53. štev. V Ljubljani, četrtek 3. marca 1921. ftjStniiia platana v gotovini. jy Velja v Ljnbljani in po pošti: d« telo pol leta . ietn leta za mesce K 8«0-— . 180-» »0 - „ 30 - 2a inozemstvo: celo leto |iol >eta. “etri teta ta mesec K 480*-„ 2'lC1— „ 120-. 40- Za Ameriko: celoletno polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolarja 3 dolnria 'iaja ‘Ur “»lil, Sito* piosto za za večkrat oeaasi. j UredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 61. Tclelon štev. 360. — UprsvniJtvo je na Marijinem trgu ~s: štev. 8. Tclelon štev. 44. “ —— izhaja vsak dan zjutraj. Fcsemezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo* vor dopi nica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — i .......... . Rokopisi se ne vračajo. Smrt črnogorskega razkralja Nibit Iz Auiibesa. v bližini svetovno znane Nice, poročajo, da je tatu umrl V torek zvečer črnogorski kralj Ni-kita. O sinrti sta bila obveščena italijanski kralj in kraljica Jelena, Nlkl-tova hči. Oba se udeležita osebno pogreba. Dan pogreba še ni znan, ravno tako ne. kje bo Nikita pokopan. Bržčas ga bodo pokopati samo začasno, pozneje pa prepeljali njegovo truplo v Crno goro ali v Rim. Kralj Nikita jc bil rojen 7. oktobra 1841. leta. Njegov oče je bil knez Mirko Petrovič, brat vladajočega kneza Danila, ki je bil 31. julija 1860. umorjen v Kotoru. Na perstolu mu je sledil komaj devetnajstletni nečak Nikita Njegova nad 50 letna vlada Je bila posebno v prvi polovici skoro neprestana vrsta samih vojsk s Turki, Prva borba 1. 1861 in 1862 je potekla kljub junaškemu odporu za Črnogorce neugodno. Le posredovanju Rusije se je zahvaliti, da je ohranila Crna gora neodvisnost in Nikita knežji prestol. Odlično je sodelovala Črna gora pod Nikitovo vlado v osvobodilnih bojih, ki so začeli 1. 1875 in končali z berlinskim kongresom 1. 1878. Ta je priznal Črni gori popolno neodvisnost in jo znatno povečal. SecleJ je imel Nikola vsaj formalno mir; na mejah so se njegovi Črnogorci pa še vedno boril! zdaj s‘ Turki, zdaj z Albanci. 5. novembra 1905 je dal Nikita svoii kneževini »ustavo«, a ko je narodna stranka hotela vzeti parlamentarizem resno, se jc Nikita skesal in uvedel strogo reakcijonacrn režim, ki je dosegel svoj višek tik pred anekslj.sko krizo 1. 1908 v znani hombni aferi. Nikita je prišel radi tega do ostrega spora s Srbijo, ki je obsojala njegovo protinarodno politiko; aneksijska kriza Je Cetinje in Beograd sicer zopet zbližala, a režim v Črni gori je ostal še dalje reakcionaren in absolutističen. Pač pa je porabil Nikita po aneksijii nastale situacijo v to, da si je priboril dovoljenje velesil k proglasitvi Črne gore za kraljevino. Posadil si je kraljevsko krono o priliki 50 letnice vladanja I. 1910. V balkansko vojno je stopila Črna gora prva, ko je 9. oktobra 1912 napovedala Turčiji vojno. Nikitova armada se je izkazala tudi 10 pot z velikim junaštvom, bila pa je nezadostno opremljena, zato ni žela uspe-kov, kakoršne bi mogla. Bukareški mir je Črnogorsko kraljevino skoro podvojil. Potek svetovne vojne je še v živem spominu. V zimi 1915—1916 je doletela ista žalostna usoda kakor Srbijo tudi Črno goro. 10. januarja je padel Lovčen. par dni pozneje Je prosil Nikita Avstrijo za separaten mir. Del njegove armade se je res Udal, drugi del in ž njim tudi kralj pa se je umaknil črez morje s Srbi vred. Od takrat se Nikita ni več vrnil. Po polomu centralnih sil se je feb rala 26. novembra 1918 v Podgorici velika narodna skupščina, ki je 24. decembra odstavila Nikito ln njegovo dinastijo in proglasila ujedinjenjc z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami. S tem začenja najžalostnejša doba v življenju Črnogorskega gospodarja. Ni se mogel sprijazniti z novim položaiem, ampak je roval. podpiran in podpihovan od Italije, na vse načine, da bi razbil narodno ujedinje-nje in rešil sebi in svoji rodbini Črnogorsko krono. Ni mu uspelo m smrt ga je zatekla neutešenega in razdvojenega. Razprava o narodni skupščin!« Beograd, 2. marca. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odbora ie otvorll predsednik dr. Nlnčič ob 9. dopoldne. Prič-ne se razprave o drugem odstavku Člena 45., ki sc glasi v prvotnem vladinem načrtu: »Narodna skupščina le sestavijeua Iz poslancev, ki Jih voli narod svobodno potom občnega, Jednakega, neposrednega In tajnega glasovanja. Na vsakib 40.000 prebivalcev pride po en poslanec. Narodna skupščina se voli na štirileta. Volilno pravico Ima vsak državljan, ako Je izpolnil 21 let. Aktivni ln vpokojeal oficirji, kakor tudi podoficir}] ln vojaki pod zastavo no morejo izvrševat) volilne pravice. — Natančnejšo odločbe v volitvah sc odrede Z zakonom. Zakon bo rešil tudi vprašanje Zenske volilne pravice. Radikalec Jovanovič predlaga, naj se v vseh členih ustave postavi mesto naziva »narodno predstavništvo« izraz »narodna skupščina«. Predlog se sprejme soglasno. Radikalec Radovič povdarja, da v drugem Odstavku n) predvideno, kdo more Iroeil pasivno volilno pravico. Skupščina naj se Izvoli na pel let. Nato predlaga radikalec Jovanovič, naj sc Izvoli ožji odbor, ki bi skupno z mini. strom za konstitoanto pripravil novo re-na 45. ker Je v sled glasov ania na včerajšnji seji popolnoma spremenjen sistem nnrodnegt predstavništva. Govori proti volilni pravici častnikov. Radikalec Vuiičič se ne strinja s predlogom posl. Jovanoviča glede Izvolitve ožjega odbora, k) bi sestavil redakcijo tega člena. Minister Ti iikovič pa sprejme ta predlog, nakar se vrši volitev tega odbora. Od radikalce« so Izvoljeni poslanci Ljuba Jovanovič, dr. Jovan Radovič in Milorad Vuiičič, od demokratov Veja Marinkovič, JuraJ Demetru-vlč In dr. Žerjav, od Jugo« ,. kluba dr. Dulibič, od zemljoradnikov Joca Jovanovič In A v ramo vlč, od muslimanov Kurbe-gnvlč, od socialnih demokratov Divac, od republikancev GJonovič hi od komunistov Markovič. Nato se seja zaključi. Beograd, 2. marca. (Izvirno poročilo) Ožji odbor, ki Jc bil Izvoljen na današnji seli ustavnega odbora, da sestavi redakcijo člena 45, se Je takoj sestal ter (uzprav-IJa' o odtavku vladinega načrta, k| govori o narodnem predstavništvu. Demokrati in nekatere druge skupine so zahtevali, naj sc sprejme načelo, da so število poslancev ne liksira stalno, ampak naj se določi pred vsakimi veiltvami po številu prebivalstva. Predlog zemljoradnikov o ustanovitvi stanovske zbornice Je bil odklonjen. Nato so razpravljali o posvetovalni zbornici Demo. krsta Demctrovlč in dr. Žerjav sta zastopala stališče, naj se ne omeji pasivna volilna pravica uradnikov. Sklenjeno Je, da pride na 50.000 ljudi en poslanec. Seja Je bila zaključena ob i. popoldne. Posvetovanje sc bo Jutri nadaljevalo. RESNE VSTAJE V RUSIJI. Kavkaz v rokah vstašev. V Petrograd« streljajo s topovi. LDU. Pariz, 2. marca. Vstaja v Kavkaz« napreduje. Tudi armenske nacionalne čete pode rdeče čele. V Petrogradu je izbruhnila vstaja. Dogajajo se strašni prizori v delavskem predmestju. Vstaški mornarji hite iz Kronstadta na pomoč petro-grajskim vstašem. P0 ulicah v Pe-nogradu streljajo s topovi. Sovjetska vlada je popolnoma nezmožna, da bi zadušila vstajo, in je sklenila, da se prične z vstaši Dogajati RADIČ NA POTU V BEOGRAD. LDU Zagreb. 2. marca. »Novosti« poročajo i/ Beograda: Predsednik hrvatske seljačke stranke Stje-pan Radič je sporočil po svojem odposlancu predsedniku konstiiuante dr. Ribarju, da pride v Beograd v sicdo. Včeraj pa je sporočil preko nekega dana Narodnega kluba, da ne more priti tega dne v Beograd, ker je obolel na influenci. Tukajšnji listi poročajo, da bo Radič prišel z ostalimi člani predsedništva stranke v Beograd 5. L m. BURNA SEJA ZEMLJORADNI-ŠKEGA KLUBA. Beograd, 2. marca. (Izvirno poročilo.) Zemljoradniški klub je imel danes sejo, na kateri bi se morata definitivno določiti stališče kluba do vlade in njenega ustavnega predloga. Seje so se udeležili vsi v Beogradu navzoči zemltaradniški poslanci. Razprava je bili izredno burna. Prišlo je do ostrega spopada med grupo. ki se zavzema za sodelovanje v vladi in ono, ki je odločno opozicijo-nalna. Da se prepreči razdor, je bil končno izvoljen ožji odbor, kateremu se je poverila naloga, da do jutri sestavi one minimalne zahteve, o* katerih zemljoradniki ne morejo popustiti. Jutri se sestane klub zopet k plenarni seji, da odobri konečno formulacije svojih minimalnih zahtev, ki se nato predložijo g. Pašiču. Od njegovega odgovora bo odvisna na-daljna taktika kluba. ZAMENJAVA 20 DINARSKIH BANKOVCEV. LDU. Beograd, 2. marca. Zamenjava bankovcev po 20 dinarjev (80 kron), ki je bjla odrejena kot posledica tega, da se je pojavila cela vr-staros< ,n rojStn| kraj, pristojno občino m se a*We bivališče, v kakih gmotnih razmerah se slepec nahaja, ali je vojni ali civfl-ri slepec. Podporno društvo slepih h na 4. aprila svoj redni občni zbor, zato uljud.K, prosi, da N vsaj do 25. t. m. pre]ci0 ^oraj navedene podatke. — Nesreča z ročno granato. 28. m. m. le šd 13 letni Alojzij Gomzi iz Vrhnike z materjo v Logatec. Hodil je ob cesti po travi ki je nevede keda,j stopil na ročno K rana to, ki je vsled pritiska eksplodirala. Zadob« je precejšnje rane po glavi in prsih. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Pepel mu je poškodoval o^o. Kur -f.<5 iožne železnice Prane Gosar je voei! z lokomotivo Po nesreči mu je padel Iz dimnika košček pepela v desno oko ter mu ga tako tožieo poškodoval, da Je moral IH v ljubljanske bolnico. — Razue tatvine. Zasebnici Bard oder Frančiški v Cerkveni ulici v Ljubljani je bilo dne 27. m. m. iz milnice ukradenih 1000 K. O tatu ni sledu. — Čevljarski vajenec K. A. Iz Giinc je sumljiv, da je pokradel služkinji M, Molk površno jopo in 120 K denarja. K. je zaradi tatvine že večkrat predkaznovao. — Na Ilovici Je neki nemško govoreči potapuh ukradel Mariji Keber 2300 K denarja. LiuhJfana. fj m = Znatna poškodba v stanovanjski hiši Jadranske banke. V noči od torka na sredo se je okrog t>olnoči porušil 15 cm debeli ločilni zid v no- vi stavbi Jadranske banke v Pra-žakovi ulici. Zid se je raztezal skozi tri etaže in ni imel temelja, ampak jo stal v kliti na gurti, v !. nadstropju pa je bil ujet po železnem nosilcu. Kakor nam poroča strokovnjak, je bila konstrukcija po stavbnem re iu pravilna in bi morala v normalnih razmerah odgovarjati. Gradeče podjetje. Stavbena družba d. d., preie »Krainische Baugesellschaft«. pa je vporabljala slabo opeko in še slabšo malto P'r vrhu tega bržčas zagrešila še slabo izvršitev. Vsled porušerija ločilnega zidu je trpelo tudi zuname zidovje, kar je tem opasnejše, ker stoj! poslopje ob novootvorjeni prometni cesti, ki je tudi za najtežje tovorne avtomobile ne bo mogoče zapreti. O nevarnosti v slučaju potresa niti ne govorimo. = Slavni slovaški slikar Joža Uprka v Ljubljani. Slovaški slikar Joža Uprka, katerega krasne slike iz slovaškega narodnega življenja so znane po celem svetu, sc Je mudil te dni v Ljubljani. Bil je na obisku pri svojem rojaku tukajšnjem lekarnarju g. Trnkoczvju. Predvčerajšnjem je Uprka zapustil Ljubljano in se napotil v Rim. — »Stitdcnleubeim« v Ljubljani. Prejeli smo: »luguslavija« le že pisala o Stu-d&nteoheimu v Auerspergovi hiši, ki vzgaja dijake v skrajno nemško šovinističnem duhu. Zakaj trpijo merodajni faktorji še , vedno, da se v srcu Slovenije ai*di k««) s:*č nega. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, d* Nemcev na ozemlju Slovenije ni, ako izvzamemo kočevski otok. Skritih nomčuriev Pa je še dosti iti vsi ti se nadeiajo. da se bodo vrnili stari časi Avstriie hi nemštva naši zemlji. Nikake potuhe lem elementom. Razpustite nemško clmna/.ijol Zadostujejo paralelke v Kočevja Pred vsem pa raz ženite Studentenhelm, to unozdo, kjer se vzgaja mladino v strupenem šovinističnem duhu. Pomislite samo, ali t\i Nemci v Celovcu trpeli slovenski dijaški konvikt Raz- i biil' bi ga v kosce. Vlada naj stori svojo prokieto dolžnost nmpraitn narodu in državi. Glavni vrdrževateli Studentenhehna je neki advokat, ki s ciničnim smehom na ustih pritiska kljuke naših uradov In s svojo neugnano vsiljivostjo terorizira naše urad-nlštvo. Ravnajte ž njim tako, kakor so rav-naU Nemci z dr. Schaubacliom. Vsaka neumestna poputtjivost se l>o maščevala nad nami. Caveant consuies . t — Stanovanjskemu uradu priporočamo, naj pregleda imenike članov nemških bojnih društev, kar ugotovi najlažje na podlagi starih Lalbacher Zeltun* po novem leta. Tam so se z izzivalnim namenom izkazovali vsi tisti Ljubljančani, ki so se odkuplii za novoletna voščila na korist Schulverel-nu in Siidmarki tmenike članov so žal funkcijonarjl uničili, oziroma odnesli čez mejo, preden so bila društva razpuščena, oz. sekvestrirana. Marsikateri podplratelj tah protlnarodnlh društev je broz potrebe v Ljubljani in razpolaga z razkošnim stanovanjem. Seve se bodo našli med dobr >t-niki teh strupenih nemških društev tudi možje, ki stoje danes na odličnih mestih državnih lužb. — 1. Slovanski večer, ki ga priredi Jugoslovansko napr. akad. društvo Jadran danes 3. t. m. v Narodnem doma se prične točno ob pol 20., ker morata k. Snidler Iti g. Zathey, ki sodelujeta pri akademiji, nastopiti Isti večer še v operi Dalibor. Pri akademiji sodelujejo ga Markova in ga Smolenska, gg. Putjata, Snkfier, Zathey In Ravnik ter pevski zbor Jadrana. Ga Lov-šetova bo tudi odelovala. Natančnejši Vcjored v dvorani. — V ljubljansko lavno bolnico je bilo prejetih minulega meseca 889 bolnikov, med temi 67 porodnic. V Istem času je bilo rojenih 70 otrok, umrlo je pa vseh skupaj 34 oseb. — Najnovojšo ljubljansko smetišče sl lahko ogledate na levi strani pod Iz Šiške * skoti Laittermanov drevored, kamor vozijo od vseli strani M. O. L. (mestna občina ljubljanska) vozovi različne odpadke, smeti in pepel, dasi stojijo ravno pred Istim prostorom svarilne tablice ravndste občine, da je tu odkiladanje teh predmetov pnd kaznijo prepovedano. Za šetaico res prijetni tzprehodi, posebno kadar piha močen veter od severa. — O steklem psu na Barju nam še poročalo: Dne 28, tn, m, so naznaMl prebi- valci na Ižanski cesti, da se že celi dan klati tam okrog srednjevelik, rujav in bei> lisast dolgodlaki pes s košatim repom. Pes Je bil brez nagobčnika, se obnašal sumlii-vo ter so mu iz gobca tekle sline. Polic:la Je takoj odposlala na Barje stražnika T rotovška s puško. Stražnik je psa kmalu izsledil ter ga na travniku blizu Ižanske m.t-nice ustrelil. Konjaču se je naročilo, da no sme psa pokopati brez oblastvenega naročila. — Las v kruhu pojedla. Neka Vrhovnik Helena je kupila pri neki stojnici na Martinovi cesti štruco kruha. Včeraj zjutraj je skuhala kavo in si nadrobila štruco vanjo. Pri teni pa ni zapazila, da je v štruci las, ki ga je pojedla. Las jo le začel tako močno rezati v grlu, da le morala iti iskat pomoči v bolnico. — Vlom v veletrgovino Skaborne na Mestnem trgu. Včeraj v času opoldanskega odtnora je vlomil neznan zlikovec v trgovino Skabeme na Mestnem trgu tet odnesel Iz blagajne nad 20.000 kron. Vlomilec Je vdrl v trgovino skozi vrata na hodniku tako, da je prerezal pri ključavnici les. Tatu še niso na sledu, — Zaradi nesrečno ljubezni. Vest, da se ie Inka Lukman Iz Rožne doline zastrupila vsled nesrečne ljubezni, nc odgovarja resnici. Ko so jo prepeljali v bolnico, se je spočetka sicer mislilo, da ere za zastrup-Ijenje, toda pozneje se je dognalo, da jo Je zadela kap vsled navala krvi na možgane, vsled česar je umrla. — Pevska vala Glasbene Matice se vrš* v četrtek 3. t. m. (ne v petek 4. t. m), In sicer ob 6. za ženski, ob 8. z« moški zbor. — Izgubita se le zeienhastočrna denarnica z večjo svoto denarja od Muhleisnove hiše na Dunajski cesti do tesališča Zakotnik Id od tam po Dunajski, Blelwelsovi in Gosposvetski cesti do Zormanove hiše v Šiški. Odda naj sc® roti nagradi na pallcijs ravnateljstvu aM pa Dunajska cesta 36, pritličje levo. — Ukradena ali Izgubljena denarnica? Na Javnem stranišču na Marijinem ti «:u ie bila iz suknje (zgubljena aJi pa ukradena gositodu Josipu Sancinu, trgovcu | Trsta, denarnica z oko- li 5000 K, 100 llr«ni ter potnim Ustom in drugimi listinami V slučaju, da le bila denarnica izgubljena, se pošteni najditelj prosi, da o proti nagradi prinese v upravo našega lista. Cel i e. Čudno postopanja. Celjski tovarnar W tsteti ie pričel čiri n o postopati s svoiim delavstvom. Hotel je upeljati 10 tiral delavnik na ta način, da bi imeii delavci po tein ob sobotah prosto. Seveda zasleduje s tem svoje posebne namene bi bi potem počasi odpravil prosto soboto ter tako v svojo tovarno upeljai zopet 10 umik. Ker delavski zaupnik! nato niso pristali, jih je posl?J za nokaj časa na neplačan dopust. Upamo, da bodo oblasti nastopile in napravile red. Nemški induMrljalcI in trgovci v Celju In okolici vzdržujejo v svojih službah razne tuje državljane. Pa ne le to, privabiti hočejo še nove in tako pomnoievati vrste svojega »Sportkluba«, v katerem so goji vsa tukajšnja nemška propaganda. To so poizkušali uveljaviti tudi v nemškem mestnem mlinu. Tudi neki trgovec je odpustil dve slovenski moči ki nastavil mesto ni ih Nemce v svoji trgovini Dobro bi Mio, da bi oblast tem pojavom posvetila večjo pozornost Na razpolgo je dovolj domačih moči In lmporta tujcev nič ne rabimo! Slovesna zaprisega vojaških novincev se je Izvršila minuli ponedeljek pri nas. Sodelovala je ob tej priliki tudi vojaška godba. Epidemija &oz so vedno bolj širi. Vsak dan se dogajajo novi slučaji. Zaprtih je par trgovin v Gosposki ulici, ena na Dečkovem trgu, ena na Glavnem trgu ter tudi podružnica Jadranske banke na Glavnem trgu. Pri par okuženih hišah je tudi policijska straža. V našetu nisstu živi precej naših rojakovi z Primorja, ki so večinoma v naših službah. Ne dopade pa nam, da se mnenje teh družin kaj rade poslužujejo v občevanju Italijanščine. Italijansko klepetanje ti udarja na uho ob vsakem koraku Cas je, da ta grda razvad* Izgine. Jajca so min »le dni zopet popolnoma izginila z našega trga. Bližajo se velikonočni prazniki in se Pripravlja pač novo povišanje cen na jajca. Svoje lastno glasilo namerava pričeti Izdajati Celjska Sokolska Župa. I. letošnje porotno zasedanje pri cel{-«' pm okrožnem sodišču se prično prihodnji ponedeljek 7. marca. Strossmajsrjevo ulico so pričeli popravljati in nasipavati. Bila je že skrajna potreba. Večjo množino hrneljevk bodo dražbail v nedeljo 6. marca ob 3. popoldne pod Vi-poto od dveh golobov naprej. Interesenti se naj snidejo ob 2. url pri dveh golobih. Hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke za 100 000 kron se je našla na kolodvoru v Celiu. Olasl se na fane Valentia Bek. Koroško« Korošci, ne prodajajte rodne zemlje Nemcem! Po spodnjem Koroškem. zlasti v občini Globasnici, je močno gibanje za izselitev v Prekmurje. Vendar pa še vse nestrpno čaka končne rešitve koroškega vprašanja. Pri tej priliki bi opozarjali koroške Slovence, naj nikar ne zapuščajo svoje rodne zemlje Nemcem. Vztrajajte, čas rešitve bo prišel prej ali slej! »Mlesstal bittet mn Abstim-mung« (Mežiška dolina prosi za glasovanje), tako smo nedavno čitali — na lepakih, ki so bili nabiti po celovških hišah. Radi tistih 10 mežiških nemškutarskih siromakov, ki niso zadovoljni z Jugoslavijo, pač ne bo treba plebiscita. Ker je tudi v Ljubljani peščica Nemcev, se ne bi prav nič čudili, če bi čitali nekoč n. pr. v Gradcu lepake: »Laibach bittet um Abstimmung«. Postopanja avstrijskih oblasti na KoroSkem. Pišejo nam: Notarski namestnik v Prevaljah g. dr. Senčar je nedavno potoval s pravilno opremljenim potnim listom v Celovec. Ko je v Celovcu na kolodvoru izstopil, so ga nenadoma prijeli avstrijski orožniki in ga vedli k mestni orožniški komandi. Po daljšem prerekanju so ga sicer izpustili, a odvzeli so mu potni list. Drugi dan ga je policijski svetnik deželne vlade nesramno ozmerjal ter na potnem listu vizum avstrijskega zastopništva v Ljubljani prečrtal Dr. Senčar je moral seveda takoj zapustiti Celovec. — Julijana Podrečnik, služkinja pri učiteljici Vreček, je hotela 17. januarja obiskati svoje starše v občini Žitarivasi, kjer ima tudi sama domovinsko pravico. Imela je pravilen potni list. Ko je dospela tja, so jo nemški orožniki pozvali, naj se zglasi v Pliberku pri tajnem policistu Dobcrniku. Na potu s kolodvora proti Pliberku Jo je srečal policist Dobernik, kateremu je morala pokazati potni list. Komaj je možakar pre-čital njeno ime. jo je nahrulil: »VI službujete pri učiteljici Vreček, ki je nevarna agitatorica. VI nimate ničesar več opraviti na Koroškem, ste izgnani. Ako boste šli k staršem, Vas dam aretirati.« Podrečnik je morala v spremstvu policistov nazaj v Jugoslavijo. Na potni list ji je Dobernik še napisal: Izselila se 17. januar/a 1921. — Podobnih slučajev imamo na Koroškem vse polno! Še na Kitajskem spoštujejo mednarodno pravo, a v »kulturni« Koroški ne upoštevajo niti vizuma svojega lastnega zastopnika. Bo že prišel čas, ko bomo dejali: »Zob za zob!« prej peš do Logatca. Iz Logatca se vrača-mo popoldne okoli tretje ure zopet peš mi Vrhniko, odkoder odhajamo z vlakom ob 18.34. Bratska društva naj javijo takoj Ste* vilo udeJežnikov radi naročjtve kosila. »iHKUCURKM Pokrajina a Primorje. NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! SPOMINJAJTE SE »JUGOSLO-VENSKE MATICE«! Ostro resolucijo proti fašistom so sprejeli na shodu pri Sv. Luciji ob Soči. V resoluciji zborovalci ostro obsojajo vse surove napade fašistov, ki se v vedno večji meri pojavljajo v zasedenem ozemlju. Apelirajo na vlado, ki mora čuvati imetje in pravice svojih državljanov, da napravi v tem oziru takojšen red. Italijane vabijo v Postojno. Občinsko zastopstvo v Postojni se je obrnilo do italijanske vlade s posebno prošnjo, v kateri zahteva mesto Logatca Postojno za mednarodno postajo med Jugoslavijo in Italijo. Prošnjo utemeljujejo s tem, da se bo Postojna pomnožila na ta način z italijanskimi elementi, kar bo pospeševalo italijanstvo Postojne. Upamo, da s to zahtevo ni identična želja po-stonjskega prebivastva, ki se pač gotovo zahvaljuje za Italijanske elemente ! V Šempetru v Benečiji je končno imenovan za župnika Slovenec g. Petričič. Njegova potrditev se je dol-ko zavlekla, ker je bil g. župnik ztlan pri vladi kot slovanofil. Če že v Benečiji tako delajo, se pač ne smemo čuditi italijanskemu terorju na Primorskem in Notranjskem. Gledališče in glasba. Uspeh Rijavca In Ličarja v Pragi. Koncert, ki sta ga imela Rijavec in Ličar v dvorani Lucerna v Pragi, je posettlo nad 2000 ljudi. Več Jih v dvorano sploh ni moglo iti. Oba umetnika sta žela od praškega občinstva prizananje. Sokolstvo. Slavnostna Izročitev zastave sokolskemu društvu v Logatcu. V nedeljo dne 6. t. m. se Izroči na slavnosten način sokolska zastava br. društvu v Logatcu. Po Italijanski zasedbi Je hranilo zastaivo starcMostvo Saveza, ker bi jo sker Italijani uničilL Poživljamo vsa bratska društva Ljubljane In okolice, da se v kar naj večjem številu ude-leže te slavnosti. Odhod te Ljubljane na Vrhniko i vlakom ob 7,25. Od Vrhnike na- Trebelno, Zapustila sta nas nadučitelj Klanšek in njegova gospa soproga, ki sta z neumornim delovanjem v kratkem časa povzdignila našo šolo med prve v okraj it Btla sta splošno priljubljena, le žal, da »ta od nas t&ko kmalu odšla. Pri odhodnici J* nabrala ga poštarica Tilka Piškurjeva za Slovensko Matico 520 K, od katere svo» je daroval g. Klanšek 400 K. Kakor čuje-mo, pride k nam za nadučitelja g. Joiifi Jeki, ki je kot zaveden slovenski učitei prestal rta Koroškem nepopisno gorje pred nemškimi tolpami. Imenovani je Izboren čebelar in sploh strokovnjak v šoli In na« rodnem gospodarstvu, zato mu kličem?! dobro došei! Vrlio pr| Moravčah. Pred kratkim 1« bilo v neki tukajšnji hiši zbranih več fantov, ki so sc kasno ponoči razšli. Ko je ne-ki Zore iz Stegen, ki je odšel zadnji, prišel par sto metrov naprej, ga ie ustavil nest Peterka iz Moravi ter ga suval In mu de« Jal, naj beži. Zore je odšel naprej, Peterka pa je vzel Iz žepa samokres bi ustrelil za njim. K sreči ga ni zadeL Surovost, ki pred vojno že skoraj nismo poznali na deželi, nam Je vojna zopet prinesla. Trajalo bo še precej časa, predno bodo Izginile vso posledice to] n e. Trata. Ignac Mravlja, gostač I* Br®* bovnice pri TralK, le ležal doma na klopi pri peči. Med spanjem mn je zlezel ščurefc v levo uho. Ker ga sam ni mogle odstraniti se jo moral podati v ljubljansko bolnico Dragomlje. V nedeljo popoldne Je te« bruhnit pri nekem posetniku v DrajosnUah silen požar, ki je upepelil posestniku h.5f» in gospodarsko poslopje. Požar so najbt« 2o zanetili Igrajoči se otrocL Šmarje pri Jelšah. Pišejo nam: Organizacija vojnih invalidov opoaarja marfc. borsko »Stražo«, da Ji bo kmalu dala prt. ložnost, da njem odgovorni urednik pred sodiščem opraviči napad na člana organi-aaclje In tobačnega založnika Ivana An* derloha. Napad Izvira iz nevoščljivosti ej sc moram prepričati, ali ni udeležena pri tej stvari še tretja oseba, recimo — moškega spola. Mari ste trdno prepričani, da se ne zaniha na tihem za kakega neznanca? Ponoviti vam morem le njene lastne besede, je rekla nesrečna mati Ko sem jo videla zadnjikrat (to je, predsnočnjim), je bila tako mrzlično razburjena in tako drugačna nego sicer, da sem nehote izrazila strah, kaj bo, če zboli pred poroko. Tedaj pa je udarila v nenaraven smeh. ki ml še zdaj zveni po ušesih, in dejala: Niti ne sanja se mi. da bi zbolela, vsaj toliko časa ne, dokler nisem doktorjeva žena. Detektiv je pomolčal In vprašal lato: Ali sem vam 2e omenil, da je ženin gospodične A. zdravnik? To je bilo več, nego Je mogel prenesti poslušalec v svoji mučni negotovosti. Doktor Kameron je ikočil pokoncu in kriknil srdito: Cemu se norčujete iz mene? Gospodična, o kateri govorite, Je moja lastna nevesta, vi pa mi predete Isto-rijo brez konca in kraja 1 Vse, liar želim 5e vedeti, Je to, ali najdem nevesto ob določeni uri pred oltarjem, ali postanem žrtev javnega škandala, ki inora pokvariti vso mojo karijero. ^daj je ura polpetih, in ob osmih — Vem, ga je prekinil gost, toda »noje ime je Ebenezar Oryce in moje geslo se glasi: Kdor počasi hodi, prej domov pride. S svojo povestjo sem vas mudil le zato, ker — Ali doktorjevo potrpljenje Je bilo pri kraju. Samo nekaj ml povejte, Je vzkliknil : ali se Je gospodična Gretorexova vrnila k svojim staršem? Da ali ne! Ne, je bil odgovor. Niti ni poslala obvestila? Detektiv je zmajal z glavo. Doktor Kameron sc je ugriznil v ustnice, bušil v hripav smeh in se obrnil proti oknu. Poroke potemtakem nc bo, jc rekel suho, in svatovski voz lehko odpovem Narobe, jc šepnil Gryce, stopiv-šl k njemu, kočije potrebujeva takoj. Dokler ne pride, poslušajte mojo povest do kraja. Ali me niste že dovolj izmučili? Dobro, vdam se. Povejte le, kaj veste in kam me hočete peljati? V hotel C., je odgovoril detektiv in pritisnil na električni zvonce. Lepa pot na moj poročni dan! In s kakšnim namenom? Tam najdeva osebo, ki se imenuje Mildred Farley; ako jo človek pogleda, bi stavil glavo, da ima pred seboj izvirnik tegale portreta nad vašim kaminom. Doktorja je izpreletela mrzla zona. Mari je res izvirnik? je vprašal ves osupel. Ako bi vedel to, vas ne bi potreboval: prosil bi gospo Gretorexovo, naj se pelje z mano pogledat. In čemu je nc prosite? Dama, ki jo pozna vse mesto, bi zbudila pozornost, ako bi sc pojavila na dan hčerine poroke v hotelu. Z vami pa je drugače. Zdravnik ste in vaša navzočnost ni nikjer sumljiva. Uredim vam priliko, da si lehko ogledate mlado damo, ne da bi vas ona videla. In če je v resnici le Mildred Far-ley, kakor pravi sama? Tedaj sc peljite naravnost h Grc-torcxovini in bodite prepričani, da najdete svojo nevesto tam. Doktor Kameron se ni več obotavljal. Voz je bil naročen; med čakanjem nanj je detektiv končal svoje poročilo. Le govorite, Je rekel doktor, zdaj vas poslušam drage volje. Najhujše itak že vem. Zd| se, je povzel Oryce, da ima gospa Gretorexoya neomejeno zaupanje v bistroumnost policije, drugače pač ne bi bila pričakovala, da mi bo ž njenimi podatki mogoče, Izpolniti svojo nalogo v treh dneh. Vse kar sem vedel, je .bilo vendar zgolj to, da Je hči os ta vila dom brez prtljage. Da ne bi zašel na krivo sled in s tem gubil dragocenega Časa, sem si izprosil od gospe A. fotografijo mlade dame. in dovoljenje, da smem poizvedovati tudi med služm-I čadjo. I Joj. jc vzkliknila zbegana mati. živa duša v hiši ne sluti, da je moja uči izginila brez vednosti in volje svojih roditeljev. Kakor hitro se zaupamo poslom, je skrivnost takore-koč na ulici. Moja vprašanja bodo takšna, da ne bo nihče vedel, kam merijo. Gospa me je čudno pogledala. Eno naših služkinj, je dejala, smo nedavno odslovili. S tem sem ustregla hčeri, ki ji dekle ni bilo povšeči. Jaz zase nisem imela ničesar zoper nio in sem bila zadovoljna ž njenim celom; spričo hčerine razdražljivosti pa se mi je zdelo bolje, storiti po njeni volji. Morda se lehko obrnete do te osebe. 2e sem menil, da vidim konček zamotane štrene. Ali je povedala gospodična kak vzrok svoje mržnje? sem vprašal. Ničesar posebnega; rekla je, da jc radovedna in vsiljiva. Najbrže je iztikala preveč po njeni opremi, je dejala gospa Oretorexova. Njen glas je pričal razločno, da si ne more misliti, kako naj bi vedela služkinja za skrivališče njene ponosne hčere, ko niti ona. mati, ne ve. Na svojo zahtevo pa sem dobil od nje dekletov naslov, in ko sem odredil vse druge policijske ukrepe, sem se napotil tja. Ne bom varu obširno ponavljal svojega razgovora s služkinjo. 13il je podoben tisočerim drugim, ki san jil) imel ob takih in enakih prilikah. Sama ne vedoč kako, je izblebetala vse, karkoli je vedela o gospodični Grctorexovi, in še marsikaj drugega, kar ni spadalo k stvari. Njeno žlobndranje se je vrtilo največ okoli nekega dekleta, ki je pogosto prihajalo v hišo. da je šivalo za gospodično; hočeš, nočeš, moral sem poslušati vse, da sem izvedet edino tfažno podrobnost: nekoč je bila zalotila mlado damo, ko je baš pisala pismo. Gospodična je vsa zardela od jeze. ozmerjala služkinjo, da ■nikoli lega. in ji zagrozila z odpustom, ki potem res ni dolgo Čakala nanj. In tisto pismo? jc vprašal doktor Kameron. trudeč se zaman, da bi ohranil miren obraz. Pilo je šele začeto: »Ljubljeni moj D—« je bilo vse, kar je ujelo dekle z očmi. Morda je bilo namenjeno bodočemu soprogu, kdo ve? O tem ni dvoma, k: rekel doktor posmehljivo. Detektiv jc vedel dovolj. Potemtakem ne bodočemu soprogu, je dejal resnobno. Tudi sicer ni med njenimi znanci nobenega, ki bi se pisal s to zečetjio črko. To meje potrdilo v moji prvotni domnevi, da je zapleteni v skrivnostno lzginjenje gospodične Gretorexovc tretja oseba. Lravnal sem svoje korake po tem, razposlal v razne kraje natančen opis njene osebe in obleke ter dal poizvedovati po nji povsod In Izprašati vse njene prijatelje. Celo tu, v vaši sprejemnici, gospod doktor, Je bil tajni policist in je govoril z vami pol ure, ne da bi bili slutili, kaj je njegov pravi namen. Toda ves trud se je zdel zaman. Davi pa sem prejel obvestilo, da je včeraj obedovala v neki gostilni oseba, ki se ujema z mojim opisom, in šla potem v hotel C., kjer stanuje v sobi 153. Pol ure nato sem bil tam in čez pet minut sem jo bil videl. Ali je bila — ali je res — je zaječal doktor. Pekel sem vam že, da se mi jc zdelo, kakor bi gledal izvirnik onclc siike. je odgovoril (irvee. Vendar pa ne morem priseči, da bi bila res gospodična Gretorexova. Njene črte so pač črte izginole neveste, ali obleka ni povsem takšna, v kakršni je baje odšla gospodična iz domače hiše. Stari praktiki pazimo na podobne razlike. Tako stoji na primer v opisu: fina višnjeva suknena obleka s črnim obšitkom; tista oseba pa ima sicer višnjevo obleko, toda od grobega blaga in brez črnega obšitka. Vrhutega nosi uro, dočhn vemo, da je pustila gospodična Gretorexova svojo doma. hi vendar, jc dodal, kakor bi videl, da sc jasni zdravnikov obraz, čeprav je gledal v nasprotni konec sobe, obleko je laglje izpre-meniti nego obličje. Razna mala na-sprotstva z opisom so mi sicer še nejasna, toda po mojem prepričanju mora biti oseba v sobi 153 dama, ki smo jo izgubili. Z vašo pomočjo bomo kmalu vedeli, pri čem da smo. Ampak, je rekel doktor z mritlim pogledom, če ima tisti tretji, ki na-inigavatc nanj, svoje prste vmes — Voz je tukaj! je vzkliknil Gryce. To rekši je odločno vstal, in doktor mu jc sledil brez ugovarjanja. Tretje poglavje. Vožnja v hotel, ki je bil preccj daleč, jima ji minila molče. Grycc jc gledal skozi okence, in doktor Kameron sc nikakor ni čutil razpoloženega za kak pogovor; bil je vznemirjen in poln mračnih misli. Nepričakovani udarec, ki ga je bil zadel, mu je težko ranil — nc srca, rj\ se jc zdaj zavedal — marveč 'ios. Mislil je zgolj na ponižanje, u^.:a čaka In mora vreči temno sen-;o na vso njegovo bodočnost. Bilo je,strašno, bilo je neznosno! Ali je pes mogočo, da so ga tako podlo prevarili in osleparili ter bo zdaj svet s prstom kazal nanj, zapuščenega in osramočenega? •— Sto podrobnosti j e vstajalo v njegovem spominu in pričalo, da je ta ponosna, hladna ženska sicer sprejeto v*-*■■■ ■ ga ni nikoli, niti ji ni bilo do njegove ljubezni. Zavcua. se je z gr^ ua ni bil on predmet njenih misli in čtiv«? s*ev. Kar je smatral za fino umerje«v> uost. plemenito obvladanje same se-, be in pravo žensko dostojanstvo, ni bilo pravzaprav nič drugega nego mrzla preračunanost, za katero so je skrivala brezbrižnost in morda celo odpor. Z grenkim posmehom si jc moral priznati, da ni čutil tega do danes — do svojega poročnega dne. Pošiljal ji je dragocene darove in liš-pal svoj dom, da bi sprejel nevesto, ona pa je s klavrnim izgovorom zapustila starše, da bi mu ubežala! Tudi najkrotkejšega človeka je mo-* ralo to razjariti, tudi najplemenitej^ šega je moralo storiti zaničevalca • -vinega rodu. . Strašno razburjenje se mu je poznalo na obrazu in kičevito je stiskal roko. Njegov s.ilep je bil storjen: ako je bila gospodična Gretorexova. kakor se jo bal, tukaj skrita, namestil da bi sa pripravljala' v očetovi hiši na slovesnost, h kateri je bilo povabljenih na stotine gostov, potem tudi njemu ni bilo več ostati v tem mestu. Hotel ga je zapustiti in pobegniti iz domače dežele, da se ogne posme-i hcvanju sovražnikov in enako muč> nemu sočutju prijateljskih duš. Ze se je videl v dhu na širokem morju; tedaj pa je voz obstal. F3ila sta pred hotelom, in doktorjeve misli so ubra«. le drugo smer. Koliko je ura? je vprašal naglo. Natanko pet minut manjka do še-« stili, je odgovoril detektiv. Tako pozno! Ako mi je zdaj uso-> da mila in sc izkaže, da je bila vaša domneva napačna, ne pridem več do osmih na trg Sv. Nikolaja. Pač. je odvrnil spremljevalec. Od vas do semkaj sva rabila točno osemdeset minut, in istotoliko vam zadošča za povratek. Ako računava za najin tukajšnji opravek deset mi» mit, vam ostane še cele pol ure. da oblečete ženitovanjski frak in nasto-* pite pravočasno svojo vlogo pri no* cojšnji slavnosti. Na pragu hotela se je doktor Ka* meron zdajci ustavil. Spominjam vas vaše obljube. Jo dejal. Ne sme me videti! Beseda velja. Skušajva se sploh ogniti sleherni pozornosti. Gryce je skomignil z rameni. Za*, nesite se name! Je rekel kratko. Krenila sta po stopnicah, prekoračila mostovž in obstala na temnem hodniku. Počakajte! je šepnil detektiv lt» stopil k sobarici, ki je bila v bližini. Pregovoril je ž nio par besedi; nato je ženska naglo krenila mimo doktorja k nekim vratom, vzela iz žepa kliuč in odklenila. Pošljite naročnino! Svarilo. Za mojo hčerko ANO K U N T A R A ne prevzamem nobena plačila, v slučaju, da faje napravi dolgove. Marija Kuntara talec. Najboljča voda za usta. — Odstranjuje emjeeta neugodno duh. E. M. PENKALA 1 drug, Zagreb. Razstava damskih slamnikov r torek 1., aredo S. In Četrtek S. t. m. v Mariboru, hotel Union, r petek 4. t. m. tn soboto 6. t. m. v Celju, hotel Evropa. Najnovejši inozemski modeli. Sveže tal tel© meso ed 50 letet Po 23 — M K m prodajalo se bo v četrtek dne 3. marca popoldne v Šolskem drevoredu na Predo-vičevi, Smolianovi in Krašovčevi stojnici. Knjigovodja prvovrstna samostojna moč te? 2 pisarniške pom. možl za večje trgovsko podjetje SQ Sprejme. — Plača in nastop po dogovoru. — Ponudbe se prosi na upr. lista pod st. .4000*. Priporočajte in razširjajte »Jugoslavijo* dunajikfh in pariSklh v Slovenlemgrittcu II. 151 do sobot« 5. I. m. zvefer. Strojnik klinasti nflar prednost imajo oni kateri so *njo*ni montaže in elektrike in delavke 1 mlaj&u spretne za zavijanje se eprcjmeio v Kolinski tovarni v Ljubi,an». Natečaj. Uprava veleposestva Beltinci v Prekmurju razpisuje s tem javen natečaj službe veleposestniškega mernika (georfce Odgovorni urednik Anton Pesek OBRTNA BANKA V UUBUANI, Kongresni trg 4. LJUBLJANA, meseca marca 1021. Vabilo na podpisovanje delnic. II. emisija delnic. Upoštevajo ugoden razvoj Obrtne banke v Ljubljani, stalno naraščanje vlog in kreditov ter potrebo po lastnih sredstvih, sklenil je upravni svet Obrtne banke v Ljubljani glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 12. februarja 1921 provesti zvišanje delniške glavnice od K 2,000.600’— na K 5,000.000*— z izdajo novih 15.000 delnic po nominalu K 200’~ s pravico do čistega dobička v letu 1921 pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem pripade opcijska pravica in sicer na vsako staro delnico po ena nova delnica po kurzu K 200’— prištevši za stroške in obresti K 40'— za komad. Začasno potrdilo delnic I. c-misije se ima pri podpisovanju predložiti. 2. Ostalih 5.000 delnic je na razpolago delnuarj»m oziroma novim subskribentom po tečaju K 220'— prištevši K 40’— za obresti in slroške za vsako delnico. 3. Podpisovanje delnic traja cd 1. marca do 81. marca 1921. Delničarji, ki v tem roko ne izvrše pravice opcije, izgube to pravico. Istočasno b podpisavanjem delnic je treba tudi polno vplačati odpadajoči znesek. 4. Kurzni dobiček, ki nr.stane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov obresti in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu. 5. Pravico do repartieije si pridržuje upravni svet in so za nedodeljene delnice vplačan) zneski vrnejo s 4°/o obresti. 6. Za uspeli te emisije jamči posebni sindikat. . Subskripcijske prijave sprejemajo že 6edaj: Obrtna banj a v Ljubljana, dalje Ljubi anska kreditna banka v Ljubljani in njtne podružnice v Celju, K iu uit tu, Ptuju in Brežicah Ur Prva brvatska obrtna banka v Zagiebu. Upravni svet Obrtne banke v LiubSiani. JFiska »Učiteljska tiskarna« v Ljublianl.