo lažje tekmice v polfinalu in je pravzaprav že pomenilo uvrstitev v finale. Načrt so
naše šampionke izpolnile že v četrtek.
Brez naprezanja
Ovira pred finalom je bila mlada zagrebška ekipa. Tako nizka, da so se Celjanke povsem sprostile in odigrale izjemno: Barbara Fidel 655 kegljev, Nada Savič 627, Rada Savič 626, Anja Kozmus 624! Trener Lado Gobec je lahko izkoristil možnost menjav in priložnost ponudil mladima kegljačicama: »Imeli smo takšno prednost, da nismo potrebovali zadnjih 30 lučajev. Zato sta v zadnjem paru po menjavi to opravili mladi rezervistki, zelo dobro Anja Dobravec, solidno pa 16-letna Anja Forštnarič, ki je čutila pritisk.«
Nezmožnost ponovitve
Naslednji dan je sledila povsem druga pesem. Celje je bilo po nastopih Barbare Fidel, Anje Kozmus in Eve Sajko še brez točke. Rada in Nada Savič ter Brigita Strelec pa so nato izenačile izid v posamičnih zmagah in odločala je skupna razlika v kegljih; teh pa so Nemke podrle 64 več. »V kvalifikacijah so dekleta premagala vse tekmice z rekordom kegljišča na ste-
zah od 1 do 4, imela so šesti izid med moštvi, boljši tudi od slovenskega prvaka Konstruktorja. Nato pa so, celo predobro odigrala polfinale, kjer so postavila rekord na stezah od 5 do 8. Hrvaške prvakinje so zmlele z 8:0. Zavedale so se, da je takšno igro težko ponoviti že naslednji dan. In kot da jih je bilo strah tega predvidevanja. V začetnih lučajih je Nemkah steklo kot po maslu, nam pa ni šlo nič od rok. Začetnega zaostanka kasneje nismo zmogli nadoknaditi,« je pripovedoval Gobec.
Barbara pod 600
Praznih rok sta v finalu ostali v zadnjem obdobju najboljši slovenski keglja-čici in med najboljšimi na svetu Fidelova in Sajkova. »Nemki sta bili neverjetno razpoloženi. Eva je slab-
Na dosedanjih 25 svetovnih pokalih je najuspešnejši celjski klub, ki je zmagal devetkrat (šestkrat drugi, štirikrat tretji). Edini je slavil trikrat zapored (2006, 07, 08), letos je sedmič zapored nastopil v finalu. Bamberg je zmagal štirikrat, Szeged trikrat.
še odigrala na polno. To je skušala nadoknaditi pri čiščenju in v večji meri ji je uspelo, v popolnosti pa ne. Ko se je že zelo približala, so Nemki uspele tri deveti-ce. Barbara je v prvih dveh setih igrala slabo, tekmica pa fantastično, potem ko v prejšnjih dneh ni presegla številke 600. Barbara se je sicer trudila in v zadnjem setu podrla 171 kegljev, kar pa ni zadostovalo za kaj več. To je bil eden izmed njenih redkih porazov na tovrstnih tekmovanjih,« pravi Gobec. Dosežki v finalu so bili naslednji: Kozmus 563, Fidel 598, Sajko 607, R. Savič 575, Strelec 603, N. Savič 608.
Hrepenijo po »revanši«
Celjanke so lani zmagale v svetovnem pokalu in nato v srhljivi končnici izgubile finale evropske lige z Bam-bergom. Na vprašanje, če bo letos obratno, se Gobec le nasmehne: »Prva tekma osmine finala bo naslednji mesec, povratna pa v začetku decembra. Četrtfinale bo konec meseca januarja, zaključni turnir pa v Nemčiji v drugi polovici meseca marca. Prizorišča nemška zveza še ni določila. Prvi nosilec je Bamberg, mi smo drugi
in se z njim pred finalom ne moremo srečati. Če bo vse potekalo po predvidevanjih, se bomo v polfinalu srečali s Spartakom iz Su-botice. Upam, da Bambergu ne bo predčasno spodrsnilo in da bomo imeli možnost, da se mu oddolžimo na njihovem terenu!« Lado
Panorama
MALI NOGOMET
1. SL, 3. krog: Dobovec
-	Maribor 4:2 (2:1); Vojsk (10), D. Kugler (13), Šnofl (21), Rumbak (36). Vrstni red: Litija 9, Sevnica 7, Oplast 6, Puntar, Dobovec, Bronx 3, Velike Lašče 2, Brezje 1.
NOGOMET
1.	SL, 13. krog: Celje
-	Luka Koper 0:3 (0:0); Palčič (58), Žibert (80), Galešic (90 -11 m), Triglav
-	Rudar 1:1 (0:0); Peternel (49); Eterovic (53), Maribor
-	Olimpija 2:0 (1:0), Domžale - Krka 4:0 (0:0), Gorica
-	Zavrč 4:0 (3:0).
2.	SL, 9. krog: Dob -Šmartno 4:1 (1:0), Šampion
-	Bela Krajina 0:0. Vrstni red: Dob 22, Radomlje 19, Veržej 18, Šmartno 16, Aluminij 13, Krško 12, Šenčur 11, Ankaran 8, Šampion 5, Bela krajina 2.
3.	SL - vzhod, 7. krog: Drava - Dravinja 1:2 (0:1); Alenc (2, 71), Malečnik
-	Šmarje 3:3 (2:0); Firšt
(58),	Čuček (65, 76), Šentjur - Tromejnik 1:3 (1:0); Omeri (62). Vrstni red: Dravinja 19, Drava 16, Beltinci, Nafta 13, Rakičan 11, Odranci, Ljutomer, Malečnik 10, Tromejnik, Grad 9, Šmarje 6, Šentjur 4, Bistrica 3, Martjanci 2.
Štajerska liga, 7. krog: Kovinar Štore - Lenart 2:2 (1:0); Filovič (31), Torra (72), Zreče - Dravograd 1:1 (1:1); Celcer (4), Mons Claudius - Marles hiše 2:0 (0:0); Krivec (46), Močnik (64), Žalec - Šoštanj 1:0 (0:0); Vidmar (84). Vrstni red: Fužinar 19, Radlje 16, Dravograd 15, Peca 12, Lenart 11, Šoštanj, Zreče, Žalec 10, Kovinar 9, Mons Claudius 7, Pohorje 6, Pesnica, Marles hiše, Slovenj Gradec 4.
MNZ, MČL Celje, 7. krog: Krško B - Radeče 2:1 (1:1); Rizanaj 21, Lavrenčič (7011 m); Knavs (40), Vojnik
-	Mozirje 1:1 (0:0); Pusov-nik (47; Janko (56), Kozje
-	Rogaška 1:5 (1:2); Šket (45); Gradecki (24-11 m), Vtič (44), Rafaj (47), Kidrič
(59),	Kantolič (85). Vrstni red: Rogaška 14, Mozirje, Krško B 13, Vojnik 11, Radeče 7, Kozje 0.
ROKOMET
1. SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo 36:17 (15:7); Marguč 7, Sliškovic 6, Zelenovic, Žvižej 4, Mla-
Gobec je tudi selektor vseh ženskih reprezentanc: »Svetovno posamično prvenstvo v članski in mladinski konkurenci bo v Brnu meseca maja. Seveda bodo tudi tam naši apetiti veliki.«
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv kluba
kar, Razgor, Praznik 3, Sku-be, Janc 2, Žuran, Poteko 1; Ferkulj 4, Rojc 3, Gorenje
-	Ormož 45:24 (22:15); Šo-štarič 12, Medved 8, Dujmo-vič 5, K. Cehte 5, S. Buric 4, Vrečar 3, Nosan, N. Cehte 2, Skube, Dobelšek, Bečiri 1; Peček 5, Radujkovič 4. Vrstni red: Gorenje, Maribor 10-0, Celje 8-2, Krka, Sevnica 6-4, Ribnica, Izola 5-5, Ormož 4-6, Slovan, Trimo 2-8, Sviš, Krško 1-9.
1. SL (ž), 3. krog: Velenje
-	Ptuj 34:22 (17:12), Naklo Tržič - Celje Celjske mesnine 18:33 (6:20). Vrstni red: Zagorje, Velenje 6, Celje 5, Piran 4, Ajdovščina, Koper, Žalec 2, Krka 1, Naklo - Tržič, Ptuj 0. (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 10. 10.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 1. krog, Celje: Athlete - Čelik (19).
Sobota, 12. 10.
NOGOMET
2.	SL, 10. krog: Ankaran
-	Šmartno 1928 (15.30).
3.	SL - vzhod, 8. krog: Šmarje - Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja - Rakičan (15.30).
Štajerska liga, 8. krog: Šoštanj - Zreče, Peca - Žalec, Štore: Kovinar - Mons Claudius (15.30).
MNZ, MČL Celje, 8. krog: Radeče - Kozje, Rogaška
-	Vojnik, Mozirje - Krško B (15.30).
ROKOMET
Liga prvakov, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Rhein Neckar Löwen (16.30).
1. SL (ž), 4. krog: Celje Celjske mesnine - Žalec (19).
ODBOJKA
1. DL, 1. krog, Murska Sobota: Panvita - Šoštanj To-polšica (17).
1.	DL (ž), 1. krog, Žirovnica: Zgornja Gorenjska - Ali-ansa Šempeter (19).
Nedelja, 13. 10.
NOGOMET
2.	SL, 10. krog, Celje: Šam-pion - Radomlje (15.30).
ROKOMET
Liga prvakov, 3. krog: Flensburg - Gorenje (17.30). 1. SL (ž), 4. krog: Koper
-	Velenje (18).
On	ČDHDT	novi tednik
20	OfUnl	Št. 45, 10. oktober 2013
Na slavnostni predstavitvi članske ekipe je predsednik kluba Marjan Kumer igralkam podelil nove drese, v katerih bodo nastopale v svoji krstni prvoligaški sezoni.
Zoran Jerončič: »To evropski fenomen«
Odboj karice Braslovč prvič med slovensko elito
je
Konec tedna se s prvim krogom začenja novo tekmovalno leto za odbojkari-ce, ki nastopajo v prvi slovenski ligi. Elitni skupini se bodo prvič pridružile tudi Braslovčanke, ki so v lanski sezoni brez izgubljene tekme osvojile naslov prvakinj druge državne lige. Enako pravljična, kot je bila prejšnja sezona, je bila tudi uradna predstavitev pred novo, najpomembnejšo sezono 2013/14.
V objemu prenovljenega gradu Žovnek so se sedmi sili predstavile odbojkarice članske ekipe braslovškega kluba. Večjih pretresov in sprememb v igralskem kadru ni, saj so se v klubu odločili, da si vsa dekleta, ki so si prvo ligo priborila, zaslužijo v njej tudi nastopati.
»Morda predober za nas«
A Braslovčanke med elito ne nameravajo igrati le stranske vloge. Kako visoke so njihove ambicije, kaže to, da so v klub pripeljali izjemno uglednega in izkušenega strokovnjaka, ki je zadnjih dvajset let deloval na Apeninskem polotoku. Zoran Jerončič je kljub svojemu A1 italijanskemu slovesu sprejel izreden izziv dela z mlado, a v tem trenutku najbolj vročo slovensko ekipo. Kot pravi
Braslovčanke bodo prvo tekmo sezone igrale pred domačimi navijači. V soboto, 12. oktobra, prihajajo v goste igralke Luke Koper. Odbojkarice šempetrske Alianse bodo v prvem krogu, prav tako v soboto, gostovale v Žirovnici pri ekipi Zgornje Gorenjske. Obe tekmi se bosta začeli ob 19. uri.
Zoran Jerončič
predsednik Marjan Kumer,
jih prav prihod izkušenega strokovnjaka navdaja z velikim optimizmom. »Imamo perspektivne, mlade in domače igralke, ki za svoj napredek potrebuje dobro vodenje. V klub smo uspeli zvabiti odličnega trenerja, morda celo predobrega za nas. Dekleta izjemno dobro in zavzeto trenirajo, zato ni bojazni, da nam ne bi uspelo.« Jerončič je potem, ko je dodobra spoznal ljudi in okolje, v katerem bo deloval v prihodnji sezoni, dejal, da mu je v čast delati v takšnem kolektivu. Priznava pa, da je imel pred prihodom v Bra-slovče nemalo pomislekov. »Predvsem zato, ker nisem poznal ne kraja ne kluba. A že po nekaj srečanjih s predsednikom in z ostalimi člani kluba sem spremenil mišljenje. V tem primeru gre za zelo dobro organiziran klub na vseh področjih, kar potrjujejo rezultati zadnjih let v vseh kategorijah. Po mojih ocenah je to evropski fenomen,« ni skoparil s pohvalami novi trener, ki se ne more načuditi temu, koliko mladih deklet se v tako majhni občini ukvarja z odbojko.
Marjan Kumer
ilj j ed
C me
e obstanek elito
Dekleta so začela intenzivno trenirati sredi avgusta, prvi del priprav pa je bil usmerjen predvsem k izboljšanju tehnike in fizične priprave. Ker gre za izjemno mlado ekipo - povprečna starost je 16,5 leta - je dobro delo v pripravljalnem obdobju še toliko pomembnejše, je prepričan Jerončič, ki je v kljub vpeljal kar nekaj organizacijskih novosti. »Igralke na tej ravni potrebujejo tako organizirano fizično pripravo kot tudi fizioterapijo,« pravi. Za fizično pripravo tako skrbni športni pedagog Žan Ocvirk, za razbolele mišice pa fizioterapevta Tina Zupančič in Jani Pristovšek. Pomočnica glavnega trenerja je Damijana Mihalinec, tudi sama nekdaj izvrstna igralka in trenerka. Nova člana ekipe sta še tehnični vodja Branko Bednjanič in Igor Dobrišek, ki bo skrbno beležil statistiko.
Osnovni cilj je po besedah predsednika in glavnega trenerja obstanek med najboljšimi slovenskimi klubi. Jerončič pa obljublja, da no-
beni ekipi v boju z njimi ne bo lahko.
V nekaj letih tudi Evropa?
A želje braslovškega kluba se ne ustavljajo zgolj v najmočnejši domači ligi. »V dveh ali treh letih bi lahko ob dobrem delu in s kakšno okrepitvijo v Braslovče pripeljali tudi evropsko odbojko,« je prepričan Jerončič. Zato je potreben tudi denar, ki ga, kot pravi Kumer, vedno primanjkuje. Čeprav posebej finančno močnih sponzorjev in donatorjev nimajo, so na njihovi strani volja, želja in angažiranost vseh občank in občanov. »Zato me ne skrbi, da nam ne bi uspelo,« je optimističen Kumer.
LEA KOMERIČKI Foto: LK
NA KRATKO
Miha ostaja na vrhu
Velenje, Celje: V 5. krogu 1. slovenske lige za rokometaše sta moštvi s Celjskega zabeležili visoki zmagi. Celjani, branilci domače pokalne lovorike, bodo v osmini finala pokala RZS 6. novembra igrali v Kopru, Velenjčani pa v Ormožu. V Zlatorogu je v celjskem dresu po 12 letih znova zaigral Rok Praznik in dosegel tri gole. S »pivovarji« vadi tudi Miladin Kozlina, ki nima kluba. Ta teden je 60 let dopolnil Miha Bojo-vič, v celotni zgodovini celjskega rokometa najbolj priljubljen rokometaš, ki so ga imeli radi vsepovsod, kjer je igral. Še najbolj v švicarskem Möhlinu - od tam so se pripeljali njegovi prijatelji in ga obsuli s čestitkami in dobrimi željami.
V nedeljo v Golovec
Tržič, Velenje: V 3. krogu 1. slovenske lige za rokometaši-ce so Celjanke v gosteh premagale Naklo s 33:18, Velenjčanke so bile doma boljše od Ptuja s 34:22, Žalčanke pa so sinoči gostovale v Novem mestu. Prvi lokalni derbi v letošnji sezoni so Velenjčanke prepričljivo dobile v Žalcu. Drugi bo v nedeljo (18.00) v dvorani Golovec, kjer bodo gostovale Žalčanke.
Jubilejni Natkov memorial
Šoštanj: Konec tedna bo že 10. košarkarski turnir v spomin na dolgoletnega igralca, trenerja in košarkarskega zanesenjaka iz Šaleške doline, Matjaža Natka. Tradicionalnega turnirja se bodo poleg domače Elektre udeležili še Hopsi, Rogaška in Hrastnik. V petek se bodo pomerili Polzelani in Slatinčani ter Šoštanjčani in Hrastničani. V soboto se bo tekma za 3. mesto začela ob 17.30, za prvo pa ob 20. uri.
Pleše optimističen
Hawaai: Najboljši slovenski triatlonec David Pleše bo v soboto prvič nastopil na svetovnem prvenstvu v ironmanu. Velenjčan si je pred začetkom sezone zastavil cilj, da se uvrsti med 50 profesionalcev, ki bodo tekmovali na Havajih. To mu je uspelo, zdaj pa meri v prvo polovico uvrščenih. Najboljši triatlonci bodo opravili s 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometri kolesarjenja in 42 kilometri teka.
Nov Zupančev rekord
Celje: Na atletskem štadionu je Kladivar gostil pokal Slovenije v mnogobojih. Domača atletinja Tija Ocvirk je bila druga v četveroboju v starostni kategoriji do 14 let. V soboto pa sta se na mitingu izkazala dva Kladivarjeva tekača. Anej Zupanc je v teku na 600 metrov postavil državni rekord do 16 let s časom 1:22,11. V isti disciplini pa je Jan Vukovič dosegel nov rekord za osnovne šole v kategoriji do 14 let, 1:29,71.
Pojutrišnjem prihajajo Jesenice
Celje: Za celjskimi hokejisti je še ena dobra predstava v ligi INL. Gostovali so pri Bregenzenwaldu in izgubili s 6:3. Toda dolgo so se dobro upirali, na 2:2 sta rezultat z goloma izenačila Nejc Kastelic in Žan Jezovšek, pred zaključkom 2. tretjine je na 4:3 znižal Kastelic, nato pa so varovanci Roka Rojška v zadnji tretjini prejeli dva gola. V soboto ob 18. uri se v ledeni dvorani v celjskem Mestnem parku po številnih letih obeta odličen obisk, prihajajo Jeseničani na krilih prve zmage v mednarodni ligi. DŠ
teden brezplačne vadbe za študent
od 7. do 13. oktobra
TDP FIT
www.top-fit.si / tel. 040 50 20 60
-	fitnes
-	skupinska vadba
-	funkcionalna vc
ne j| mm
nte
/i w
c__11
tH4
RADIO, KI GA BEREMO
21
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. SVETLIN IN MAMBO KINGS: Palme in valovi
2.	ANS. NARCIS: Živiš v meni
3.	ANS. VIŽA: Lahko bi mi povedala
4.	ANS. LOJZETA OGORELCA: Lojze-tovih 40
5.	ANS. MLADIKA: Chat
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	BURN - ELLIE GOULDING	(5)
2.	WRECKING BALL - MILEY	
	CYRUS	(2)
3.	LET THERE BE LOVE -	
	CHRISTINA AGUILERA	(4)
4.	THINGS WE LOST IN THE	
	FIRE - BASTILLE	(3)
5.	AFTER ALL - MICHAEL BUBLE	
	FEAT. BRYAN ADAMS	(5)
6.	LOVED ME BACK TO LIFE -	
	CeLINE DION	(3)
7. ATLAS - COLDPLAY		(1)
8.	FROM HERE ON OUT - THE	
	KILLERS	(4)
9.	ROAR -KATY PERRY	(2)
10.	IT'S MY PARTY - JESSIE J	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	MUZA TVOJ'GA BLUZA -	
	NEISHA	(3)
2.	NOVI SVET - SIDDHARTA &	
	SIMFONIČNI ORKESTER	
	RTV SLO	(2)
3.	GREM - FLIRRT	(5)
4.	BOJNA ČRTA - DRUŠTVO	
	MRTVIH PESNIKOV	(4)
5.	NOVA DVAJSETA - GUŠTI	(4)
6. ČAO LEPA - JAN PLESTENJAK (3)		
7. ISKRE - BIG FOOT MAMA		(2)
8.	69 - KATARINA MALA	(1)
9. PASE MI - APRIL		(7)
10.	CEL SVET JE TAK - SOPRANOS(l)	
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
WAITING FOR SUPERMAN -DAUGHTRY
CHANGING OF THE SEASONS - TWO DOOR CINEMA CLUB PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
VRTI SE V RITMU - EVA ČERNE OBSTANE ČAS - DJ T. E. O FEAT. SARCH
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
O košarki, rokometu, življenju ...
Košarkarska evforija se je v Sloveniji sicer že unesla, a vseeno je slab mesec po koncu evropskega prvenstva, ki so ga gostila štiri slovenska mesta, kar pravšnji čas, da malo pogledamo tudi v zakulisje največjega športnega dogodka pri nas.
O tem, kako je kot prostovoljka doživljala predtekmo-valni del prvenstva v Celju in zatem še glavnino tekmovanj v ljubljanskih Stožicah, bo v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom spregovorila Celjanka Dragana Jusupovič. Ob tem pa še o vrsti drugih stvari, ki jih sicer počne v življenju. A ne v poklicu ne v prostem času brez športa ne gre.
IS, foto: osebni arhiv
Dragana Jusupovič s košarkarskim zvezdnikom, Špancem Mar-com Gasolom
Podpiramo slovensko glasbo
Na Radiu Celje zelo velik poudarek dajemo kakovostni slovenski glasbi. Dnevno je predvajamo okoli 40 odstotkov (zakonodaja zahteva najmanj 20 oziroma 25 odstotkov, ko gre za radijske programe posebnega pomena). Pri čemer skladbe slovenskih izvajalcev dejansko predvajamo v dnevnem programu in ne le nočnem ...
Poleg tega vsak teden v 45-minutni oddaji Pop čvek gostimo slovenske glasbenike in predstavljamo njihove aktualne albume. Minuli teden je bila gostja oddaje Neisha (na
fotografiji z voditeljem Igorjem Kukovcem). V korak s časom gremo tudi z rubriko Slovenske glasbene premiere, ki je, kot pove že ime, namenjena domačim glasbenim novostim. Seveda na svoj račun pridejo tudi ljubitelji narodnozabavne glasbe. Tej zvrsti slovenske slovenske glasbe so namenjeni nedeljski popoldnevi in ponedeljkovi večeri, ko je na sporedu oddaja Katrca. S kakšno »po domače« pa vsak dan popestrimo tudi jutranji program.
Foto: AB
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 10. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 11. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 12. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 13. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Dragana Jusupovič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 14. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Dragana Jusupovič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 15. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 16. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
22
KRONIKA
Rudarji pod zemljo še vedno v nevarnosti
Premogovnik Velenje je gostil slovenske reševalne enote
Med dnevi zaščite in reševanja so svojo usposobljenost preverili tudi jamski reševalci oziroma slovenske rudarske reševalne enote, ki jih je gostil Premogovnik Velenje.
Na skupni reševalni vaji so želeli preizkusiti strokovno usposobljenost rudarskih reševalnih enot za reševanje v rudniški nesreči, sodelovale pa so tudi interventne gasilske enote. Predpostavka reševalne vaje je bil požar na sončnih celicah na strehi reševalne postaje, kjer so intervenirali člani premogov-
V Premogovniku Velenje lahko v 15 minutah zberejo med 50 in 60 reševalcev. Kljub najsodobnejši tehnologiji in opremi, strokovnemu znanju in izkušnjam se zavedajo, da njihovo delo še vedno poteka v zahtevnih razmerah in posebnih pogojih. Čeprav je za njimi že več kot 138 let delovanja, vedno znova spoznavajo, da narava še vedno ni povsem obvladljiva in da na rudarje še vedno preži večina nevarnosti, s katerimi so se v premogovništvu srečevali že pred stoletjem in več.
niškega gasilskega društva. Vseeno je požar povzročil prehod dimnih plinov skozi jašek NOP v jamo. Zato je bil določen predel premogovnika ogrožen. Umaknili so zaposlene, nekaj je bilo poškodb. Pogrešani so bili tudi štirje rudarji, zato so v jamske prostore poslali šest reševalnih ekip ... Reševalci so po dobri uri rešili vse poškodovane rudarje in jih prenesli na varno.
Vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Ivan Poharec je zatrdil, da v reševalni četi sodelujejo najboljši rudarji, ki delajo tudi v jami in so zadostno usposobljeni. »Če se v premogovniku karkoli zgodi, je seveda to zelo odmevno. Mogoče zato, ker je delo pod zemljo še vedno za javnost precej skrivnostno. Žal se dogaja, da ljudje ne ločijo, kaj je delovna nezgoda. Ko se nekdo udari po prstu v domačem okolju, ni to nič posebnega, če pa do tega pride v jami, se takoj pojavi zanimanje javnosti.«
Hiter odziv
Podobno je omenil tudi predsednik uprave premogovnika Milan Medved: »V premogovniku delujemo v
Reševalne enote v rudniku (Foto: ALEKSANDER KAVTICNIK)
skladu z internimi akti in zakonodajo in smo del sistema zaščite in reševanja. Tudi zato delujemo po predpisih, ki veljajo v Sloveniji.«
Varnost in zdravje zaposlenih sta glavna strateška cilja podjetja, zato jima posvečajo posebno pozornost. »Veseli nas, da danes zaradi znanja, izkušenj in sodobne opremljenosti potencialne nevarnosti obvladujemo neprimerno bolje kot v preteklosti. Vse pomembne varnostne kazalnike spremljamo preko varnostno-tehnološkega informacijskega sistema, izdelan imamo načrt obrambe in reševanja ter imamo dobro usposobljeno jamsko
reševalno četo, ki šteje 114 članov.«
V premogovniku lahko v 15 minutah zberejo med 50 in 60 reševalcev. Kljub najsodobnejši tehnologiji in opremi, strokovnemu znanju in izkušnjam se zavedajo, da njihovo delo še vedno poteka v zahtevnih razmerah in posebnih pogojih. Čeprav je za njimi že več kot 138 let delovanja, vedno znova spoznavajo, da narava še vedno ni povsem obvladljiva in da na rudarje še vedno preži večina
nevarnosti, s katerimi so se v premogovništvu srečevali že pred stoletjem in več. Zaposlene nenehno ozaveščajo, da lahko za večjo varnost pri delu največ naredijo sami. »Rezultati se že kažejo v številu nezgod, ki jih je iz leta v leto manj. Še pred desetimi in več leti smo v premogovniku beležili tudi več kot tisoč nezgod, zdaj pa je ta številka že več let krepko pod sto. V letu 2012 smo zabeležili 76 nezgod,« je omenil Medved.
URŠKA SELIŠNIK
Zbrali so se reševalci iz cele Slovenije. (Foto: US)
»Predvsem gre za vajo in urjenje, samim reševalcem je prepuščeno, kako ukrepajo,« je izpostavil vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Ivan Poharec in dodal, da podobne vaje pripomorejo k boljšemu obvladovanju nesreč.
»Potencialne nevarnosti, ki nastajajo v podzemnih prostorih, danes bolje obvladujemo kot nekdaj, kar nam omogočajo tudi sodobnejša tehnična sredstva. Zato je tudi manj neljubih dogodkov, od števila nezgod do vdorov plina, blata in požarov. S preventivnimi ukrepi lahko neljube pojave preprečujemo, nikoli pa se jim ne moremo izogniti.«
Odvetnica v postopku na sodišču
Tokrat se je opravičila iz zdravstvenih razlogov
Na celjskem okrožnem sodišču je bil tudi v torek, že drugič, preklican predobrav-navni narok zoper nekdanjo žalsko odvetnico Bredo Kovač. Tožilci ji očitajo kazniva dejanja izneverjanja strank, ponarejanja listin in goljufije. Za dve svoji stranki namreč naj ne bi vložila tožbe, za kar sta jo pooblastili.
S ponarejenimi dokumenti sodišča naj bi ju obveščala, da so bile obravnave, ki naj bi bile razpisane za njun primer, vedno znova preklicane. Odvetnica je zdaj upokojena, tokrat pa na sodišče ni prišla, ker naj bi predložila zdravniško opravičilo. V torek
so se pred sodiščem zbrali tudi nekateri domnevni oškodovanci, ki so z omenjeno odvetnico sodelovali v nekaterih drugih zadevah. Večina omenja, da je v njihovih primerih ravnala enako oziroma na podoben način, zadeve, ki bi jih morala zanje urediti, pa se vlečejo tudi po več let. Nekateri so jo že prijavili celjskemu okrožnemu tožilstvu, nekateri pa naj bi to storili v prihodnjih dneh. Kdaj bo na sodišču za Kovačevo ponovno razpisan predobravnavni narok ni znano. Prvega, ki je bil septembra, se ni udeležila.
KRONIKA
23
Ogljikov monoksid - največja grožnja kurilne sezone
Začetek kurilne sezone na Celjskem v znamenju zastrupitev s tihim ubijalcem?
V soboto so reševalci nujne medicinske pomoči in gasilci posredovali v Gri-žah. V smrtni nevarnosti se je znašel 23-letni moški, ki se je zgrudil v kopalnici. Vzrok: zastrupitev z ogljikovim monoksidom. V kopalnici naj bi bila plinska peč, ki naj bi delovala nepravilno. Moškega so pravočasno rešiti, vprašanje pa je, kakšne posledice bo zastrupitev pustila. Trenutno je v posebni oskrbi v ljubljanskem kliničnem centru.
Ob njegovi zastrupitvi so bili doma tudi starši, ki so opazili, da je s sinom nekaj narobe. Po vstopu v kopalnico so ga našli nezavestnega in mu nudili prvo pomoč ter poklicali reševalce in gasilce. Ravno plinska
neustreznem dimniku. Plin lahko zajame bivalni prostor skozi ventilacijske sisteme drugih stanovanj, kleti ali garaž. To so besede, ki je vsako leto znova slišimo in zapišemo že ob prvem primeru takšne zastrupitve.
Rogla še odmeva
Ogljikov monoksid nima vonja, barve in okusa. Zastrupitev z njim je na Celjskem vedno več. Spomnimo na smrt očeta in sina, ki ju je plin pred leti ubil v hiši na laškem območju, medtem ko sta se grela s pečjo na drva. Pretresljiva je bila lanska januarska smrt 24-le-tnega Laščana in 22-letnega fanta ter 24-letnega dekleta z območja Žalca, ki jo jih mrtve našli v apartmaju v Hudinji pod Roglo. Apartma
Ne alkohol, ampak plin!
Pred leti smo pisali o Ce-ljanki, ki je imela nenehne glavobole, a vzroka niso našli. Z njo je živel oče, za katerega so sumili, da ima težave z alkoholom, saj je bil ves čas zmeden. Šele ko so ju našli nezavestna v stanovanju, so ugotovili, da so glavoboli in zmedenost posledica ogljikovega monoksida, katerega raven je bila v stanovanju visoka zaradi nepravilnega delovanja plinske peči. Oba sta potrebovala dolgo zdravljenje v hiperbarični komori.
Pisali smo tudi o primeru iz Drapšinove ulice v Celju, kjer se je predlani decembra z ogljikovim monoksidom zastrupil fant med tuširanjem. Zatem ko so ga komaj
V Sloveniji kljub opozorilom vsako leto zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umre več deset ljudi. Na Celjskem so lani umrle tri osebe, tri osebe so bile hudo poškodovane, dve v Mlačah in ena v Celju. Štirije ljudje pa so dobili lažje poškodbe.
peč na t. i. notranji vlek, ki črpa kisik iz prostorov, je v kopalnici smrtno nevarna, saj se prostor praviloma ne prezračuje ustrezno ves čas. Na žalost imajo mnogi plinske peči nameščene prav v kopalnicah.
Plin najde pot
Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju drv, premoga, nafte, kurilnega olja ... Njegova raven v stanovanju naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov in plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Koncentracija plina se v prostoru zviša tudi ob nepravilno zgrajenem ali
so ogrevali s plinsko pečjo, hkrati pa zakurili kaminsko peč. Delovanje obeh peči je povzročilo pomanjkljivo dovajanje kisika v prostor in nepravilno izgorevanje. Ubil jih je ogljikov monoksid.
Kriminalisti so ovadili lastnika apartmaja, ki naj ne bi poskrbel za pravilno namestitev, delovanje in vzdrževanje kurilnih in dimnih naprav. Ovadbo so spisali tudi za odgovorno osebo dimnikarskega podjetja, ki naj bi pregled kurilne in dimne naprave opravila pomanjkljivo, nestrokovno in v nasprotju z veljavnimi predpisi. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti ovadenima grozi do osem let zapora.
rešili, so druge stanovalce morali iz objekta celo začasno odstraniti.
Zastrupljene družine
Boleč je bil dogodek v Stanetovi ulici, kjer so se s plinom zastrupili vsi člani družine. Ko so se vrnili domov iz bolnišnice, naj bi se greli naprej z isto pečjo, saj druge rešitve niso imeli. Zgodilo se je, da so celjski gasilci in reševalci v istem stanovanju morali posredovati dvakrat v dveh letih. Enkrat so rešili tri osebe, drugič eno zaradi zastrupitve s plinom.
V bolnišnico so lani decembra morali tudi 38-letni oče in njegova 4-letna hči ter 2-letni sin. Medtem ko so
Detektor za zaznavanje povečane koncentracije ogljikovega monoksida v prostoru je že marsikomu rešil življenje.
Nabavite alarm!
Možnostim zastrupitve se je mogoče izogniti z detektorjem ogljikovega monoksida v zraku. Napravo je treba namestiti v skladu z navodili, na povišano koncentracijo ogljikovega monoksida pa alarm opozori z glasnim zvokom.
Pomembno je, da ima naprava oznako evropskega standarda EN50291. Brez te oznake je njena kakovost vprašljiva. Medtem ko pri nas alarme naprave niso obvezne, v nekaterih državah za nova stanovanja velja nasprotno. Gre za naprave, ki zaznavajo le ogljikov monoksid in niso namenjene za alarm v primeru požara. Kadar se alarm sproži, je treba prostor takoj zapustiti in poklicati gasilce ter podjetje, ki skrbi za servis peči.
bili na obisku pri sorodni-ci, so se vsi trije zastrupili s plinom. Na srečo so bile poškodbe blažje. Prav tako lani smo o zastrupitvi poročali iz Radeč. Tudi tam se je zastrupila tričlanska dru-
žina. Lastnik stanovanjske hiše je s pomočjo agregata, nameščenega v garaži, ki deluje na bencin, vklopil črpalko za centralno peč. Ko ga je sredi noči izklopil, je bilo v stanovanju že pr-
več ogljikovega monoksida, zaradi česar so se zastrupili lastnik, žena in hči. Hujših zdravstvenih posledic zaradi tega niso imeli.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
NE PREZRITE
Ogljikovemu monoksidu se ne reče brez razloga tihi ubijalec. Na njegovo nevarnost opozarjajo zdravniki, policisti, dimnikarji, serviserji plinskih peči in gasilci. Vendar opozorila ne zaležejo. Zaradi zastrupitev imajo ljudje doživljenjske negativne zdravstvene posledice. O tem pišemo tudi v rubriki Za zdravje.
stran 52
INFO 113
Poškodovana dva delavca
Pretekli četrtek se je na gradbišču pri avtobusni postaji v Rogaški Slatini zgodila hujša delovna nesreča.
Med dvigovanjem bremena je z žerjava na dva delavca padlo več opažnih desk. Prvo pomoč so jima nudili na kraju, nato so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Oba sta huje poškodovana.
Prijeli tudi ubežnika
Celjski policisti so v nedeljo popoldne in ponoči izvajali poostren nadzor cestnega prometa, pri čemer so jim pomagali tudi specializirana enota za nadzor državne meje, cestninski nadzorniki in mobilna skupina carinske uprave.
Ustavljali so predvsem voznike tujih tovornih in kombiniranih vozil. Poudarek je bil predvsem na preverjanju veljavnosti dokumentov in prekoračitev teže tovora in prevoza oseb ter blaga. V času nadzora so kar 146 voznikom izrekli kazni. Pri 140 so ugotovili, da so bila vozila preobremenjena. Policisti so med nadzorom prijeli tudi državljana Romunije, za katerim je bila v Moldaviji razpisana mednarodna tiralica zaradi tihotapstva.
SIMONA ŠOLINIČ
Javna vodstva
KULTURNO ZGODOVINSKA ZBIRKA Torek, 15. oktober 2013 ob 17.00 Torek, 29. oktober 2013 ob 17.00
GROFJE CELJSKI
Nedelja, 20. oktober 2013 ob 11.00
ALMA M. KARLIN - POTI Torek, 22. oktober 2013 ob 17.00
CELEIA - MESTO POD MESTOM
Nedelja, 13. oktober 2013 ob 11.00 Nedelja, 27. oktober 2013 ob 11.00
Otroška delavnica
ČELADA RIMSKEGA VOJŠČAKA
Četrtek, 17. OKTOBER 2013 od 16.00 do 18.00
Info in najave za otroške delavnice: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si;
T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
O K T O B E R
24
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE
ha DjerbosT^elax
Prvič na letalo, prvič res nekam daleč, prvič z nami, vsakega izmed skoraj sto potnikov je čakala kakšna nova izkušnja. Smo pa že takoj imeli skupen cilj - ne le Djerbo, ki je bila končna destinacija, ampak uživanje v prijetnih poletnih temperaturah. Vsak dan nas je res grelo pri tridesetih stopinjah, na razpolago so bile bogata »all inclusive« ponudba hrane, pijače in animacije, plus dodatna animacija z nagradami, za kar smo poskrbeli TA Relax ter Novi tednik in Radio Celje.
Ob obisku krokodilje farme smo se prepričali, da so krokodili res leni, vsaj tisti odrasli, ker jih niti hrana ni
ganila preveč. So bolj kot ne iskali smisel življenja v dremanju in upanje obiskovalcev, da se vsaj malo bolj živahno premaknejo, je bilo zaman. V hotelskem kompleksu El Mouradi Djerba Menzel so se ob vsej množici Slovencev domačini hitro naučili osnovnih fraz v našem jeziku, nam vrteli slovensko glasbo za zabavo in se trudili za nepozaben dopust. Takšne skupine ne pomnijo že dolgo časa in želijo, da čim prej pridemo nazaj. Toplo morje, sonce, vredno razmisleka, kaj? Vendar bomo šli drugo leto zagotovo kam drugam, toliko je še krajev, ki jih nismo obiskali. Pridružite se nam!
NENA LUŽAR, foto: SIMONA BRGLEZ
■
RELAX" TO1MM
Skupinska slika, ki bi s tonom zaživela takole: »Kdor ne skače, ni Slovene, hej, hej, hej.« Besede, ki so jih ob naših druženjih poznali tudi domačini. Več fotografij na www.radiocelje.com in na facebooku Novi tednik in Radio Celje.
Prvi poskusi lokostrelstva. Gledalci in tekmovalci so bili stari od 8 mesecev do 80 let.
Rumena, zelena, kje bodo prej štiri v vrsti? Komentiranje se je znova izkazalo za lažje kot igranje.
Mini golf, igra, kjer pridejo na dan zelo kreativne ideje, kako žogico spraviti v luknjo.
Ko se na Djerbi zasliši Avsenikova Golica, ko odmevajo Modrijani in Gadi, vsi plešemo. Animatorji so bili navdušeni nad nami, takšne skupine ne pomnijo že vsaj pet let.
Krokodili, ki jih skoraj nič ne gane. Še hrana jih komaj pripravi do premikanja.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
STISKALNICO za sadje in grozdje, tehtnico Libela Celje, do 150 kg in dva elektro motorja, 1,5 Kw, 3 faze, prodam ali menjam za drva. Telefon 031 841-800.
3017
TRAKTOR Imt 539, letnik 1991, registriran, 972 delovnih ur, odlično ohranjen, kabina, kompresor, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 369-470.
3341

C
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Znider's d.o.o., UL Vila Kraigherja 5, Maribor
]
PRODAM
GOLF II diesel, 5 vrat, 5 prestav, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam za 1.150 EUR. Telefon 041 951-527.
3342
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim.
Telefon 041 708-497. 2834 PEUGEOT 206, corso, polo ali drug manjši avto kupim od prvega lastnika do 1.500 EUR. Telefon 070 477-884.
3325
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
V	LAŠKEM, 1 km iz centra, prodamo montažno hišo, zgrajeno leta 1984, na zemljišču 405 m2, stanovanjske površine 110 m2, obnovljeno leta 2007, prodam. Telefon 051 207-170. 3162
NOVO hišo prodam zaradi selitve. Telefon 041 553-720.	3321
GOZD v okolici Celja, k. o. Šentjungert, prodam. Telefon 070 840-268. 3337
V	BABNI Gori prodam bivalni vikend z vinogradom in sadovnjakom. Telefon 031 789-148, 070 378-488. 3334
TRAVNIK za vzrejo dveh krav oddam v trajno uporabo. Telefon (03 ) 5 8 24611, 030 252-407.	3340 POSLOVNI prostor, približno 20 m2, ob glavni cesti, bližina celjskega sejma, za predstavništvo, posredništvo, zastopanje, oddam, 120 EUR/mesec. Telefon 041 515-223. 3354
MENJAM
STAREJŠO hišo in novejšo hišo na parceli 830 m2, z vsemi priključki, menjam za dvoinpolsobno lastniško stanovanje v Celju. Pogoj: pritličje ali 1. nadstropje v stavbi z manj stanovanji. Ostalo po dogovoru. Telefon (03 ) 5774-169.
3261
ODDAM
NAJAMEM

POSLOVNI prostor, približno 60 in 6 m2, v Celju ob trgovskem centru, oddam. Telefon 041 262-063.
3212
m
OJILA
.000 EUR j
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojiiie 1
PE CELJE, Ul. XIV. dhflzlje 14, : 03/4257000	!
03/2341000
Starata Romam 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
KUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Imt, Štore, Tomo Vinkovič, Univerzal ter ostale priključke, lahko v slabem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
MOTOKULTIVATOR s priključki oziroma samo priključke ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 611-811. Š 257
POSEST
UGODNO
^JEKLENA STREŠNA KRITINAl ) 6,60 EURzddv GSM: 040 349 992 www.lindap.si
r-N
RITI N Al
J
MALO pisarno v ožji ali širši okolici Celja najamem. Telefon 041 563-346.
3331
STANOVANJE
Svet Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec
na podlagi sklepa 2. seje z dne 3.10.2013 in določil 40. člena Statuta ZD razpisuje delovno mesto:
direktorja/ice
Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec
Poleg pogojev, predpisanih z zakonom, mora kandidat/ka izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	da ima univerzitetno strokovno izobrazbo medicinske, ekonomske ali druge družboslovne smeri;
•	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih;
•	da predloži program dela in razvoja ZD;
•	da predloži dokazilo, da ni bil/a pravnomočno obsojen/a za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
Mandat direktorja/direktorice traja štiri leta. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kan-didati/ke pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec, Prešernova ulica 6, 3310 Žalec, z oznako: »Prijava na razpis - ne odpiraj«.
O izbiri bodo kandidati/ke pisno obveščeni/e v roku, določenem z zakonom.
Svet ZD dr. Jožeta Potrate Žalec
PRODAM
ODDAM
PRODAM
STROJI
PRODAM
NOVO snežno frezo, 70 cm, 11 KS, garancija dve leti, zelo ugodno prodam. Telefon 041 901-118. 3265
POSLOVNO stavbo v Celju, ugodna lokacija, stavbno parcelo, približno 900 m2 in približno 900 m2 nestavbno, z gospodarskim poslopjem, poslovni prostor (125.000 EUR), ob cesti Ar-clin-Ljubečna, prodam. Telefon 041 262-063.	3212
PROSTOR, primeren za skladišče ali obrt, v velikosti približno 100 m2, v Laški vasi pri Štorah, oddam. Mesečna najemnina znaša 220 EUR. Informacije po telefonu 040 290-670. 3242 SKLADIŠČE, 1.400 m2, zgrajeno 2006, v industrijski coni, Podlog pri Žalcu (bližina AC priključka), asfaltirano dvorišče 2.000 m2 oddamo dolgoročno v najem. Vsa ustrezna dovoljenja. Telefon 041 639-889, 031 610-551.
3285
STAREJŠO hišo, Mestinje, prednost imajo upokojenci, oddam v najem. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 3340
NOVI garsonjeri v Štorah ali Šentjurju prodam. Telefon 041 368-625. 3053 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 61 m2, v Celju, Pod kostanji 24, 4. nadstropje, prodam za 65.000 EUR. Telefon 031 819-212.	3333
DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, na odlični lokaciji v središču Prebolda, ugodno prodam. Telefon 031 853-107. 3350
ENOSOBNO stanovanje v Laškem, mirno okolje, oddam od 1. 11. 2013. Telefon 734-7699.
3310
iiriiEms
i astrologinja
0906430
NEOPREMLJENO dvosobno stanovanje v Laškem oddam v najem. Telefon 040 296-450.	p
OPREMLJENO garsonjero na Lavi, najemnina znaša 200 evrov in stroški, oddam. Telefon 041 785-353. 3351
ZAMENJAM
EUMffi
astrologinja jasnovidnost BIOIERAPIJE [__
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja
GSM 041404 935
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz.
STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676.	p
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, Ulica frankolovskih žrtev, Hudinja, Celje, oddam. Telefon 041 966-240. 3316
STANOVANJE, veliko 71 m2, zamenjam za enosobno na Milčinskega 13, Celje ali prodam. Doplačilo po dogovoru. Telefon 040 592-630.
3229
NUDIM
MANJŠE dvosobno stanovanje v bližini Starega gradu nudim za pomoč pri delu na manjši kmetiji. Telefon 041 983-114.
3343
	
novitednik	radiocejj^j
Več o pogojih in pokroviteljih jjkcije na spletni, strani www.radiocelje.com -in na Fačgbooku Novi tednik in Radio Celje.

Ponujamo
Pokrovitelji
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepšihsanj.
«VM^O
za maturantski ples in to povsem brezplačno!
K AVAL 1 R........
DELAVNICA MODE
HdD
HAIR CENTER DARJA
Za mično gospodično: Za uglajenega mladeniča:
I .■
Metražne tkanine po izboru - Gloripops	Moškaobleka Lambretta
Šivanje maturantske obleke - Barbara Repinšek - Delavnica mode	s srajco
Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin in kravata Brasim - Kavalir
Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja	Striženje las - Hair center Darja
Mame in očetje
, maturantskiplesjetudifinančnozahtevenzalogaj.Dovolite,davamgaolajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje.
Pričakujemo hrabrega mladeniča in mla
1:
Ime in priimek MATURANTKE
Ime in priimek MATURANTA
Naslov
Naslov
Šola
Šola
Telefon
Telefon
E-pošta
E-pošta
Id
denkO, saj bOmO njunO preObrazbO spremljali tudi Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali na straneh Novega tednika!	maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igre TečakaTuHiiiiraiiii^skipnes? bomo razglasili 14. novembra 2013.
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Iščemo
kuharja pomočnika m/ž
Prošnje na gsm 040-230-362 ali e-pošto levec.asado@gmail.com
Bojana Dremel Pilih, s. p. Gostilna Asado, Levec 4a, 3301 Petrovče
PRODAM
GARAŽA
PRODAM
GARAŽO v Vojkovi ulici prodam. Telefon 031 326-253.
3275
PRODAM
KOTNO 5-sedežno garnituro z vgrajeno raztegljivo posteljo poceni prodam. Informacije po telefonu 041 647-046.
3330
TRI omare starejšega tipa in novejšo kredenco prodam po simbolični ceni. Telefon 5824-611, 030 252-407. 3340
AKUSTIKA
PRODAM
NOVO otroško diatonično harmoniko, uglasitev C, F, B, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488.
3328
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.
3296
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070.	p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Prodamo tudi bikce simentalce in sivce. Telefon 031 311-476. p BIKCE, čb in simentalce, stare od 14 dni do 3 mesecev, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 243 TELICO sivko, težko 280 kg, prodam. Telefon (03) 5728-352, 031 732-869.
3297
BIKCE, težke približno 250 kg, prodam. Vrbno pri Šentjurju, telefon 041 818894.	3300 KOKOŠI nesnice - jarkice, v 20. tednu, tik pred nesnostjo, rjave, črne, grahaste, prodam. Telefon 070 545-481. p BIKCA in teličko, oba simentalca, stara 14 dni, prodamo. Telefon 070 693-055.
3315
PRAŠIČE, od 30 do 120 kg, prodam. Telefon 041 547-769.	Š 252
ZAHVALA
Zapustil nas je
IVO ŠKRUBEJ
iz Celja, Maistrova ulica 38
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in patru Marjanu za lep obred. Še enkrat vsem iskrena hvala za cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Jelka in Ksenija
BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 3319 DVA bikca simentalca, 250 kg, mesnati tip, pašna, eko reja, možna dostava, prodam. Telefon 070 866-657. Š 258 KRAVO prodam ali menjam za drva, bikca, 120 kg, traktor Univerzal 45, letnik 1991. Telefon 031 424-547. 3327 TELICO simentalko v 5. mesecu brejosti, na paši, prodam. Telefon 031 464-629.
3332
TELIČKO limuzin, staro 10 tednov, težko 110 kg, prodam. Telefon (03) 5774709, 031 298-123.	3336 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon (03) 573-1026. 3339 TELIČKO, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 692-582. 3338
L| U BEŽEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde frfarsb k/yg vm Mo pri tem v pome!
za uei
>e in male
ßoöpi
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
51
sc« |=f
!
M "S* h
S B B
« s. S
C B)S
s « 2
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NAROČILNICA
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiS dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuhanim bukve slovanskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

Podpis:
TELICO, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 051 312-153.	L 152
BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 941-168. 3344 OČIŠČENE domače piščance, 2, 2,5 kg, prodam za 4 EUR/kg. Telefon 041 951-527.	3342
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje in nebreje mladice linije 12, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	r
KRAVO simentalko, brejo 8 do 9 mesecev, prodam. Telefon 041 793-897. l 154 PUJSKE, težke od 20 do 60 kg in 160 kg, lahko za zakol ali prevoz, prodam. Telefon 041 295-239. 3347 DVA bikca simentalca, odstavljena in teličko simentalko, prodam. Telefon 041 318-144.	1312
BIKCA in teličko simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon 031 575-777. p BIKCA simentalca, 14 dni, prodam. Telefon 031 691-766.	3353
KUPIM
PRODAM
PRODAM
V krošnji tiho zaječi, povesijo veje se do tal, korenini največji se je čas končal, a drevo bo spet pognalo cvet v spominu za mnogo let...
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ate in stric
MARTIN BREŽNIK
po domače Žnidarjev Tinči iz Brezove 35 a, Šmartno v Rožni dolini
Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za pozornost in nesebično pomoč v času njegove bolezni, osebju bolnišnice Celje in bolnišnice Ptuj za zdravljenje in nego, predvsem pa vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili, ko smo ga za vedno izgubili. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba, namenili cvetje, sveče, svete maše in se nas dotikali z izrazi sožalja, prav tako vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti - gospodu župniku Ignacu, pevcem Idile, Jerneju Zupanu za nežne zvoke harmonike in pogrebnemu podjetju Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej smo iz srca hvaležni.
Žalujoči vsi njegovi
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 3283 VSE vrste krav in telic za zakol in teleta za nadaljnjo rejo ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 3266
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon
030	929-205.	2843
DRVA, bukova ali mešana, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 031 506383.	Š 243
TELIČKI simentalki, stari 10 dni in 3 tedne in 300 l jurke (mošt) prodam. Telefon 070 250-441.	3267
DRVA, suha, bukova, Šentjur-okolica, prodam. Telefon 041 581-677. 3262
DRVA, suha, »cepana«, mešana, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Možna dostava Šentjur, Štore, Laško. Telefon
031	209-078.	3294
HLODE oreha, s korenino ali brez, prodam. Telefon 031 205-439. 3303
PRIKLJUČKE za TV 420, hrastove sode za okras, 150, 230 in 330 l in kad, 250 l, prodam. Telefon 051 239-107. 3329
ŠPIROVCE, smrekove, še stoječe, prodam. Telefon 5824-611, 030 252-407.
3340
DESKE češnje in suhe plohe ugodno prodam. Telefon 041 910-032. 3303
SUHA bukova metrska drva, možen prevoz in razrez, prodam. Telefon 041 271038.	3348
KUPIM
HLODOVINO iglavcev na panju ali ob kamionski cesti kupim. Telefon 041 563-346.	3331
MENK
SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec iz Ljubljane, urejen, podjetnik, 47 let, 174, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364. p
GROZDJE, mlado vino, mošt, belo in rdeče vino, žlahtnih kakovostnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2979 CIPRESE, navadne in smaragd ter kmečki pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	2982
KAKOVOSTNO koruzo v zrnju, naravno sušeno, prečiščeno, prodam. Telefon 031 209-011.	3324
JABOLKA za ozimnico, malo škropljena, sorta aidared in jonagold, prodam. Telefon 031 490-822. 3345
OSTALO
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
,avasö poipoM
Dbvesčenost
95.1 t	I 100.3 | 90.6 MHz	www.r.idioccljc.com
VSAK PONEQE1—IEK od 10.15 do 11.^5
fra'c.1 i ö-
3352
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ko vajine želimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tja, kjer naše srce lahko tiho se razjoče.
V SPOMIN
dragemu sinu, bratu, svaku, stricu, nečaku in bratrancu
CIRILU BELEJU
iz Brstnika 6 (10. 7. 1962 - 10. 10. 2012)
ob prvi obletnici smrti
in dragemu možu, očetu, tastu, dediju, bratu, stricu in svaku
MARTINU BELEJU
iz Brstnika 6 (10. 10. 1932 - 26. 9. 2011)
ob drugi obletnici smrti. Hvala vsem, ki se ju spominjate v molitvi, obiskujete njun grob in jima prižigate sveče.
Žalujoči vsi njuni
43-letni moški iz okolice Šentjurja, urejen, pošten, redno zaposlen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 30 do 46 let. Telefon 040 558-358. 3317
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Stana VEJ-NOVIČ iz Bosne in Hercegovine in Bojan BOGDANIČ iz Pongraca.
Velenje
Poročila sta se: Tanja SAVANOVIČ iz Ljubljane in Dražen MEDIČ iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Roman POLŠAK iz Hrastja, 68 let, Marija DEBE-
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK IMA DOMu|
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi sin, oče, brat, stric in svak
VIKTOR MAROT
iz Olešč - Zapotok (26. 12. 1970 - 24. 9. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter
darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gre sosedoma Videc za nesebično pomoč.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, brat in stric
ZVONKO JUTERŠEK
obrtnik iz Arclina pri Vojniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njegovega življenja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin nate.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
DRAGICA TAMŠE
iz Zabukovice 47 a, Griže (30. 1. 1950 - 19. 9. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovano
cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Počivaj v miru!
Žalujoči vsi njeni
ŽELIM spoznati urejeno gospo od 65 do 70 let, ki bi bila pripravljena z menoj deliti jesen življenja. Telefon (03) 5716-802, kličite od 18. do 21. ure.
3305
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
LAK iz Šentjurja, 61 let, Leon MAVRIČ ŠANTAK iz Lačje vasi, 30 let, Marija MAČKOV-ŠEK iz Laškega, 90 let, Viktorija GAŠPERČIČ iz Šmihela, 80 let, Pavel GORIČAN iz Celja, 80 let, Angela ŠMARČAN iz Lokrovca, 78 let, Ferdinand ŽELEZNIK iz Celja, 75 let, Ana BOROVŠAK iz Kompol, 80 let.
Žalec
Umrli so: Jožefa VRHOV-ŠEK iz Podbočja, 74 let, Marija ŽALIK iz Šmartnega ob Paki, 88 let, Rozalija ŽURAJ iz Latkove vasi, 82 let, Samo PREMIK iz Vrbja, 66 let, Marija TERŽAN iz Pongraca, 76 let, Konrad KAPUS iz Ločice, 90 let.
Velenje
Umrli so: Maksimiljan MO-TALN iz Velenja, 86 let, Janez HUDEJ iz Šoštanja, 89 let, Angela Jožefa TEŽAK iz Šoštanja, 89 let, Silvester DREN iz Velenja, 68 let, Ana SELČAN iz Celja, 81 let, Alojz BELEC iz Velenja, 60 let.
PREMOG lignit in visoko kalorični premog zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n ZATESNITEV in popravilo lesenih in pvc oken - vrat. David Pisanec, s. p., Be-zovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236156.	p
SUHA bukova drva prodam. Kupim teličko brez številke. Telefon 041 871-144.
ZAHVALA
Ob izgubi mame, stare mame in prababice
ANE POVALEJ
iz Primoža pri Šentjurju (25. 7. 1921 - 27. 9. 2013)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Šiljegu in gospe Martini za pomoč pri oskrbi. Hvala pogrebni službi Zagajšek, župniku Vinku Čonču, pevcem iz Dramelj, organist-ki Mariji Klančar, OEM Petrol Celje, sodelavcem BS Kidričeva, sodelavcem Železarne Valji, d. o. o., vsem sorodnikom in sosedom iz Primoža in Dramelj ter
vsem prijateljem in znancem. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja.
Sinova Jože in Ivan z družino
3314
GOSPE Elizabeti Leskovar se opravičujem za besede, ki sem jih 16. septembra 2013 izrekla v frizerskem studiu Marta, Marta Skutelj, s. p. Zdenka Rupnik.
S 251
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
ZIDARSKI oder, približno 250 m2, s »fo-sni«, posodim. Telefon 041 350-335.
3343
www.radiocelje.com
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let-
novi tednik
n
P
RA
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
"ČISTILEC - M/Ž; -ČIŠČENJE VSEH PROSTOROV V ZGRADBI IN ZUNAJ (OKOLICA) -ČIŠČENJE POHIŠTVA, REKVIZITOV IN ODRA TUDI MED PREDSTAVO, ČE TAKO NAREKUJEJO POTREBE DELA, - SKRB ZA ČISTOČO VSEH PROSTOROV GLEDALIŠČA, - SKRB ZA NABAVO ČISTILNIH SREDSTEV, - PRINAŠANJE IN ODNAŠANJE POŠTE IPD. DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH". DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.10.2013; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5, 3000 CELJE
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; RAZNA GRADBENA DELA, DELO Z STROJI, DELA NA NIZKIH GRADNJAH, NEDOLOČEN ČAS, 17.10.2013; GMG VINDER, GRADBENA MEHANIZACIJA IN GRADNJE, D.O.O., ZADOBROVA 126, 3211 ŠKOFJA VAS VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA, VLAČILCA - M/Ž; PREVOZ BLAGA Z VLAČILCEM V MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA. RELACIJE: CELOTNA EVROPA, BLIŽNJI VZHOD, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.10.2013; TRANSPORT IN LOGISTIKA, MATJAŽ ŠTRAVS S.P., ROVE 9 A, 3213 FRANKOLOVO
VOZNIK-STROJNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN TGM-UPRAVLJALENJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO TER POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU., VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.10.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO V CELJU IN LJUBLJANI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2013; G.R.O. INVEST, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA PO NAVODILIH DELODAJLAC V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 16.10.2013; KOV GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., STARA CESTA 2, 3000 CELJE TESAR
TESAR: DELO V CELJU IN LJUBLJANI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2013; G.R.O. INVEST, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE
ŽERJAVAR
ŽERJAVAR - M/Ž; UPRAVLJAVCI/UPRAVLJAVKE ŽERJAVOV, DVIGAL IPD. VODIJO IN KONTROLIRAJO NEPREMIČNE IN PREMIČNE ŽERJAVE IN DRUGE NAPRAVE ZA DVIGOVANJE PO NAVODILIH DELODAJALCA ZA DELO
V	NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 16.10.2013; KOV GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., STARA CESTA 2, 3000 CELJE
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA VELIKEM ŽERJAVU V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIV-CA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.10.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VOZNIK INŠTRUKTOR - M/Ž; UČITELJ VOŽNJE "B", "C", "D" IN "E"KATEGORIJE MOTORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS 30.6.2014, 11.10.2013; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20, 3000 CELJE
KOMERCIALIST ZA TUJI TRG - M/Ž; IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV, PROMOCIJA POD-
JETJA, PRODAJNE AKTIVNOSTI SKLADNO S POSLOVNIM NAČRTOM DRUŽBE, PRIDOBIVANJE NAROČIL IN OSTALE TRŽNE AKTIVNOSTI PRI AKTUALNIH KUPCIH, VZDRŽEVANJE STIKOV S POSLOVNIMI PARTNERJI, KOMERCIALNA POGAJANJA S KUPCI S PRIPRAVO KOMPLEKSNE PONUDBENE DOKUMENTACIJE V SKLADU S PREDPISI, PRIPRAVA POGODB, KALKULACIJA LASTNE IN PRODAJNE CENE, IZDELAVA TERMINSKIH PLANOV, ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.10.2013; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR V PE GOSTILNA PRI PODPEČAN LJUBEČNA - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, STREŽBA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2013; RESTAVRACIJA IN GOSTILNA OKSANA KOVAČIČ S.P., GOSPOSKA ULICA 25, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 19.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; KOMUNIKATIVNOST, PRIJAZNOST, TOLERANTNOST, ČUSTVENA STABILNOST, STRPNOST, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.10.2013; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
"TAJNIK PROJEKTOV - M/Ž; 1. EVIDENCA PREJETE POŠTE, 2. EVIDENCA PREJETIH FAKTUR IN RAZDELITEV ODGOVORNIM OSEBAM, 3. EVIDENCA PREJETIH NAROČIL IN PRIPRAVA NALOGOV ZA ODPREMO, 4. FAKTURIRANJE, IZDAJA DOBROPISOV, BRE-MEPISOV, RAČUNOV ZA AVANS, 5. VNOS PREJETIH FAKTUR V DDV, 6. TAJNIŠKA DELA ZA PROJEKTE, 7. IZVOZ IN UVOZ, 8. VODENJE KNJIŽNICE; EMA D.O.O.", NEDOLOČEN ČAS, 13.10.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV, SAMOSTOJNA PRIPRAVA VLOŽNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S STRANKAMI, SODELOVANJE PRI DOSEGANJU PLANOV PODJETJA, IZTERJAVA DOLŽNIKOV (SVOJIH STRANK), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.10.2013; ANA PLUS, AGICA KOLAR, S.P., PODJETNIŠKA PROJEKTNA PISARNA, LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZ-ISKOVALNIH PROJEKTIH - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA ZA KOORDINACIJSKO DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH PROJEKTIH (PODROČJE POLIMERNIH IN DRUGIH NAPREDNIH MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ). DELO ZAJEMA KOORDINIRANJE IN SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTAKTE S POSLOVNIMI PARTNERJI, PRIPRAVO STROKOVNIH PUBLIKACIJ, ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV ITD. OD VAS PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO, VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDPOGOJ JE SPOSOBNOST KOMUNICIRANJA S TUJCI PO TELEFONU IN E-POŠTI, ODLIČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ. NEDOLOČEN ČAS, 22.10.2013; NAVODNIK KEMIJSKI INŽENIRING, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
"VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV, SAMOSTOJNA PRIPRAVA VLOŽNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S STRANKAMI, SODELOVANJE PRI DOSEGANJU PLANOV PODJETJA, IZTERJAVA DOLŽNIKOV (SVOJIH STRANK). OSEBA MORA IMETI SLEDEČE ODLIKE: ODGOVORNOST ZA PRAVILNO IN VESTO DELO, POŠTENOST, SPOSOBNOST OPRAVLJANJA VEČ DEL HKRATI, KOMPETENTNOST ZA DELO Z LJUDMI, ODLIČNE KOMUNIKACIJSKE IN MOTIVACIJSKE SPOSOBNOSTI, ODGOVORNO RAVNANJE Z INFORMACIJAMI IN OSEBNIMI PODATKI, ZMOŽNOST OPRAVLJANJE DELA TUDI IZVEN
DELOVNEGA ČASA, KADAR JE TO ZAHTEVANO, ODGOVORNOST ZA PRAVILNO VODENJE RAZLIČNIH EVIDENC - DELA, POSLANE POŠTE, ARHIVA, PLANIRANJE AKTIVNOSTI, KOORDINACIJA IN NADZOR NAD DELOM V SKLOPU PROJEKTOV". DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.10.2013; ANA PLUS, AGICA KOLAR, S.P., PODJETNIŠKA PROJEKTNA PISARNA, LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ)
"ELEKTRONIK M/Ž - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA/KO NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA, TESTIRANJA IN VZDRŽEVANJA NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTRONSKIH NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS. PRIČAKUJEMO SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST. DELOVNO MESTO OBSEGA NAČRTOVANJE IN GRADNJO MEHATRON-SKIH SISTEMOV, USKLAJEVANJE PROCESA RAZVOJA S STROJNIM IN PROGRAMSKIM DELOM, PRIPRAVO DOKUMENTACIJE ZA VALIDACIJO IN NAVODIL ZA DELOVANJA MEHATRONSKIH NAPRAV, SPREMLJANJE DELOVANJA, KONFIGURIRANJE, TESTIRANJE IN ZAGON NAPRAV TER ZAGON, PODPORO IN SERVISIRANJE NAPRAV PRI NAROČNIKU. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO ING. ALI DIPL. ING . MEHATRONIKE ALI ELEKTROTEHNIKE, NAPREDNO POZNAVANJE OPERACIJSKEGA SISTEMA WINDOWS, OBČUTEK ZA DELO Z DOKUMENTACIJO, DOBRO POZNAVANJE PC OKOLJA, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOINICIATIVNOST, SAMOSTOJNOST, KRATIVNOST IN KOMUNIKATIVNOST TER IZPIT B-KATEGORIJE. KANDIDATOM NUDIMO SPOZNAVANJE IN ZDRUŽEVANJE RAZLIČNIH ZNANJ S PODROČJA ELEKTROTEHNIKE IN MEHATRONIKE, ŠIROK SPEKTER RAZLIČNIH ZNANJ,DELO V MLADEM IN INOVATIVNEM KOLEKTIVU, DELO ZA NEDOLOČEN ČAS (S POSKUSNO DOBO) TER STABILNO IN STIMULATIVNO PLAČILO." NEDOLOČEN ČAS, 6.11.2013; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; SPREJEMANJE STRANK, PISANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.10.2013; KONČAN-VERSTOVŠEK MATEJA
-	ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST
V	SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN
V	SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ (VODOVOD, OGREVANJE, HLAJENJE) IN POMOČ PRI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2013; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.O.O., RIPŠLOVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTRO INSTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2013; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.O.O., RIPŠLOVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KONSTRUKCIJSKIKLJUČAVNIČAR,VARILEC
-	M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH ELEMENTOV, ČIŠČENJE ZVAROV, BRUŠENJE, VRTANJE, RAZ-
REZ MATERIALOV, MOREBITNO STRUŽENJE. DELO JE V DELAVNICI IN NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.10.2013; TM-VAR ANTON MLAKER S.P., MEHANSKA OBDELAVA KOVIN, KOSTRIVNICA 20, 3233 KALOBJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR KUHAR
PICOPEK - KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC, MALIC TER OSTALIH JEDI PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.10.2013; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOGSKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV VODENJE PREDPISANIH EVIDENC NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVDRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
KLJUČAVNIČAR
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILEC - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA, TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDAR
ZIDARJI-DELO SE OPRAVLJA V TUJINI - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA (ZIDANJE, VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD.., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; NAKALD, RAZKALD, PREVOZ BLAGA VZDRŽEVANJE ČISTOČE VOZILA VODENJE VSEH EVIDENC VOŽNJE GORIVA DELO VKLJUČUJE IN DELO ČEZ VIKENDE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2013; MIKŠA TRANSPORT S VILI MI-KŠA S.P., CEROVEC POD BOČEM 26, 3250 ROGAŠKA SLATINA
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 13.10.2013; BAR COPA-CABANA JOLANDA ŠTEFANIČ S.P., CELJSKA CESTA 47, 3252 ROGATEC SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VNAŠALEC PODATKOV/ADMINISTRATOR SPLETNE STRANI - M/Ž; IŠČEMO NOVEGA ČLANA EKIPE, KI SE BO PRIDRUŽIL PRI RAZVOJU NAŠEGA SPLETNEGA PRODUKTA AUCTIONCLICKER.COM. SAMO DELO OBSEGA PREGLEDOVANJE, VNOS PODATKOV TER UREJANJE NAŠE SPLETNE STRANI WWW.AUC-TIONCLICKER.COM. DELO VKLJUČUJE TUDI TELEFONSKO KOMUNICIRANJE S POTENCIALNIMI STRANKAMI IN UPORABNIKI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.10.2013; AVKCIJA-KLIKER SPLETNO OBJAVLJANJE PODATKOV D.O.O., PUCOVA ULICA 9, 3000 CELJE PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN MEŠANJE MASE PRI MEŠALCU, OBLIKOVANJE, PEKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2013; DPR PEKARNA RESNIK, PROIZVODNJA KRUHA IN SLAŠČIC, D.O.O., KOZJE 85, 3260 KOZJE KMETIJSKI MEHANIK
STROJNIK TGM - M/Ž; DELU NA ROVOKO-PAČU, BAGRU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 13.10.2013; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PRE-DENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLO-
KINO
Spored od 10. 10. do 16. 10.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
2 na muhi - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 petek: 17.00, 23.10 sobota: 18.40, 23.10 Abeceda seksa - komedija od četrtka do srede: 18.00 Avioni - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.55 sobota, nedelja: 13.20, 14.00, 17.55
Avioni -animirani, 3D četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 Čefurji raus - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 20.30 petek, sobota: 16.20, 18.40, 20.30, 22.40 Diana - drama od četrtka do srede: 20.00 Drzna igra - triler od četrtka do srede: 20.35 Jaz, baraba 2 - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15,18.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.15, 18.20
Jaz, baraba 2 - animirani, sin-hronizirani
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.35, 16.50, 17.45
ČEN ČAS, 24.10.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK /TEHNIČNI SVETOVALEC -M/Ž; SERVISIRANJE VOZIL, AVTODIAGNOSTI-KA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.10.2013; AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ČRNOVA 33 A, 3320 VELENJE SKLADIŠČNI TEHNIK
SKLADIŠČNIK/VILIČARIST - M/Ž; SPREJEM, IZDAJA IN MANIPULACIJA BLAGA V SKLADIŠČU. VNOS PODATKOV V RAČUNALNIŠKI SISTEM. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2013; KUEHNE + NAGEL, GLOBALNI LOGISTIČNI SERVIS, D.O.O., POSLOVNA CONA A 19, 4208 ŠENČUR GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - DELO V NEMČIJI
-	M/Ž; POLAGANJE KNAUF, PLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, KERAMIČARSTVO, DOLOČEN ČAS, 13.10.2013; GRADBENIŠTVO GAJA, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 2 B, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VHODNO/IZHODNO SKLADIŠČNI KONTROLOR - M/Ž; VODENJE PREJEMA IN IZDAJE BLAGA V SKLADIŠČU. ORGANIZACIJA ZALOG V SKLADIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2013; KUEHNE + NAGEL, GLOBALNI LOGISTIČNI SERVIS, D.O.O., POSLOVNA CONA A 19, 4208 ŠENČUR
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
"INŠPEKTOR ZA KAKOVOST V SKLADIŠČU
-	M/Ž; SKRB ZA PRAVILNI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PREVZEM/IZDAJO BLAGA.UREJANJE SKLADIŠČNEGA PROSTORA, ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE KAKOVOSTI." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2013; KUEHNE + NAGEL, GLOBALNI LOGISTIČNI SERVIS, D.O.O., POSLOVNA CONA A 19, 4208 ŠENČUR
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, SLADIC, SOLAT, PEKA PIZZ, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2013; PIZZERIJA VERDI-VERDI, TOMAŽ JANKOVIČ, S.P., GRIŽE 125, 3302 GRIŽE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2013; GLOBAL-LINK, STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO KUHAR
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODENJE KUHINJE, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
KUHAR, KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDELAVA TOPLIH OBROKOV, DOLOČEN ČAS, 20 MESECEV, 19.10.2013; AMB INŽENIRING: DRUGA TRGOVINA NA DEBELO, ALJA SKALIN S.P., PARTIZANSKA ULICA 43, 3310 ŽALEC
XX
sobota, nedelja: 13.15, 13.40, 15.35, 16.50, 17.45 Jaz, baraba 2 - animirani, pod-naslovljeni
od četrtka do srede: 21.10 Mačeta ubija - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.55, 21.00 petek, sobota: 18.55, 21.00, 22.25
Malavita - akcijski, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.10 petek, sobota: 18.20, 20.10, 22.40
Mi smo Millerjevi - komedija od četrtka do srede: 20.55 One Direction: To smo mi 3D - dokumentarni, glasbeni film sobota, nedelja: 14.10 Razredni sovražnik - drama od četrtka do srede: 16.00 Samo bog odpušča - drama, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.20 Skozi čas - drama, komedija petek, sobota: 22.55 Smrkci 2 - animirana komedija, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.30, 15.45 Turbo - animirana avantura od četrtka do srede: 16.00 Turbo - animirana avantura 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 14.20, 15.50
mciro|»ol
ČETRTEK
20.00 Hannah Arendt - biografska drama
SOBOTA in NEDELJA
16.00 Meseček - animirani,
sinh.
18.00 in 20.00 Hannah Arendt
- biografska drama SREDA
20.00 Klip - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Avioni - animirana pustolovščina, sinh.
19.00 Razredni sovražnik - drama
20.00 Wolverine - akcijska ZF
pustolovščina
SOBOTA
18.00 Avioni - animirana pustolovščina, sinh.
19.00 Wolverine - akcijska ZF pustolovščina
20.00 Razredni sovražnik - drama
NEDELJA
16.00 Avioni - animirana pustolovščina, sinh.
18.00 Razredni sovražnik - drama
20.15 Wolverine - akcijska ZF
pustolovščina
PONEDELJEK
20.00 Plesalka v senci - psihološki triler
PRIREDITVE
ČETRTEK, 10. 10.
9.00 Ljudska univerza Šentjur Jemen, nekoč srečna Arabija
predava Anja Leskovar v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke
srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Avtoportret (ob razstavi Moj rojstni dan)
program Z igro do dediščine v tednu otroka; prost vstop za družine
VODNIK
29
Vabljeni k vpisu narodno-zabavnega abonmaja ZKŠT Žalec!
•	5 koncertov,
•	na vsakem dva priznana ansambla
in posebni gost večera,
•	po koncertu pogostitev in druženje,
•	cena 50 EUR,
• obročno odplačilo, gotovinski popust, ™ • popusti za upokojence in za mlajše od 30 let
#	3
Jt Bi -	-§
JL(i)f^JmSm -
/rfWcJWv "
jI t' r4 m
Trio Golte JtyUip	lllLl^Mr^^B
Til^f Prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 hhh Program na: www.zkst-zalec.si
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.00 Velenjski grad
Foitovo potovanje po Afriki
po razstavi bo popeljal Blaž Verbič; sledile bodo delavnice z Andrejo Zelenik 18.00 Osrednja knjižnica Celje
Presno, misliš resno
predavanje o štirih tipih prehrane, predava Milan Hervol
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Politika
predava Nara Petrovič 19.00 Savinov likovni salon Žalec
Likovna dela Zore Stančič
odprtje razstave
19.00 Galerija Velenje_
Re-vizija
odprtje pregledne razstave akademske slikarke Nataše Tajnik Stupar
19.19 Mestna knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Nino Vodopivec
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Islandija - otok ledu in ognja
potopisno predavanje Ane Seher
19.19 Knjižnica Velenje
Pomagaj si sam
humanistični večer z dr. Nino Vodopivec
19.30 Celjski dom_
Ansambel Festine Brass
koncertni abonma in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Tašča.com 4
komedija, KUD Veseli oder
PETEK, 11. 10.
8.30 do 13.00 Kosovelova ulica
Celje_
3-KONS
kulturno-družabna prireditev štirih šol 10.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
16. bienale otroške grafike Žalec 2013
otvoritvena slovesnost
15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Dežela sanj
pravljična urica; brala bo Jožica Kunst
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Svetovno znani portreti (ob razstavi Moj rojstni dan)
program z igro do dediščine v tednu otroka
18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda
Stare sorte jabolk in botanične risbe jabolk
odprtje razstav avtorja Adrijana Černelča in ilustratorke Zagorke Simič
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Zgornjesavinjsko pripovedno izročilo
predstavlja dr. Peter Weiss
19.19 Knjižnica Velenje Zdravilska metoda Zdenka Domančica z vidika znanosti in medicine
predava Mateja Krašovec Pogorelčnik
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
W. Shakespeare: Vihar
Novačanova gledališka srečanja; otvoritev srečanja 19.30 Kulturni center Laško Policijski orkester
koncert; abonma Laško in izven
20.00 Špica Celje_
Maraton modrosti
24-urno druženje ob kulturi, umetnosti, zdravju, kulinariki in zabavi v organizaciji Kluba modrosti 21.00 Mestni kino Metropol
Bernays propaganda
koncert
21.00 Klub Žafran Podčetrtek oktober fest
SOBOTA, 12. 10.
10.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin
Pod košatim očesom
predstava v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje
10.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Dan Alme M. Karlin
prost vstop
10.00 Hotel Planja na Rogli Kamnine, minerali in fosili na območju občine Zreče
odprtje razstave Vilijema Podgorška
10.00 Galerija Velenje_
Jajček Jajček
slikarska delavnica za otroke in družine ob razstavi slikarke Nataše Tajnik Stupar
10.00 do 19.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka
otvoritev praznika; sejem z regionalno ponudbo
10.00 Kulturni dom Šentjur Tri kepice prometa
otroški abonma Jurček
11.00 Dom kulture Velenje
Pika miga 2013
mini festival otroških plesnih skupin
17.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje Čarovnik iz Oza
lutkovna predstava za otroke; gostuje KD Smeško 17.00 in 19.00 Kulturni center Laško
Tašča.com 4
komedija; KUD Veseli oder
18.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer - Good Vibers
koncert
18.45 Stolno-opatijska cerkev sv. Danijela Celje
Vesperae musicae
Peter Kövary, orgle (Madžarska)
19.30 SLG Celje_
V. Möderndorfer: Vaje za tesnobo
gostuje SSG Trst; izven abonmaja 20.00 Celjski mladinski center Rock koncert III
nastopi mladih že uveljavljenih skupin
21.00 Klub Žafran Podčetrtek oktober fest
NEDELJA, 13. 10.
10.00 do 18.00 Kozjanski park Podsreda
Praznik kozjanskega jabolka
sejem z regionalno ponudbo
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi 11.00 Dom kulture Velenje Pika miga 2013
mini festival otroških plesnih skupin
16.00 Kulturni dom Dobrna Res luštno je tu pri nas
koncert ljudskih pesmi z ljudskimi običaji
PONEDELJEK, 14. 10.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovorov: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Športna pravljica
gledališka predstava
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Neverjetna Indija
potopisno predavanje s predstavitvijo knjige; predava Bojan Gorenc
18.00 Kulturna dvorana v Kartuzijski pristavi v Jurkloštru
Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih
Kloštrski večer, predstavitev knjige p. Karla Gržana
19.19 Knjižnica Velenje
V krogu življenja - Mi otrokom, otroci nam
predstavitev knjige
19.30 SLG Celje_
M. Bartlett: Krči
abonma Oder pod odrom in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Srečno ločena
komedija Valič teatra, za gledališki abonma ponedeljek in izven
TOREK, 15. 10.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Kulturno in umetnostno-zgodovinska zbirka
javno vodstvo po razstavi
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Karma in reinkarnacija iz zornega kota teozofije teozofski večer s Tilijem Havličkom
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami
gost Martin Pustatičnik; z gostom se bo pogovarjala Aca Poles
19.19 Knjižnica Velenje Dan bele palice
gost: Sebastjan Kamenik; z njim se bo pogovarjala Sonja Bercko; glasbena gostja Tanja Žagar
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Srečno ločena
komedija Valič teatra, za gledališki abonma torek in izven
SREDA, 16. 10.
16.00 Glasbena šola Celje_
Javni nastop učencev osnovne stopnje
16.00 Osrednja knjižnica Celje Skrito povelje
predstavitev knjige Drage Potočnjak
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Mala pošast Mici
pravljična predstava; gostujejo učenci OŠ Vransko, Tabor
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripovedovala bo Edita Prah Šincek
18.00 Galerija železarskega muzeja Teharje Celje v fotografiji
odprtje fotografske razstave
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Srednja in karibska Amerika
potopisni večer Janina Klemenčiča
19.00 Osrednja knjižnica Celje Skrito povelje
predstavitev knjige Drage Potočnjak
19.00 Ipavčeva hiša Šentjur
Urška Arlič Gololičič, sopran in Irena Zdolšek, citre
otvoritveni koncert glasbenega abonmaja Knjižnice Šentjur
19.00 Knjižnica Velenje
oblikovanje knjige, Peter Stanislav Hafner
odprtje razstave
19.19 Knjižnica Velenje
Skrito povelje
predstavitev knjige Drage Potočnjak
19.30 Kulturni center Laško
Ansambel Toneta Rusa
koncert; abonma Mavrica polk in valčkov in izven
Društva vabijo
ČETRTEK, 10. 10.
16.00 Dvorana Kulturnega doma pri Termah Zreče
Mednarodni dan starejših
obletnica društva upokojencev
16.30 Ploščad mestne tržnice Žalec
Žalska avantura - spoznajte Žalec malo drugače
Turistično društvo Žalec
PETEK, 11. 10.
15.00 Pred Ipavčevo hišo Zgornji trg Šentjur
Tradicionalna trgatev šentjurske potomke najstarejše trte na svetu
17.00 Kulturni dom Šentjur Prireditev ob praznovanju 63-letnice ustanovitve Društva upokojencev Šentjur
SOBOTA, 12. 10.
1.00 do 12.00 Parkirišče KS Migojnice
Kmečka tržnica v Grižah
.00
Ploščad Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
8.00 Titov trg Velenje
Jesenski sejem lepot in dobrot
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem
8.00 Interspar Šalek
Razstava gob
9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Jesenski bolšji sejem za otroke
9.00 so 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica Žalec
PONEDELJEK, 14. 10.
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
TOREK, 15. 10.
17.00 Thetahealing center Celje Vadba joge smeha
SREDA, 16. 10.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Brezplačen zdrav zajtrk
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 13. 10
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Človek človeku
dobrodelni koncert
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem, razstava Kozarci mesta Sloven-
rad ocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
ske Konjice, avtorja Zlatka Mag-diča, do 17. 10.
Galerija sodobne umetnosti Celje, Studio galerije sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje: Kiparstvo danes, četrti zadnji del serije razstav, do 24. 11.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Vodnjaki na Slovenskem avtorja Francija Horvata, do 31. 10.; razstava raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje, do 30. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Galerija Niko Ignjatič Celje:
razstava Pozdrav poletju, del. Braneta Mihajloviča - Koste, Danijela Bedrača in Jane Kvas, do 26. 10.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj portret za muzej, do 22. 10.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 10.
Kvartirna hiša Celje: kiparska razstava skulpture Ljubomir-ja Melanška, do 4. 10.
Galerija Mercator centra Celje: razstava Junaki risank avtorice Sabine Majcen, do 29. 10.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Približna krajina avtorice Polonce Kitak, do 17. 10.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek in akademskega kiparja Anžeta Jurkovška, do 30. 11.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava likovnih del udeležencev poletnega ex- tempora Dolga Gora 2013, do 10. 11.
Dvorec Strmol Rogatec: likovna razstava Francija Černelča Friderik in Veronika, do 24. 10.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Idrija - zibelka naravoslovja, do 4. 10.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, tax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite:
031 692-860
zdravilišče iaSkü THERMANA
<iM	«n»	tmko
MANU ALNA TERAPIJA
Izvaja: Dk, A. VERSlNlN ortoped revmatolog
F1TEX D.O.O.., Duna|5KA 120 A, 1000 L]UBL|ANA TtL.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.nTEX.si; e-poSta: rtTExeT-2.NEi
STROJNE INSTALACIJE | IVANMARKL^
E-mail: instaladje.markl@t-2.net
Pod gozdom 4 - TOPLOTNE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI 3230 Šentjur _ PLINSKE INSTALACIJE - KOTLI NA LESNO BI0MASQ
© popravila Q letni pregledi prodaja
tel.: 03/749 22 36
- ADAPTACIJE K0PLANIC-VODOVODNE INSTALACIJE

ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ab nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregledati vambula nt i, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 620 97 60
faks: 03/749 22 37 mob: 041 587407 - OGREVANJE (RADIATORSKO IN TALNO)
VSE NA ENEM MESTU
ISTRA BENZ PLINI
ISTFLA8ENZ PLIMI, d.o.o. PC vi hodna Slove ni j n Plmarniika 1.3000 Celje
natty
^OPBALNI«
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
-JUNKERS • ÜMMEfiGAS IVdlJidill ..^i 03/426 47 20^/
Lepotni center Barbara Mcrc1torrlcr
041/675-
Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am dru^a z enako enožarišaio dioptrijo podarimo.
03/749 1710
HULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Če«eve 17, 3230 ŠENTJUR
Vstaptte v enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vam na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugatlni ceni
tmtticwmBMm8mJlA!!ijSKSP. ummSKAtmimSm
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataia Hribernik s.p.
Poslovne enote: Kal o bje-Šen tj ur-Ce!je Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOI/, DFLO BREZPUČfl/O!
(kTa) KIA MOTORS avt (; )hiša škorjanec
The Power to Surprise""
Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416
Posebna ponudba:
Kontrolni pregled vašega vozila pred dopustom:
* Pregled zajema 12 kontrolnih točk.
-BREZPLAČNO-
Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o uničenju. Pokličite OSI G43 781
IgorGOMINŠEKsP.
LOŽNICA PRI ŽALCU 118, 3310 ŽALEC GSM! 031 592 573; E-MAIL: IGOR.SKG@GMAIL.COM
AKCIJA! Do-35% popusta
na vso kritino
VSI NAŠI MOJSTRI
31
Preberite!
n a I
d o m o f i
~~ GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Veluxoken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o
2m strešnih cevi MM PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine,
<Ptikn
7&t
ESTMNKE V OPTIKI TEJ1ŽAN VA
. STROKOVNI PHEOLED VIOA ZA OČALA
■	KVALITFTNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOaeKCUSKA OČALA
■	STROKOVNI PflEGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
. ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PH1ZNANSH PH05ZVAJALCEV
- LASTEN MfiKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MgWV MARJAN TERŽAN.^
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00. Fa*: 03*491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki Od 8.00-18.00, sobota Od 8.00-12.00 ^o
10% popust * ob nakupu
★ KoreHcjjshih in sončnih očal
INSTALACii VERH0VSEK
Z vami že 20 LET.
innnd IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuM I NAPELJAV TER SANACUA KOPALNIC
i. Prožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 G8Z 9D7
Kupon za 25 EI/R0V
Pri naroČilu storitev nad 500 etrov
Barvanje fasade
Barvanje fasade ohranja njeno obstojnost. Z barvanjem preprečimo škodljivo delovanje padavinske vode. Tako fasado zaščitimo, obenem pa s pestro izbiro barvnih odtenkov fasadnih barv dosežemo želen dekorativni oz. estetski učinek na objektu.
Fasade je treba najkasneje po 10 do 15 letih obnoviti, kajti vodoodbojnost fasadnega premaza s staranjem popusti. Z novim barvnim premazom bomo tudi polepšali zunanjost objekta, saj se fasada po tolikih letih umaže, zbledi in izpere.
Če fasade pravočasno ne prebarvamo s premazom, se lahko pojavijo poškodbe ometa, posledica pa so visoki stroški za sanacijo le-tega, ki praviloma presegajo stroške vzdrževalnega barvanja fasade.
Na trgu je na voljo široka ponudba fasadnih barv različnih proizvajalcev za prvo in vzdrževalno barvanje gladkih ali hrapavih površin. Za katero barvo se odločimo, je odvisno od vrste, kvalitete, starosti in stanja fasadne podlage.
Izbiramo lahko med visoko in srednje paroprepustnimi ter med visoko ali srednje vodoodbojnimi barvami.
Akritna barva
Mikroarmirana akrilna fasadna barva je polnjena s sintetičnimi vlakni ter je visoko vodoobstojna in paraprepustna. Uporabljamo jo za barvanje vseh vrst fasadnih površin, od fino hrapavih do najbolj grobo strukturiranih, še posebej pa je zaradi sintetičnih vlaken primerna za lasasto razpo-kane in grobe dekorativne omete.
Akrilna fasadna barva je dobro vodoobstojna ter je primerna za gladke fino izravnane in betonske fasadne površine, stare vsaj en mesec. Izmed omenjenih fasadnih barv je najmanj paroprepustna in cenovno najugodnejša.
Silikatna barva
Silikatna fasadna barva daje površinam značilen rustikalni videz in je visoko paroprepustna, zato je primerna za obnovo zgodovinskih fasadnih površin objektov, kot so gradovi, zgradbe v starih mestnih jedrih, cerkveni objekti ipd., ter za barvanje starih ali novih finih apnenih in apne-nocementnih nerazpokanih ometov. Izmed omenjenih fasadnih barv je najbolj paroprepustna.
Mikroarmirana silikatna fasadna barva je polnjena s sintetičnimi vlakni ter je visoko paroprepustna. Uporabljamo jo za
nocementnih in silikatnih ometov. Zaradi mikrovlaken pa je še posebej uporabna za grobe in lasasto razpokane dekorativne omete.
Silikonska barva
Silikonsko fasadno barvo odlikuje visoka vodoodbojnost in paroprepustnost. Uporabljamo jo za barvanje vseh gladkih, fino ometanih fasadnih površin. Izmed omenjenih fasadnih barv je najbolj vodo-odbojna.
Mikroarmirana silikonska fasadna barva je paroprepustna, izredno vodoodbojna in zmanjšuje nabiranje umazanije. Barvni film je odporen na učinkovanje UV-žar-kov, dimnih plinov ipd. ter se dobro oprime podlage.
Vodoobstojen silikonski premaz je brezbarvno impregnacijsko sredstvo. Povečuje vodoobstojnost fasadne barve in kamna, mineralnih dekorativnih ometov ter mineralnih fasadnih barv.
Apnena barva
da. Barva na mestih pretirano debelih nanosov, v žlebovih, jamicah in brazdah ne razpoka, ker je barvni film dodatno armiran s tankimi sintetičnimi vlakni.
Apnena fasadna barva je dobro paroprepustna. Primerna je za barvanje manj zahtevnih finih ometov.
Nano-tehnološke barve
Samočistilno mikroarmirano fasadno barvo odlikuje visoka paroprepustnost. Uporablja nanotehnologijo in predstavlja najvišji rang med barvami. Vsebuje silikonska veziva in siloksanske ter ostale dodatke, ki na površini tvorijo izjemno vodoobstojno teksturo. Zato se prah, saje in druga umazanija slabše oprimejo, saj jih dodobra spere že padavinska vo-
Pred barvanjem
Pred barvanjem fasade je treba ustrezno pripraviti staro podlago, pri tem pa moramo upoštevati izbrano barvo in podlago za kompatibilne osnovne premaze. Okenska stekla in okenske ter vratne okvirje dobro zaščitite, saj posušenih madežev silikatnih barv ni mogoče odstraniti.
Fasade barvamo le v primernih vremenskih pogojih. Temperatura zraka naj bo od S °C do 35 °C, za silikatne in apnene barve od 8 °C do 30 °C, relativna zračna vlaga pa < 80-odstotna. Ob soncu fasadne površine med barvanjem in sušenjem barvnega nanosa zaščitimo z zavesami, z deli pa prekinemo, kadar je dež, megla ali močan veter.
Pri prvem in tudi pri obnovitvenih barvanjih fasade barvo nanašamo najmanj v dveh slojih. Večino fasadnih barv lahko nanašamo z brizganjem, z dolgodlakimi krznenimi ali tekstilnimi pleskarskimi valjčki ali s čopiči.

mummm
PHflSNQ BARUANJF VSEH VRST KOVIN
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO!
Mario Kukavic s.p.
'	J	'	H4 lifff A n»M|l»ll
telefon: 03 5740310 gsm:041741094
na vrsto materiala
■ barvanje po RAI- lestvici- POSEBNI EFEKTI! www.strojeplastika.si ^—-J^P-*«.--
?MLjflC! SERVIS r-LdCCA
Ut. M. Qrtverdrrvüh 11 Nova w
rd ■ m m trn
BREZPLAČNO SUET0UMJE
vLNl »VKTSCSTIUV IN USNJENIH O&ACIL
i. - pet.: cdtdv V..ure
BI
FASAÖERSTVO I SLI KO PLESKARSTVO
rti 040 AO 73 11 1 tel./fax:03 705 33 44
www.sllkopleskarstvo.eu davor zagozen	„„
oplesk nnpuscn sliko
□rstvo.e
srde
Prožili ska vas 57 3220 ŠTORE
"«i.
Okrasni strešni elementi
Internet: www.streha-metalko.si
GSM:+386 (0)41 331613
Pri nahupu strehe /METALKO prejmete lepo darilof
tfne; Jptr.: od f, der 13. wt
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
32
ZANIMIVOSTI
NAJINA POROKA

Vesno in Milana Osetiča so pred oltar s pesmijo pospremili tudi Modrijani.
Drug drugega bosta držala nad vodo
Bil je dan, ki sta ga dolgo načrtovala in se ga zelo veselila. Milan Osetič z Dobrne in Vesna Vrbek iz Celja sta izbrala avgustovsko soboto, ko sta se v družbi najdražjih zaobljubila drug drugemu. A tik preden sta stopila v cerkev sv. Jožefa v Celju, ju je pred vrati presenetila pesem skupine Modrijanov. Fantje so jima namreč nepričakovano prišli zapet in s tem položili izjemen košček v mozaik nepozabnega poročnega dneva.
Njuna zgodba se je začela v plesnem taktu, saj sta se spoznala na vajah za maturantski ples. V tem slogu sta s prvim uradnim zmenkom v zvezo stopila prav na novoletnem plesu leta 2005. Lahko bi rekli, da se je začelo njuno leto. Zelo hitro sta namreč ugotovila, da si delita toliko skupnih idej, ciljev in vrednot, da si življenja drug brez drugega pač ne predstavljata. Kot bi se poznala vse življenje, sta se tudi novih družinah počutila doma. »Pri Vesni doma radi pojejo in plešejo. Tast se je celo naučil igrati na >frajtonarico<. Oba sva navajena, da je družina kraj pogovora, pristnih vezi in medsebojnega spoštovanja. In to nama obema ogromno pomeni,« razloži Milan. Vsake počitnice se po svoje zdijo nepozabne, a enih se bosta oba gotovo spominjala do konca življenja. Bilo je sredi morja, brez velikega pompa, a kljub temu nepozabno. Vprašanju, če bi se Vesna poročila z njim, je
sledil pritrdilen odgovor iskrivih oči. Odtlej je v življenju lažje plavati, saj se zavedata, da bosta drug drugega vedno držala nad vodo.
Čeprav smo letošnje poletje večinoma mesece in mesece brezuspešno prosili za dež, sta ženin in nevesta na njuno jutro zgroženo ugotovila, da zunaj lije kot iz škafa. A kot bi ju Bog uslišal, jima je še ravno pravi čas naredil čudovit dan. »Ko sva se v nedeljo zjutraj vrnila domov, pa se je spet ulilo. Kot kaže, bogata ravno ne bova, ker naju ni poškropilo,« se zdaj smejita.
Glede na to, da jih že dolgo vežejo prijateljske vezi, si Modrijani kljub natrpanem urniku niso predstavljali, da bi zamudili njun dan. In to kljub temu, da so za poroke menda zasedeni že nekaj let vnaprej. Franjo Oset, ki je nekaj dni pred tem postal očka male Helene, pa je namesto povabljene žene Marine prišel kar z njeno fotografijo na kontrabasu. »Bil je tako lep dan, da ne bi spremenila prav ničesar. Če bova za zlato poroko živa in zdrava, ga bova z veseljem ponovila. Samo kakšno gubo in kakšen siv las bova takrat poskusila prodati na dražbi,« zaključita novoporočenca. Na beli preprogi ju je tokrat že spremljala triletna hčerkica Anja, v prihodnje pa si seveda želita, da bi ji kmalu družbo delala še kakšen malček ali malčica.
StO
FOTO TEDNA
Digitalna doba nam je odnesla zasebnost.
Foto: SHERPA
Oder je njen drugi dom
stran 35
Čaroben topot konjskih kopit
stran 51
AKCIJA
»Še enkrat bi se rada zahvalila vsem, ki ste mi pomagali, da sem postala naj maturantka. Najprej seveda vsem učiteljem z našo drago razredničarko Darinko Tepeš na čelu, ki so me predlagali in podprli z glasovi šole, saj je bil to prvi korak na poti do zmage. Zatem pa seveda vsem, ki ste skrbno pošiljali
v	uredništvo Novega tednika kupone zame. Čeprav ste med poletjem najbrž na to že pozabili, ste me, dragi bralci, prav
vi	s svojimi glasovi pripeljali do zmage. Hvala vam.«
Čudovito in nepozabno!
Naša lanska naj maturantka Lidija Lubej Pariz zamenjala za Grčijo - Po vrnitvi s Krete: »Bilo je super! Konec septembra, a še vedno s temperaturami okrog 30 stopinj Celzija.«
Poletje je (pre)hitro minilo, počitnic je konec. Tudi za naše lanske maturante, čeprav so bile zanje to najdaljše počitnice v življenju. In čeprav se nam tudi v uredništvu zdi, kot da se je lanska akcija izbora naj maturantke in naj maturanta šele končala, se te dni že začenja nova. Nenazadnje je tudi od tednov, ko sta naša zmagovalca Lidija Lubej in Anže Brezovšek nabirala glasove, minilo že skoraj pol leta.
Naj maturantka Lidija Lubej je bila dijakinja Šolskega centra Šentjur, ki mu ostaja zvesta tudi zdaj kot študentka. Potem ko je spomladi uspešno končala pti program živilsko-prehranskega tehnika, bo naslednji dve leti študentka višješolskega programa živilstvo in prehrana. »Pravzaprav se ni veliko spremenilo,« se zadovoljno nasmeje Lidija, ki ji za razliko od večine študentov septembra ni bilo treba iskati najemniške sobice, temveč bo še vedno lahko živela doma. V idilični vasici Kalobje, kjer živi v »srečni družini, ker se imamo radi in smo med seboj zelo povezani«, kot nam je povedala že spomladi.
»Olala, Pariz ...«
... se je Lidija kot zmagovalka razveselila nagrade. A ko je bilo enkrat šolskih obveznosti konec, ko so bili na mizi tudi maturitetni rezultati, je začela o potovanju v Pariz vse bolj razmišljati. »V Franciji in Parizu sem že bila. Sicer v okviru šolske ekskurzije, ko smo si natančno ogledali tudi enega od tamkajšnjih hotelov in kuhinjo v njem, a obiskali smo tudi večino največjih znamenitosti,« je bil eden od razlogov, da nad potjo v eno od evropskih prestolnic ni bila več tako navdušena. A nagrada je nagrada, si je mislila Lidija, ki
Spomin na Kreto - Lidija z rožo v laseh
»Kreta je eden tistih čarobnih koščkov sveta, kjer se sreče zaveš že isti trenutek, ko jo obiščeš. Lepo je bilo in obema bodo ostale počitnice v najlepšem spominu.«
je bila kar malo v zadregi, kako naj svoje pomisleke razloži v turistični agenciji in nenazadnje tudi nam v uredništvu. Ko se je končno oglasila v Turistični agenciji Palma, je ostala skoraj brez besed, saj so ji prijazno razložili, kako lahko izkoristi nagrado. Ponudili so ji nekaj terminov, v katerih bi lahko potovala v Pariz, ob tem pa našteli še nekaj drugih počitniških možnosti. »Da sem izbrala Kreto, mi nikoli ne bo žal,« je zadovoljna Lidija.
Najdaljše, a delovne pocitnice
Letošnje počitnice so bile za Lidijo sicer res najdaljše v življenju, a dobre tri poletne mesece je izkoristila tako za počitek kot tudi za delo. »Danes so takšni časi, da si zelo vesel, če sploh kje dobiš počitniško delo,« je zadovoljna, da si je tako prislužila tudi nekaj denarja, ki ji bo med študijem še kako prav prišel.
In ker je Lidija poleti delala, je bila samoumevna odločitev, da gre na potovanje čisto proti koncu počitnic. »Nekam na toplo, da si napolniva baterij e<. A vseeno ne zgolj v toplo morje in na plažo, temveč tako, da bova tudi kaj videla,« sta s fantom Jurijem izbrala enotedenske počitnice konec septembra na Kreti. Za teden med 21. in 28. septembrom pa ima Lidija zgolj pohvale. »Za začetek prijeten in miren let z Adrijinem letalom, hotel z izredno prijaznim osebjem dobesedno na plaži, zlasti pa Palmin turistični vodič, ki mu nikoli ni zmanjkalo idej za to, kaj še obiskati in pogledati na Kreti,« našteva in dodaja, da ji je žal le tega, ker je za še bolj podrobno raziskovanje tega čudovitega otoka preprosto zmanjkalo časa. Morda pa kdaj kasneje - kot bo morda kdaj v prihodnjih letih spet prišel na vrsto tudi Pariz.
IVANA STAMEJČIČ Foto: osebni arhiv

Te čaka maturi
Več o pogojih in pokroviteljih akcije na jjpletntstrani www.radiocelje.com ^ in na F^cebooku Novi tednik in Radio Celje
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
Ponujamo POPOlnO OPraVO za maturantski ples in to POVSem brezplačno!
JLr &
C£ «i
1 v
K AVA LI R___
«L4VMC» MOOt
P.S . Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi na straneh Novega tednika!
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji_naše akcije. Zmagovalca nagradne igre ^ ~	" ~
bomo razglasili 14. novembra 2013.
34
AKCIJA
Več o pogojih in pokroviteljih jakclie na spletni, strani wWw.radiocelje.com .in na FaCgbooku Novi tednik in Radio Celje.
Novi tednik in Radio Celje tiga spremenita v dan najlepših sanj.
Ponujamo
za maturantski ples in to povsem brezplačno!
a uglajenega mladeniča
podično:
Metražne tkaninepo izboru - Gloripops	Moška obleka Lambretta
Šivanje maturantske obleke - Barbara Repinšek-Delavnica mode	s srajco
Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin	in kravata Brasim - Kavalir
Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja	Striženje las - Hair center Darja

Mame in očetje , maturantskiplesjetudifinančnozahtevenzalogaj.Dovolite,davamgaolajšamo.
Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje.
I ■ A.
1
Ime in priimek MATURANTKE
Ime in priimek MATURANTA
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
i Pričakujemo hrabrega mladeniča in mla-
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali denko> saj bomo njun0 pre0brazb0 spremljali tudi
maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igre
Tečaka maturantski ples?.
bomo razglasili 14. novembra 2013. na straneh Novega tednika!
Z ab lestite z našo pomočjo!
Brezplačno do popolne maturantske oprave
Se šespomnite naše akcije Naj maturantka in naj maturant? Februarja se jo začela in končala štiri mesece kasneje z razglasitvijo najboljših dveh. To sta bila Lidija Lubej iz Šolskega centra Šentjur in Anže Brezovšek iz Gimnazije Lava. Akcija pa letos ni bila prvič, saj smo jo izpeljali že lani, ko smo dobili najboljša dva lanske generacije maturantov, to sta bila Gregor Kolar in Nastja Brezovšek iz Gimnazije Celje - Center.
Zakaj vam obujamo spomine na to akcijo, se boste vprašali. Saj je vendarle šele oktober in do prvih maturantskih plesov mora miniti še kar nekaj mesecev trdega šolskega dela! Res je, na maturantskih plesih smo poslikali kandidate za akcijo, ki so se tako pokazali v povsem drugačni podobi kot vsak dan. Kakšen pa je postopek, da se dijakinja in dijak za eno noč prelevita v povsem nova človeka? Kakšne priprave so potrebne, koliko truda, živcev in denarja gre za vse to? Sočustvovali smo s starši mladih, ki bodo krepko odprli denarnico v prihodnjih mesecih, in se skušali vživeti v maturantko in maturanta, ki bosta imela težko nalogo izbrati vse potrebno, da bo večer nepozaben. In smo se odločili! Zakaj ne bi pomagali tako staršem kot mladim? In zakaj ne bi s posebno akcijo malo razgreli ozračja, še preden se bo februarja začel pravi izbor naj maturanta in naj maturantke?
Z malo sreče ...
Rečeno, storjeno! Tako imate pred seboj vabilo za sodelovanje v akciji za popolno maturantsko opravo, ki jo lahko dobite z malo sreče pri žrebu. Povsem brezplačno vas bodo namreč v tem primeru oblekli in uredili sponzorji akcije.
Srečna bodoča maturantka, ki bo izžrebana, bo lahko izbrala blago za obleko v trgovini Gloripops, zašili pa ji jo bodo v delavnici mode Barbare Repinšek. Lepotni studio Sodin jo bo naličil in ji uredil gelish nohte, Hair center Darja pa maturantsko pričesko.
Bodoči maturant bo z malo sreče lahko izbral moško obleko in srajco s kravato v trgovini Kavalir, frizuro pa mu bodo uredili v Hair centru Darja.


SS»?
anala sta lidiia in Anže
W
2013
w
Pošiljajte originalne kupone!
Vse, kar morate storiti, je, da zberete pogum in izpolnite kupon. Vašo preobrazbo bomo namreč vmes zabeležili tudi na straneh Novega tednika, zato omenjamo pogum.
Kuponov lahko pošljete, kolikor želite, le originalni morajo biti in z vsemi podatki. Na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje jih lahko pošiljate do 12. novembra do 12. ure. Zmagovalca nagradne igre Popolna maturantska oprava bomo razglasili 14. novembra 2013.
PORTRET
35
Oder je njen drugi dom
Celjanka Neža Strenčan najboljša ljubiteljska igralka sezone
Matički so nagrade, ki jih strokovna žirija v različnih kategorijah podeljuje na Linhartovem srečanju - festivalu ljubiteljskih gledališč iz Slovenije in zamejstva. Neža Strenčan je letos postala dobitnica matička za najboljšo žensko vlogo in tako postala najboljša ljubiteljska igralka v sezoni.
Neža je aktivna na različnih področjih. Na vprašanje, kako ji vse to uspeva, preprosto odvrne, da si je bila že kot učenka navajena razporediti prosti čas za različne dejavnosti.
Na prvi pogled je Neža Strenčan povsem navdano dekle, ki se kot brucka pedagoške fakultete v Ljubljani navaja na študentsko življenje. Povsem drugače je, ko stopi na odrske deske, kjer videz najstnice s suvereno in z odločno igro zamenja za podobo resne gledališke ustvarjalke, za katero je na letošnjem 52. Linhartovem srečanju v Postojni prejela tudi prvo uradno potrditev.
Strokovna žirija jo je namreč med ljubiteljskimi gledališkimi igralci razglasila za najboljšo igralko in ji tako podelila matička za najprepri-čljivejšo žensko vlogo. Žiranti so zapisali, da jo odlikujejo jasna dikcija, prepričljivo in sproščeno odrsko gibanje ter sposobnost, da odrskim partnerjem omogoča živahno so-igro. Njena igra je namreč po njihovih besedah značajsko trdna, kar vlogi daje poseben žar. Da je mladi Celjanki z zadnjo vlogo uspelo vse njene potenciale, ki jih že sama leta razvija pri takšnih in drugačnih kulturnih dejavnostih, povezati v celoto in s tem navdušiti širšo javnost, pa so nedvomno zaslužni tudi člani KUD Zarja Trnovlje z Živkom Beškovnikom na čelu, kjer je dobitnica matička del gledališkega ansambla zadnje leto.
Korak za korakom
Neža Strenčan se gledališko udejstvuje že od drugega razreda osnovne šole, ko je z dolgoletnim prijateljem Tomažem Krajncem, režiserjem predstave Nora Nora, začela na bratovo pobudo obiskovati osnovnošolski dramski krožek. »Članica bi postala že prej, a sva bila kot prvošolca s Tomažem za odrsko nastopanje na žalost še premlada,« se danes rada pošali Celjanka, ki je nato pri gledališkem ustvarjanju vztrajala vsa osnovnošolska leta. Korak k bolj profesionalnemu in resnejšemu igranju je naredila kot srednješolka, ko je postala del Fedrinega gledališča, dramske skupine, ki v zadnjih letih deluje na I. gimnaziji v Celju. Krajncem in z ostalimi srednješolskimi vrstniki se je z veliko mero resnosti in navdušenja lotila marsikaterega zahtevnega projekta, ki je presegal meje , srednješolskega gleda- f liškega udejstvovanja. Na pobudo mladih
\ t -- : ■
Neža Strenčan v vlogi Nore 1. Nora Nora, z Grumovo nagrado nagrajeno besedilo Evalda Flisarja, je drama, ki obravnava zdolgočasenost novodobnih parov, ki nevede odkrivajo svoje stalne ljubezenske vzorce. Prikažejo, kaj vse smo sposobni narediti, da bi prizadeli nekoga, ki zaznamuje naše življenje. Tukaj se namreč moralne norme ustavijo in nastopi direkten spopad med spoloma, ki izvira iz patološkega ljubosumja in zlaganosti odnosov. (Foto: KUD Zarja Trnovlje)
režiserjev Tomaža Krajnca in Luka Marcena, ki sta širši javnosti znana po tem, da njuno režisersko delo meji že na profesionalizem, so pod budnim očesom mentorice zagrizli tudi v dramske projekte, kot sta psihološki predstavi Plešasta pevka in Igra s pari. Niz zahtevnih predstav mladi ustvarjalci, ki so ravno v teh dneh prestopili iz srednješolskega življenja v študentsko, nadaljujejo kot člani KUD Zarja Trnovlje, kjer so se, kot so dokazali že z uvrstitvijo na Linhartovo srečanje in z Nežinim matičkom, sposobni enakovredno kosati tudi z odraslimi ljubiteljskimi gledališčniki, ki imajo za sabo dolgoletne izkušnje.
Vsestransko
kulturno
udejstvovanje
Igralsko udejstvovanje zahteva različne talente in znanja. Pa naj bodo to pevska nadarjenost, razvita plesna motorika, zgovornost, odprtost in nenazadnje govorne sposobnosti. Vseh naštetih potencialov dobitnici matička ne manjka. Do zdaj jih je razvijala v različnih interesnih dejavnostih in aktivnostih. Že kot majhna deklica je začela plesati sodobni ples v celjski plesni šoli Harlekin in kasneje v Plesnem valu šov dance. Razvite gibalne sposobnosti ji danes, kot je nenazadnje ugotovila žirija na Linhartovem srečanju, koristijo, da je njeno odrsko gibanje lahkotno in sproščeno. Tudi vloge, v katerih je treba prepevati, zanjo niso pretrd oreh. Neža je namreč končala nižjo glasbeno šolo, smer flavta, še danes pa prepeva v Zboru Antona Schwaba, mladinskem glasbenem sestavu, ki deluje znotraj Hiše kulture Celje in je znan po discipliniranemu ustvarjanju na visoki glasbeni ravni. Kot se rada pošali, je članica različnih takšnih in drugačnih družin.
Že od vrtca je namreč zaprisežena skavtinja in v zadnjih letih glede na to, da obožuje otroke, tudi animatorka na oratorijih v okviru celjske župnije sv. Danijela.
Po stopinjah Tjaše Železnik?
Igralski talent je Neža Strenčan letos spomladi preizkusila na sprejemnem izpitu za študij igralstva na AGRFT v Ljubljani. V hudi konkurenci, za štiri prosta vpisna mesta se je namreč potegovalo več kot 160 kandidatov, ji kljub temu, da so bili žiranti zadovoljni z njenim nastopom, ni uspelo zadostiti strogim vpisnim kriterijem. Nenazadnje veliko znanih igralcev avdicije ni opravilo v prvo. Na primer tudi Tjaša Železnik, danes znana in uspešna igralka, jo je opravljala kar nekajkrat. Bo Neža stopila po njenih stopinjah? »Preden sem odšla na avdicijo, sem bila prepričana, da bom v primeru, da mi ne bo uspelo v prvo, to ponovila. Danes nisem več tako prepričana,« pravi Strenčanova, ki se bo igralskim projektom posvetila kot svoji največji ljubezni in nenazadnje navdušenost nad igro prenašala na najmlajše rodove kot učiteljica razrednega pouka. Še pred tem jo čakajo divja študentska leta in odkrivanje novih obzorij. In kdo ve, mogoče jo bo pot zanesla tudi na Broadway, v katerega je Celjanka še kako zaljubljena.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
36
REPORTAŽA
»Nikjer in nikomur danes ni z rožicami postlano, prav zato sta vse bolj pomembni iznajdljivost in opremljenost z znanjem. Dijake spodbujamo, da pogledajo svet okrog sebe in da znajo informacije, ki jih dobivajo na različnih koncih, tudi uporabiti,« je prepričana ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje Mateja Klemenčič.
Med našim obiskom je 55 devetošolcev iz Petrove sodelovalo v štirih delavnicah tradicionalnih in drugačnih načinov prehranjevanja - svoj kamenček v skupno zgodbo so bodoči trgovci pridali s katalogom živil, ekonomisti so oblikovali podjetje, ki je v poslovanje vključilo pridelovanje hrane, njeno predelavo in prodajo, turisti so se lotili priprave tematske poti, gastronomi pa so poskrbeli tudi za lačne oči in želodce. Za jutranji pozdrav so pripravili domač sladoled, učenci pa so se jim pridružili pri mešanju koktajlov in cvrenju mišk.
Da bo izpod mladih prstov nastala takšna torta, bo seveda treba še veliko časa, a okraski iz sladkorne mase so bile že prvič izjemno lepi.
Od sladoleda do ocvrtih mišk s koktajlom
Čim več poklicev bodo devetošolci poznali, lažje se bodo odločili, kaj bi v življenju radi delali - Ko se pouk seli iz šolskega poslopja
Septembra se je šolsko leto šele dobro začelo, a v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so že zadnji teden v mesecu v svojo sredino povabili tudi učence zadnjih razredov osnovnih šol. Saj ne, da bi bilo delo v šoli že tako dobro utečeno, časa, da bi dodobra spoznali »svoje« novince, je bilo še premalo. A naj se tudi ti čim prej privadijo, da so izbrali odprto šolo. Takšno, v kateri že zdaj mislijo na tiste, ki bodo morda postali njihovi dijaki v prihodnjem šolskem letu. Gospodinjske dneve, kot tudi pravijo projektnim dnevom, so namreč v šoli vpeljali prav v želji, da bi devetošolcem dovolj zgodaj predstavili poklice, za katere se lahko izšolajo v njihovi šoli.
Kot pravi ravnateljica Ma- dolgo časa ugotavljali, da sameznih poklicev, a od njih teja Klemenčič, so v šoli kar učenci sploh ne poznajo po- še pred koncem osnovne šole
pričakujemo, da se bodo odločili, kaj bodo počeli v življenju. Tudi zato je izbira gimnazijskih programov tako priljubljena, saj »dokončno« odločitev mladi preložijo še za štiri leta. V Velenju so tako te dni gostili več kot 500 devetošolcev iz 17 šol domače Šaleške in Zgornje ter Spodnje Savinjske doline,
Ravnateljica Mateja Klemenčič pravi: »Če si opremljen z znanjem, če imaš prave vedenjske vzorce in če boš dobro in vztrajno delal, je pred teboj prihodnost.«
K miškam, ki so jih devetošolci ob pomoči dijakov sami ocvrli, se je odlično prilegel še koktajl - seveda brezalkoholni, s prevladujočo barvo kivija in z okusom limete - in dijaki so ga postregli pod skrbnim nadzorom učiteljice Simone Pompe.
Smo v gledališču? Morda v cirkusu? Ne, le bodoči trgovci so kot način za pospeševanje prodaje tekstilnih izdelkov iz svoje trgovine pripravili moCdno revijo s številnimi plesnimi vložki.
precej pa jih je prišlo tudi s Koroške. Učenci so spoznavali poklice v turizmu, gastronomi-ji, ekonomiji in trgovini, rdečo nit predstavitev tradicionalnih in drugačnih načinov prehranjevanja pa sta predstavljala ob konkretnem delu v specializiranih učilnicah tudi glasba in ples. »Na roko nam gre zanimanje za kulinariko, ki so ga spodbudile TV-oddaje s kuharskimi mojstri. Delo v kuhinji je lahko prava umetnost in daleč od >tlake<, za kakršno ga ima še vedno marsikdo,« pravi učiteljica strokovnih predmetov Simona Pompe.
Ločeni, a povezani
Poklici, za katere izobražujejo v šoli, so na prvi pogled ločeni, a so v resnici tesno povezani. Zato jih tudi pri pouku povezujejo, da dijaki spoznajo, kako so drug od drugega odvisni in da je za uspeh potrebno sodelovanje. V šoli je stalna praksa, da ustanovijo lastno podjetje, ki »posluje« celo šolsko leto in v katerem se potem posamezni poklici prepletajo med seboj. Šola je sicer zelo dobro opremljena, vse specializirane učilnice imajo vrhunsko opremo in tako dijaki vso teorijo preizkusijo tudi v praksi. A vseeno samo praksa v šoli ni dovolj, šola in pouk se vse bolj selita na teren. Tako je ena od stalnic v šoli, da se čim več dijakov preizkusi v bodočem poklicu tudi izven šole. Sodelujejo na različnih prireditvah in eden večjih podvigov je bil, ko so pripravili in postregli hladno-topel bife za kar 250 ljudi.
Spoznavanje sveta
Dijakom skušajo omogočiti tudi delovno prakso v tujini in še zdaj odmeva zgodba fanta, ki se je še s štirimi sošolci odlično odrezal v enem od italijanskih hotelov. Vseh pet so povabili, naj počitnice izkoristijo za
delo v tem hotelu, a ponudbo je sprejel le eden. In ta se je potem septembra v šolo pripeljal z lastnim golfom. »A ne gre le za zaslužek, še pomembnejše so izkušnje, ki jih je pridobil v Italiji,« pravi Pompetova.
Dijaki so s pomočjo mentorjev zelo ambiciozni, zato z večine tekmovanj prinašajo domov odličja. Teoretično znanje ves čas preverjajo na domačih poteh po Šaleški dolini, a odhajajo tudi v Evropo, zato je v šolskem programu še poseben poudarek na učenju tujih jezikov. Da jim gredo dobro z jezika, sta dokazali bodoči gostinki, ki sta svoja poklica predstavljali v angleščini in nemščini, povedano pa sproti prevajali v slovenščino.
Brez praznih obljub
V	Velenju ugotavljajo, da je v zadnjih letih zanimanje mladih za poklicno in strokovno izobraževanje spet poraslo. Letos so tako razpisani oddelek gastronomsko-turističnega tehnika razširili v dva, nadza-sedena sta programa gastro-nomske in hotelske storitve ter ekonomski tehnik, zapolnjen je program trgovca, sploh prvič v 16 letih pa se je 15 dijakov vpisalo tudi v 2-letni program pomočnik v biotehniki in oskrbi. »Dijake učimo, da se je treba potruditi, da se ne sme nihče vdati, češ saj ni služb, saj me ne čaka nič dobrega, in da ima svojo prihodnost vsak v lastnih rokah,« je Mateja Kle-menčič prepričana, da bi bilo vabljenje bodočih dijakov z dajanjem lažnih obljub, češ v gostinstvu vas čakajo službe, slaba popotnica mladim.
V	šoli se torej trudijo, da dijakom omogočijo skoraj vse, kar se jim zdi potrebno in kar mladi pričakujejo od njih, a še vedno je največ odvisno od posameznega mladostnika.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
PORTRET
37
Otroke moras imeti rad!
Ivan Janez Domitrovič tudi kot ravnatelj poučeval slovenski jezik - »Najlepše je bilo v razredu«
»Življenje je neizprosno, zato je najslabše, kar otroku lahko naredimo, da ga zavijamo v vato. Otroku je treba postaviti meje, do njega moramo biti zahtevni, a ga moramo hkrati vzeti v zaščito in mu pokazati, da ga imamo radi. Že zelo zgodaj mora začutiti, da je soodgovoren za svojo življenjsko pot. Prej kot bo to ugotovil, bolje bo zanj. Tu bi morali biti starši bolj dosledni - pretirana skrb in potuha sta prej slaba kot dobra popotnica za življenje.«
»V šoli vse temelji na skupnih dogovorih, ceno šoli postavlja celoten kolektiv. Boljši kot je, višjo oceno si zasluži šola. Zagovarjam zahtevno, a prijazno šolo, ki mora imeti vizijo.«
Ivan Janez Domitrovič: »Ni bilo tako redko, da sem učil najprej starše, potem pa njihove otroke. Lep je občutek, ko po 30, 40 letih srečuješ svoje nekdanje učence. Z njimi še danes čutim povezanost. Na zunaj sicer nisem nikoli pokazal, a še posebej ljubi so mi bili otroci nekdanjih učencev.«
ni bilo, da so se srečevali in ravnatelja - Adi Marčič in »Po izvoru sem Lükar z obrobja Prlekije,
naj "ä «d; vvCopmaZga;:arv:n'ate;',ca otroštvo sem preživel v savinjski dom,
,—•	.. T,--------c^-u- od srednje šole naprej sem Celjan. Če me
vprašate, kaj sem - sem po duši Savinj-čan, po življenjskem utripu pa Celjan.«
Človek bi se močno uštel, če bi pričakoval, da si bo Ivan Janez Domitrovič septembra, ko se je po skoraj 45 letih dela v šoli upokojil, oddahnil. Ne le, da je močno pogrešal vrvež na šolskih hodnikih in v razredih, šele proti koncu meseca ob zajtrku in jutranji kavici ni več čutil krivde in slabe vesti, ker ni šel v šolo ... »Otroci ti zlezejo pod kožo, to je normalno,« razlaga te mešane občutke in dejstvo, da pač ni eden današnjih tipičnih upokojencev, ki se že mesece vnaprej veselijo, da bodo lahko izpregli v službi.
»A po drugi strani 'e lepo biti doma,« pravi in dodaja, da bo tako lahko preživel več časa s soprogo Božo, prav tako upokojeno učiteljico. In da bo končno spet nekaj več časa za knjige in za vrtnice na domačem vrtu ob hiši v Kosovelovi ulici v Celju, da o »kosu zemlje, ki kliče v rodno Savinjsko dolino«, niti ne pišem. Če bi še vnuki živeli kje bliže - dva ima v
bližini Ljubljane, tretjega, najmlajšega, v Luksemburgu - bi bilo pa sploh lepo ...
Med knjigami in ženskami
Kot otroka kmečke gospodinje in rudarja so Ivana Janeza Domitroviča vse življenje spremljale knjige. »In ženske,« v smehu pravi in dodaja, da se je oče v rudniku rjavega premoga v Za-bukovici smrtno ponesrečil, še preden je sam postal šolar. Zato ga je skozi otroštvo in kasnejša mladostniška leta vodila mama. Do šole je imel fantič v eno smer poldrugo uro hoje, in ko se je enkrat spoprijateljil s črkami, je komaj čakal, da pride domov in spet kaj novega izve iz knjig, čeprav je bilo na kmetiji veliko dela. Tako se je s knjigo v rokah velikokrat kam skril, mama pa je to vselej dobrohotno spregledala in ga močno podpirala tudi ob odhodu na učiteljišče in kasneje študij slovenskega jezika. In
tu se je tudi začelo njegovo druženje z ženskami. Že na učiteljišču je bilo namreč »le za vzorec fantov«, med bodočimi slavistkami je bil sploh edini fant, v zbornici pa so bile spet ženske v večini . »Čeprav sem kot ravnatelj vselej pri zaposlitvi dajal prednost moškim, saj je prav, da je tudi zbornica čim bolj uravnotežena.«
Danes pravi, da so mu za to, da je lahko v življenju naredil vse, kar je, veliko pomagale soproga Boža in hčeri Maja in Eva. »Vse tri domače ženske so mi stale tesno ob strani. Zlasti je bilo naporno, ko sem bil na Dobrni velikokrat do poznega večera.«
V	razred vstopil v soboto
V	skoraj 45 letih se je slovenska šola močno spremenila, z njo vred seveda tudi generacije učencev, njihovih staršev in učiteljev. A Ivan Janez Domitrovič se prvega delovnega dne še živo spominja, sploh ker je bila sobota.
»Že prve ure pred katedrom so mi bile v velik užitek. Ta občutek se ni nikoli spremenil in če kaj, potem mi je bilo vsa leta v veliko zadovoljstvo prav poučevanje v razredu.« Takratna Osnovna šola I. celjske čete, zdajšnja III. osnovna šola, je bila le nekaj let prej še nižja gimnazija, večina učiteljev je bila še iz tistega obdobja in to se je poznalo v zbornici, prav tako v razredih. A po drugi strani je v šolo prišla skupina mladih učiteljev, ki so v naslednjih desetletjih močno zaznamovali celjsko šolstvo. Tako se je z Domitrovičem najprej pod vodstvom ravnatelja Jake Majcna, kasneje pa Pavleta Bukovca, kalila »mlada garda«, ki so jo sestavljali že pokojni Milan Dobnik, njegova soproga Marinka in Marjan Petan ter Vid Marcen.
Učenci učili učitelja
Z manj kot desetletje mlajšimi učenci so hitro navezali stike, nič neobičajnega
ni bilo, da so se srečevali in pozdravljali tudi izven šole, na celjskih ulicah in tudi športnih igriščih. »Še drsati so me naučili otroci,« se spominja Domitrovič in dodaja, da so mladi učitelji zato v zbornici »požrli« preneka-tero dvignjeno obrv in tudi kakšno glasnejšo besedo. A izteklo se je tako, da so stroga in zapeta šolska pravila sčasoma postajala ohlapnejša, saj so tudi starejši ugotovili, da malce več prijaznosti na red in disciplino v razredu ne vpliva slabo. Še več, Domitro-vič - kljub temu, da je bil učitelj le dobro desetletje, potem pa krepka tri ravnatelj, je ves čas tudi poučeval slovenski jezik - zase pravi, da je bil strog, zahteven, a dosleden učitelj.
»Mulc« tudi kot ravnatelj
Domitrovič je za tista leta razmeroma zelo mlad postal ravnatelj. »Če sem kot učitelj stopil v razred pri 24 letih, sem bil še večji >mulc<, ko sem sredi 30. let postal ravnatelj,« pravi in dodaja, da je imel srečo, ker je prišel v šolo na Dobrni, ki sta jo pred njim vodila dva legendarna
ravnatelja - Adi Marčič in Ivan Kapš. Z nasveti mu je veliko pomagala ravnateljica II. osnovne šole Vera Streho-vec, imel pa je tudi srečo, da so ga Dobrnčani zelo hitro sprejeli za svojega. »Zrasel sem na deželi in to je bila velika prednost v stiku zlasti s starši iz okoliških vasi. Dobrnčani so krasni ljudje, a tujcev velikokrat ne sprejmejo medse.«
Po dobrem desetletju na Dobrni se je Domitrovič za ravnatelja vrnil v »svojo« III. osnovno šolo.
Vsi učitelji ne sodijo v šolo
Šolsko poslopje v starem mestnem jedru je prostorsko omejeno, brez večjih zelenih površin in povsem brez možnosti za kakršen koli prizidek, zato je Do-mitrovič kot vodilo pri svojem delu postavil skrb za notranjo kakovost. Za to, da se učenci v razredu dobro počutijo, da so odnosi sproščeni, da imajo učitelji otroke radi ... »Hudo je, če imaš učitelja, ki učencev nima rad. Pri vsakem otroku je najprej treba najti nekaj dobrega in potem iz
tega izhajati,« pravi in dodaja, da učitelj šele potem lahko išče napake. Tudi odnose s starši skušajo v šoli graditi tako, saj lahko v prid učencev največ naredijo takrat, ko so starši in šola na skupnem bregu.
Vselej seveda ni tako. »Se spomnim razrednika, ki mi je rekel, da ima svoje otroke, ki jih je treba imeti rad, doma. Ampak tak učitelj danes ne sodi v šolo,« še pravi. Čeprav so zadnja leta razmere v šolah vse bolj zapletene in učiteljski poklic ni več tako cenjen, kot je bil nekoč, je prepričan, da je večina učiteljev še vedno takšnih, ki želijo biti dobri in so predani učencem in svojemu delu. V vsaki sredini pa je seveda tudi nekaj takšnih, »ki ne bi smeli biti
tam, kjer so«.
Odpiranje v svet
Ena od stvari, ki jih je III. osnovna šola že zelo zgodaj močno uveljavila, je bilo vključevanje v mednarodno sodelovanje, v različne Comeniu-sove projekte in zlasti projekt Evropska vas je eden tistih, s katerim šola živi vse šolsko leto. »Ko smo začeli izmenjave učencev, so starši na široko odprli vrata svojih domov,« je Domitrovič še vedno hvaležen za to začetno pomoč. Otroci tako vidijo, kako je v svetu, pa naj gre za Francijo, Malto ali Češko, prisiljeni so govoriti angleško. Kot še pravi, je to šola življenja za vso družino, a vseeno najbolj za otroke, kar je šoli seveda v ponos.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Otroci dajejo energijo, vselej dobiš povratno informacijo. Če jih imaš rad, dobiš toliko, kolikor daš, in še malo več. Radi jih kritiziramo, češ, kakšni so danes - a vsak otrok je v osnovi dober, in če to dobro v njem znaš videti, pomagaš razvijati, potem so uspehi na dlani.«
»Ljudje me poznajo kot velikega gurmana, izbirčnega in zahtevnega jedca. Soproga Boža zna poskrbeti, da se doma ne prito-žujem preveč... Še vedno kdaj kaj pokritiziram, a večkrat pohvalim. Pri kuhi ji vedno rad pomagam, zdaj, ko bo časa več, pa bom morda segel tudi po kuhalnici...«
»Včasih je bilo v šolah bolj preprosto, več spoštovanja... Tega danes manjka. Če učitelj nima ugleda v otrokovi družini, potem ga tudi učenec ne more ceniti. Tega bi se morali starši bolj zavedati.«
38
INTERVJU
Prostovoljstvo v primežu varčevanja
Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But o največjem sistemu, ki skrbi za varnost ljudi
Generalni direktor URSZR Darko But prihaja iz Kostrivnice v občini Rogaška Slatina. Delati je začel v Šmarju pri Jelšah, leta 1995 pa je prišel v Celje kot vodja oddelka za vojaške zadeve na Upravi za obrambo Celje. Nato je delal v Slovenskih Konjicah kot vodja izpostave za obrambo, od leta 2002 pa je bil spet v Celju, najprej kot vodja oddelka za zaščito in reševanje, nato je prevzel vodenje celjske izpostave URSZR. Od leta 2008 dela v upravi v Ljubljani, kjer je najprej vodil enega od oddelkov, leta 2011 pa je bil imenovan za generalnega direktorja. Z družino živi v Tekačevem.
Kaj pomislite ob besedni zvezi sistem zaščite in reševanja? Verjetno bi omenili gasilce in reševalce, mogoče še regijski center 112 ..., potem pa bi se ustavilo. Vendar gre za sistem, ki vključuje največ posameznikov. V njem namreč delujejo 45 tisoč operativnih, torej aktivnih gasilcev, 700 gorskih in 200 jamarskih reševalcev, dve enoti kinologov z 200 vodniki in psi, potapljaška reševalna služba, taborniki, skavti ...
Vse to je nepogrešljiv del sistema, ki se je minuli teden tri dni predstavljal v Velenju na 5. dnevih zaščite in reševanja (ZIR). »Pri tem je dobro, ker se srečajo predstavniki raznih služb. Jamarji rešujejo z žičnic, gorski reševalci z visokih zgradb, gasilci prikazujejo svoje delo. Tehnike reševanja so podobne, a niso enake, zato je tovrstno srečanje dobrodošlo tudi za pripadnike,« je omenil generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But.
Kako so ljudje sprejeli predstavitev v Velenju?
Zabeležili smo deset tisoč obiskovalcev, veseli me množičen odziv otrok, slišali smo veliko pohvalnih besed. Je pa res, da je prva misel ljudi, ko omenimo sistem ZIR, trenutek, ko že pride do nesreče, torej pri ukrepanju. Poznajo tudi ocenjevanje škode in izdelovanje programa sanacije. Strinjam pa se, da je premalo znano preventivno in raziskovalno delo, ki ga opravljamo; da mnogi ne vedo, da je treba izdelati načrte, da imamo popoln sistem izobraževanja in usposabljanja za celotno strukturo prostovoljnih reševalnih sil, ki se morajo usposobiti, ljudje tudi ne poznajo sistema sofinanciranja nabav zaščitne in osebne opreme ...
Torej je za sistem samoumevno, da deluje, a o njem malo vemo .
Da. Preko spletnih strani URSZR sicer obveščamo o aktualnem dogajanju - na primer o mesecu požarne varnosti - a širših akcij nismo zastavili. Sistem deluje vsakodnevno, dobro in je odziven ob vseh nesrečah. Vanj se vključujeta policija in vojska. V t. i. sistemu zvez ZARE je razdeljenih 16 tisoč pozivnikov. Če teoretično rečemo, da jih polovica dobi poziv, nato še polovico delodajalci spustijo v akcijo, je to še vedno 4 tisoč ljudi, ki se odzovejo v petih, največ desetih minutah. Dobiti štiri tisoč ljudi v desetih minutah na intervencijo je vsekakor podatek, ki preseneča.
Čeprav ste reševalci, se ubadate s pomanjkanjem denarja. Kje režete?
Meni je bilo najtežje, ko smo predstavljali zaključke raziskovalnih nalog. Ena je predstavljala potresno ogroženost, ko smo preverjali potresno varnost zgradb. Druga naloga raziskuje vodne pregrade, saj smo na terenu pregledali vsako vodno pregrado, jez in zadrževalnik ter preverili, kako varni so. Izdelali smo tridimenzionalne modele in zdaj lahko na reliefu Slovenije nazorno prikažemo razlivanje vode ... V sosednjih državah spoštujejo naše delo. Zdaj pa zaradi varčevanja ne bomo mogli več razvijati novosti,
»Stroški intervencije ponavadi niso tako ogromni, kot bi radi nekateri prikazali. Vojska, ki sodeluje v sistemu, s helikopterji vadi. Nastanejo materialni stroški iz naslova refundacije prehrane in goriva, ki niso tako visoki, da jih ne bi mogli pokriti.«
ki jih potem nadgrajujejo v ostalih državnih organih. Praktično ne bo več razvoja, nihče ne tišči naprej. Letos prvič nimamo denarja za raziskave in razvoj, pri nekaterih projektih smo ostali na polovici. Na drugi strani so reševalni sestavi, ki so prostovoljni. Doslej smo ji nudili snovno osebno in skupno opremo ter plačevali usposabljanja, kar so minimalni stroški, zdaj pa še te trgamo.
Seveda nas najbolj udarijo naravne nesreče. Kaj je treba storiti, da bi jih preprečili ali vsaj omilili?
Z raziskovalnimi nalogami si prizadevamo ugotoviti, kakšno je stanje in kaj bi bilo treba storiti, ukrepe pa seveda predlagamo pristojnim ministrstvom. Konkretno za poplave je aktualna poplavna evropska direktiva in Slovenija mora podati odziv, kaj bo storila z operativnega in s preventivnega vidika.
Kaj je torej treba storiti s preventivnega vidika?
To je stvar drugih služb, torej Agencije RS za okolje in ministrstva za kmetijstvo in okolje. Kar se tiče naše pristojnosti, torej operative, bomo poskušali zagotoviti sirene javnega alarmiranja na poplavno ogroženih območjih. To bomo začeli prednostno izvajati, seveda če bo denar. Drugo so reševalni čolni za gasilske in ostale enote. Morate pa razumeti, da je to samo reakcija na posledice, ki jih povzročijo poplave, ne pa na vzroke. Ti so v pristojnosti drugih služb .
... in nenehnih opozoril s terena, kaj bi bilo treba storiti, pa se ne stori?
Tako je.
Včasih slišimo med ljudmi kakšno opazko na račun recimo novega gasilskega vozila, češ da je nepotrebno .
Še enkrat: bistvo sistema so prostovoljci, med njimi pa imajo največjo vlogo gasilci, ki so najmočnejša in najbolj množična sila. Gasilci opravljajo javno lokalno službo in se financirajo iz občinskih proračunov in s sredstvi požarnega sklada, zaščitno opremo pa nabavljajo po tipizaciji. Razumljivo je, da si prizadevajo dobiti dodatna sredstva pri donatorjih in krajanih, z različnim akcijami
in ostalimi tehničnimi storitvami za kraj, v katerem delujejo. Država jim lahko samo delno pomaga pri nakupu opreme.
Ko pride huda ura, ljudje seveda pozabijo na pripombe in pričakujejo takojšnjo pomoč.
Prednostne naloge so jasne: ko se zgodi nesreča, je treba v prvi vrsti zagotoviti varnost tistega, ki posreduje - torej reševalcev. Takoj zatem so človeška življenja, šele v nato pride na vrsto reševanje premoženja.
Dvakrat ste rekli prostovoljstvo - kako dolgo še?
Dokler ne bo upadla volja vseh, ki pomagajo ljudem v stiski. Iskreno upam, da bo gasilstvo, ki je preživelo skoraj 150 let, vse sisteme in državne ureditve, preživelo tudi naprej. Vendar se lahko zaradi pomanjkanja denarja zgodi, da bo ta volja malo uplahnila. Preprosto ne zagotavljamo več dovolj denarja za nabavo opreme, za usposabljanje, zdravniške preglede, zavarovanje ... Sicer si z Gasilsko zvezo Slovenije in drugimi strukturami prizadevamo, da bi se prijela krožek mladi gasilec in izbirni predmet varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nudita temeljna znanja mlajšim generacijam. Seveda ne smemo zanemariti podatka, da je v zadnjih petih letih
Generalni direktor URSZR Darko But: »Vsaka sprememba, ki se tiče sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je pod kritičnim očesom javnosti, saj je sistem namenjen varnosti vsakega od nas.«
za 15 tisoč posameznikov naraslo članstvo v gasilskih vrstah.
V	Velenju ste izvedli državno vajo, s katero ste preverili pripravljenost in ustreznost konceptov ukrepanja ob različnih nevarnostih in dogodkih z nevarnimi snovmi. Kolikšna je verjetnost takšnega dogodka?
To so moderne grožnje. V zadnjih dveh letih smo urejali postopke ukrepanja, se dogovarjali o njih in nabavljali opremo za ukrepanje ob teh dogodkih. Urjenje v primeru ionizirajočega sevanja je posledica vaje Ineks, ki je bila v Slovenskih Konjicah, ko smo ugotovili, da gasilci, ki posredujejo, nimajo zaščitnih sredstev niti detektorja in so zato lahko izpostavljeni sevanju. Detektorje smo zagotovili vsem enotam širšega pomena. poleg tega smo letos kupili tri dekontaminacijske postaje, česar doslej država ni imela.
Se ta oprema uporablja v praksi ali gre za boljši občutek, ker jo imate?
Opremo uporabljajo gasilske enote. Podobno kot imamo prikolice za množične nesreče, ki omogočajo oskrbo do 20 poškodovanih. V bistvu so naše lastništvo, predali pa smo jih gasilskim enotam, ki jih postavijo na mestu dogodka, v njih pa delajo službe nujne medicinske pomoči. Tako lahko teoretično s sedmimi prikolicami oskrbimo 140 poškodovanih, s tem da mi kot najtežjo predpostavko razumemo potres.
Koliko vse te vaje in preigravanje različnih scenarijev vplivajo na resnično intervencijo?
V	bistvu je v tem smisel vseh vaj. Te pripravljamo na podlagi načrtov zaščite in reševanja, nekih simulacij in nekega dogovorjenega ukrepanja, na osnovi katerih je treba ukrepati v praksi. Na vajah se izkaže, če je kaj narobe, in potem lahko popraviš načrt. Na drugi strani je treba posamezne reševalce čim več uriti, da jim pridejo postopki v kri in da se ne pojavljajo napake, ki bi otežile posredovanje. Dejstvo pa je, da je vsaka nesreča nekaj posebnega in ni vzorca obnašanja.
Si upate trditi, da je, vsaj v okviru vaših moči, Slovenija varna?
Kar se tiče našega področja, je Slovenija varna. Naš sistem samo reagira na posledice. Večino lahko predvidimo, saj imamo izdelane načrte, standardne operativne postopke ukrepanja in relativno dober sistem vodenja. Zaradi slabše baze podatkov šepamo pri evidenci poškodb in posledic, ki jih je povzročila naravna nesreča, predvsem za potrebe novinarjev. Vendar so v trenutku naravne nesreče prioritete na ukrepanju, ne pa na pridobivanju dodatnih podatkov. Sicer izpopolnjujemo tudi ta segment. Kar se tiče ukrepanja, lahko rečem, da vsaka nesreča prinese novo izkušnjo, s katero poskušamo nadgraditi obstoječe načrte zaščite in reševanja ter jo kasneje preveriti v vajah.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
»Pri požarih, kot je bil na Velikem Rogatcu, je dilema gasiti ali ne. Če gori samo varovalni gozd in ogenj sam ugasne, nima smisla gasiti oziroma izpostavljati gasilcev nevarnostim. Soočali smo se s požari na Primorskem, kjer so neeksplodirana ubojna sredstva iz prve svetovne vojne. Če pa se požar razširi v gospodarski gozd, povzroča neposredno gospodarsko škodo in dileme glede gašenja ni več. Odločitev glede smiselnosti gašenja je preložena na pleča poveljnika v gasilski intervenciji. V zadnjem času skušamo z zavodom za gozdove in gasilsko zvezo podrobneje opredeliti območja, na katerih bi se gasilo.«
PORTRET
39
»Ko sem se odločala za poklicno pot in me je veselilo delo učiteljice, sem prisluhnila očetu, ki mi je dejal, da bom kot učiteljica zagotovo imela službo, saj bodo otroci vedno obstajali,« pripoveduje vojniška nagrajenka Milena Jurgec.
»Gasilstvo sooblikuje moje življenje,« pravi prejemnica letošnjega najvišjega občinskega priznanja Vojnika Milena Jurgec, ki je med gasilci spoznala celo svojega soproga. »Ta del mojega življenja je prispeval k temu, da sem začela sodelovati še na drugih področjih,« omenja Vojničan-ka. Občinsko priznanje je prejela za prostovoljno delo v gasilstvu, kulturi, šolstvu, župniji, na dobrodelnem področju in za svoje pisanje o Vojniku.
Gasilka je postala pred dobrimi tridesetimi leti, ko je začela delati v vojniški šoli kot mlada učiteljica. Mlada učiteljica likovnega pouka in slovenskega jezika se je zaposlila v domači, vojniški šoli,
kjer še danes, ko poučuje slovenščino, vodi šolsko društvo Mladi gasilec, sodeluje v različnih šolskih projektih in je mentorica mladih raziskovalcev. Kmalu po zaposlitvi v šoli jo je vojniški poštar, navdušen gasilec, začel vabiti v gasilske vrste. Začelo se je tako, da je s šolskimi otroki pripravila kulturni program, sčasoma je začela sama pisati pesmice in krajša dramska besedila, na temo gasilstva seveda. Pisanju gasilskih pesmic je sledilo pisanje o gasilskem dogajanju za različne časopise, med njimi za Novi tednik.
Njen je tudi Mladi gasilec
»Ker sem imela težave s strokovnimi gasilskimi be-
sedami, sem se odločila, da bom šla na izobraževanje,« se spominja gasilskih začetkov. Postala je nižja gasilska častnica, začela je tekmovati v ženski gasilski ekipi. Danes je višja gasilska častnica organizacijske smeri in gasilska predavateljica, v društvu pomaga na različnih področjih, od ustvarjanja kulturnega programa do poslovilnih govorov za umrle gasilce in druge občane. Na gasilskem področju je bila med drugim pobudnica ustanovitve šolskega društva Mladi gasilec, ki deluje v vojniški šoli več kot tri desetletja. »Pomembno je, da učenci pridobijo znanje, ki ga lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju, nekateri tudi postanejo gasilci v društvu,« poudarja.
Vojniški Mladi gasilec je danes zadnje takšno še delujoče društvo v okolici Celja, bilo je že med državnimi prvaki. Za njegov obstoj pa se menda ni bati, kajti mamo je na čelu šolskih gasilcev nasledila kar njena hči, ki je v podružnični šoli učiteljica razrednega pouka. Jurgečevi so nasploh gasilska družina. Ena od hčera je torej somen-torica Mladega gasilca, druga deluje v ekipi prve pomoči vojniškega društva, sin je kot član gasilcev v Novi Cerkvi sodeloval na dveh gasilskih olimpijadah ...
Pojoča učiteljica
Z Mileno Jurgec sva se pogovarjala v prostorih voj-niške šole, kjer dela že sedemintrideseto leto. Tam je z učenci med drugim pripravila veliko različnih proslav, veliko raziskovalnih nalog, z njimi je sodelovala na likovnih kolonijah, skrbi za šolsko kroniko .
V šoli se je od začetka njene učiteljske poti zelo veliko spremenilo, od načina vzgoje naprej. »Danes se otrokom večkrat zdi, da učiteljevih navodil ni treba spoštovati, kar seveda ne velja za vse učence. Če starši učiteljeve zahteve podpirajo, potem težav ni,« opaža dan za dnem. »Otroci prav tako težko razumejo, da je bilo včasih veliko težje, kot je danes,« dodaja. Na začetku je manjkalo oblačil, manj je bilo hrane. Ko je otrokom povedala, da so v Malih Dolah dobili elektriko
šele, ko je bila stara dve leti, in da so vodo nosili v vedrih, so se seveda zelo čudili. In nekoga od otrok je celo zanimalo, kam so glede na to priključili računalnik.
Kljub temu se domače kmetije zelo rada spominja. »Doma smo zelo veliko peli, tudi med delom,« se Milena Jurgec spominja let na domači kmetiji v Malih Dolah. Kot mlada učiteljica je pela v oktetu, nato v Hmeljarskem instrumentalnem kvintetu in mešanem cerkvenem pevskem zboru v Vojniku, danes pojeta s hčerko v učiteljskem zboru domače šole. Svojo predanost gasilstvu in glasbi je prenesla na svoje otroke. Vsi pojejo v različnih zborih in skupinah. Milena Jurgec, ki ima rada tako besedo kot glasbo, tudi piše besedila skladb za različne glasbene skupine, največ za trio Pogladič.
Rada pomaga
Z glasbo je v življenju veliko lažje, Milena Jurgec pravi, da ji daje še večjo no-
tranjo moč in oporo vera. Jurgečeva je zelo dejavna v življenju vojniške župnije, kjer deluje v župnijskem pastoralnem svetu, po opravljeni katehetski pastoralni šoli je prav tako nekaj časa poučevala verouk. Začelo se je pred leti, ko je starejši župnijski gospodinji večkrat pomagala v gospodinjstvu, danes pa pripravlja besedila za različne slovesne maše ter Karitasove dobrodelne koncerte. Veliko ljudi pozna in veliko ljudi njo, sodeluje tudi z društvom kmetic, društvom upokojencev, vinogradniškim društvom .
In ob koncu klepeta sva ugotavljala, da se v življenju marsikaj zgodi. Jurgečeva je ob tem dodala: »Niso vsi trenutki lepi in ne moreš se vedno razumeti z vsemi ljudmi. A nekaj je res, vsak človek, s katerim sodeluješ, prispeva k napredku. So vzponi in padci, a življenju gre naprej, če imaš vero, upanje in ljubezen.«
BRANE JERANKO, foto: BJ
Prostovoljka Milena Jurgec, prejemnica letošnjega najvišjega priznanja Občine Vojnik. V šoli, kjer je učiteljica, ima svoj kotiček s fotografijami domačih, ki ji daje oporo, kadar je slabe volje.
»Rada pomagam širši skupnosti«
Z vsestransko prostovoljko Mileno Jurgec iz Vojnika - Prejela je najvišje letošnje občinsko priznanje
Zlatarna Kragolnik

Zlatarna Kragolnik d.o.o., Kettejeva 12,3000 Celje
»Bolje se počutim, če lahko storim nekaj za širšo skupnost in da k sodelovanju pritegnem še druge ljudi. In ti se radi odzovejo,« je povedala o tem, kaj ji pomeni delo v župniji.
40
REPORTAŽA
Na Avtobusni postaji Velenje je odjeknila močna eksplozija. Zaposleni so v prvem obvestilu na številko 112 sporočili, da je eksplodiralo na postajališču številka 6 in 7 pod avtobusom, na katerega so vstopali potniki. Avtobus je bil pTeeja^kodovan. ^d eksplozijo je bilo v njegovi Muhi več ljudi in nekateri so, kar reševalci dobro poznajo, tudi nespametno reagirali. Po prvem reševanju se akcija še ni končala, kajti gasilci so morali odstrafiTtTposledice, policija preiskati dogodek, dela pa so se lotili tudi forenziki ...
r
»Na vaji smo preizkusili več načrtov, tako načrta za odzivnost na teroristična dejanja in za nevarne snovi, čeprav na slednjem področju nimamo državnega načrta, temveč regijske,« je pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Še-stan in dodal, da je bila vaja zanimivo izvedena tudi za obiskovalce.
Ena usta, en nos in dve ušesi
V Velenju so na dnevih zaščite in reševanja izvedli vajo za boljšo pripravljenost
Minuli teden je bilo Velenje v znamenju uniform, opreme, posvetov in nasploh pestrega dogajanja v okviru 5. dnevov zaščite in reševanja.
S prireditvijo sta organizatorki, Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) in Mestna občina Velenje, želeli okrepiti zavedanje širše javnosti, da ji bodo ob večjih nesrečah pomagale različne organizacije, enote in službe iz sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obenem sta želeli ljudi ozavestiti, da lahko k svoji varnosti z ustrezno pripravljenostjo in zaščito pomembno prispevajo tudi sami. Tako so si lahko
obiskovalci v osrednjem šotoru URSZR na Titovem trgu ogledali predstavitve civilne zaščite in skoraj vseh večjih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
O reševanju iz stolpnice
V dinamičnih predstavitvah, ki so v treh dneh privabile deset tisoč obiskovalcev, so pripadniki CZ predstavili intervencijska in druga vozila ter različno zaščitno in reševalno opremo. Opremo in posredovanje v primeru radioloških, jedrskih in drugih množičnih nesreč so predstavljali Zavod za varstvo pri delu, Nacionalni
inštitut za biologijo, mobilna enota z ekološkim laboratorijem in drugi. Reševalna postaja Velenje je prikazala reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij stolpnice, jamarska reševalna služba reševanje s sedežnice, Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije in Kinološka zveza Slovenije pa sta iskali zasutega v ruševinah in prikazali delo s psi na ovirah.
Spoznavanje odtisov živali
Zveza radioamaterjev Slovenije je prikazala uporabo opreme v kriznih razmerah, Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih
katoliških skavtinj in skavtov pa sta postavila manjši repliki tabora, v katerih sta obiskovalcem predstavljala spretnosti življenja v naravi, od izdelave preprostega ležišča in netenja ognja do spoznavanja odtisov živali in različnih načinov priprave hrane. Dobro obiskan je bil tudi prostor Rdečega križa Slovenije, kjer so obiskovalcem brezplačno merili krvni sladkor, tlak in holesterol ter določali krvno skupino. Veliko pozornosti so organizatorji namenili predšolski in šolski mladini, ki so ji z besedami ena usta, en nos in dve ušesi želeli približati številko za klic v sili 112.
Po resničnih zgledih
Izjemno veliko obiskovalcev je pritegnila Vaja Velenje 2013, med katero so preverjali postopke ob dogodkih in nesrečah z nevarnimi snovmi. Vaja je temeljila na predpostavki, da se je na območju Velenja zvrstilo več dogodkov in nesreč, v katerih so bile prisotne nevarne snovi. Čeprav glede na vrsto in posledice dogodkov in nesreč po scenariju vaje ni bilo mogoče izključiti, da je šlo za teroristična dejanja, so bili posamezne nesreče oziroma dogodki takšni, ki so se v Sloveniji v zadnjih mesecih v resnici zgodili.
Počilo je štirikrat
Tako je neznanec sporočil, da je na Avtobusni postaji Velenje bomba, pri čemer je le nekaj minut pozneje prišlo do eksplozije, v kateri je bilo poškodovanih več ljudi. Iz sprejemne pisarne Mestne občine Velenje so na številko 113 sporočili, da se je pri odpiranju pisemske pošiljke vsul bel prah, kmalu zatem pa je mimoidoči v bližini občine opazil sumljiv kovček brez nadzora. Na enem od križišč v središču Velenja se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo vozilo z radiološkim materialom, ki se je med nesrečo poškodoval, poškodovanih pa je bilo tudi več oseb.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
»Poškodbe so bile takšne, kot jih je mogoče pričakovati ob morebitni podobni nesreči. Sicer je pri tako iztirjenih dejanjih v svetu mogoče pričakovati še kakšno drugo eksplozijo, zato so ogrožene tudi reševalne službe,« je reševanje nazorno predstavljal komentator, ki je med drugim omenil, da tako reševalce kot poškodovane v nesreči po končanem reševanju povabijo na razbremenilne pogovore.
Nato je občan na številko 113 prijavil, da je na sprehajališču v bližini MO Velenje že dlje časa kovček brez nadzora. Mimogrede je bilo mogoče slišati hahljanje iz radovedne množice, češ da je sreča, da v kovčku ni bakra ... Kakorkoli, policijski robot je posnel vsebino kovčka, ki ga je nato operater uničil. Menda prizori, da po uničenju iz kovčka prileti marsikaj, včasih tudi kajmak, v Sloveniji niso redki.
REPORTAŽA
41
V vaji so sodelovali velenjski gasilci, ekipa za izvajanje nujne medicinske pomoči PHE ZD Velenje, Poklicna gasilska enota Celje, Bolnišnica Celje, Regijska enota CZ za RKB-izvidovanje, policija, MO Velenje in Slovenska vojska oziroma skupaj 128 udeležencev s 25 vozili. Scenarij vaje je temeljil na nesrečah, ki bi se lahko zgodile oziroma so zahtevale realno ukrepanje, prav tako so bili v vajo vključeni vsi tisti reševalci, ki sodelujejo pri posameznem reševanju.
V Velenju so pripravili tudi XIX. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, ki se ga je udeležilo 14 ekip s po sedmimi člani. Na sedmih delovnih točkah, kjer so potekale simulacije realnih nesreč in poškodb, je sto članov ekip pokazalo visoko raven znanja, usposobljenosti in izurjenosti za delovanje v primerih prometne nesreče, eksplozije, delovne nezgode, nesreče na javni prireditvi, nezgod na otroškem igrišču in športni prireditvi.
Del aktivnosti so namenili letošnji temi v okviru tradicionalnega projekta Oktober - mesec požarne varnosti. Ta je letos gašenje začetnih požarov v gospodinjstvu in osebnem vozilu, za katere velja, da jih lahko ob hitrem in pravilnem ukrepanju pogasimo sami. Vsak posameznik lahko z ustreznim preventivnim ravnanjem prepreči nastanek požara, če pa kljub temu zagori, lahko začetni požar po svojih močeh in zmožnostih z ustreznim ukrepanjem pogasi oziroma prepreči njegov razvoj ter s tem tudi posledice.
Kmalu po eksploziji so policiste na številko 113 poklicali iz sprejemne pisarne MO Velenje, ker se je pri odpiranju pisemske pošiljke vsul bel prah. V času dogodka sta bili v uradu dve osebi. V nekoliko improvizirani sprejemni pisarni so sumljiv prah najprej prevzeli, nato pa z nadaljnjimi preiskavami ovrgli sum, da je šlo za biološko orožje. Dokler ni potrjeno, da snov ni nevarna, ravnajo skrajno resno.
Milivoj Dolščak, glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je ocenjeval vajo, za katero meni, da je v celoti uspela: »Večji del ciljev je bil dosežen že med pripravami, ko so preučili in preigrali vse postopke, in na podlagi teh postopkov, ki se tudi dejansko uporabljajo, smo naredili scenarij. Ta je potekal, kot je bilo predvideno. Zagotovo so se pokazale nekatere malenkosti, kar bomo lahko v prihodnje uporabili in postopke dopolnili, a že danes lahko ugotovim, da smo po tej vaji bolje pripravljeni za tovrstno ukrepanje.«
Draga Kolarja smo zmotili pred šotorom Rdečega križa. »Dogajanje v Velenju je zelo pomembno. Če ne drugega, je treba preizkusiti opremo za reševanje. Poleg tega je pomembno, da se ljudem pokaže, kako se s to opremo ravna in kaj kdo počne v primeru, če se zgodi nesreča ali celo množična nesreča. Odziv med ljudmi je izjemen, sploh me veseli zanimanje mladih. Pri šotoru RK prikazujemo temeljne postopke oživljanja, uporabo defibrilatorja in izvajamo različne meritve. Zanimivo je bilo v petek, ko so prvič v zgodovini transfuzijskega oddelka celjske bolnišnice delo opravljali na terenu, in to v šotoru. Na srečo imamo samo prikaze, zagotovo pa bi v primeru nesreče ravnali tako, kot smo usposobljeni.«
Kristina se je med jamske reševalce povzpela zato, ker je želela opogumiti svoja otroka in jima pokazati, da dvig ni nič posebnega, sploh če si primerno zavarovan. Nad prikazanim je bila navdušena, še bolj pa, kot se je prešerno nasmejala, nad tem, da se je z višine vrnila v enem kosu. »Prvič sem bila takole opremljena in lahko rečem, da je bilo super. Sicer sem presenečena nad vsem, kar se dogaja v Velenju - v resnici nisem vedela oziroma nisem nikoli pomislila, kako velik je sistem zaščite in reševanja ter kdo vse skrbi za našo varnost.«
Malo po 17. uri se je na križišču med Rudarsko cesto in vstopom na Titov trg pripetila prometna nesreča. Iz vozila je padel sumljiv predmet, opremljen z znakom za radioaktivnost ... Medtem ko so celjski poklicni gasilci ukrepali, so obiskovalci lahko izvedeli vse o radioaktivnih snoveh. Po nesreči so gasilci iz vozila reševali poškodovano osebo. To dejanje gasilci uvrščajo kar med klasično posredovanje. Regijska enota za RKB je opravila še meritve in odvzete vzorce poslala v nadaljnjo analizo.
42
REKREACIJA
V harmoniji s seboj
S kitajskima veščinama na pot do notranjega miru
Ljudje v hitrem tempu življenja in natrpanem delavniku vedno bolj spoznavajo, da je treba poiskati tudi notranje ravnovesje in mir, saj je le tako mogoče premagovati vsakdanje ovire. Čeprav je na trgu komercialna ponudba načinov, kako najti sproščenost in zdravje, široka, vedno več ljudi tudi v Sloveniji posega po smernicah vzhodne filozofije duha, ki dokazano vodijo v zdravje duše, duha in telesa. Več tisočletij stari veščini, ki sta našli pot z vzhoda na zahod, sta taijiquan (tai či quan) in či gong.
Tai či quan je pravzaprav borilna veščina, ki je prerasla predvsem v gibalno sprosti-tveno vajo. Pri či gongu pa so gibi enostavnejši, pri čemer je večji poudarek na dihalnih tehnikah. Veščini sta tesno povezani, saj skupno krepita duha in sproščata pravilno delovanje energij v človekovem telesu. Redne vaje vodijo v zdravje, primerne so za ljudi vseh starosti, ne glede na to, v kakšni fizični kondiciji so. Negativnih učinkov takšnih vadb ni, a mojstri vseeno svetujejo, naj se ljudje z resnimi obolenji pred začetkom vadbe vsaj preventivno posvetujejo z zdravniki. Prednost tako tai či quana kot či gonga je, da se lahko vadbo prilagodi sposobnostim posameznika.
Zavedanje o energijah vedno večje
V zadnjih dvajsetih letih se je zanimanje za ti dve veščini pri nas zelo razširilo in skokovito naraslo, ocenjuje Chen Shining, mojster in vodja Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN, ki tesno sodeluje s kitajskim združenjem borilnih veščin. Je učenec svetovno znanega velemojstra tai čija Chena Xiaowanga.
V Slovenijo prihaja velemojster
Ta mesec bo na povabilo Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN v našo državo prišel največji tai či mojster Chen Xiaowang. Je nosilec 11. generacije Chen sloga tai čija, kar pomeni, da je neposredni potomec ustanovitelja Chen taijiquana. Je človek, ki je največ prispeval k razširjenosti tai čija po svetu. V Sloveniji bo izvedel seminar, ki bo namenjen tako začetnikom kot tistim, ki so v tai čiju bolj izkušeni.
Tisti, ki se ukvarjajo s kitajskimi veščinami, bodo v tem položaju mojstra Chena Shininga iz Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN spoštljivo prepoznali globoko znanje, umirjenost, zbranost in popolno dovršenost giba.
Shining je nosilec naziva najvišje wushu kategorije, ki ga podeljuje kitajsko wushu združenje, in prvi ter edini mednarodni sodnik za kitajske borilne veščine wushu v Sloveniji. Shining pravi, da je dobro in priporočljivo izvajati vadbo redno, pretiravanje pa spet ni koristno: »Saj veste, da je tudi pri drugih stvareh
v življenju tako. Naučiti se moramo poslušati svoje telo in ga upoštevati, torej nikoli pretiravati. Na takšen način postopoma napredujemo.«
Enost človeka in neba
Cilj tai či quana in či gonga je med drugim doseči umirjenost uma in duha ter harmonijo tako s seboj kot z drugimi. »Zaradi tega to pozitivno vpliva tudi na medsebojne človeške odnose in na odnos do okolja. Izročilo tai či quana in či gonga je harmonija, tako znotraj sebe kot v odnosu z okolico. Kitajci temu pravimo Tian ren he yi, kar pomeni enost človeka in neba,« razloži Shining. Opaža, da Slovenci na takšnih vadbah ne le da spoznavajo veščine, temveč tudi kitajsko tradicijo, medicino, kulturo, filozofijo in miselnost.
»Z razvojem se razlike med Zahodom in Vzhodom manjšajo in svet postaja čedalje manjši. Na Zahodu se morda bolj razmišlja o sebi kot posamezniku, medtem ko na Vzhodu sebe bolj smatramo kot del družbe,« dodaja mojster, ki se s tai či quanom in či gongom ukvarja že vse življenje: »V
TOPFIT
www.top-fit.si / tel. 040 50 20 60

letna dopoldanska karta
k >_
fitnes, skupinska in funkcionalna vadba
njiju sem vložil vse - srce, trud, čas, energijo. In sem ponosen, da sta danes tako razširjena in priljubljena, zanimanje za njiju pa še kar raste.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
»Poleg tai či quana in či gong obstajajo tudi druge tehnike dela z energijami, ki so prav tako izredno razširjene med Slovenci. Ljudje se resnično energij in njihovega delovanja čedalje bolj zavedajo in tudi izobražujejo na tem področju, s čimer se tudi raven znanja in uporabljanja teh tehnik vedno bolj viša,« pravi Chen Shining, mojster in vodja Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN.
Qigong (či gong) velja za veščino, s katero človek krepi svojo življenjsko energijo, saj či gong na Kitajskem označuje življenjsko energijo. Ta je pomembna za zagotavljanje zdravja, vsako neravnovesje življenjske energije privede do bolezni. Obstaja več načinov či gonga, med drugim od vaj za varovanje zdravja, terapevtskega či gonga do borilnih vaj. V vajah, ki jih učijo mojstri te veščine, združijo gibanje in mirovanje, notranjost in zunanjost, napetost, trdost in mehkost.
Taijiquan (tai či quan) je stara kitajska veščina gibanja oziroma »notranja« borilna veščina. Osrednji del katerekoli šole tai či quana je gib. To je niz nepretrganih, enakomernih, krožnih in tekočih gibov, ki jih posameznik lahko izvaja s praznimi rokami. Poznamo tudi gibe z mečem, s pahljačo, palico in podobnimi orodji.
V okviru odprtega šolskega prvenstva v uličnih tekih je 1.060-metrski krog uspešno preteklo več kot 600 učenk in učencev.
Ne z avtom, po ulicah
kar peš Žalske ulice že trinajstič zavzeli tekači
Oblačno vreme, v katerega se je ovila zadnja septembrska sobota, ni ustavilo mladih in malo starejših ljubiteljev teka. V Žalcu se je na tradicionalni in najbolj množični rekreativni prireditvi v občini zbralo več kot 1.500 tekačev in njihovih spremljevalcev.
Rekreativno tekaško druženje Tek po ulicah Žalca je v zadnjih letih iz pretežno šolske športne prireditve preraslo v vsesplošno tekaško rajanje, ki v teku združi vse generacije. Kot je povedal Matej Sitar, vodja programa šport pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT), ki prireditev s pomočjo domačega atletskega kluba tudi organizira, je osnovni namen teka prav medgeneracijsko druženje ob gibanju.
Od najmlajših ...
Po začetnem ogrevanju ob spremljavi energične glasbe so se najprej na 180-metrsko progo v družbi staršev pognali predšolski otroci. Na enaki razdalji so se pomerili tudi prvošolčki, medtem ko so
»Naša želja je, da vsaj en dan v letu žalske ulice zavzamejo tekači. Spodbujamo skupno gibanje vseh družinskih članov. Vsako leto z nami tečejo tako babice in dedki kot mamice z vozički,« je pojasnil Matej Sitar iz ZKŠT.
se učenci od drugega do četrtega razreda preizkusili na 590-metrski razdalji. Čeprav so bili vsi teki najmlajših ne-tekmovalnega značaja, je več kot 450 otrok po prihodu v cilj prejelo zaslužene medalje. Ko so s progo opravili najmlajši, so se v teku na 1.060-metrski razdalji pomerili še osnovnošolci od petega do devetega razreda, ki so tekmovali v okviru odprtega šolskega prvenstva v uličnih tekih.
... do
najštevilnejših
Že tradicionalno je bilo najbolj živahno pred startom rekreativnega teka na Žalsko miljo. S 1.060-metr-sko razdaljo se je spopadlo 31 družin, prav vse pa so bile za udeležbo tudi nagrajene. Posebno nagrado pokrovite-
lja sta si prislužili najštevilnejši družini, ki sta nastopili s kar šestimi člani.
Najbolj tekmovalno vzdušje je vladalo pred zadnjim štartom, tekom, ki šteje za skupno točkovanje za šta-jersko-koroški pokal. Več kot sto tekmovalcev se je na progo podalo na znak žalskega župana Janka Kosa. S 5.220 metrov dolgo krožno progo je najhitreje opravil Gregor Verbošt, med dekleti pa je postala absolutna zmagovalka Tina Čačilo. Velik aplavz je po prihodu v cilj požel najstarejši udeleženec 13. teka po ulicah Žalca, nekdanji olimpijec, 83-letni Štefan Robač, ki je s progo opravil v 39 minutah in 55 sekundah.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
PODLISTEK
43
Iz arhivskih škatel pobegli duh življenja
Kronika skozi prizmo sodnih spisov
V Zgodovinskem arhivu Celje so pripravili zanimivo razstavo, na kateri predstavljajo paleto primerov črne kronike v sodnih dokumentih. Zapise, ki so jih zbrali pod skupnim naslovom Za poljubčke je vse dobil in na zanimiv način prikazujejo vlogo kronike nekoč ter način zapisovanja tovrstnih dogodkov, bomo v naslednjih treh mesecih predstavljali tudi v podlistku Novega tednika.
Ob razstavi so v Zgodo- odzivajo na sodobno stanje vinskem arhivu Celje med družbe. »Ne le danes, ko se drugim zapisali, da se z njo zdi, da krivica zadene vse
več ljudi in nesreča pogosto sreča človeka, že nekoč so se sodobniki zelo pogosto soočali s hudimi primeri. Laži, nasilje, prevare, umori, splavi, detomori, spolni delik-ti, kraje, prometne nesreče, prepovedana politična propaganda ... predstavljajo pleja-do primerov, ki se odražajo
Zapisi, ki jih objavljamo v podlistku, niso lektorirani v uredništvu Novega tednika.
skozi dolge metre arhivskega gradiva, ki ga hranimo. Ne zatiskamo si oči pred tem, da je poplava primerov, zrelih za obravnave (in obsodbe) sodišč, prisotna tudi danes. Na način, kot to lahko najbolje storimo kot arhivska ustanova, bi radi pokazali, da je bilo takšnih (in hujših) primerov vse polno tudi nekoč.«
Avtorica razstave Metka Bukošek in direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut
V naslednjih številkah Novega tednika boste lahko prebrali zapise: Najprej zastrupil, potem zadavil, Zet ji ni bil všeč, Tudi on bi rad fotografiral, Avtomobilski dirkač nadaljeval dirko, Pečena piška iz tujega kurnika, Telohove koreninice zoper nezaželeno nosečnost, Čez Solčavo v Avstrijo, Detomor iz nevednosti, S psovkami in z udarci sprejel bolno ženo, Preljuba Vršovca, Jaz bom tisti evropski mizi že pokazal, Polar ali Collag, Os ga je ubila, Ljudstvo strada, sevniški mesarji pa bogatijo, Pobral bi zavarovalnino, Velenjski roparji pred sodbo ljudskih sodnikov, S tistim čolnom si nam deske kradel, Denar bi koval, Res sem hotel probat ali mi ista ni pustila, Punčko je spolno zlorabil, da bi svojemu pohotu ugodil. Danes objavljamo prvega z istim naslovom, kot ga ima razstava Za poljubčke je vse dobil.
Batagelj poudarjata, da so nekoč rubrike črne kronike začenjale polniti časopisne stolpce zadnjih strani zato, da bi bile usmerjene v preventivo, poskušale so vzgajati, opozarjati, karati, poučevati sodobnike, da bi se iz zgodb kaj naučili ... Raz-
stava, ki poskuša odbrati raznolike, tudi šokantne primere iz preteklosti, se tako po eni strani odziva in zrcali sodobno stanje družbe, po drugi pa bi sodobnikom hkrati rada predvsem »odprla oči in glavo«.
Za poljubčke je vse dobil (1) ^
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK
Te dni je aretirala celjska policija prodajalki, 21-letno A. T. in 19-letno A. H. pri tvrdki Weinerja na Glavnem trgu.
Že dve leti je prihajal v omenjeno trgovino 33-letni mesar A. T. iz Šempetra v Savinjski dolini, včasih sam, včasih skupno s kmetico F. C. iz Podloga pri Šempetru. Mesar je nosil prodajalkama meso, v zameno pa je dobil razno steklarsko blago, ki sta mu ga prodajalki zaračunali pod polovično vrednostjo in dostikrat še nižje. To famozno »izmenjavanje« se je vršilo prav pogosto, včasih celo dvakrat na dan. Mesar se je hvalil po Šempetru, da se dobi v Celju za poljubčke
vse zastonj. Ker se je zdelo ljudem sumljivo, od kod dobiva on toliko množino steklarskih izdelkov, ki jih je prodajal dalje, so na to opozorili varnostno oblast, ki je ptičke tudi izsledila. Mesar se je včasih izkazal tudi kavalirja in je obe prodajalki povabil na jedačo in pijačo in se z njima zabaval po raznih gostilnah. Tvrdka trpi vsled teh manipulacij občutno škodo. Obe prodajalki in mesar so pod ključem, kmetica F. C. pa je ostala zaenkrat na prostem. Prodajalkama so prisodili šest oziroma štiri tedne strogega zapora, mesarju tri, kmetico pa na dva meseca strogega zapora.


PRAVO/f
CELJE
%

-Si 1743/ 34— OBt. 620/24
0 B T £J Ž H I S jf


stoj;! 0
•7 1 >; J ai. A
Dräavjvo pravdniStvo v Celju vloäi pri okroänea kot pristojnem razsodnem aodi3Su v Celju aoper
1J. A»	T >■	roj. ■ . * ■	tje pri-
stalo rt™, ket. samsko prodejelko v Zavodni 5t.
Hi« -	» roji >■	■	t IJovo-
cerkev pristojno rito, kat. samsko prodajalko v Celju, iieatnl mlin , y/yW3J. a™^™ T I » ^ roj.	mmmm m -«• hh • mm — ■	m
v Brtsloväe pri sto j nege rira. kat, samskega meaerja v St. Petru v Sov.d.
4J. 7 * ^ Ö	roj. ■ • ■	v Podlog
>*■"	^ , !>.?'X,„	7 > , / /
pristojno rim. kat. samsko hči v Poalogu štev.
Obtožnica v zvezi s krajo steklovine v Weinerjevi trgovini.
Hiša na Glavnem trgu 16, kjer je bila s steklom in porcelanom Julius Weiner in nasledniki.
Račun z logotipom trgovine s steklom in porcelanom
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Stanje na računu dne 9.10. 2013
n	n	o	iL	1	n 1	lin	rt,
U	U	O	U	£	U	U	}L
Pridružite se nam!
Je bolečina, ki mine. In je bolečina, ki ostane. So ljudje, ki morajo živeti z njo. Iz dneva v dan. Želimo jim pomagati z nakupom ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
J
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827,
sklic 922300-275511
Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
44
INTERVJU
Država naj poskrbi za pre in dostopnost, za ostalo
V Termah Olimia so se včeraj končali Dnevi slovenskega turizma, ki niso le priložnost, da se po strokovni plati predstavijo in med seboj pomerijo zaposleni v različnih gostinskih in turističnih dejavnostih, temveč je to tudi čas za analizo razmer in pogled v prihodnje. Da so na tem področju še neizkoriščene možnosti, opozarjajo turistični delavci in kažejo na državo, ki bi jim pri tem morala pomagati. Na kakšen način računajo nanjo in kaj lahko sami postorijo? Kakšen naj bo v prihodnje razvoj našega turizma? Kako se rešiti zadolženosti, ki pesti veliko podjetij? So tuji lastniki rešitev? O vsem tem smo se pogovarjali z gostiteljema letošnjih Dnevov slovenskega turizma, ki sta že dolgo povezana s to panogo. Zdravko Počivalšek je direktor Term Olimia in predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije, medtem ko je Peter Misja župan Podčetrtka in predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS).
Konec septembra je bil svetovni dan turizma, ki je bil letos posvečen vodam in njihovemu varovanju. Turistična dejavnost je v veliki meri odvisna od dostopnosti in kakovosti vodnih virov, hkrati pa je turizem zelo velik porabnik vode in povzročitelj velikih količin odpadnih voda. Zato smo najprej zastavili vprašanje o tej temi.
Kako na območju Podčetrtka varujete vodne vire? V Termah Olimia ste bili v preteklosti eni redkih, ki ste plačevali vodne pravice oziroma koncesijske dajatve za uporabo podzemne vode. Za kakšne znesek gre in kaj vam bo prinesla novela zakona?
Počivalšek: Slovenija ima veliko voda, pitnih, mineralnih, termalnih, kopalnih. To je naša primerjalna prednost in vsak vitalni del slovenskega turizma je povezan z vodo. Pri nas smo prepričani, da se odgovorno obnašamo do voda. Nadzorovano jih črpamo in z državo imamo urejeno politiko voda kot eni od treh, ki smo že doslej plačevali koncesijo. Spoštovali smo zakon in to zadevo uredili. Ali je bila naša odločitev pametna ali ne, bo pokazal čas. Država si prizadeva izterjati za nazaj neplačane koncesije. Naš dosedanji strošek je bil letno okrog 60 tisoč evrov, zdaj bo večji. Nimamo še zadnjih izračunov. Imamo pa vse
bomo podpisali pogodbo za gradnjo vodovodnih sistemov v petih občinah upravne enote Šmarje (razen Bistrice), vredno 16 milijonov evrov. Tako bomo imeli urejene vodne sisteme in kanalizacijo.
Glede koncesij za vodo pa menim, da bi del denarja lahko dobili nazaj v občino, podobno kot pri turistični taksi.
V Sloveniji so številna turistična društva s prostovoljci, ki pa verjetno ne morejo biti osnova razvoju dejavnosti, ki daje kruh več deset tisoč zaposlenim. Kako sta obe ravni združljivi? Gre za dobro sodelovanje samo pri vas v Podčetrtku, ker sta tudi vidva zasebno prijatelja?
Misja: Pri nas smo se znali združiti na vseh področjih. Midva se sicer redko srečava, pomembno pa je, da sta lokalna skupnost in gospodarstvo povezana, da brcamo na isti gol. Odkar sem predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), spoznavam veliko ljudi, ki prostovoljno delajo in brez njih ni turizma. Društva so prva oblikovala turistično ponudbo. Poskrbijo za akcije, kot je tradicionalno spomladansko čiščenje, ki je tudi uvod v našo akcijo Slovenija, moja dežela, lepa in urejena. Kraji so zato vedno bolj urejeni.
Počivalšek: Gre za dve zgodbi in obe sta potrebni. Ena je s prostovoljci TZS, ki skrbijo, da je Slovenija lepa in urejena. Druga predstavlja gospodarski del. Naša zbornica temelji na prostovoljnem članstvu, imamo malo več kot tisoč članov. Smo partnerji države pri sprejemanju zakonov, kategorizaciji, imamo pooblastila za licenciranje agencij, vodnikov. Najbolj pomembno je, da smo prvi partner države pri sprejemanju turistične zakonodaje. Pri pogajanju o koncesiji smo na primer ogromne ape-tite države spravili v dokaj razumne okvirje. Ukvarjamo se tudi s stroko, kjer tekmujemo, izmenjujemo mnenja in ta del relativno dobro deluje. Enako velja za TZS.
Upravičeno lahko izrazim kritiko na račun države. V turizmu, ki predstavlja na državni ravni 12 odstotkov BDP, 8 odstotkov vsega izvoza in 40 odstotkov izvoza storitev, smo še nekako sprejeli to, da nimamo ministrstva. Direktorat za turizem bolj ali manj uspešno
Peter Misja: »Verjamem, da bodo vse vlade v Sloveniji razumele, da je v promocijo treba vlagati in da so obiski na različnih sejmih v tujini za državo pomembni. To promocijo pa moramo delati kot Slovenija, ne kot posamezni kraji, in za to vložiti sredstva državnega proračuna.«
Peter Misja: »Pomembno se nam zdi, da se STO dokončno loči od Spirita, saj je to tako, kot bi se starec in mladenka poročila, kar ne more dolgo trajati. Ustanova, ki je že doslej dobro skrbela za promocijo turizma, to je STO, naj to počne še naprej.«
Največ prenočitev vseh turistov so lani zabeležili v zdraviliških občinah, skoraj 3 milijoi so bile gorske občine, na tretjem pa obmorske. Tuji turisti so ustvarili največji delež preno
vodne vire oštevčene in država ima pregled, koliko vode vzamemo iz vrtin. Strinjamo se, da mora biti to področje urejeno, da ne moremo samo nekateri plačevati, drugi pa ne. Želim, da bi z občinama Podčetrtek in Rogaška Slatina naredili še korak naprej z oživitvijo Vonar-skega jezera, ker bi tako izboljšali turistično ponudbo v obeh občinah.
Misja: Trudimo se za ureditev Vonarskega jezera, projektna dokumentacija je v veliki meri že pripravljena. Ker pred leti ni bilo čistilnih naprav, je pomrlo življenje v jezeru in je bilo treba vodo spustiti. Problem je, ker imamo dve zapornici, ki potrebujeta obnovo zaradi lovljenja odvečnih voda v času večjega deževja, ne le zaradi jezera. S sosednjim županom Kidričem sva bila na nekaj razgovorih in verjamem, da bo do leta 2020 na voljo 20 do 25 milijonov evropskih sredstev za obnovo. Povezava dveh zdraviliških krajev s takšnim jezerom lahko prinese obema občinama veliko.
Sicer pa smo v občini uredili v vsakem kraju čistilno napravo in nanje je priključenih vse več ljudi. Kot eni redkih bomo sofinancirali tudi gradnjo malih čistilnih naprav. Kmalu
zastopa naše interese znotraj vlade, slabo pa je, da smo v začetku leta ukinili Slovensko turistično organizacijo (STO) in jo utopili v Spirit, vladno agencijo iz treh delov, kjer turizem ni zastopan v takšni meri, kot bi si mi želeli. Sprejel sem predlog, da skušamo uveljaviti čim več svojih turističnih interesov znotraj Spirita. Sam sem član njegovega nadzornega sveta. Po devetih mesecih ugotavljam, da se nismo uspeli ustrezno organizirati in izpeljati skoraj nič od tistega, kar je bilo prikazano kot sinergijski učinek združevanja. Zagovarjam oblikovanje STO kot samostojne organizacije v obliki, kot jo ima večina držav sveta - kot samostojno organizacijo za promocijo turizma.
Misja: Že to, da v vsem tem času Spirit še nima direktorja, pove dovolj.
V Podčetrtku ste pred dnevi dobili mednarodno priznanje na tekmovanju Entente florale, že drugo v zadnjih letih. Podčetrtek je tokrat osvojil zlato medaljo v kategoriji vasi. Kako znate unovčiti ta priznanja?
Misja: Mislim, da dobro, vsaj po tistem, kar je bilo v letu 2009 (takrat je bilo nagrajeno Olimje, op. p.). Tokrat bomo reklamirali zlati
Podčetrtek. V tujini se to hitro izve, v Sloveniji so dnevni gostje tisti, ki širijo dober glas.
Imate občutek, da Slovenci drugače cenimo oddih doma kot v tujini? Včasih se zdi, da med ljudmi velja misel, da niso bili na pravem dopustu, če niso šli v tujino, vsaj na Hrvaško.
Počivalšek: Mislim, da ni takšnih predsodkov. Je pa treba upoštevati razmere. Slovenski gostje so najboljši in želeli bi jih imeti čim več, toda tuji gostje so naš prihodnji razvoj. Razlogov za to je več: nas je samo 2 milijona in torej premalo za vse turistične zmogljivosti. Naši starši, ki so bili vajeni potovati po Sloveniji, počasi odhajajo. Mlajše generacije pa pobrskajo po mobilniku in so že na Novi Zelandiji. Tretji razlog je kriza. Če slišimo, koliko ljudi je izgubilo delo in da se bodo plače znižale, se nam to pozna naslednji dan. Zato moramo znanje, storitve in zmogljivosti prodati zunaj. V določenih obdobjih so pri nas
Slovenci večinski gostje. Gre za posamezne praznike, krajše počitnice.
Tuje goste si seveda vsi želimo, a rezultati niso takšni, kot bi pričakovali. Zadnja leta je turistično gospodarstvo veliko vlagalo v gradnjo hotelov, podjetja so zato precej zadolžena. Kako vidite pot iz teh težav? Promocija je pomembna, toda ali Slovenija ve, katere goste bi rada imela in kaj naj bi jim ponudila?
Počivalšek: Ni slabih in dobrih gostov, vsi, ki pridejo k nam, so zlati. Razprava, da bi imeli petične goste, drugih pa ne, je nesmiselna. Slovenija je raznolika in lahko naredimo vse mogoče. Pri nas se trudimo tekmovati v srednjem razredu, spogledujemo se z višjim srednjim razredom, zadovoljni pa smo z vsakim gostom, ki pride k nam. V slovenskem turističnem gospodarstvu imamo storitve, s katerimi lahko zadovoljimo vse. Naša naloga je, da zapolnimo zmogljivosti, ki smo jih sezidali po vstopu v EU. Pri tem domači gostje niso
INTERVJU
45
apoznavnost bodo sami
Zdravko Počivalšek in Peter Misja o slovenskem turizmu, ovirah za razvoj in predlogih za izboljšanje
Nekaj korakov pa smo vendarle naredili z denarjem, ki smo ga imeli. Če bomo pravilno zastopani na velikih sejmih, bomo programe tudi prodali. Nujni so čarterski leti iz Nemčije, a ne samo to, tudi ceste so pomembne. Veliko si obetamo od ceste, ki jo gradijo Hrvati iz Zagreba proti Kumrovcu, kar bo dalo večji pomen zagrebškemu letališču, računamo pa tudi na mariborskega.
Slovenija se je po indeksu turistične konkurenčnosti letos uvrstila na 36. mesto med 140 državami - podobno kot zadnjih pet let. Pri cenovni konkurenčnosti v turizmu pa je padla na 111. mesto, kar je poleg politike in zakonskih omejitev, kjer je na 92. mestu, najslabša uvrstitev. Kako to komentirata? So cene res previsoke?
Misja: To je globalna analiza, ampak dejstvo je, da je v sosednjih državah vse bistveno dražje. Zakaj ne moremo imeti piva po 5 evrov oziroma ne moremo sobe prodati dražje? V Belgiji, kjer sem bil pred kratkim, stane soba precej slabše kakovosti 200 evrov.
Počivalšek: Ne drži, da smo cenovno neaktualni. Država ne daje nič v promocijo, a imamo kljub temu večinoma tuje goste. Zakaj? Ker smo cenovno ugodni. Tujci, ki pridejo k nam, ne morejo doma niti približno dobiti takšne kakovosti za ta denar. Sicer ne bi prišli k nam. Konkretno pri nas v termah se trudimo, da bi bili drugačni. Po arhitekturi smo, po storitvi delavcev smo že malo drugačni, če bomo imeli še ponudbo drugačno, bomo lahko dosegali višje cene. Zaenkrat pa imamo prenizke cene. Pri tem ne znamo Nemcem dopovedati, da če se pripeljejo k nam s Koroške, dobijo enako storitev za 30 do 40 odstotkov nižjo ceno.
V turističnem gospodarstvu je problem lastniška struktura, saj je lastnica večinoma država s svojimi podjetji in raznimi skladi. Podobno je v Termah Olimia. Je tudi po vašem mnenju rešitev tuj kapital? Je lahko vaša širitev na Hrvaško morda model za razvoj?
Počivalšek: Mi smo bili že skoraj privati-zirani, a je naš največji lastnik bankrotiral in smo spet globoko državni. Naša lastniška struktura nam je omogočila, da smo se razvili do te točke, v prihodnje pa velja, da se
ja, smo jih v občini uspeli skupaj obraniti. Verjetno je bilo dobro, da smo imeli lastnike, ki so dopuščali razvoj. Za naše območje je zelo pomembno, da imamo trdnega lastnika. Želel bi, da bi bil to tujec z denarjem ...
... ki ga doslej ni bilo niti pri sestrskem podjetju Olimia Bazeni, ki je na spisku države za prodajo.
Počivalšek: Tega ne morem komentirati, ker nas bodo prodajale državne ustanove - Slovenske železnice, Kad, Sod in NKBM. Do tega, da bi kakšen dokument na to temo podpisali, še ni prišlo, sicer pa to ni nakup v samopostrežbi, temveč zapleten sistem podjetij. Če danes nekdo pripelje kupca, traja vsaj leto, da izpelje vse formalnosti za nakup, toda doslej ni še nihče nikogar pripeljal.
Zdravilišče vodite že več kot desetletje. Se vam lahko zgodi zamenjava, kot se je Romanu Matku v Laškem?
Počivalšek: Lahko me zamenjajo tudi brez razloga, to je stvar lastnikov.
Koliko denarja v regiji sploh prinese turizem? Pravih številk ni, večinoma se govori o naravnih zdraviliščih.
Počivalšek: Mi se bolj hvalimo, v regiji pa je sicer še nekaj pomembnih subjektov, dve smučišči, izletniški kmečki turizem v Zgornji Savinjski dolini ... V regiji bi radi dosegli notranje kroženje gostov preko RDO. Nikoli noben turist ne bo prišel samo zaradi sobe v hotelu, hrane in wellnessa. Ljudje hodijo nekam zaradi doživetij, izvenpenzionske ponudbe ... Ta je prav na območju okrog naših term zelo razvita in v veliki meri razlog, da smo tudi mi uspešni. Vsi govorijo, da dobro sodelujemo z občino. Ne gre za dobro sodelovanje, temveč za razumsko sodelovanje v tistih delih, ki koristijo vsem: dobra infrastruktura pomeni več gostov, več pobrane takse, več ljudi ima delo .
Misja: Ne gre samo za zaposlene v termah, od turizma živi še vrsta drugih podjetij na našem območju.
Še vprašanje o aktualnem davku na nepremičnine. Kaj bo prinesel občini in kaj termam?
Zdravko Počivalšek: »Financiranje nacionalne turistične organizacije bi lahko uredili sistemsko po zgledu Avstrije in Hrvaške, kjer gre za tretjinske deleže iz turistične takse, turistične članarine gospodarskih subjektov, ki prispevajo za promocijo območja, in iz proračuna.«
Zdravko Počivalšek: »Kot predsednik nadzornega sveta RDO Dežela Celjska sem bil zadovoljen s projektom, dokler nismo dobili evropskih sredstev. S temi in z denarjem občin in podjetij smo lahko izvajali promocijo tudi v oddaljenih krajih, kar po mojem ni naloga RDO, temveč nacionalne organizacije.«
ie ali približno toliko kot v letu 2011. Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov čitev v gorskih, domači turisti pa v zdraviliških občinah. Vir: Statistični urad RS
dovolj. Tu pridemo do ključnega problema, da je treba promovirati Slovenijo, kar ponavljam kot papiga. Mi o sebi mislimo vse najboljše, tujci pa imajo drugačno predstavo, ki jo je treba z vložkom v promocijo in ponudbo spremeniti. Brez države pri tem ne moremo. Ministrstva nimamo, ukinili smo STO in znižali »posrano« nizka sredstva za promocijo z 9 na 4,5 milijona. Očitno je tu nekaj narobe. Denar, vložen v promocijo, je naložba, ki se obrestuje v večjem prometu. Če nič ne damo v reklamo, nič ni, samo se nič ne proda. Ob tem prihaja še do revolucije pri načinu promocije, ki se iz tiskanih medijev in z radia prestavlja v elektronske medije, ki so bliže mlajšim. Država mora narediti korak naprej samo na dveh področjih: promociji in dostopnosti Slovenije. Poleg tega, da naj nas ne obdavčuje preveč, je drugje ne potrebujemo.
Kje je torej rešitev za prezadolženo turistično gospodarstvo? Samo v večjem prometu v
tujini. Če to hočemo, se moramo reklamirati. To je kot pokvarjena plošča, ki se mora ves čas vrteti. Tega doslej zaradi političnega kupčka-nja in ozkih gledanj nismo znali narediti. Za primerjavo: Slovenija ustvari na leto 2 milijardi evrov prometa s tujimi gosti, Hrvati 7. Mi ta znesek ustvarimo v 12 mesecih, Hrvati v dveh. Za promocijo dajo 35 milijonov, mi smo letos dali 4,5 in še tri bomo z rebalansom. Če torej hočemo korak naprej, moramo za promocijo odšteti vsaj 20 milijonov evrov.
Misja: Se v celoti strinjam. Tudi zato sva vložila amandma in zlobirala, da so v rebalans vnesli dodatne 3 milijone evrov za promocijo Slovenije. Enovita promocija prinese rezultat. Tudi zato sam nisem najbolj navdušen nad Regionalno destina-cijsko organizacijo Dežela Celjska (RDO), ker sta glavnino sredstev zagotavljali občini Rogaška Slatina in Podčetrtek, ker je bil razrez narejen po številu nočitev. Promocije v bližnji okolici lahko delamo v okviru RDO, širše pa slabo.
morajo podjetja skupaj z nami internaciona-lizirati: z gosti in lastniško. Pri gostih smo to že vsi naredili, pri lastništvu pa ne odločamo o tem mi, temveč naši državni lastniki. Pri tem bi rad poudaril, da ni nobene nevarnosti pred tujin kapitalom v turizmu, če to primerjam na primer z Mlekarno Celeia, ki sem jo vodil: če jo kupi tujec, se lahko zgodi, da je to storil zato, da bi kupil njen trg. Kdor kupi terme, si bo kupil problem. Treba jih je napolniti. Nihče jih ne bo kupil zato, da bi jih zaprl. Zato si želimo tujega kupca, ker bi z njim prišli do stika s tujim trgom in do več tujih gostov.
Mislim, da je največja nevarnost za slovenski turizem mimo, bila pa je v času »tajku-nizacije« slovenskega turizma. Obstaja še, a je veliko manjša. Kot direktor, ki se lahko najbolj boji prevzema podjetja tujega lastnika, bom podpiral vsako internacionalizacijo, ki bo omogočila stik s tujimi trgi. Si bom pa prizadeval legalno onemogočati kupčkanja pod mizo na domači sceni.
Misja: Ko so se v zadnjih letih pojavljali ljudje, ki so hoteli kupiti terme brez denar-
Misja: Vedno govorim, da me je strah obdavčitve podjetij, občine bomo že nekako speljale stvari. Občina bo zato, ker smo veliko naredili, plačevala malo več. Huje je, da bodo s tem ubili gospodarstvo. Terme bodo na primer plačevale 300 odstotkov več kot zdaj. Verjetno zato, da bomo reševali Pro-banko in še koga. Sam sem proti. Če bomo čez leto zaprli terme, ne bo nikomur koristil višji davek.
Počivalšek: V našem primeru plačujemo zdaj okrog 100 tisoč evrov, po izračunih naj bi jih 300 tisoč. Če je vojna, je vojna za vse, ampak tega naj se zavedajo tudi tisti, ki pišejo zakone. En del tega sprejemamo, čeprav neradi. Zadnja leta smo imeli od milijona do 1,6 milijona evrov dobička, letos bo pod milijonom. To pomeni, da nam lahko vzamejo skoraj tretjino rezultata. Ne morem se strinjati, da se samo z davki rešuje proračunski primanjkljaj in da se javnega sektorja ne dotakne, to je nesprejemljivo in stokrat nesprejemljivo. To je začetek groznih problemov, če že ne konca.
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
46
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ KAMRE
I ALkamra
www.kamra.si
Vir: dr. Tone Kregar, dr. Marija Počivavšek, Celjski magistrat:Besede z balkona, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2010.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Praznično razsvetljeno pročelje magistrata leta 1933
Celjski magistrat (1)
Stavba v službi mesta
Magistrat (tudi mestna svetovalnica, rotovž oziroma mestna hiša) domuje v eni najmarkantnejših celjskih stavb - hiši z renesančnim jedrom in s klasicističnim pročeljem, ki je danes razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. V tej hiši v današnji Prešernovi ulici 17 je bil sedež celjske mestne oblasti od 1830 do 1953. Slabo desetletje zatem so jo preuredili v Muzej revolucije Celje, predhodnika Muzeja novejše zgodovine Celje. Tako stavba že 180 let opravlja javno funkcijo oziroma je v službi mesta in njegovih prebivalcev.
Stari celjski magistrat je bil bila prvotno orožarna grofov na Glavnem trgu v stavbi, ki je Celjskih. Ob podelitvi mestnih
pravic jo je Friderik II. poklonil Celjanom z namenom, da bi postala mestna hiša. Odtlej je bil v njej sedež mestnih uradov vse do začetka 19. stoletja. Mestni svet je »staro mestno svetovavnico na velkem tergu pod Nr. 1« leta 1830 prodal na javni dražbi - za 3.500 srebrnih goldinarjev jo je kupil Vital Rakusch - in mestno hišo uredil na drugi lokaciji.
Magistrat v začetku 20. stoletja
Stavba v Poštni ulici, v katero se je preselila mestna hiša, po gradbeni tradiciji sega vsaj v 17. stoletje, njeno jedro pa je celo renesančno. Stavbo je leta 1709 kupil grof (sicer tudi general) Schrattenbach z Ojstrice in iz Prebolda, ki ji je tudi dal tedanjo podobo: bila je dvonadstropna, podklete-na, spodnji prostori so bili obokani. Hiša je bila torej že v 18. stoletju dvonadstropna, čeprav so bile še v drugi polovici 19. stoletja hiše v Poštni ulici sprva pretežno enonad-
stropne, ena je bila celo krita s slamo. Na vzhodni strani magistratnega dvorišča je bilo zidano dvonadstropno gospodarsko poslopje, kjer so bili v pritličju hlevi, v nadstropjih pa shrambe za žito. Večji del dvorišča je zavzemal vrt, na koncu dvorišča pa sta bili še drvarnica in ledenica.
Konec 18. stoletja je hiša zamenjala lastnika - kupili so jo grofje Gross-Villanova (tudi Gross je bil general). Leta 1782 je v tedaj Grossovi hiši prenočeval celo papež
med potovanjem na Dunaj. V začetku 19. stoletja je bil lastnik hiše Vinzenz Langer, gospodar Lemberga pri Dobrni. Hiša je tedaj še imela videz iz prve polovice 18. stoletja: bila je (že) dvonadstropna, prednji prostori so bili obokani, pod njimi so bile kleti. Langer je junija leta 1830 hišo prodal celjski občini. Celjski občinski svet je zanjo plačal 6.500 goldinarjev, kupil pa jo je z namenom, da bi v njej uredil mestno upravo - magistrat.
BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA ■ Paolo Giordano: Samotnost praštevil
Vsak je sam
»Praštevila so deljiva samo z 1 in sama s sabo. Vsako od njih stoji na svojem mestu v neskončnem zaporedju naravnih števil, stisnjeno med dve števili kot vsa druga, a v primerjavi z njimi vendarle le samo zase. To se nezaupljiva in samotna števila in zato so se Mattiu zdela čudovita. Včasih je razmišljal, da so v tistem zaporedju pristala pomotoma, da so se vanj ujela kot v ogrlico nanizani biseri. Drugič se mu je dozdevalo, da bi bila tudi sama rada samo navadna števila, podobna vsem drugim, da pa takšna iz tega ali onega razloga ne morejo biti.«
Iz takšnega matematične- postaneta prijatelja, a tako
kot se praštevila ne dotikajo med sabo, tudi onadva ne moreta biti skupaj.
Prvo zgodbo pripoveduje Alice, edinka iz premožne družine, ki jo oče sili v smučarsko šolo, ker želi, da bi nekoč zmagovala na belih strminah. Toda njej se zmrzovanje na smučeh upira in
ga pojma avtor izriše portreta dveh mladih, ki ju je za vse življenja zaznamovala travmatična mladostna izkušnja. Zaradi drugačnosti sta osamljena, žrtvi posmeha in trpinčenja sovrstnikov. Sicer pa se na različne načine kaznujeta že sama. Vse to ju kot najstnika poveže,
ko nekega dne pade, se tako poškoduje, da skoraj umre. Za vse življenje ji ostanejo brazgotine in poškodovana noga, zaradi katere šepa. Za nameček je anoreksična, saj se očitno le zdi, da obvlada svoje telo. Prijateljice nima, sošolke se ji posmehujejo in da bi jo sprejele, je pripravljena požreti marsikatero ponižanje. Izdelati si da celo tatu v obliki vijolice, da bi s tem navdušila sošolko Violo, ki se pretvarja, da je njena prijateljica.
Drugo zgodbo pripoveduje Mattia. Rodil se je skupaj s sestro Michelo, ki je prizadeta, medtem ko je on matematično izjemno nadarjen. Ker sta skupaj v razredu, mu je zaradi nje neprijetno, sošolci ju zavračajo. Nekoč ga eden od njih le povabi na rojstno-dnevno praznovanje in nju-
na mama želi, da gre z njim tudi Michela. Med potjo se domisli, kako bo šel sam na praznovanje, in Micheli naroči, naj ga počaka na klopi v bližnjem parku. Ko se vrne ponjo, je ni več in nikoli je ne najdejo. Krivda, ki jo občuti, je neznosna in kaznuje se z občasnim rezanjem.
V srednji šoli se Alice in Mattia spoznata in začutita, da sta si podobna. Postaneta prijatelja, ki ju sčasoma povezuje še kaj več, toda odločilnega koraka ne naredi nihče. Alice mu sicer da vedeti, kaj bi moral storiti, toda namesto, da bi ji povedal, da jo ima rad in da bi bil rad z njo, tako rekoč zbeži v tujino, kamor ga povabijo po diplomi iz matematike. Zakoplje se v delo in ona medtem spozna mladega zdravnika Fabia, s katerim
O avtorju
Paolo Giordano (1982) se je rodil v Torinu in je doktor fizike. Do 26. leta je diplomiral in napisal uspešni prvenec Samotnost praštevil, za katerega je leta 2008
prejel najvišjo italijansko knjižno nagrado, imenovano strega. Navdušil pa ni le kritikov, temveč tudi bralce. Knjigo so prodali v več milijonih izvodov in jo prevedli v številne druge jezike. Po njej so posneli tudi film.
se poroči. Toda zveza razpade, saj so njena čustva do Fabia precej bolj mlačna kot obratno. Zaradi anoreksije tudi ne more zanositi, za to, da bi bilo karkoli drugače, pa se ni pripravljena spremeniti niti priznati, da je to problem.
Z Mattiem po vsem tem času nimata več stikov in bi verjetno ostalo tako, če ne bi Alice nekega dne zagledala dekleta, za katerega je prepričana, da je Michela. Mat-tiu sporoči, da ga mora nujno videti. Res že po nekaj dneh prispe, toda njena želja, da bi tokat popravil zamujeno
priložnost in našel pot do nje, se ne uresniči. Vrne se na tuje, ne da bi mu sploh omenila sestro. »Odločitve padejo v nekaj sekundah, ostali čas pa zanje plačuješ,« je ena od Mattievih misli, ki je obveljala tudi tokrat. Dva, ki sta kot praštevili, ne moreta biti skupaj, lahko sta le vsak zase s svojo travmo in bolečino. Drugačnega življenja ne poznata, podobno sta živela že od otroštva v svojih družinah, nesposobnih topline in pristnih čustev, in tudi v širši družbi, kjer je vsak vedno bolj sam.
TATJANA CVIRN
Že tretje leto v uredništvu Novega tednika pridno beremo. Vsak teden nekdo od novinarjev po lastni izbiri prebere in predstavi prebrano knjigo bralcem. In že štirikrat smo vam svoj izbor ponudili v glasovanje.
Izžrebana bralka Gizela Cvetko iz Rogaške Slatine je v naši bukvami izbrala knjigo Beli oblak avtorice Mile Koče-var pod zaporedno št. 18 po priporočilu novinarke Saške T. Ocvirk, ki je na krajšem in zelo prijetnem »oddihu«,
saj je povila že tretjega sinka. Morda ji bo uspelo vzeti v roke še kakšno knjigo, da nas bo ponovno navdušila s svojim izborom. Njeni sotrpini pa ... ja, nadaljujemo branje in pisanje v rubriki Bukvarna Novega tednika,
ki jo prestavljamo v snopič Zgodbe s Celjskega. V njem namreč ponujamo še veliko drugačnega branja, v obliki intervjujev, portretov, reportaž in življenjskih zgodb, ki jih na terenu izbrskajo naši novinarji in novinarke.
Dobila bo
Marinškovega
Tončka
In še besedo, dve o nagradi. Našo bralko bo razveselila Anja Deučman, ki spremlja dogodke v Rogaški Slatini, kjer je Gizela Cvetko tudi
doma. Odnesla ji bo knjigo Marjana Marinška z naslovom Tonček je prišel, ki jo podarja Celjska Mohorjeva družba. Večina avtorja zagotovo pozna kot očeta velenjske Pike Nogavičke, ustanovitelja citrarske prireditve
Prešmentane citre in humanitarne prireditve Bolero. Ve-lenjčan, ki se je rodil v Kozjem in leta 2010 postal tudi častni občan te občine, je svojo zelo ustvarjalno življenjsko pot sklenil leta 2011.
UREDNIŠTVO
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
V spomin
Samo Premik
(1947-2013)
Pozno jesensko sonce se je trudilo vsaj malo pregnati koprenasto oblačnost in z njo že zaznaven hladen piš iz smeri savinjsko-za-savskih pobočij. In uspelo mu je! Zakaj?
Poslavljali smo se od Sama Premika, občana Žalca, doma iz Vrbja, dobrega človeka in velikega prijatelja. Dolgo smo upali, da bo njegova življenjska ura zaradi zahrbtne bolezni zgolj upočasnila utrip, ne pa da se bo s tako naglico iztekla. Njegovo življenjsko načelo je bilo, da ni pomembno, kaj si človek domišlja o sebi, ampak da velja tisto, kar drugi mislijo o njem. Zato sam ni nikoli poveličeval mnogih svojih dobrodelnih dejanj, ki jih ni bilo malo.
V javnosti so odmevale njegove človekoljubne pobude in donatorstva vseh vrst, za katera so mu bili posebej hvaležni v organizaciji slepih in slabovidnih oseb ter telesno prizadeti soobčani, zlasti mladi.
Po uspešno končani gimnaziji v Celju in končanem prvem letniku na univerzi se je Samo v celoti posvetil skrbi za bolno mamo. Ustvaril si je tudi svojo družino z ženo Nado, v kateri sta se mu rodili dve hčeri, Lada in Lea. Tema so sledili trije vnuki, ki so bili njegova največja ljubezen in skrb. Z njimi je živel v idiličnem domu v Vrbju pri Žalcu.
Zgodaj je vstopil v svet podjetništva in to v času, ko je bilo to pri nas še v povojih, polno raznolikih preprek. V vlogi samostojnega podjetnika, komercialista, se je Samo Premik potrjeval v prodajnih poslih v Tovarni nogavic Polzela, makedonskem podjetju Tekstilka, bil pa je tudi vodja gostinstva v Nami Žalec. Posebno odgovornost je čutil do nadaljevanja družinske tradicije
z vestnim vodenjem daleč naokrog znanega žalskega gostišča Marjola. Kot dober poznavalec tradicije hmeljarstva je s pravim žarom bogatil znance in prijatelje s poznavanjem navad in običajev hmeljarske tradicije. Ponosen je bila na bogato in pestro zgodovinsko dediščino njemu drage Savinjske doline. Posebej ponosen je bil na staro »prešo« na vrtu pred Marjolo, ki sodi med častivredne primerke slovenske etnološke dediščine.
Vidna in občutena je bila Samova vpetost v kulturno življenje v Žalcu in celjski regiji, neredko podprta tudi z gestami mecenstva. Njegov občutek za lepote likovne umetnosti je stkal prijateljevanja s slikarjem Adijem Arzenškom, akademskima slikarjema Rudijem Španzlom in Bi-ljano Unkovsko ter spoštljivo znanstvo z akademsko slikarko Jelico Žuža. Ljubezen do narave in življenjski stik z gorništvom je podoživljal z druženjem v planinski skupini, katere duša in mentor je bil.
Ostalo bi še mnogo nezapisanega, je pa vse to, dragi Samo, trajno prisotno v naših spominih na tvoj vedri človeški lik, na naša nepozabna srečanja in skupna doživetja. Hvala ti za vse, kar si dobrega postoril v svojem življenju, in odsanjaj mirno svoje poslednje sanje ob vznožju tebi dragih in dobro znanih savinjsko-zasavskih pobočij.
Dr. EMIL ROJC
Prejeli smo
Druženje invalidov
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov z namenom, da bi spodbudila razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, in tako mobilizirala podporo javnosti pri zavzemanju za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov.
Invalidnost obsega telesne okvare, motnje senzoričnih sposobnosti, intelektualne prizadetosti, duševne motnje in tudi različne vrste kroničnih bolezni, ki se lahko pri posamezniku pojavijo kadar koli v življenju, lahko pa ga spremljajo že od rojstva. V ta namen v našem društvu že vrsto let pripravljamo proslavo v jesenskem času. Tako je bilo tudi letos, ko smo pripravili dan odprtih vrat z razstavo ročnih del in peciva, ki ga ustvarjajo članice skupine Zvončnice. Druženja se je udeležilo lepo število naših članov, gostov in prijateljev. Na srečanju smo opozorili na težave invalidov, neenakost v družbi, diskriminacijo in težko zaposljivost invalidov.
Živimo v času, ki za nikogar ni prijazen, za invalide pa še toliko manj. Služb ni, nadomestila so majhna, draginja je vsak dan večja, z
njo pa so vedno hujše stiske ljudi, ki se morajo preživljati z nizkimi dohodki. Žal ugotavljamo, da država jemlje tistim, ki že tako živijo z mi-zernimi dohodki. Invalid je prvi, ki službo izgubi, in zadnji, ki mu je dana možnost, da se dokaže, da se zaposli. A vendar smo želeli opozoriti, da smo, da obstajamo in se borimo, da bi tudi mi imeli v družbi enak položaj z enakimi pravicami in možnostmi.
V goste smo povabili člane varstveno-delovnega centra iz Šentjurja, ki radi pojejo in plešejo. Pod vodstvom Gelce in Jožeta je skupina zapela in zaplesala splet folklornih plesov. Zdenko, Drago in Stane so nam pripravili okusno enolončnico, Zvončnice pa so poskrbele za pecivo. Naša Vera je poskrbela za desert in je prisotne razvajala s palačinkami. Ob zvokih Iva in Draga smo vsi zapeli in zaplesali ter napolnili srca z dobro voljo. Tudi na šport nismo pozabili in ob razvedrilnih igrah ni manjkalo zabave. Zmagovalci so bili lepo nagrajeni. Pozdravili smo prihod jeseni in zopet dokazali, kako je pomembno, da se družimo, da se poveselimo in vsaj za kratek čas preusmerimo skrbi in težave v oblake, srca pa napolnimo s sončkom, ki ga je vsak dan manj. Dokazali smo, da smo vredni pozor-
nosti, da smo vredni drug drugega, da smo enak člen v verigi naše družbe.
Spoštovani člani, hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja, Zvončnicam, folklorni skupini VDC iz Šentjurja, Gelci, Jožetu, kuharjem, Veri Lilija in vsem, ki ste pomagali organizirati srečanje in ste počastili s svojo prisotnostjo dan invalidov.
Naša druženja so v prvi vrsti namenjena srečanju in druženju invalidov, hkrati pa želimo opozoriti zakonodajalce, da naj imajo v mislih stiske vseh invalidov in naj ne pozabijo, da biti invalid ni lahko, nikoli pa ne veš, kaj te v življenju čaka.
DRAGICA MIRNIK AMON,
predsednica MDDI Celje
Modri telefon
Zakaj višji znesek na položnici?
Bralec, ki živi v stanovanjskem bloku v Ope-karniški ulici 12b v Celju, sprašuje, kako je mogoče, da je Javno podjetje Vo-dovod-kanalizacija Celje tako zelo podražilo svoje storitve. Znesek na njegovi položnici za vodo je bil namreč za avgust kar 123 odstotkov višji, kot je bil še za julij. Ker smo o spremenjenem obračunu storitev vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda (zlasti obračuna omre-žnine) podrobno pisali že takrat, ko so ga v podjetju najavili, tokrat objavljamo le krajše pojasnilo.
Helena Kojnik iz podjetja Vo-Ka pojasnjuje: »Razlog za razliko v končnem znesku na položnici je v tem, da se je s 1. avgustom skladno z uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev med drugim spremenil način obračuna omrežnine, torej fiksnega dela stroškov oskrbe s pitno vodo. Omrežnino smo začeli obračunavati enako za stanovalce v več-stanovanjskih objektih kot za tiste v hišah. Če je stanovalec v bloku v Opekarniški ulici do 1. avgusta plačeval za omrežnino evro ali dva, je njegov sokrajan, ki živi v hiši ali blokovskem stanovanju, ki ima vgrajen lasten vodomer, za isto storitev plačeval 17 evrov. Po tem datumu oba plačujeta enako, torej približno 8 evrov. Tako se je za tiste uporabnike v hišah in stanovanjih z vgrajenim lastnim vodomerom fiksni del stroškov znižal, za nekatere stanovalce v blokih pa zvišal. Glede na to, da se z omrežnino krijejo predvsem stroški gradnje in vzdrževanja potrebne infrastrukture za zagotavljanje kakovostne oskrbe gospodinjstev s pitno vodo, je takšen način obračuna tudi bolj pravičen za vse občane, ki uporabljajo isto infrastrukturo. Za konec pa
še ponazoritev razlike med ceno vode in omrežnino. Kubični meter vode - tisoč litrov - ki jo komunalna podjetja zagotavljajo gospodinjstvom, je cenejši kot pol litra ustekleničene vode.«
IS
Prehitro skozi Šentjanž
Bralec iz Šentjanža v občini Štore se pritožuje, ker na cesti skozi vas ni hitrostnih omejitev (državna cesta Štore-Svetina-Laško). Dovoljena je hitrost 90 kilometrov na uro, zato bralec upravljavcu ceste za njeno omejitev predlaga postavitev prometne signalizacije. Tam naj bi bilo že več nesreč, ki so se končale s težjimi poškodbami.
Sandra Kržan iz Direkcije RS za ceste odgovarja: »Iz Prometnotehničnega sektorja Direkcije RS za ceste, kjer so prevzeli v reševanje vprašanje vašega bralca, so mi sporočili, da bodo opravili terenski ogled in se seznanili s situacijo, ki jo opisuje vaš bralec. Šele nato bodo lahko podali konkreten odgovor glede predloga označitve naselja z ustrezno prometno signalizacijo oziroma morebitne druge odzive na pismo bralca. Doseči zadovoljivo raven prometne varnosti na cestah v upravljanju Direkcije RS za ceste pomeni vzpostaviti takšne razmere, kjer bodo ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov vsi uporabniki ceste varni. To ni samo želja uporabnikov, ampak tudi naš cilj. Zato se na pismo vašega bralca odzivamo na opisan način - torej naprej terenski ogled, potem bo znan odgovor, kar terja nekaj časa. Zato vas in bralca, ki pričakuje naš odgovor, prosimo za nekajdnevno potrpežljivost.«
V kakšni obliki soglasje?
Bralka iz občine Vojnik živi v hiši, ki na javni vodovod še ni priključena, vendar ta možnost v njeni najbližji okolici že obstaja. Povedali so ji, da za priključitev potrebuje soglasje obeh solastnikov sosednje parcele, kjer je že javni vodovod. Zanima jo, v kakšni pravni obliki mora pridobiti soglasje, to je, če velja, da ji solastnika zgolj v rokopisu napišeta in podpišeta, da dovoljujeta priključitev na vodovod oziroma ali morajo namesto tega k odvetniku. Želi se namreč izogniti morebitnim poznejšim pravnim zapletom.
Boštjan Švab iz Občine Vojnik odgovarja: »Za poseg na zemljišče fizične osebe, v tem primeru sosedov, je za napeljavo komunalne infrastrukture - vodovoda, možnih več rešitev. Najboljša rešitev, gledano pravno formalno, je pridobitev služnostne pogodbe, kjer je podpis
lastnika overjen pri notarju, služnost pa se vpiše v zemljiško knjigo, kar zavezuje tudi pravne naslednike lastnikov zemljišča.
Druga rešitev je soglasje, kjer je vsebina manj formalna, ponavadi podpis lastnikov pri notarju ni overjen (lahko je na upravni enoti). Takšno soglasje nima možnosti vpisa v zemljiško knjigo in pravnih naslednikov
ne zavezuje. Možen je tudi samo ustni dogovor, vendar je treba upoštevati, da je včasih kljub dobremu razumevanju in medsebojnemu sodelovanju ustni dogovor zelo lahko in hitro pozabiti in pravnih naslednikov ne zavezuje. Mnenje podjetja Vodovod-kanalizacija je, da zadostuje že napisano soglasje.«
BRANE JERANKO
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
n VSAK ČETRTEK ob 12.15
Pdmewi
POGLEDI !Uej)S
r %
radiocelje
48
BRALCI POROČEVALCI
Še ena uspešna delavnica
Po zastavljenem letnem programu Komisije za članice PGD Andraž nad Polzelo - v sodelovanju še z ostalimi krajani Andraža z zaselki - smo 21. septembra izpeljali še eno delavnico, in sicer smo se preizkusili v pripravi, izdelavi in dekoraciji različnih vrst namazov in narezkov zlasti iz suhomesnatih izdelkov, ki jih imamo doma.
Delavnica je trajala pet ur. Medse smo povabili Simono Pompe, učiteljico praktičnega pouka kuharstva in strežbe v Srednji šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra v Velenju. Po končanem delu smo na pokušino povabili še svoje može, partnerje, prijatelje, ki so pohvalili naše končne izdelke. Bili smo zadovoljni z opravljenim delom, s končnimi izdelki. 30 udeleženk in udeleženec smo se naučili marsikaj novega. Zopet pa smo dokazali, da tako majhen kraj, kot je Andraž nad Polzelo, živi in diha skupaj. Tu smo doma prijazni, gostoljubni in preprosti ljudje, ki se znamo skupaj tudi učiti.
MONIKA BLAGOTINŠEK
Občinsko gasilsko tekmovanje
Pionirji iz Rečice pri Laškem
V Laškem je bilo 28. in 29. septembra občinsko gasilsko tekmovanje. V soboto so se v hladnem in oblačnem vremenu med seboj pomerile ekipe cicigasilcev, pionirjev, mladincev ter starejših gasilcev. Vedno znova nas osupne, s kakšno zavzetostjo in veseljem svojo vajo opravijo mlajše in s kakšno srčnostjo starejše generacije. Kljub hladu ni manjkalo dobre volje, spodbudnih besed in pravega navijanja ob nastopih ekip. Lahko pohvalimo prav vse tekmovalce, še posebej pa cicigasilce, torej najmlajše iz Sedraža, ki so se nam letos predstavili prvič.
Nagradni izlet za učence
V lanskem šolskem letu smo v POŠ Socka sodelovali v akciji zbiranja odpadnih kartuš in tonerjev, ki jo je organiziralo podjetje Bitea. Z vestnim zbiranjem in neizmerno pomočjo staršev smo pridobili naslov zmagovalci leta. S tem smo si prislužili nagradni izlet, ki smo ga imeli v začetku septembra.
Odpravili smo se v Maribor, kjer smo si najprej ogledali akvarij in terarij. Nato smo se zabavali in preizkušali svoje sposobnosti v Pustolovskem parku Betnava. Za vse nas je
to bil nepozaben dan in dodatna spodbuda za sodelovanje v takšnih akcijah. Podjetju Bitea se za nagrade in izlet iskreno zahvaljujemo.
Naj omenim še to, da smo tudi v akciji zbiranja odpadnega papirja bili absolutni zmagovalci v celjski regiji. S starši in krajani smo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko, hkrati pa pomagamo ohranjati naravo in osveščati otroke o ločevanju odpadkov in varovanju narave.
BOB
V nedeljo sta nas pričakala dež in hlad. A članske ekipe, ki so na ta dan tekmovale, so pokazale, da jim ne more nič do živega. Svoje spretnosti in hitrost pri izvedbi vaje so prikazovali tako, kot da so razmere veliko boljše. Iz Thermane Laško pa so prijazno povabili, da so tekmovalci lahko na svoj nastop počakali pod streho, podelitev pa je bila prav tako v njihovih prostorih. Tam sta bila prisotna tudi Andrej Bošnjak, novi direktor Therma-ne Laško, ki je poudaril, kako pomembno je delo gasilcev, saj je prav v tem objektu bila že večkrat potrebna njihova pomoč, ter Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Sloveni-
je, ki je povedal, da se vidi, da laška občina res živi z gasilci in predlagal, da bi v naše mesto pripeljali tudi kakšen večji dogodek, npr. kongres.
Dodajamo še zmagovalne ekipe v vseh kategorijah: pri cicigasilcih sta bili zmagovalni ekipi obe, Sedraž in Rečica, pri pionirkah Šentrupert, pri mladinkah Sedraž, pri članicah B Jurklošter, pri pionirjih, mladincih, starejših članicah, starejših članih, članicah A, članih A in članih B pa Rečica.
Veselimo se že, da bomo skupaj z najboljšimi ekipami 19. in 20. oktobra v Zrečah, kjer bo regijsko gasilsko tekmovanje.
SABINA ŠMAUC
/
Gobje srce
Verjetno marsikomu srce zaigra ob najdbi kakšnega lepega jurčka. Zvonko Pustivšek iz Grobelc pri Gorici pri Slivnici pa je našel takšno gobo, ki ima obliko srca. Fotografijo nenavadne najdbe z veseljem deli tudi z našimi bralci.
10. ČE	
11.	PE
12.	so
13.	NE
14.	PO
15.	TO
16.	SR
list do 13. ure od 13. ure plod
plod do 16. ure, od 17. ure korenina korenina
korenina do 16. ure, od 17. ure cvet cvet
cvet do 11. ure, od 12. ure list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
BRALCI POROČEVALCI
49
Piknik pri lovski koči
V Domu Lipa Štore smo izkoristili še zadnje lepe septembrske dni in se tako 24. septembra odpravili na piknik v naravi. Piknika se je udeležilo 45 stanovalcev doma.
Pot nas je peljala v Vojnik k lovski koči, kjer smo se lahko naužili svežega zraka. Tam smo vsaj za nekaj časa pozabili na vsakodnevne skrbi in težave ter uživali v naravi. Da je bil ta dan nekaj posebnega, smo poskrbeli sami. Stanovalci so se s
svojimi spremljevalci družili ob različnih športnih in družabnih igrah, se sprehajali v naravi in posvetili nekaj časa drug drugemu. Za prijetnejše vzdušje je poskrbel Janez z glasbo, seveda pa ni piknika brez kosila z žara, za kar je poskrbel naš glavni kuhar Ernest. V Dom Lipa Štore smo se vrnili pozno popoldne vsi dobre volje, saj smo se imeli zares lepo.
ANTON TURNŠEK
Marija Andrejc z gosti in domačimi
»Rad delaj in bodi dobre volje!«
Čeprav se življenjska doba po raznih statistikah podaljšuje, je tistih, ki dočakajo 100 in več let, zelo malo. Redki med njimi so tisti, ki so še vedno bistrega duha. Med njimi je Polzelanka Marija Andrejc, po domače Rojškova mama, najstarejša Savinjčan-ka. 27. septembra, je praznovala 103. rojstni dan.
Ob tem visokem prazniku so jo obiskali župan Občine Pol-
zela Jože Kužnik, predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in v imenu Župnijske karitas Polzela Blaž Jelen in Marta Matko. Za veselo razpoloženje je poskrbel kvintet Lastovka, v katerem od vsega začetka, že 31 let, prepeva Lojze, slavljenkin sin.
Živahna ženica je bila obiska zelo vesela. Presenetila jo je po-
zornost, saj je po naravi skromna. Na svojem domu živi s sinom Lojzetom in snaho Evo. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Otroška leta je preživela v Ravnah pri Šoštanju. Pri 17 letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala stopiti na njeno mesto. Kljub obilici dela jo je oče poslal v gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč.
Suša je ni ovirala
Naša zvesta naročnica Manica Brečko iz Goričice pri Šentjurju je vzgojila takšno bučo dolginko. Ko jo je izmerila, je imela 1,62 metra. Rasla je bolj v senci med zelenjem, zato je suša ni prizadela. Na vrtu Brečkovih je zraslo še več okrasnih buč, vendar takšna velikanka ni bila nobena.
TC
S 27 leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojškovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je kmalu po rojstvu umrl. Ima štiri vnuke in pravnuke.
Ob svojem 103. rojstnem dnevu nima posebnih želja, le da bi bili njeni zdravi, srečni in zadovoljni ter da ne bi obležala. Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje!«
TT
Če bi bučo lahko zravnali, bi bila višja kot Anja Židan, vnukinja Manice Brečko.
Sprejem zlatih maturantov
V Šolskem centru Celje so se v četrtek, 19. septembra, zbrali najboljši maturanti vseh šol centra in prejeli za več kot odličen uspeh na poklicni maturi (zbranih najmanj 22 točk) ter za vse minule štiriletne dosežke v spomin zlati cekin Šolskega centra Celje.
To so maturanti, ki so z odličnim štiriletnim delom in različnimi aktivnostmi, kot so udeležbe in dobri rezultati na državnih in mednarodnih tekmovanjih, udejstvovanja v humanitarnih, kulturnih in strokovnih dogodkih, kot so vodenja okroglih miz, izvaja-
nja projektov, sodelovanja pri seminarjih, ki jih organizirajo državne inštitucije, pokazali, da so osebnosti, željne pozitivnih zgodb, posamezniki velikih potencialov, predvsem pa ljudje širokega srca. V srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja so zlati cekin prejeli Jožica Rebernik, Nataša Zbil, Jurij Žagar in Nena Kotnik. V srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo so zlati cekin prejeli Matej Antolič, Patricija Majger, Anja Tanšek, Jernej Ferlež, Timotej Operč-kal, Rok Rečnik, Jan Zupanc in Gašper Gračner. V srednji šoli za storitvene dejavnosti in
logistiko so zlati cekin dobili Aleš Kos, Monika Krajnčan in Matjaž Albreht. V srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije pa so se z zlatim cekinom poslovili naslednji maturanti: Žiga Habjan, Ber-nie Bezenšek, Janez Hriber-nik, Matjaž Pungeršek, Luka Šteger, Jurij Filipančič, Alja Grofelnik, Marija Kramer, Igor Pečoler, Mark Slatinek in Marcel Pinter. Z zlatim cekinom so se vsi udeleženci sprejema od Šolskega centra Celje poslovili z mislijo, da vendar nosijo pravi zaklad ves čas s sabo - to sta znanje in odprtost srca.
ANITA LAZNIK
50
MLADI ZA MLADE
Športni dan
24. septembra smo zjutraj veseli prišli v šolo, saj smo imeli športni dan. Učence 1.b-, 2.c-, 3.c- in 4.b-razreda so na pohod vodile razredničarke. Bili smo udobno obuti in z nahrbtnikih na ramenih. Po šolski malici smo se zbrali pred šolo in krenili proti Pondorju.
Prečkali smo mosta čez Kučnico in Bolsko. Zagledali smo zelo staro deblo lipe in krenili desno. Hodili smo ob njivah in kmalu prečkali magistralno cesto. Nadaljevali smo pot po stranski cesti mimo hiš. Srečali smo pse in iznenada zaslišali prodorno glasen iaaa. Kaj pa je to? Zagledali smo zanimivega osla, v ogradi pa mu je družbo delala rjava ovca. Kmalu smo krenili desno po kolovozu v gozd. Hodili smo
čez male hribčke, nato še po gozdni poti in prispeli vse do avtoceste Celje-Ljubljana. Ustavili smo se ob zaščitni ograji pri cestninski postaji Vransko in opazovali vozila. Mi smo mahali, vozniki tovornjakov pa so nam trobili v pozdrav, kar nas je spodbudilo k še bolj navdušenemu mahanju. Ugotovili smo, da trobijo z zelo različnimi zvoki. Bilo je zabavno. Postali smo lačni, zato smo krenili do jase, posedli in pomalicali priboljške iz svojih nahrbtnikov. Podkrepljeni smo se po isti poti vračali proti šoli. Športni dan je bil super!
TAJDA STROŽIČ, 3.c POŠ Tabor
OŠ Prebold zdaj s šolskim mesečnikom
Osnovna šola Prebold je po nekaj letih premora proti koncu lanskega šolskega leta spet izdala glasilo. Na pot novinarstva nas je zakoračilo nekaj učencev šestega razreda. Spremljali smo vse dogajanje v naši šoli - od dnevov dejavnosti in prireditev do zdaj že tradicionalne Praznične ulice, dobrodelnega božičnega koncerta pevskih zborov ... In tako je bil maja proti pričakovanju Veseli veter razprodan, in sicer po simbolični ceni 1 evro.
Nastopile so počitnice. Vsi so pozabili na šolo - razen nas novinarjev. Tako smo 2. septembra z novimi idejami prečkali šolski prag, novinarski krožek pa »zamenjali« z izbirnim predmetom šolsko novinarstvo. Vsi bi takoj pomislili na ocene, a mi nismo, saj to počnemo z velikim veseljem. Že prvo uro srečanja novinarjev smo si z mentorico Vesno Kumer zastavili veliko nalogo - mesečni časopis. Večina bi rekla, da se nam to ne splača, saj je v današnjih časih brez smisla porabljati papir in denar za tiskanje. A bralci Novega tednika zagotovo veste, kako pomembno je branje in da k branju spadata tudi šelestenje papirja in vonj po svežem tisku. Poleg tega smo v šoli izvedli tudi kratko anketo. Rezultati so pokazali, da si kar 83 odstotkov anketirancev želi šolski mesečnik.
Tako smo se takoj lotili dela in si razdelili naloge. Vsak je dobil »svoj kotiček«. Nekaterim je ideja o temi kotička takoj padla na pamet, drugim šele čez nekaj dni. Tako lahko v našem mesečniku pričakujete športni kotiček, glasbeno skrinjico, ustvarjalni kotiček ... Vsak mesec bomo izbrali tudi naj učenca šole. Poleg tega bomo poskušali s pomočjo RTV-krožka ustvariti tudi TV-mesečnik, ki bo dogodke v šoli in tudi drugod pridno snemal in razveselil tiste, ki imajo raje avdio-vizualne novičke. Vsekakor lahko zatrdimo, da naša šola živi za novinarstvo.
ALJAŽ PRIMOŽIČ, 7.b glavni urednik
Teden s Piko Nogavičko
V tednu, ko je bil v Velenju že 24. Pikin festival, nam je nagajiva in razigrana knjižna junakinja Pika Nogavička delala družbo tudi v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Polzela.
Piko smo srečevali v knjigah, z njo telovadili, peli, plesali in se družili na čajanki. Vse to pa smo podoživljali z risanjem, slikanjem in z ogledom fotografij, ki so nastajale med tednom. Teden smo zaključili s Pikino zabavo v mali telovadnici, kjer smo rajali in sodelovali v različnih šaljivih igricah.
Učenci iz OPB na OŠ Polzela
■r
Kako je biti otrok v današnji družbi?
Odrasli znamo na večino otroških vprašanj odgovoriti brez zadrege. Ne znamo pa jim dovolj prepričljivo pojasniti nekaterih stvari v današnji družbi, ki negativno vplivajo na njihovo življenje, so ob letošnjem tednu otroka v poslanici opozorili v Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Zakaj so se lahko otroci nekoč kopali v rekah in jezerih, zdaj pa se to ne sme, zakaj je sosedov fant venomer sam doma in zanj nihče ne skrbi, zakaj sošolčevi starši nimajo službe in so doma vsi tako žalostni in tudi lačni, zakaj je sošolko zbil avto na prehodu za pešce, zakaj nima računalnika in mobitela tako kot drugi, zakaj ni denarja za plačilo priljubljene interesne dejavnosti, zakaj je eden izmed staršev pogosto pijan in nasilen, zakaj umirajo otroci po svetu, zakaj ... Odrasli nismo dolžni otrokom le pojasnil, temveč neposrednih dejanj, ki bodo prispevala k bogatejšim, varnejšim in spodbudnejšim pogojem odraščanja, šolanja, zgodnejšega osamosvajanja in zaposlovanja. Odrasli nimamo pravice osiromašiti planeta ter zapustiti mrtvo pokrajino in le iz plastenk dosegljivo pitno vodo. Otroci ne morejo in ne smejo čakati na uresničevanje pravic, ko bodo za to ustrezni družbeni in materialni pogoji. Zaščititi jih moramo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodbami ali zlorabami, zanemarjanjem ali malomarnim ravnanjem, trpinčenjem ali izkoriščanjem.
To so med drugim poudarki letošnje poslanice. Kako pa mladi sami razmišljate o svojem življenju? Kako je biti otrok ali mladostnik v današnji družbi? Kaj vas najbolj teži, o čem razmišljate, kaj si želite? Vse to lahko zapišete v približno 2.500 znakih in nam pošljete svoj prispevek na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Ves oktober bomo na tej strani objavljali vaše prispevke.
Nuša Roršek med desetimi najboljšimi
Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje vsako leto sodelujemo in smo uspešni na številnih natečajih; letos smo že prejeli 3. nagrado na državnem tekmovanje Zdrav dih za navdih in dosegli 6. mesto med močno konkurenco številnih slovenskih gimnazij na vseslovenskem literarnem natečaju Otroci sveta.
Namen literarnega natečaja je bil spodbuditi mlade, da so ob branju istoimenske knjige začeli razmišljati o multikulturnosti, podobnostih in različnostih, ki nas združujejo ali ločujejo. Nuša Roršek, dijakinja 2.b, se je s svojim literarnim prispevkom Slavni brat uvrstila na 6. mesto.
Slavnostna razglasitev zmagovalcev in rezultatov ter podelitev nagrad sta bili v ponedeljek, 30. septembra, v mestni hiši na Ptuju, kjer so nas sprejeli župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik literarne komisije Tone Partljič in pobudnici natečaja tet avtorici knjige Otroci sveta, Janja Vidmar in Benka Pulko.
KATRIN ŠKOLNIK ŠKRABE, 2. letnik
Nuša Roršek
ŠTIRINOŽCI
51
Čaroben topot konjskih kopit
Slovenski šepetalec konjem Boris Sušec iz Podkraja pri Velenju
Boris Sušec in njegov John
»Naravno konjarstvo ni samo božanje konja in delo z njim na tleh, je tudi sila, vendar je to zadnje, kar uporabiš, saj daš konju vedno izbiro.«
Za večino je bil film Šepetati konjem, ki smo ga navdušeno gledali pred desetletjem in pol, zgolj še en film od mnogih. Resda se nas je dotaknil z zgodbo o hudi nesreči konja in njegove mlade jahalke, ki si psihično in fizično opomoreta šele ob pomoči šepetalca konjem. Za Borisa Sušca iz Podkraja pri Velenju pa je bil ta film življenjska prelomnica. Kot velik ljubitelj konj je namreč ves čas iskal odgovore na nekatera vprašanja o ravnanju s temi plemenitimi živalmi, a jih ni našel. Splet naključij ga je pripeljal do metode naravnega konjarstva, s katero se danes ukvarja in z njo pomaga tudi mnogim drugim.
Lisička in John sta Borisova konja, ki se paseta v dolini pred naseljem hiš v Podkraju, družbo jima delata kobila Zara, last njegove partnerke, in poni Mimi, ki je ljubljenka njune hčerkice. Idilično podobo malo pokvari Boris, ko pove, da sta oba njegova konja problematična, zato mu je delo in učenje z njima poseben izziv. Lisička je na primer skoraj ubila enega od jahačev ... Sicer pa je vsaka pasma posebna, pomemben pa je tudi karakter konja, zaradi česar se razlikujejo podobno kot ljudje. Mimi na primer sploh ne reagira na stvari, ki
Metodo je spoznaval najprej iz knjig, nato še na tečajih v tujini. Njeno bistvo je, da ustvarja edinstven odnos med človekom in konjem, kjer se dela najprej na tleh in šele nato, ko konj razume, kaj se od njega pričakuje in to sprejme, se začnejo vaje v sedlu. Na seminarjih v Avstriji in Švici se je usposabljal pri Parellijevih inštruktorjih in trenutno se pripravlja, da bo končal četrto stopnjo izobraževanja. Zanimiva je bila tudi ameriška izkušnja, ko je dva meseca preživel na ranču in preverjal, če dela dovolj dobro.
Lisičko spravijo iz tira, saj je zelo plašna, razlaga in dodaja, da bi rad imel še kakšnega konja, čeprav zaenkrat zanj ni prostora. Sanje o lastni kmetiji, kjer bi bilo več prostora za živali. Pravi, da je želja vse bolj realna.
Otroška ljubezen
Še kot otrok se ni mogel upreti topotu konjskih kopit. Ko je bil s starši nekoč na počitnicah v enem od zdravilišč, so ga komaj ujeli, ko je kar v kopalkah stekel za tako ljubim zvokom, ki ga je zaslišal s ceste. Pri sosedih pa so imeli delovne konje in ob sobotah zjutraj, ko so z njimi odšli v gozd, jih je pričakal in ves dan preživel v njihovi družbi. Oče je ugotovil, da je najbolje, da ga odpelje na bližnjo kmetijo, kjer so ponujali rekreacijsko jezdenje. »Na tleh je bilo vse super, ko pa sem začel jahati,
ni bilo več isto. Ni bilo več istega odnosa s konjem in ni mi šlo v račun, kaj delam narobe. Poslušnosti ni bilo več. Če ne veš, kako naprej, je to problem. Najlažje je konju dati brzdo v usta in ga vleči, a to zna vsak. Če hočeš eleganco, odzivnost, da te posluša in da ga ni strah, potrebuješ več volje in truda,« razlaga Boris Sušec.
V tujino po znanje
Po ogledu filma, ki mu je dal misliti, je iskal literaturo, ki bi govorila o tem, kako s psihološkega vidika učiti konja. Na sejmu v Veroni je našel stojnico, kjer je bila na voljo samo še ena knjiga, za katero je inštruktor povedal, da ne govori o tem, kako učiti konja, temveč o tem, kako
naučiti ljudi, da se bodo znali ukvarjati s konjem. »Hotel sem mu razložiti, da z menoj ni nič narobe in da ne potrebujem takšne knjige. Nazadnje sem jo kupil in jo že na poti domov prebral skoraj polovico,« se spominja. Tako je začel spoznavati Parellije-vo metodo naravnega konjar-stva. Spoznal je, da je treba človeku pomagati, da začne razvijati določene motorične sposobnosti, če hoče delati s konji, jih jahati. »Ni vse v tem, da primeš vajeti, moraš se malo potruditi,« razlaga Sušec. Konji so namreč povsem zadovoljni na travniku, ljudje so tisti, ki bi jih radi jahali.
Najprej na tleh, potem v sedlu
Pri nas se vedno več ljudi trudi, da bi znali ustrezno ravnati s konji, a žal ni tradicije,
Parellijeva metoda naravnega konjarstva izhaja iz tradicije kalifornijskih vaquerosov. Pri njih se je združilo znanje odličnih španskih jahačev in Indijancev, ki so dobro poznali razmišljanje živali. Tamkajšnji ranči so bili ogromni in jahači sami brez odlično pripravljenih konj ne bi preživeli, če bi se jim med ježo kaj zgodilo.
saj smo imeli v preteklosti le mirne delovne konje, dresur-no jahanje pa je bilo omejeno na Lipico. Kupiti konja danes ni posebej zahteven projekt, mnogi pa žal kmalu ugotovijo, da ne vedo, kako ravnati, ko se pojavijo težave. Sušec uči ljudi, da bolje razumejo svoje konje in da odstranijo probleme, če se pojavijo. Pri tem je najpomembnejša ne-verbalna komunikacija, da konju pokažeš, kaj od njega želiš, poudarja. Ali se da težave vedno rešiti? »Če imajo ljudje voljo, če vedo, kaj delajo, in če jih ni strah,« odgovarja Sušec. »Gibanje človeka se spremeni, če ga je strah, in konj to čuti. Če je njega strah še bolj, je to slaba kombinacija.« Konji so namreč po naravi plašne živali, navajeni, da najprej zbežijo, šele potem razmišljajo. »Zato jih je treba reprogramirati,« pravi Sušec. Nekateri hočejo konja, čeprav se ga bojijo. Sušec jim da cel kup vaj na tleh in ko je človek dolgo s konjem, ga začne mikati, da bi ga zajahal. Počasi strah izgine in lahko sedi na konju ter uživa. V takšnih primerih ga niti enkratna slaba izkušnja ne odvrne od poskušanja. »Poznam pa veliko ljudi, ki so jih prvi dan posadili na konja in peljali na teren, ko so padli dol, pa niso več hoteli nadaljevati.« Škoda, saj so tako zapravili priložnost enkratnega sožitja s pametnimi in spoštovanja vrednimi živalmi.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
»Če hočeš ljudem razložiti, kaj naj naredijo, se jim moraš prilagoditi, vsak človek je tako kot vsak konj poglavje zase. Ko razumejo, znajo sami reševati probleme.«
Ne, ne vidite dvojno poslala naša zvesta Slatini.
Odgovoren odnos do
V ■	I ■
živali
, pač pa so na fotografiji res štirje krasni pasji primerki. Zanimivo fotografijo nam je bralka Leja Jekuš iz Celja, posnetek pa je nastal med njenim sprehodom po Rogaški
Ne nabavljajte si živali, če ne morete skrbeti zanjo, je eno od sporočil nedavnega svetovnega dneva živali.
Gre za zagotavljanje primernega okolja za bivanje, ustrezno krmo, neoporečno vodo, zavetje pred vremenskimi vplivi ... Veliko živali se težko prilagaja na spremembe naravnega okolja, ki se pojavljajo vedno pogosteje, opozarja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ne zavrzite živali, ko bo stara, bolna, ali ko ne boste imeli časa ali denarja zanjo. Uprava letno odvzame povprečno 300
živali, ker lastniki niso mogli ali hoteli poskrbeti zanje.
Alenka Benčina, varuhinja pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice, pa je opozorila, da živali prevečkrat obravnavamo kot podrejena, manjvredna in brezpravna bitja. S tem ljudje opravičujemo tako rutinska opravila kot hudo invazivne posege v naravo. Aktivnost civilne družbe je še posebej pomembna tam, kjer je
država zatajila, in področje zaščite živali je pravzaprav šolski primer, opozarja Alenka Benčina in dodaja, da preko odnosa do narave in živali izražamo svojo notranjost, zadovoljstvo in pomirjenost s seboj in svetom. »Vsako življenje, tako človeško kot živalsko, je namreč sveto in na lestvici vrednot in pravic se uvršča najvišje, torej bi moralo biti neodtujljivo.«
TC
DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Za želeno zdravilo
ZZZS uvedel sistem najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je s prvim oktobrom uvedel sistem najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil. Zaenkrat deluje le v eni skupini terapevtskih zdravil, za skupino zdravil zaviralcev protonske črpalke, kmalu se ji bo pridružilo še nekaj skupin. Ukrep je dvignil kar nekaj prahu. Zdravniki družinske medicine in lekarniški farmacevti se namreč bojijo povečane gneče v zdravniških čakalnicah in podaljšanja vrst v lekarnah, marsikaterega bolnika pa bo nov sistem udaril po žepu.
Ukrep pomeni, da je ZZZS določil najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil, ki jih krije zavarovalnica. Te vrednosti so usklajene s ceno najcenejšega zdravila v posamezni skupini. Če bolnik želi dražje zdravilo, mora razliko v ceni doplačati sam. ZZZS se je ukrepa lotil zaradi varčevanja, saj naj bi proizvajalce zdravil tako spodbudil k znižanju cen zdravil, sistem pa ni nov, saj najvišje priznane vrednosti že od leta 2003 veljajo za medsebojno zamenljiva zdravila. Razlika je ta, da lahko medsebojno zamenljiva zdravila menja farmacevt, menjavo zdravila iz določene terapevtske skupine pa lahko predpiše le zdravnik, ki mora bolniku dati nov recept.
Glavni cilj varčevanje
Ukrep je v strokovnih vrstah sprožil nemalo vprašanj in pomislekov. Zdravila znotraj posamezne terapevtske skupine sicer zdravijo isto
V prvi skupini terapevtskih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo so zdravila za zdravljenje želodčnih in prebavnih težav. Teh primerov je po besedah zdravnika Milana Rajtmajerja veliko. (Foto: SHERPA)
bolezen, a vsebujejo različne učinkovine. Če bolnik torej ne bi želel doplačati tistega zdravila, ki ga je imel predpisanega pri dosedanji terapiji, bi dobil po vrnitvi k zdravniku drugo, cenejše zdravilo, ki ne vsebuje enake učinkovine, zato bi lahko bil učinek na posameznika vprašljiv. »Kljub več strokovnim vprašanjem in pomislekom se je stroka zedinila, da je ukrep eden od načinov za znižanje cen zdravil in da bo
ZZZS na takšen način lahko privarčeval nekaj denarja, ki ga bo lahko porabil za druge koristne namene,« razlaga specialist družinske medicine in od preteklega tedna tudi strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma Milan Rajtmajer. Ob tem je pojasnil, da so zdravniki pri predpisovanju zdravil poleg strokovnih smernic, kot so bolezensko stanje posameznika, njegovo prenašanje zdravila in morebitne inte-
rakcije z ostalimi zdravili, ki jih jemlje, že doslej upoštevali tudi navodila ZZZS o varčevanju in zniževanju stroškov pri predpisovanju zdravil. A nikoli, kot pravi, na račun bolnikov.
Vračanje v ambulante
Nov sistem bo pomenil varčevanje, a bo hkrati tudi prinesel dodatno delo že tako obremenjenim zdravnikom družinske medicine. Zdravila za zdravljenje na primer težav z želodcem in dvanajstnikom, za katera je sistem najvišje priznane vrednosti začel veljati prvega oktobra, so precej pogosta. Bolniki se bodo k svojim osebnim zdravnikom vračali z vprašanji, zakaj morajo za svoje zdravilo doplačati in ali bo tudi cenejše zdravilo enako učinkovito. »Nekaterim bo treba napisati nov recept, številni bodo prišli le po pojasnilo, zagotovo pa bodo tako zdravniki družinske medicine dodatno obremenjeni, a ne le oni, tudi medicinske sestre v ambulantah,« pravi Rajtmajer. Dodaja, da se vsi bolniki zagotovo ne bodo odločili za zamenjavo zdravila, po-
Na ZZZS predvidevajo, da bodo s postopnim uvajanjem najvišjih priznanih vrednosti za terapevtske skupine zdravil obveznemu in dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju na področju posameznih skupin zdravil zagotovili med 5 in 15 odstotki prihrankov. Uvedba najvišjih priznanih vrednosti za terapevtsko skupino zdravil zaviralcev protonske črpalke za preprečevanje in zdravljenje želodčnih razjed in drugih bolezni zgornjih prebavil bo na letni ravni po napovedih zagotovila približno dva milijona evrov prihranka.
ZZZS določa terapevtske skupine zdravil na lastno pobudo in na osnovi mnenja neodvisnih strokovnjakov komisije za razvrščanje zdravil na listo. Merila za določanje skupin in razvrščanje zdravil na listo so po navedbah ZZZS terapevtska indikacija, terapevtski pomen zdravil, njihova relativna terapevtska vrednost, ocena farmakoe-konomskih podatkov, podatki in ocene referenčnih virov. Terapevtska skupina sicer vsebuje zdravila z različnimi učinkovinami, ki imajo isto terapevtsko indikacijo in druge primerljive lastnosti, a tudi različne cene. Vključi se lahko posamezna zdravila in kombinirana zdravila, ki vsebujejo več učinkovin. Zanje se določi enotna cena oziroma najvišja priznana vrednost, ki jo krije zdravstveno zavarovanje. Najvišja priznana vrednost se za posamezno zdravilo določi z razmerjem razmerjem med stroški njegove izdelave in učinkovitostjo.
sebej če je dosedanja terapija učinkovita. Opozarja še, da zneski doplačil ne bodo visoki, se bodo pa zagotovo poznali v denarnicah tistih bolnikov, ki bodo morali do-plačevati na primer dve vrsti zdravil ali več. Dandanes namreč ni tako redko, da se posameznik, ki ima želodčne težave, zdravi tudi zaradi povišanega krvnega tlaka in povišanega holesterola. Ti skupini terapevtskih zdravil bosta namreč vključeni v sistem prihodnji teden.
Brez pojasnil ne gre
Več dela in daljše vrste pričakujejo tudi v lekarnah. Morda bo kdo šele tam izvedel, da mora za predpisano zdravilo doplačati evro ali dva. Specialistka lekarniške farmacije Sonja Rupret iz Celjskih lekarn, zaposlena v lekarni v Radečah, se je že v prvih dneh uveljavitve sistema srečala z nemalo primeri, ko so morali bolniki za svoje zdravilo doplačati. Pravi, da slabih izkušenj zaenkrat nima, pretiranega razburjanja zaradi doplačil
ni bilo. A brez pojasnil, kot pravi Rupretova, ob uvajanju takšnih novosti ne gre. Tako si mora vzeti čas in bolniku razložiti, zakaj sprememba, zakaj je potrebno doplačilo in kakšne so morebitne alternative. »Vsakršna razlaga zahteva čas in sploh v manjših lekarnah, kjer je farmacevt sam za vse, se lahko zaradi tega čakalna vrsta podaljša. Zdaj je tudi čas prehladnih obolenj in ljudi v lekarnah je kar veliko,« pravi Rupretova in na-vrže, da nekaj zamudnega dela povzročajo tudi manjši zapleti pri vnašanju podatkov v informacijski sistem. Kolikšen učinek in koliko privarčevanega denarja bo prinesel ukrep, bo po besedah obeh naših sogovornikov pokazal čas.
HUJSANJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor

Posledice zastrupitve za vse življenje
Nekaj deset oseb se v Sloveniji letno nenamerno zastrupi z ogljikovim monoksidom. Približno pet jih umre. Tudi večina tistih, ki preživijo, se kasneje v življenju sooča z nemalo težavami.
Ogljikov monoksid poškoduje predvsem možgane, stopnja poškodb pa je odvisna od tega, kako dolgo je oseba izpostavljena temu plinu brez barve, vonja in okusa. Za čim manj posledic je seveda nujno čimprejšnje ukrepanje. Predstojnik centra za zastrupitve ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra, specialist interne medicine, doc. dr. Miran Brvar, pravi, da je prve simptome sicer precej težko prepoznati. So namreč zelo neznačilni in pogosto podobni znakom viroze. Najpogosteje se sicer pojavijo glavobol, slabost, bruhanje, omotica in oslabelost, kasneje tudi nezavest, epileptični krči in zastoj dihanja.
Hudi glavoboli in motnje spomina
Poškodovance zdravijo z dovajanjem stoodstotnega kisika, tiste, ki so zaradi vdihovanja ogljikovega monoksida že v nezavesti, pa zdravijo v hiperbarični komori, kjer jim stoodstotni kisik dovajajo pod tlakom treh barov. A uspešno zdravljenje ne pomeni nujno konca težav. Po izkušnjah Brvarja se med več deset poškodovanci, ki jih vsako leto zdravijo v centru za zastrupitve, približno polovica tudi kasneje v življenju srečuje z nevrološkimi težavami. Te so odvisne od stopnje poškodb možganov, najpogostejši pa so motnje spomina in zbranosti, kar povzroča nemalo težav v šoli in službi, izredno hudi glavoboli, ki jih ni mogoče odpraviti z običajnimi zdravili, lahko tudi različne duševne težave. Tudi na tem področju je torej nujno treba poskrbeti za preventivo, pri čemer Brvar v stanovanjih z gorilno napravo svetuje nakup alarmne naprave, ki pravočasno opozori na ogljikov monoksid v zraku.
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 9.10. 2013:
ft ft O jC 1 ft
u u o u z. u
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
»V ambulanti za zdravljenje bolečine med drugim izvajajo terapijo s tako imenovanimi blokadami perifernih živcev. Probolečinsko zdravilo vbrizgajo čim bliže živcu, po katerem se prenaša bolečina, in ga tako omrtvijo. Brez ultrazvoka to počnejo »na slepo«. Kot razlaga specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine Anton Jošt, se anesteziologi pri blokada orientirajo po določenih anatomskih točkah. Na podlagi izkušenj in znanja, kako priti do neke strukture v globini, napredujejo z iglo, dokler bolnik ne začuti določenih dražljajev ali dokler ne začne trzati mišica, ki jo oživčuje živec, ki ga želijo blokirati ...«
(Novi tednik, št. 44, 3. oktober 2013)
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
NA KOLESIH
53
Tudi avto potrebuje dobro »optiko«
Vam vozilo zanaša desno ali levo? Potem je čas za optični pregled
Tipičen primer obrabljenih in nevarnih pnevmatik, če optika na vozilu ni nastavljena tako kot je treba.
Optična nastavitev vozila mehaniku ne vzame veliko časa. Takšen pregled avtomobila traja povprečno 30 minut.
fEflTJURoudo
Dobratin/ka 17
smnitjE Roga/ka ce/to S6
/o3)746 11001
Več kot S O let z
d.o,
Za varno vožnjo so pomembni brezhibno vozilo, dobre vozne razmere (cesta) in voznik. To ve vsakdo. Predvsem od voznika pa je odvisno, da pravočasno spozna in vidi še ostale dejavnike, ki morda vplivajo na slabšo prometno varnost. Voznik mora poskrbeti za redne preglede avtomobila, prepogosto pa se zgodi, da pozabi na pomembno zadevo pri urejanju brezhibnosti vozila - na optično nastavitev podvozja.
Nastavitev geometrije podvozja ali »optika« pomeni prilagoditev podvozja za zagotavljanje pravilnega ohranjanja smeri vožnje in vodljivosti vozila. Pravilna nastavitev podvozja je pomembna za dobro lego vozila, manjšo porabo goriva in manjšo obrabo pnevmatik in mehanskih sklopov podvozja, kot pravijo pri AMZS Slovenija. Kadar voznik opazi, da vozilo na ravnem delu vozišča ne vozi naravnost, oziroma občuti, kako avtomobil vleče levo ali desno, če za trenutek izpusti volan iz rok, je to alarm za nujen pregled pri mehaniku.
Rešitev pred nesrečo
Preprost poseg na avtomobilu in reden pregled lahko
voznika rešita pred morebitno nesrečo. Mehanik pregleda tako imenovano optično nastavitev koles. K temu spada
tudi pregled podvozja, med drugim pregled amortizerjev, ležajev in stabilizatorjev. Nastavljena »optika« na vozilu
je tudi poglaviten razlog za obrabo pnevmatik. In strošek za nove pnevmatike danes ni majhen, zato je priporočljivo, da se optični pregled vozila izvede vsaj enkrat letno. Na ta način se izognemo tudi težavam zaradi slabih pnevmatik. Kot opozarjajo tudi pri Združenju šoferjev in avtome-hanikov Slovenije, je optični pregled podvozja toliko bolj pomemben zaradi stanja slovenskih cest. Udarne jame in slabo vozišče namreč delujejo na vozila slabo in kakšen nepredvidljiv udarec s kolesi ali podvozjem ob kakšno oviro je razlog za takojšnji odhod k mehanikom. Vsak voznik je do zdaj kdaj že z vozilom nesrečno »naletel« na robnik. Čisto možno je, da se je takrat spremenila nastavitev koles, kar vodi v obrabo robov pnevmatik in posledično povzroči napačno vodljivost koles.
Zimska sezona
Mehaniki so na optiko pozorni tudi pri menjavi pnevmatik ob prehodu v zimsko sezono, saj izurjene oči strokovnjakov ne prezrejo napak na vozilu, ki bi lahko povzro-
čile prometno nesrečo. Vozniki so lahko sami pozorni predvsem na - kot je že bilo omenjeno - nestabilnost vozila na ravnem cestišču ali če opazijo težavo pri krmiljenju avtomobila. Vozilo namreč ne sme drseti v eno stran, po zavijanju levo ali desno pa se morajo vodilna kolesa uravnati z lahkoto. Kolesa morajo biti nameščena pravokotno na tla in vzporedno drug na drugega. Odstopanje od tega se med vožnjo hitro pozna.
Tudi pri nakupu novih pnevmatik niso vsi pozorni na to, da bi obenem preverili tudi optično nastavitev vozila, kar je napaka. Takšen pregled resda stane več deset evrov, vendar je ta strošek naložba v lastno varnost, dodajajo mehaniki. Ker se bližajo zimska sezona in s tem tudi slabše razmere na cestah, bodo tudi težave na vozilih bolj vidne v tem času, še posebej pri tistih, ki jim je slaba ali nepravilna optična nastavitev koles že v predhodni sezoni obrabila zimske pnevmatike, ki jih bodo ponovno namestili na jekleni konjiček.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
FMmmm^živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
pizz&tia/
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA
informacije 0^1 616464
\tQX4>
—rrpfr
Gaberšek Milan».

GORIŠKA BRDA
y
THERM AN A d.d.
HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI
Celjska Mohorjeva družba
golte
Slovenija
lesnina^
[jocxB

Ijica
avt(j)hiša škorjanec (KIA) KIA MOTORS
fMLjflc!
FLIkCA
——
<PTIKK
MARJAN TERŽAN sp
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
Slikoplesk^rstvo Peter Ocvirk
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Težave
V ordinacijo pride možakar in zdravniku pojasni svojo težavo: »Imam vetrove, ampak jih spuščam brez zvoka in vonja. Odkar sem tu pri vas, sem jih spoustil kakšnih deset, pa niste opazili.« Zdravnik mu da tablete in ga naroči na kontrolo. Naslednji teden možakar spet pride in pove: »Odkar jemljem tablete, so moji vetrovi začeli strašno smrdeti, ampak sliši se jih pa na srečo še vedno ne.«
Zdravnik: »Dobro, sinuse imate prehodne, zdaj morava rešiti še problem s sluhom.«
Z in brez
Dva upokojenca v parku: »Si prinesel kruh za golobe?
»Ne, jaz jih jem brez kruha!«
Novo geslo
Proletarci vseh dežele, oprostite! Vaš Marx Vsak po svoje
Hčerkica sprašuje mamo, kako je prišla na svet. Mama razlaga o Adamu in Evi in o njunih otrocih, ki so imeli svoje otroke ... Naslednji dan vpraša deklica očeta. On to strokovno razloži z opicami in njihovim razvojem, dokler niso postale podobne ljudem. Mala vpraša mamo: »Kako je mogoče, da si ti govorila eno, oče pa nekaj čisto drugega?« Mama: »Povsem enostavno, oče je govoril o svoji družini, jaz pa o svoji!«
Ne gre
»Zakaj jočeš?« vpraša teta malega Janezka, ki drži v rokah spričevalo. »Dve enki sem dobil,« odgovori. »Zaradi tega pa ti ni treba jokati,« reče teta, »saj ju boš popravil.« »Saj sem že poskusil, pa ne gre! Zapisani sta s kemičnim svinčnikom.«
Prvi april
Pogovarjata se dve tajnici: »Kaj si boš izmislila za 1. april?«
»V podjetju bom razglasila, da sem noseča in vsi šefi bodo panični!«
Zabavna gneča
Peter in Jaka sta se prvič peljala z avtobusom mestnega prometa v službo. V nabito polnem avtobusu se je Peter nenadoma nasmehnil, Jaka pa mu je dejal: »Kaj se pa smeješ? Meni ni nič smešnega v tej gneči!«
»Možakar poleg mene je svojo denarnico vtaknil v moj žep!« je Peter zašepetal Jaki.
Spraševali smo vas, kako se je imenovala priloga, ki je bila v prejšnji številki časopisa in je bila povezana s problematiko starejših. Pravilen odgovor se glasi: Aktivna starost. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Marjan Blažek, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana - Vič.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V tej številki vabimo bralce k sodelovanju v novi akciji. Kaj ponujamo v njej?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Prezgodaj
Pred dnevi so iz bolnišnice Vojnik poslali vabilo na otvoritev novih prostorov. Anja Deučman, ki piše o zdravstvu, je v naglici in delovni vnemi odhitela na otvoritev in rahlo nejevoljna kmalu prišla nazaj. Razlog? Za teden dni je šla prezgodaj na otvoritev ...
Kdo krade kavo?
Zadnje dni zjutraj ni bilo več dovolj skodelic kave za vse. Najprej smo posumil, da jo nekdo krade, misterij pa je rešila Tea Podpečan, ki je pojasnila, da zanjo res nabere po dva evra od 14 ljudi, skuha pa le 12 skodelic kave. Zakaj? Lonec je žal premajhen ... Rešitev? Spet mora kakšna sodelavka v porodniško.
Težave na vseh koncih
Da kot vsi drugi varčuje tudi Pošta Slovenije in poskuša ukinjati nekatere pošte, je znano. Prav tako je znano, da v posameznih krajih pošte pa že ne dajo.
Iz tega so zrasle ideje o pogodbenih poštah, ki v nekaterih krajih na Celjskem že delujejo, v drugih pa o njih razmišljajo oziroma jih ustanavljajo. Kot pa je slišati, so se kljub dobri volji in željam pojavili novi problemi: menda imajo ponekod precejšnje težave z usposabljanjem trgovk, ki bi jih radi spremenili v poštne uslužbenke. Ali pa imajo trgovke težave s tistimi, ki bi jim radi obesili dodatno delo.
ANEKDOTE
Wilhelm von Scholz, nemški pesnik in romanopisec, je takole ustregel reviji, ki ga je zaprosila, da bi čisto na kratko opisal glavne značilnosti pomembnejših narodov. Takole je zapisal: »En Anglež - tepec, dva Angleža - tekma, trije Angleži - velik narod. En Nemec - pikolovec, dva Nemca - pivovarna, trije Nemci - vojna. Ena Američan
-	milijarder, dva Američana - pijanca, trije Američani
-	prohibicija. En Francoz - čvekač, dva Francoza - posvetovanje, trije Francozi - odlična večerja z vsem, kar sledi. En Italijan - še kar pameten človek, dva Italijana
-	dvanajst otrok, trije Italijani - štiriindvajset strank.« Anekdoto je poslala naša naročnica Martina Žužek
z Dobrne.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 15. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
		7				3	6	5
			8		3			
		4					9	2
			6	9	2			
2	5							
							3	1
5	9			4				
			3	6	9			
	8					4	7	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
V kraljestvu šamana
Sama ne verjamem različnim gurujem, šamanom, ve-deževalcem in motivacijskim voditeljem, ki napovedujejo oh in sploh lepo prihodnost, če boš le sledil njihovim navodilom, gledal v kristalne krogle, zapravil goro denarja za njihove knjige in se udeleževal takšnih in drugačnih obredov pretakanja pozitivne energije in klicanja duš iz onstranstva. Nikakor ne obsojam tistih, ki uteho ali izpopolnitev iščejo v tovrstnih izkušnjah, ampak mene pač ne ganejo.
Sem pa pred nekaj meseci na drugem koncu sveta srečala gospoda, za katerega so rekli, da je šaman. »Že njegovi predniki so bili šamani, zelo spoštovan je in lahko ti svetuje, kateri kamen moraš nositi s seboj, da te obvaruje vsega hudega,« so govorili. Vse zastonj! In takšni priložnosti pač ne rečeš ne. Pa poskusimo, smo si rekle s prijateljicama popotnicama. Eno po eno je »obdelal«. Z zaprtimi očmi je bilo treba stati sredi sobe in globoko dihati, šaman pa je medtem spuščal neke čudne glasove, z rokami krilil po zraku, tu in tam popihal v uho. Tako naj bi namreč ugotavljal, ali se energije - um, duša in telo - med seboj dobro pretakajo in povezujejo ali pa so kje kakšne zapore, zaradi katerih se na življenjsko pot postavljajo takšne in drugačne ovire.
Opravi prva proceduro in z velikim zanimanjem posluša razlago. S telesnimi energijami ni težav, ampak duša in um sta pa popolnoma porušena. Ni čudno, da na ljubezenskem področju nič ne »štima« in da nima dovolj moči, da bi določen osebek nagnala iz svojega življenja. Zagledala sem solze v očeh prijateljice in pomislila, da tale šaman pa kar obvlada psihologijo. Seveda je, ko je videl, da je pritisnil na žulj, še stopnjeval svoja dognanja. Skratka, mladenka je tako »zavožena«, da je dobila kar dva kamna.
REŠITEV SUDOKU 70
7	4	1	9	3	2	6	5	8
8	9	6	1	5	7	4	2	3
2	5	3	4	6	8	1	7	9
3	8	4	5	2	9	7	6	1
9	7	5	6	1	4	3	8	2
6	1	2	7	8	3	5	9	4
1	2	9	3	7	5	8	4	6
5	6	8	2	4	1	9	3	7
4	3	7	8	9	6	2	1	5
Je šla druga na prizorišče in po podobnem obredu z nasmeškom pričakovala razlago. Pa je nasmeh izginil, ko je izvedela, da tudi ona ni v ravnovesju. Z energijami v prsih, torej v duši, ni bilo nekaj v redu. In razloge mora poiskati v davni preteklosti. Ob nasvetu, naj si nek večer vzame čas in se v mislih leto za letom sprehodi po svojem življenju, pa kamen iz jantarja naj vestno nosi okoli vratu, mi je po glavi rojilo: »Joj, kakšen lari fari!«
Končno sem bila na vrsti jaz. Stala sem z zaprtimi očmi, globoko dihala in čutila šamanove sapice. Ni čudno, da me je malo zapi-galo. Me je raje kar na tla položil. Na glavi, prsnem košu in trebuhu sem začutila roke prijateljic in njuna glasova, ki sta govorila, kako vroča sem. »O krščen matiček, to bo šele težka diagnoza,« sem si mislila. Končno sem lahko odprla oči in tip me je začel spraševati, če se spominjam, kdo sem bila v prejšnjem življenju. Nimam pojma! Če vas zanima, menda sem bila obkrožena s kupom otrok, tako da ni čudno, da mi gre danes, ko prestopim prag kakšne šole, pošteno na živce tuljenje in norenje po hodnikih. In potem je šaman ves vzhi-čen nadaljeval: »Si ti sploh vedela, da imaš zdravilno moč? Ti lahko z očmi pozdraviš človeka! To ni dano vsakomur.« Vauuuu, to pa ni kar tako! Sem kar zrasla za kakšnega pol metra. Pa vseeno dobila kamen, ampak jaz ga ne potrebujem za povečanje energije, ker se mi že tako super dobro pretaka, ampak da me varuje pred negativnimi energijami soljudi. Tistih, ki jih očitno nevede zdravim, seveda!
Sem hitro sedla za računalnik in mojemu domov napisala mail, kakšen car je ta šaman in kako vse ve! Pa me je odgovor hitro postavil nazaj na realna tla. »Jaz sem pa prejle poklical jasnovidko in mi je rekla, da imam sicer veliko energije, ampak da me obkrožajo same tečnobe in da moram zato veliko počivat, pa naj se čim bolj izogibam sesanju in pomivanju posode, ker se sicer moje čakre čisto zmešajo. Pa naj se izogibam potovanjem, ker potem planeti padejo iz konstelacije in lahko povzročim konec sveta! Zdaj se moram pa vsakič, ko vstopim v najino stanovanje, prekrižat in vreči ščepec soli čez levo ramo.«
ZDRAVILKA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
DRZAVAV BREZALKO-EKVATORI- HOLNO ALNIAFRIKI PIVO
GLEDALIŠKA VAJA
ANGLEŠKI POLICIST
MAKEDONSKI PROSVE-TITELJ
LENNONOVA VDOVA VOKO
ČRNILO (POG.)
EVROPSKA DRŽAVA
NEKD.SEF MKZ(MILAN)
NEUMEN ČLOVEK (SLABS.)
IVAN JEZERNIK
BREZNA-GLASNA BESEDA
TOK ŠPORTNIK, KIGOJI SMUK
6
KrižamKe
at
uganKe
SOČNI, MEHKEJŠI DEL SADU STROKOV- DROG ZA NJAKZA LOMLJENJE KLETARSTVO KAMENJA
ATLETSKI, TENIŠKI
LOKALNA PROGA
ITALIJANSKA PISATELJICA BUSSOLATI
SLOVENSKI IGRALEC (GAŠPER)
PREGANJANJE
UDOVICEVA PESNIŠKA ZBIRKA
NOBELOV NAGRAJENEC GORE
14
AM. IGRALKA (CAMERON) DAVINCIJEVA SLIKA
ČUSTVEN ČLOVEK, SANJAČ
Povsod zvami
RAZUZ-DANOVESE-LJAČENJE TUNEL
BELA APNENČASTA SNOV
ODRASLA SAMICA GOVEDA
KANADSKA PEVKA DION
NOVINAR NA POP TV PUCER
18
NEKDANJI ARABSKI EMIRAT IRENA KOHONT
GRADBENI ELEMENT
POKRAJINA NA BALKANSKEM POLOTOKU
VRSTA ŽITA
SLOVENSKA IGRALKA IVANIČ
ZGORNJI
DEL STOPALA FIATOV AVTO
AM. IGRALEC MARVIN
ITALIJANSKO MESTO VLOMBARPIJI
LETALSKA FIGURA
23
VRSTA MEHKEGA USNJA
GLAVNA SESTAVINA LAS
KRAJŠA RAZPRAVA
PLUG LEMEŽ
DRŽAVA V JV AZIJI
15
ANGLEŠKI GLASBENIK CLAPTON TELICA (LJUBK.)
VRH V KAMN,-SAVINJ. ALPAH
PREDPONA, KI POMENI TUJ
AMERIŠKA IGRALKA (BETTE) SREBRO
ZELEZOV OKSID
NEMŠKI ASTRONOM (JOHANNES)
BOREC, VOJAK
OPICA, KI DOBRO SKAČE
NEKDANJI
NIŽJI URADNIK
SAD JABLANE
KONEC (ANG.)
ZNIZANI TOND
ORANJE (ZASTAR.)
12
NAREJENO
BREZ DOLGEGA KUHANJA
OSTRA ZAČIMBA ZRAK (ANG.)
20
ITALIJANSKA PEVKA PAVONE
BANKA SLOVENIJE
GLAVNO MESTO RUSIJE SL. PESNIK (ALBERT) 21
FRANCE ARHAR
NABAVA VTRGOVINI STARORIM. POZDRAV
8
GRŠKI POLOTOK OŽIVLJANJE LUTK
13
SIN KANADSKI (ARABSKO) OTOK
PLADENJ (POG.)
ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA
BANJALUSKA UGANKARSKA REVIJA
SATURNOV SATELIT
EMIL BARONIK
VULKANSKI IZMEČEK
NEKDANJA ITALIJANSKA VALUTA APETIT
22
TONI TIŠLER
NAPAKA, MOTNJA
ŽIVLJENJSKA TEKOČINA
NIKOLAJ ČERNI-ŠEVSKI
16
OTROŠKA LOPATA
POD-LOŽNICAV FEVDALIZMU
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 15. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 44
Vodoravno: HE MAN, EMA, ATENTATOR, DITA, TURK, MEL, IST, BORIS, KI, UL, LEVAK, TON, ATIKA, GUGAL-NICA, AIR, GAIL, ČA, STRATUS, POSNEMAČ, TRINOG, GON, ANA, RIBA, UMOR, ČR, LSD, URAL, SOBANA, AKO, NOROST, ČVEKA, JAN, AG, GREBEN, OBVEZA, LE, ROKA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ona: Začeli se boste zavedati svojih možnosti pri osebi, ki jo že dlje občudujete, kar vam bo precej dvignilo samozavest. Izkoristite veliko priložnost in si uredite tudi ljubezensko stran življenja.
On: Izbirali boste med ljubeznijo in dolžnostmi, odločili pa se boste tako, da bo za vse prav. Nekdo vam bo poskušal nagajati, a se bo na koncu opekel sam. Nikar ne pozabite na povabilo prijateljev.
Ona: Šele zdaj boste videli, da je bila odločitev, ki ste jo sprejeli, povsem pravilna, saj se bodo začeli pojavljati prvi rezultati. Toda koristno bi bilo, da bi malce popazili na poteze zavistnih sodelavcev.
On: Konec tedna boste preživeli v znamenju hrepenenja in odštevanja ur do srečanja s partnerko, ki jo zadnje čase izredno pogrešate. Povejte ji za ta svoja čustva in videli boste, da vam ne bo žal.
DVOJČKA ^
Ona: Nepričakovano boste srečali starega prijatelja, ki vam bo povedal novico, ki bo v veliki meri vplivala na vas in vaše odločitve. Nekoč mu boste za to še hvaležni, vendar poskusite to pokazati že zdaj.
On: Zdaj je pravi čas, da se dokončno osredotočite na zasebno življenje in si uredite razmerje s partnerko. Čeprav si mislite, da je prepozno, je pravi čas prav zdaj.
VASCO, HAENDEL, NJOKI, VI, EKS, INDIJA, PLAZ, LIKALO, REKAR, INK, EREKCIJA, ALELUJA, NAT, ERIK, CODA, EZ.
Geslo: Predstavnik impresionizma
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in majico NT&RC, prejme: Slavica Modic, Primož 23 a, Šentjur.
2.	nagrado, bon za dve pici v gostišču Hochkratu v Tre-merju, prejme: Danica Cokan, Gotovlje 96 a, Žalec.
3.	nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Pavla Kuhta, Šmarjeta pri Celju 60, Škofja vas.
Nagrajencem čestitamo. Drugo in tretjo nagrado bomo poslali po pošti, prvo dobite na oglasnem oddelku NT&RC, kjer vas bo čakala mesec dni.
Ona: S partnerjem se bosta odločila za prijetno večerjo v dvoje in si na ta način privoščila tudi tisto, kar že kar nekaj časa pošteno pogrešata. Na stare zamere pa raje kar najhitreje pozabita, saj so bile to samo malenkosti.
On: Ne smete biti zadovoljni z majhnim uspehom, ampak morate poskusiti še s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer pričakujete dosti, vendar se vaši načrti vendarle ne bodo uresničili do popolnosti.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Vaša ljubezen pomeni nekomu veliko več, kot ste si predstavljali. Zato se nikar ne igrajte z nagajivimi pogledi, ampak raje premislite, ali ne boste s tem naredili več škode kot koristi.
On: Tisto, kar se vam mota po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da se bo strinjala tudi vaša partnerka. To pa bo v tem trenutku bolj težko ... Spoznali boste osebo, ki bi vam v tem prav rada ustregla.
msm
Ona: Poskusili se boste pogajati, vendar vam ne bo v celoti uspelo. Še vedno vam bo ostala tista slabša možnost, ki morda niti ni tako slaba, kot si mislite. Treba se je le pravilno zasukati in uspeh ne bo izostal.
On: V neki zadevi se nikar ne izmikajte, ampak poskušajte vztrajati do konca. Prijatelj vam bo očital nečimrnost, vendar bo pri tem mnenju ostal popolnoma osamljen. Kasneje vam bo predlagal pomiritev ...
STRELEC ^
Ona: Na prvi pogled sicer nezanimiv predlog znanca se bo izkazal kot izredno dobičkonosen način v poslu, ki ga nameravate izvesti. Sprejmite ga in korist bo obojestranska.
On: Bodite malo bolj prizanesljivi do sebe in laže vam bo. Kilogram gor ali dol: zaradi tega se ne bo podrl svet. Proti koncu tedna se vam obeta nora zabava, kjer boste spoznali nekoga.
KOZOROG
Ona: Vaša sumničenja se bodo pokazala za povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čim prej opravičite. Kar pa se tiče vaše poslovne naložbe, se nikar ne obremenjujte, ampak se pogumno spustite v nameravano investicijo.
On: Neka oseba vam sicer pomeni veliko več kot vse druge, vendar vam zaradi tega ni treba izgubljati glave. Tudi ona ni ravno hladna, zato boste z malce potrpežljivosti dosegli, da bo prvi korak storila ona sama.
Ona: Spregledali boste namene konkurence in storili potezo, ki jo bo pošteno presenetila, vam pa prinesla kar precejšnjo prednost, ki vam bo prišla še kako prav. Ta vaš uspeh vsekakor ne bo ostal ne-opažen.
On: Poskušajte užiti življenje, vendar pri tem nikar ne zanemarite svojih dolžnosti -predvsem kar se tiče partnerke. Ob prijetnem klepetu se boste popolnoma sprostili in si nabrali nove moči za življenje.
DEVICA ^
Ona: Nesporazum s partnerjem vam bo zrasel čez glavo in le stežka se boste obvladali. Še najbolje, da greste lepo v naravo in si ohladite prenapete živce. Pa še na zdravje malo popazite, saj niste ravno v najboljši formi.
On: Na ljubezenskem področju ni prav nobenega razloga za preplah. Edino, kar bi bilo dobro, je, da bi si lahko vzeli malo več časa za svojo srčno izvoljenko, ki si je zadnje časa začela domišljati precej čudne zadeve.
VODNAR
Ona: Skrbelo vas bo to, za kar ste mislili, da je že rešeno. Kot vidite, je še vse odprto in se lahko še marsikaj spremeni. Je že tako, da je prav ljubezen tista stvar na svetu, ki ima najbolj nepredvidljiv značaj.
On: V družbi sodelavcev boste raztreseni in vzkipljivi, zato se nikar ne spuščajte v kaj večjega in tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poiščite si raje bolj veselo družbo in od-ženite slabo voljo.
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali predvsem po občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na srečno zvezdo, raje si srečo prislužite.
On: Dokler si ne želite globokih čustev in navezanosti, zaman čakate, da vas bo doletela velika ljubezen. Za srečo se je treba tudi potruditi. In nikar ne recite, da tega niste sposobni, saj je resnica ravno nasprotna.
3
2
7
11
9
17
19
56
RUMENA STRAN
Brez razstav ne gre
Alenka Domjan (levo) in Nevenka Šivavec sta bili včasih sodelavki, danes se srečata na kakšni razstavi in poklepetata. Prva je bila dolga leta direktorica celjskega zavoda za kulturne prireditve in nazadnje vodja Centra sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Z upokojitvijo ima čas, da svoje bogato znanje posreduje drugim in tako je pripravila že serijo predavanj o slovenski likovni umetnosti. Nevenka Šivavec je bila kustosinja v omenjenem centru, zadnja leta pa kariero nadaljuje v Ljubljani, saj so jo pred dvema letoma imenovali za direktorico Mednarodnega grafičnega likovnega centra.
NC, foto: GrupA
Po klobasi še golaž
V Zgodovinskem arhivu Celje so se obiskovalcem v torek tresla kolena. Odprli so namreč nevarno razstavo Črna kronika v sodobnih dokumentih celjskega arhiva avtorice mag. Metke Bukošek.
Tudi tokratno odprtje so popestrili s kulinaričnimi užitki. Potem ko so na predstavitvi revije Zgodovina za vse zgodovinarjem postregli s kranjskimi klobasami, so tokrat obiskovalce pogostili z golažem. Številnim znanim obiskovalcem, mednje vsekakor sodi tudi upokojeni gledališki upravnik in igralec Borut Alujevič (levo), je porcije delil Jure Cvitan, ki je vlogo slikarja v duhu razstave zamenjal za vlogo zapornika.
ŠO
Foto: SHERPA
Druženje ob trgatvi
Te dni se vrstijo na Celjskem trgatve potomke najstarejše trte na svetu. Letos smo za objavo na tej strani izbrali dogodek v Žalcu, kjer so nalogo opravili med prvimi. Da je bil ta tudi družabnega značaja, so dokazali prejšnjo sredo pred Keudrom v središču kraja, ko so potrgali grozdje na trti Nikolaji. Za pestro vzdušje sta poskrbeli domača vinska kraljica Suzana Čakš (skrajno levo) in vseslovenska vinska kraljica Neža Pavlič, ki sta v družbi župana Janka Kosa in članov Društva savinjskih vinogradnikov vso natrgano grozdje na koncu tudi zmleli.
ŠO, foto: TT
Varuhinja je nakupovala
Takole je nakupovala na stojnici v Olimju pri Podčetrtku varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je tam udeležila dobrodelnega turnirja golfa. Dobrodelno stojnico z izdelki otrok, ki imajo bulozno epidermolizo, in izdelki učencev kozjanskih osnovnih šol je postavil Leo klub Rogaška, opazili pa so, da je bila Nussdorferjeva precej zapravljiva. Treba je še povedati, da je postalo Obsotelje v zadnjih letih drugi dom Nussdorferjeve, saj ima v Rogaški Slatini počitniško stanovanje.
BJ, foto: arhiv društva Debra
Skladbo je SoulGreg Artist izdal pod okriljem založbe Eksena Recods, katere direktor in direktorica sta njegova mama Ksenija Pečnik in njen mož Miran Pečnik.
V Šentjur pripeljal glamur
Šentjurčan Gregor Bezenšek, ki ustvarja pod imenom SoulGreg Artist, je v začetku oktobra v domačem kraju pripravil premiero videospota za pesem O Bog, povej. Skladbo je posnel že pri 12 letih, ko je bil član najstniške skupine Gaad band. Zaradi sporočilne vrednosti pesmi, ki ljudi poziva, da stopijo skupaj, pa jo po 17 letih predstavlja v novi preobleki. K sodelovanju je povabil še Žensko vokalno skupino Eksena in simfonični orkester celjske glasbene šole. Podpisal pa se je tudi pod režijo in scenarij videospota, katerega glavno prizorišče je v SoulGregovem domačem kraju.
TV, foto: GrupA
Med zvezdami skupaj z vokalnimi skupinami
Po obrazih sodeč so svoje delo vzeli sila resno. Priznani slovenski glasbeniki - Mojmir Sepe, Irena Vrčkovnik in Samo Ivačič - so na festivalu acappella skupin Sredi zvezd v Žalcu sestavljali strokovno žirijo, ki je prisluhnila petim nastopajočim glasbenim sestavom. Glede na zamišljene poglede člani niso imeli lahke naloge. Na koncu so se na podlagi dolgoletnih glasbenih izkušenj, ki jih vsem trem kot priznanim slovenskim glasbenikom nikakor ne manjka, soglasno odločili, da zmagovalci postanejo simpatični fantje iz skupine Sonus.
ŠO, foto: TT
JL »
Str*.