OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne ' tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIIl.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 27, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 125
Kratke vesti
BUZU TRI MILIJONE AVTOV PRODANIH V TEKU PETIH MESECEV
DETROIT, 24. junija. — Automobile Manufacturers Association je danes naznanila, da je v prvih petih mesecih tekočega leta bilo prodanih 2,893,-695 avtomobilov in trokov.
V poročilu zveze je omenjeno, da gornje število predstavlja za blizu pol milijona več prodanih avtov, kakor lani v isti dobi.
MI.ADOLETNICA RODILA OTROKA MOŠKEGA SPOLA
OMAHA ( 24. junija.—Predstavnik neke tukajšnje bolnišnice je danes izjavil, da je neka 10 let stara mladenka rodila otroka moškega spola, težkega šest funtov in pol. Otrok pa ne bo živel z materjo, k; je pristala, da se ga ponudi za posvojitev.
OROŽJE ZA EVROPO
WASHINGTON, 24. junija. — Iz ameriških pristanišč so danes odplule ladje natovorjene z orožjem za zapadno evropske države. Vkupno je bilo nato-vorjenih 24 ladij.
Orožje je namenjeno za sledeče države: Belgijo, Francijo, Anglijo, Italijo, Nizozemsko, Luksemburg Dansko in Norveško. Do sredine julija meseca bo omenjenim državam poslano 171,960 ton najmodernejšega ameriškega orožja.
Green pravi, da ho delavstvo proti guvernerju Lauschetu prav tako kakor proti Taftu
COLUMBUS, 26. junija—Predsednik Ameriške de lavske federacije (AFL) William Green je danes izjavil, da bo delavstvo na volitvah v novembru delovalo za poraz guvernerja Franka Lauscheta prav tako kakor bo delovalo za poraz republikanskega senatorja Roberta A. Tafta. Lausehe je postal zelo
je postal zelo nepriljubljen pri delavskih vodite Ijih vsled svoje nedavne izjave, da še ne ve, če bo na volitvah za senat podprl demokratskega kandidata Josepha T. Fergusona ali pa republikanskega senatorja Roberta A. Tafta, glavnega sovražnika organiziranega delavstva.
Na časnikarski konferenci je Green rekel:
"Njegovo (Lauschetovo) izjavo tolmačim kot znak, da se bliža koncu svojega javnega urada v Ohiju. To pomeni, da bo delavstvo proti njemu prav toliko, kolikor je sedaj proti senatorju Taftu."
Green je prišel v Columbus na konvencijo unije Glass Bottle Blowers. Napovedal je, da bo Taft sigurno poražen.
Predsednik AFL je v svojem trpkem napadu rekel, da se zgraža vsled izjave guv. Lauscheta kot prebivalec in volilec v Ohiju. Pristavil je, da bo ohijska AFL morala odločiti, na kakšen na-
Vlada južne Koreje, ^bežala iz Seoula, v katerega so vkorakale severne armade
TOKIO, 27. junija — Glavni stan gen. Douglas MacArthurja je danes v svojem komunikeju naznanil, da so komunistične armade severne Koreje zavzele glavno mesto Koreje, Seoul, iz katerega je zbežala vlada, ki so jo sponzorirale Zedinjene države.
Medtem ko so se severne sile bližale prestolnici, je neko ameriško letalo nad letališčem Seoula sestrelilo neko bojno letalo neverne Koreje. Poročilo pravi, da je letalo bilo ruskega izdelka.
Veruje se, da je vlada južne Koreje, kateri načeluje predsednik Syngman Rhee, zbežala v Suwon, ki se nahaja 20 milj južno od Seoula.
Iz glavnega stana gen. MacArthurja poročajo, dž položaj v Seoulu še vedno ni jasen. Poročilo se ne ujema z izjavo nekega predstavnika južno-korejske vlade, ki pravi, da so komunistične čete sicer vdrle v pred-niestje Seoula, toda so v protinapadu bile vržene nazaj.
Sile severne Koreje so zlomile odpor južno-korejske armade, ki so jo izvežbali ameriški vojaški svetovalci. Toda čeprav so južno-korejske čete obkrožene, So njihovi poveljniki zavrgli zahtevo komunističnih poveljnikov, naj se predajo.
Kar se tiče ameriškega letala, ki se je spopadlo z letalom se-verno-korejskih sil, je v poročilu omenjeno, da je "ameTiško letalo bilo prisiljeno sestreliti letalo tipa Yak, ki je oviralo evakuacijo ameriških državljanov
Seoula."
Predsftdnik Rhee pravi,
(la je pomoč prepozna
Medtem je predsednik južne Koreje Rhee opravičil prve poraze svojih oboroženih sil, češ so Zedinjene države prepoz-*10 poslale vojaško pomdč. Toda 2 druge strani pravijo, da se je Južno-korejska armada znašla v
zelo kočljivem položaju vsled slabe morale svojega vodstva.
Južna Koreja pričakuje največ pomoči iz Japonske od ameriške vojaške komande. Iz glavnega stana gen. MacArthurja so naznanili, da je bilo izročeno pilotom južne Koreje 10 ameriških letal in da bo kmalu poslana v Korejo druga vojaška pomoč.
Vsled vojne na Koreji je japonska vlada Šigeru Jošide podal ostavko. Veruje se, da bo sestavljena nova vlada, ki bo še bolj pod vplivom Zedinjenih držav kot je bila stara.
Na Japonskem je gen, Mac-Arthur uvedel strogo cenzuro. V prvi vrsti je za nedoločeno dobo prepovedal tiskanje komunističnega glasila Akahata (Rdeči prapor), češ da je "potvarjalo resnico v zvezi s položajem na Koreji" in širilo "zlobno, laž-njivo in ščuvalno propagando med korejsko manjšino, ki živi na Japonskem."
Sovjetska zveza ne prizna ukaza Združenih narodov
V New Yorku pa je sovjetska časnikarska agencija Tass v svojem poročilu naznanila, da Sovjetska zveza ne smatra ukaza Varnostnega sveta za prenehanje sovražnosti na Koreji za veljavnega, ker da na seji nista bila navzoča sovjetski delegat in delegat nove Kitajske.
To je prvi komentar sovjetske agencije v zvezi s ameriško resolucijo, ki jo je odobril Varnostni svet v odsotnosti sovjetskega delegata.
*
Molimo za Korejo,
pravi kardinal
NEW YORK, 26. junija—Kar dinal Francis Spellman je danes apeliral na rimske katoličane newyorSke škofije, naj v nede Ijo molijo za "nesrečno prebival stvo Koreje, ki je bilo tako brutalno napadeno."
čin bo delovala za poraz Lau scheta. V zvezi s tem je pristavil, da bi se to lahko storilo, če bi se delavstvo vzdržalo glaso vanja ali pa direktno glasovalo za Lauschetovega nasprotnika, republikanskega kandidata Done H. Egbrighta.
Na konvenciji je Green govoril tudi o borbi proti senatorju Taftu. Rekel je, da se je delavstvo obvezalo, da bo Tafta porazilo.
"Čvrsto smo odločeni, da to borbo nadaljujemo do zmage," je izjavil Green.
Svoje prepričanje v zmago delavstva je Green utemeljil na dejstvu, da so podpiratelji Taft-Hartleyevega zakona bili poraženi na primarnih volitvah v štirih država h—v Minnesoti, West Virginiji, Illinoisu in Tennessee.
Lausehe pravi, da ima podporo volilcev
Guverner Lausehe ni hotel podati nobenega komentarja v zve-z izjavami Greena. Rekel je le, da je javno mnenje, ^akor je ugotovil njegov urad, naklonjeno njegovi izjavi v zvezi s kontroverzo Ferguson-Taft v razmeru 10 proti 1, kar pomeni, da se na vsakih deset oseb le ena oseba ne strinja z njegovo izjavo.
Slovenski zdravnik v Barberlonu
i
Dr. Leonard J. Janchar
V prijazni barbertonski naselbini, kjer žive mnogo naših Slovencev, se je nastanil mlad slovenski zdravnik, dr. Leonard J. Janchar, čigar starši Mr. in Mrs. Frank A. Janchar žive na 620 E. 94 St. v Clevelandu, O.
Mlad slovenski zdravnik Janchar je graduiral iz John Carroll univerze leta 1937, medicinsko šolo v Western Reserve univerzi pa je dovršil leta 1944. Kot "interne" je služil v Charity bolnišnici v Clevelandu, potem kot rezidenčni zdravnik v patalogiji v General bolnišnici v Cincinnatiju, nato pa kot rezidenčni zdravnik medicine v St. Thomas in Peoples bolnišnicah v Akronu, O. Dve leti je služil Strica Sama z zdravniškim oddelkom ter je bil častno odpuščen z redom kapetana.
Dr. Janchar sedaj prakticira medicino v garbertonu. O., kjer si je ustanovil svoj dom na 263 E. Tuscarawas Ave., kjer živi s svojo ženo Evelyn Rose in tremi otroci: Leonard Joseph, Linda Theresa in Dolora Marie. Želimo mu mnogo uspeha!
Domače vesti
Razprodaja v Dovganovi trgovini
V trgovini Century Tire Service, 15300 Waterloo Rd., katero vodi poznani Joseph Dovgan, je v teku velika razprodaja na raznih potrebščinah za dom in avto. Tako dobite avtne tajer-je izvrstne kakovosti po nizki ceni, kakor tudi stroje za kositi travo in drugo orodje. Čitajte oglas, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje.
Davki na zemljišča
Davčni urad sporoča, da se bo v četrtek, 29. junija začelo s pobiranjem davkov na zemljišča za zadnjo polovico leta 1949. Zadnji dan za plačitev teh davkov bo v četrtek, 20. julija. K davkom, ki bodo plačani po temu datumu, bo prišteta dodatna vsota kot obresti.
Pismo iz stare domovine
Mrs. Ella Petrich iz 13805 Deise Ave. ima pismo za Mrs. Mary Perme, rojena Tisovec, doma iz Zaloga, župnija Prečna, okraj Novo mesto. Ce sama to čita ali pa če kdo ve kje biva, se prosi, da sporoči Mrs. Petrich ali pa naj pokliče LI 1-1857.
Piknik "Slovana"
Pevski zbor "Slovan" priredi svoj piknik v torek, 4. julija na farmi SNPJ, Chardon & Heath Rd. Za ples bo igrala Grabnerjeva godba in zabava, kot ponavadi pri Slovanih, bo prvovrstna v vseh ozirih. Občinstvo je vabljeno na obilno udeležbo.
Truman je obsodil ^Vojno agresijo'' proti južni Koreji in obljubil, da bodo Zedinjene države podpirale ZN
Begunci morajo podpisati izjavo, da niso komunisti
NEW YORK, 25. junija. — Federalne oblasti so uvedle nove stroge mere proti beguncem, ki so "subverzivni." Vojaška transportna ladja "Gen. R. Blatford," ki je pripeljala 810 beguncev je bila zadržana več ur, ker so imigracijski uradniki zahtevali, da vsi begunci nad 18 let starosti podpišejo izjave, da niso komunisti.
Nove mere so presenetile begunce in tudi same uradnike. Toda so v soglasju z novftti zakonom za begunce, ki ga je nedavno podpisal predsednik Truman. Ena določba tega zakona predvideva podpisovanje proti-komunistične izjave za vse begunce nad 18 let starosti v pristaniščih, iz katerih bodo pri-puščeni v Zedinjene države.
Težave so se pojavile, ker mnogi begunci sploh niso razumeli izjave, kajti ne govorijo angleščine. Neki vladni uradnik je pojasnil, da so begunci sicer podpisali podobne izjave že v taboriščih v Evropi, toda da se sedaj zahteva to izjavo, da bi se za vsak slučaj lahko postavilo pred sodnijo onega begunca, ki bi zatajil svoje možno komunistično prepričanje.
Medtem so carinske oblasti zaprle nekega begunca, ki je hotel vtihotapiti v Zedinjene države večje število diamantov. Pri njem so našli brožko s petdesetimi diamanti in par uhanov, od katerih je vsak ime! štirinajst dijamantov. Beguncu so zaplenili tudi dva Zeiss fotografska aparata.
Katoliški primat Španije posegel v zakulisno borbo
MADRID, 25. junija. — Katoliški primat Španije, kardinal Enrique Play Deniel, nadškof Toleda, je posegel v zakulisno borbo, ki se razvija med dvema frakcijama, ki pa obe podpirata fašistični režim generala Franca.
V pastirskem pismu od 16. junija je napadel one elemente, ki ugovarjo uporabi izraza ."katoliški tisk," češ da je ves tisk v Španiji sedaj katoliški. Obenem je v pastirskem pismu zahteval, da bi cerkev morala imeti večji vpliv pri cenzuri časopisov.
Kardinal se je dotaknil tudi delikatnega vprašanja totali-tarskega tiska, katerega, je obsodil papež Pij XII. Tisk v Španije je totalitarski. Toda kardinal trdi, da je po zakonu cerkev upravičena na svoj lastni tisk za razliko od tiska, ki ga kontrolira ali pa lastuje fašistični režim.
Kardinalovo pastirsko pismo je značilno za razvoj dogodkov v zvezi z vprašanjem tiska v Španiji. Cerkev sedaj ne ugovarja cenzuri tiska zaradi političnega nasprotovanja režimu diktatorja Franca, ampak zgolj vsled moralnih vzrokov. Kljub temu pa so v teh trenjih tudi politične implikacije, kajti gre za trenja med dvema skupinama v režimu, ki ne soglašata zgolj pri vprašanju, če bi rimsko katoliške cerkev morala kontrolirati državo ali pa država cerkev.
Kardinal je v svojem pastirskem pismu izjavil, da se lahko označa za katoliški tisk le one časopise in publikacije, ki so predloženi cerkveni cenzuri.
Dalje je kardinal v svojem pismu omenil papeževo izjavo o "totalitarskemu tisku." Papež je na kongresu katoliških časnikarjev obsodil cenzuro v to-talitarskih državah, toda čeprav je Španija pod velikim vplivom rimsko katoliške cerkve, ni ta kritika bila objavljena v španskih časopisih več dni. Španske fašistične oblasti, kakor tudi cerkveni voditelji, so bili v zadregi, ker ima tudi Španija totalitarsko cenzuro tiska. Končno pa je papeževo mnenje le bilo objavljeno, toda s komentarjem, da je papež očivid-no mislil zgolj na cenzuro v komunističnih državah, ne pa na cenz\iro v fašistični Španiji.
Rimsko katoliška cerkev Španiji se ne bori za bolj svobodni tisk, ampak za še bolj strogo cenzuro. Kardinal je že pozval vernike, naj proslavijo 29. junij kot Dan katoliškega tiska in zaupajo katoliški cenzuri, ki ne dovoljuje, da bi se tiskalo nemoralne časopise in publikacije.
Katoliška cerkev ima že itak v rokah dober del cenzure v Španiji. Cenzurira ne samo časopise, publikacije in knjige, ampak tudi filme. Vsaka knjiga, ki se nahaja na indeksu Vatikana (seznam prepovedanih knjig) je prepovedana v Špani ji.
WASHINGTON, 26. junija—Presednik Truman je danes obsodil "vojno agresijo" proti južni Koreji in obljubil, da bodo Zedinjene države podprle napore organizacije Združenih narodov za končanje vojnih sovražnosti, ki so izbruhnile med severno in južno Korejo.
V svoji izjavi je predsednik
med ostalim rekel:
"Države, ki podpirajo Združene narode, ne morejo tolerirati svojevoljno preziranje obvez za ohranitev miru."
Truman je pristavil, da so Zedinjene države zelo zadovoljne s hitro akcijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je ukazal, naj se vojne sovražnosti takoj prenehajo in sile severne Koreje umaknejo na svoje meje.
"V soglasju z resolucijo Varnostnega sveta bodo Zedinjene države močno podprle napore sveta, da se konča s to resno kršitvijo miru."
Truman je v nadaljevanju izjavil, da bodo Zedinjene države storile korake, da se pospeši pomoč južni Koreji v okviru "programa za medsebojno obrambe-no pomoč."
"Oni, ki so odgovorni za to dejanje agresije, se morajo zavedati, kako resno Zedinjene države gledajo na to grožnjo svetovnemu miru."
Pred tem pa je predsednik Truman apeliral na ameriške državljane, naj bodo z ozirom na civilno vojno v Koreji mirni.
Medtem pa so republikanski senatorji soglasno sklenili, da bi se ne smelo dovoliti, da bi vsled civilne vojne na Koreji Zedinjene države bile vmešane v vojno. Predsednik konference republikanskih senatorjev Milli-kin je izjavil, da bi Zedinjene države morale poslati vojaško in drugo pomoč južni Koreji.
"Toda naše soglasno mnenje je, da nimamo nobenih obvez, da bi šli v vojno in da se ne bi smelo dovoliti, da bi nas ta incident vpletel v vojno," je pristavil Millikin.
METROPOLITAN JOSIF ARETIRAN V BELGRADU
BELGRAD, 26. junija—Jugoslovanske oblasti so danes aretirale pravoslavnega metropoli-ta Josifa, ki je obtožen, da je bil v stikah z bivšim kraljem Petrom in njegovo kliko v Jugoslaviji, ki je pripravljala zaroto proti vladi maršala Tita. V naznanilu je rečeno, da je bil me-tropolit aretiran v zvezi z zasliševanjem nekega agenta monar-histične klike.
ŠTIRJE JAPONSKI KOMUNISTI OBSOJENI
TOKIO, 24. junija. — Ameriška vojaška sodnija je včeraj obsodila na dve leti zapora štiri mlade japonske komuniste, ki so razpečali letake "Odprto pismo MacArthurju," s katerimi so kritizirali preganjanje komunistov s strani ameriškega vojaškega guvernerja.
SOVJETI ARETIRALI DVA AMERICANA
BERLIN, 25. junija—Sovjet-sek oblasti so snoči aretirale dva ameriška vojaka, ki sta v sovjetskem sektorju Berlina raztrgala sovjetsko zastavo. Po nekaj ur v zaporu sta vojaka bila izpuščena.
Kitajska vlada odobrila zmerno agrarno reformo
HONG KONG, 24. junija — Nova kitajska komunistična vlada je danes odobrila in predložila državnemu svetu (parlamentu) nov zakon za zmerno agrarno reformo.
Istočasno je kitajski voditelj Mao Ce tung obljubil kitajskim businessmenom, da se jim ni treba bati bodočnosti. Rekel je, da čeprav se Kitajska nahaja na poti v socializem, je ta cilj še vedno daleč. Tudi ko bo kapitalizem ukinjen, se bo po izjavah Mao Ce tunga prizaneslo onim, ki so pomagali ljudski revoluciji.
Zemljiška reforma na Kitajskem ni tako radikalna. Dosedaj se je plenilo in delilo zemljo bogatih kmetov, toda Mao je že 6. junija kritiziral to politiko, ker da se "mora ohraniti ekonomija bogatih kmetov, da bi se poifaagalo pri obnovi splošne ekonomije."
Po novi reformi se bo delilo le zemljo onih premožnih kmetov, ki jo dajejo v najem.
V svojem zaključnem govoru na letnem sestanku državnega odbora ljudske posvetovalne konference je Mao poudaril, da je v glavnem vojna končana in da sta preostali še dve važnejši nalogi, to je zemljiška reforma in pot v socializem.
"Ko bomo prestali preizkušnjo vojne in zemljiške reforme, bo glavna naloga, ki nam je še preostala, to je izvedba socialistične reforme po celi deželi, lahko izvedena," je rekel Mac in. pristavil:
"Ko bo prišel čas, da se podr-žavi industrijo in socializira kmetijstvo v daljni bodočnosti, ne bo ljudstvo nikoli pozabilo one, ki so dali svoj prispevek v teku revolucionarne vojne, revolucionarnih reform agrarnega sistema in v teku mnogih let ekonomske in kulturne izgradnje, ki se nahajajo pred nami. Njihova bodočnost bo svetla."
Mao je nedvomno z gornjimi besedami skušal potolažiti one bogate elemente, ki bi lahko zgubili pogum pod novim sistemom.
Kar se tiče mednarodnega položaja nove Kitajske, pa je Mao poudaril, da mora Kitajska stati ob strani Sovjetski zvezi in ljudskih demokracij.
SPOMNIL SE JE, DA GA JE 2ENA ZAPUSTILA
LOS ANGELES, 24. junija. — Neki Roland Clendening se je pred 28 leti oženil. Takoj po poroki pa mu je žena povedala, da ga ne mara in da ga je vzela zgolj zato, ker se je želela iz-nebiti sitnih staršev. Žena je par ur po poroki leta 1922 izginila, Clendening pa se je šele včeraj spomnil, da mora zahtevati razveljavljenje zakona.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. junija 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Tear—(Za eno leto)________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Ei'xope and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIM SLOVENK
Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših.krožkov
(Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch. R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
NEKAJ ISKRENIH BESED
Z vsakim letom se število naših mladih ameriških višješolskih in univerznih graduantov množi. Brez dvoma imamo ameriški Slovenci že nekaj tisoč prvovrstnih pro-fesijonalcev. Vendar slišimo o njih bore malo ali nič z malo izjemo izrednih slučajev. Sem in tja vidimo enega ali drugega priti med nas, toda navadno ne najde v naši sredi dovolj privlačnosti, da bi ga priklenili na naše ja^no udejstvovanje.
Imamo kajpada navado, da zvrnemo vso krivdo na "mlado generacijo," češ, da je zanič, da jo ne zanimajo resne stvari in problemi ali pa da so "previsoki" itd. Vendar če hočemo biti pošteni, bomo zvrgli nekaj krivde tudi sami nase. Naših skupnih zbirališč, naših narodnih domov, nismo organizirali dovolj v tisti smeri, ki dela taka zbirališča privlačna za mladino zlasti za intelektualce. Imeli smo pač dokaj let nekaj mladinskih šol, telovadbo, in mladinske zbore. Del te mladine se je potem priključil k odraslim skupinam, bodisi k petju ali dramatiki, toda nikjer niso imeli dovolj pogojev za resničen razmah, pač pa so bili le nekak privesek in ne vitalna gonilna sila.
Da se je mnogo vzgojenega materijala odtujilo in razkropilo je pač največji vzrok, da polagamo pri vseh naših javnih institucijah preveč važnosti na materijalne, t. j., denarne uspehe. Vse merimo po dolarjih, koliko to ali ono notri prinese, ne zavedamo se pa, da bi bile skupine agil-nih mladih igralcev in igralk, pevcev in pevk, telovadcev in športnic, ki bi ne samo životarile, temveč se živahno udejstvovale in tekmovale med seboj, za bodoči obstanek naših ustanov, in za lepši socijalni napredek dežele večje vrednosti, kot tisoči dolarjev in kot se toliko in tako moderno opremljenih točilnic, čeravno so tudi te potrebne v gotovi meri.
Naj rečemo v tej zvezi tole: mi dolžimo mladino, da jo zanima samo sport. Mi vas pa vprašamo, kakšno alternativo smo jim pa mi nudili v širšem obsegu, da bi se oprijela še česa drugega. Oni nam obratno odgovarjajo, da zanimajo nas samo točilnice. In na splošno lahko rečemo, da je na obeh straneh precej bridke resnice.
Naša prosvetna in kulturna društva so zelo cenjena, zelo odobravana, kadar je treba, da pokažemo v javnosti "da smo kulturni," drugače so pa cesto smatrana od ustanov, katerim je bistveno pri srcu le materijalni napredek, kot nekako peto koli ali "nezakonsko dete." Vsak majhen izdatek, vsaka izboljšava bodisi na odru, bodisi za nabavo in vzdržavo boljših klavirjev, ki so često ob priliki pevskih nastopov v tako žalostnem stanju, kot "krjavljeva koza," ki kaže svoja suha rebra, se tehta in rešeta kot, da bi od-visel od tega ves svet. Vsakega harmonikarja plačamo, za nastop pianista, ki spremlja pevca pa pričakujemo običajno ".zastonjkarsko" delo, itd.
Vzrok za to žalostno stanje leži kajpada v nevednosti. Smo dobri in iskreni, toda ne vemo boljše. Smo bolj kot kak ameriški Slovenec, ki je šel v domovino in roži j al z dolarji, češ, poglejte kaj sem, kako ,sem bogat, ni pa se pri tem zavedal, da je samo kazal svojo nevednost.
Na naše mlade ameriške Slovence in Slovenke v splošnem z malo in častno izjemo tistih, ki nas poznajo in razumejo naše medostake, dela tako postopanje in naziranje slab utis in tako jih nismo bili v stanu prikleniti nase v meri, kot bi jih če bi bili posvetili malo več časa in denarja za stvari, ki jih ne uniči ne časnerja, pač pa so neprecenljive in trajne vrednosti namreč za naše prosvetne ustanove.
Imeli bi bili že lahko marsikaj kot—stalni mladinski mali teater, stalni simfonični orkester, stalne mladinske šole v vseh naših narodnih domovih, dekliško šolo za ročna dela, fantovske oddelke za "hobbije," itd. toda ker take stvari ne nosijo denarja, in ker bazirajo vse naše ustanove več ali manj le na trgovski podlagi, vsega tega ni bilo nikdar mogoče realizirati. Vsled tega pa je odpadlo tudi velik del mladih fantov in deklet, katerih nismo upeljali, v času, ko so bili dostopni namreč, ko so bili v prehodni dobi iz otroške v odraslo dobo.	j
Kar je ostalo naše mladine vzlic vsemu v naši sredi je j največ vsled vpliva dobrih domov, zlasti dobrih mater, ne! pa toliko vsled našega javnega skupnega prizadevanja. Bi- j U so napravljeni sicer poiskusi, toda vsled nepravilnega j pojmovanja in neštetih drugih malenkosti, ni delo za vzgo- j jo in pridobitev mladine za naše najvažnejše ustanove ro- ]
VEČERJA NA DEŽELI!
Cleveland, O. — Skupni sestanek Progresivnih Slovenk v okrožju Clevelanda, na katerega so bili povabljeni gostje iz domovine, nam bode ostal še dolgo v spominu. O tem bo gotovo naša s. Ivanusch bolj natančno poročala.
Naš krožek št. 1 priredi tudi letos, kot zadnjih par let, večerjo na izletniških prostorih SNPJ in sicer v soboto 8. julija. Servirati se bo pričelo točno ob 6. uri. Prošeni ste, da si zagotovo nabavite tozadevne listke za večerjo, ker sklep seje je bil, da s&- servira le tistim, ki so si preskrbeli listke za vnaprej. Rezervacije sprejemata: naša tajnica, M. Vidrich Tel. KE 1-2723 ali ^a predsednica M. Bashel, KE 1-2173. Za ples bodo igrali Tomšičevi fantje.
Na minuli seji smo sklenile, da se vzame $200 iz sklada za orgljice in da se za omenjeno vsoto kupi igrače za neki otroški zavod za onemogle, oziroma
pohabljene otroke. (Ime zavoda sem pozabila).
Sedaj, ko je v teku kampanja za pridobivanje novih članic, se požurimo, da dobi vsaka vsaj po eno članico. Istotako pomnimo — knjižna kampanja je še vedno v teku!
Theresa Gorjanc,
Poročevalka.
*
Euclid, Ohio.—Na zadnji seji krožka št. 3 smo sprejele zopet eno novo članico in sicer Antonijo Škrjanc. Kličemo ji: Dobrodošla in pozdravljena! — Upamo, da bomo imele drugič za objaviti večje število novih sovrstnic, kajti pričakujemo, da se bo vsaka članica vsaj toliko potrudila, da pridobi najmanj eno novo članico. Saj ne bo nobeni žal, katera bo dobila ime Progresivna Slovenka. Vsaka bo lahko ponosna na to ime.
Naša Ema Eberwin v Madison, Čhio, kateri smo priskočile članice na pomoč v obliki gotovine vsled bolezni njenega moža, se vsem darovalkam prav lepo zahvaljuje. Me pri krožku
SONČNI KOTIČEK
MALO ZA ZABAVO
št. 3 pa želimo, da se ji soprog čimpreje pozdravi.
Krožek št. 1 je povabil vse bližnje krožke na njih sejo, ki se je vršila 1. junija. Odzvalo se je veliko število naših članic, ki so z zanimanjem poslušale tri jugoslovanske delegate, ki so bili poslani, da govorijo o novi Jugoslaviji. Me jim kličemo: Dobrodošli v naši deželi!
Sedaj pa še nekaj: dne 23. julija bo imel naš krožek piknik na prostorih našega Ameriškega Jugoslovanskega Centra na Recher Ave. Igrala bo fina Grabnerjeva ali Ogrinova godba. Kakor že vse veste, znata oba prav dobro igrati. Ogrin zna še posebno prijetno "pihati' v njegovo trobento! — Me Progresivne vam bomo pa z vsemi dobrotami, ki jih znajo naše brhke in pridne članice pripraviti, prav prijazno postregle.
Torej le glejte, da nas gotovo posetite 23. julija na Recher Ave., v Euclid, O. Na svidenje in pozdravljeni!
Vera Potochnik,
poročevalka
BIL JE LEP
Večer, katerega so priredili skupni clevelandski krožki Progresivnih Slovenk v sprejem gostov iz Slovenije dne 1. junija v SDD, je bil nadvse lep. Naše Slovenke so prihitele v velikem številu iz vseh delov metropole in dobesedno natrpale spodnjo domovo dvorano.
Naši obiskovalci so nam v svojih sicer kratkih govorih veliko povedali. Predvsem so pov-darili kako velik doprinos je prispevala naša slovenska žena tekom osvobodilne vojne in koliko dela in žrtvuje tudi danes. Književnik, Drago Šega je med drugim omenil, kako resničen se je izkazal pri njih izrek, da "podpira žena tri vogale hiše." Pesnik, Tone Seliškar ' nam je prečital nekaj krasnih pesmi, katere je posvetil slovenski že-ni-materi za časa osvobodilne borbe. Zdravnica, Pranja Bido-vec pa je zlasti podčrtala soci-jalne pridobitve žen v novi Jugoslaviji. Danes imajo tam volilno pravico in so lahko voljene v vse urade. Odprti so jim vsi poklici ter so povsem enakopravne z možmi, kot je to tu pri nas v Ameriki. Tam so tudi plačane enako za enako delo. Vsega tega preje niso imele in je torej velikanski korak naprej. Poleg tega imajo tudi veliko zakonov v zaščito matere in otroka. In kakor ženam sirom sveta, tako je tudi njim sedaj glavni cilj — doseči trajen mir na svetu!
Goste je na kratko pozdravila glavna predsednica Progresivnih Slovenk, naša Cecilija Šu-belj, mladi pevci Mladinskega zbora SDD pod vodstvom Florence Unetičeve so zapeli nekaj narodnih pesmic in tudi Florence in Mary Ivanusch sta bili vprašani za par solospevov. Nato je pozdravila goste še urednica Progresivne strani Enakopravnosti, M. Ivanush in predstavila tajnico Prosvetnega odseka, ki vodi knjižno kam-
VEČER . . .
panjo, Josie Petričevo, ki je z lepo deklamacijo izročila gostom mala darila v trajen spomin od Progresivnih Slovenk Amerike.
Program večera je vodila gl. tajnica, J. Zakrajšek, ki je predstavila gostom naše bivše glavne odbornice tekom zadnjih šestnajstih let, kakor tudi večje število navzočih kulturnih delavcev, ki se udejstvujejo pri prosvetnem delu v naselbini. Vsi so navdušeno pozdravili predstavnike iz domovine in jim želeli med nami mnogo razvedrila. Da bi odnesli najlepše utise!
Zdravnica Franja Bidovec je bila pripravljena odgovarjati navzočim na vprašanja, toda večina je bila mnenja, da je tako potovanje in gostovanje, ko sreča človek toliko ljudi in se toliko razgovarja, utrudljivo in jo torej niso želele po nepotrebnem izčrpavati in mučiti. Vendar pa so jo po končanem programu, ko je serviral krožek št. 1 dobrega čaja in raznih finih piškotov, članice obkrožile od vseh strani in se z njo prav prisrčno razgovarjale.
Glavni odbor, ki je skupno s krožkom št. 1 in s sodelovanjem vseh ostalih krožkov priredil ta družabni sestanek se želi vsem,^i so pomagali do tako lepega pspeha, najprisrčneje zahvaliti. Predvsem pa hvala Mr. Eddy Racichu in Jos. Dovganu za sodelovanje, dalje daroVal-kam slastnega peciva, T. Gorjanc, M. Vidrich in E. Coff za vso pomoč in sodelovanje in končno pa pevcem in pevkam mladinskega zbora in njih voditeljici, Miss Florence Unetich. Želimo vam mnogo uspeha!
Bil je nadvse lep večer.
POZOR, ČLANICE!
Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ta mesec?
Ako ne, vas prosimo, da to storite na prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, katere jamči naša organizacija.
dilo tistega sadu, kot bi ga bilo če bi bila volja in zmožnost.
Vzlic temu pa vemo, da je še tudi danes med nami mnogo mladih mož in žena, mnogo fantov in deklet, ki bi z veseljem poprijel! za delo in ustvarili marsikaj dobrega in koristnega bodisi pri naših domovih ali pri naših poletnih letoviščih samo, če jim damo priliko. *
Zgornje stvari se nam je zdelo vredno omeniti ne zato, da bi bile željne kritizirati, temveč pomagati ker včasih so je dobro malo pogledati v ogledalo.
TO IN ONO
Iz domovine dobivam pisma — pošljite m i streptomycin, pošljite mi zdravila za gliste, pošljite mi zdravila za revmati-'žem,'"'ifd., jaz jih pa z obratno pošto rotim — pošljite mi ka-milec, pošljite mi arnike, pošljite mi brinjevih jagod, Knaipovo knjigo, itd. — Pa si mislim sama pri sebi: vsak želi, kar nima ingupa, da mu bo pomagalo. Bolezen je pa trmasta stvar in se ne da ne z enim ne z drugim kar tako čudežno odpravi ti, kot bi si eden mislil ali kakor včasih čita. Treba je veli ko volje in predvsem vere, da bo tisto kar vporabljamo pomagalo. S tem je polovico bitke dobljene.
¥
Danes pravimo, v Ameriki da je znanost če po hribovitih krajih plužimo polja počez ali na okrog mesto navzdolž. Znanost je tudi, če puščamo po brego vih med kraji pasove ali meje zaraščene s travo. V starem kraju je pa to vedel vsak tako-
zvan "zarukan" kmet.
*
V	Ameriki uničijo gozdni požari vsako leto toliko lesa, da bi se zgradilo na tisoče in tiso če domov. In to vsled zanikr-nosti in brezbrižnosti ljudstva Vsa svarila, vse prošnje po radiju in časopisju so kot bob ob steno. Naši potomci bodo pa to drago plačali. V Ohio, ki je bil nekoč en sam gozd, imamo danes le še 23 milijonov akrov gozda, in vir različnega dragocenega trdega lesa, kot hrastovi-
ne, je čimdalje manjši.
*
V	starem kraju tudi danes posekavajo gozdove bolj kot kdaj preje. V to jih silijo razmere, ker je poleg poljskih pridelkov, les edini produkt, ki ga imajo za izvažati, da dobijo zanj druge potrebščine. Toda upam, da tam ne bodo nikdar šli v ekstreme, kot smo šli tukaj in da bodo vse posekano takoj nadomestili. Vsaj kot slišim pogozdujejo celo Kras. — Gozd ima velik vpliv na vreme, deževje in vetrove. Zato je neprecenljive vrednosti.
P. S.
hO««
S!	a
5
Danes zjutraj so se mi vzbudili spomini na domovino. Saj, ko je človek že dolgo na svetu, se še vedno najraje spominja na svojo mlada leta.
Pri nas v Stari Loki, ki je bila stara fara, smo imeli veliko podružnic, ki so imele vsaka svojo cerkvico. Vsaka cerkvica pa je imela svojega patrona, ki je imel mesto v velikem oltarju. Enkrat na leto pa je bil semenj ali žegnanje v vsaki izmed teh podružnic. Takrat pa smo imeli cerkveni pevci in pevke romanje, da smo peli pri veliki maši.
Tako je prišla tudi vrsta na podružnico, ki je bUa posvečena "svetemu duhu." O tej podružnici pa smo vsi iz okoliških vasi in Škofje Loke vedno slišali, da je tam "Svetega duha mačka snidla". Takrat nisem vprašala, kako se je to zgodilo,
po letih pa, ko sem prišla malo med svet, pa mi je bila ra-zodeta tudi ta dogodivščina.
Gotovo se je to zgodilo še pred mojim rojstvom, prav gotovo pa veliko preje, kot je zagledala lepote Gorenjske naša progresivna Eva Coffova. (Ona bi imela isto razdaljo iz ene strani, kot jaz od druge in bi prišle skupaj k — svetemu duhu.)
Ko je torej takrat v tistih davnih časih na binkoštno nedeljo pri Sv. Duhu gospod faj-mošter pred oltarjem zaklical: "O, pridi sveti duh!" (Takrat je po navadi mežnar spustil goloba, da je prifrčal nad oltarjem), pa ni bilo o svetem duhu ne duha ne sluha, mesto tega pa zavpije mežnar izza oltarja: "Gospod, ga ni — gaj — mačka snidla!" (naše narečje).
Na svidenje.
ALI VEŠ?
da je samo v New Y o r k u 4000 starčkov in stark, ki so nastanjeni v umobolnih zavodih, ker ni dovolj zavodov za stare in onemogle ljudi brez sredstev ?
da znašajo povprečni prihranki našega delavca v starosti 65. leta, ko je prisiljen v pokoj, komaj $200?
da tvoje zdravje ne odvisi samo od fizičnih (to je materijal-nih stvari, kot so hrana, obleka, streha, itd.), temveč tudi od tvojega razpoloženja, veselja, žalosti, zavisti, zlobe, optimizma, jeze, itd?
da so jagode, ki so baš sedaj v sezoni, zelo zdravo sadje in da je dobro če jih uživamo tudi, če se ti po njih delajo izpuščaji po koži, ker je to znak, da ti čistijo sistem gotovih nečistosti?
da je baš sedaj ugoden čas, da si nabereš raznih zdravilnih zelišč, kot so koprive, lipovo cvetje, bezgovo cvetje, meto, preslico, itd.
da je na svetu vse sorazmer-
no ali relativno in da se ne moremo nikdar okoristiti z nečem, ne da bi morali prej ali slej plačati račun v eni ali drugi obliki ?
da je mati, ki je premehka napram svojim otrokom, ki jih crklja in razvaja — njih sovražnica in ne dobrotnica?
da je najboljša tašča tista, ki se čim manj vtika v razmere in gospodarstvo svojih poročenih otrok in jih prepušča lastnim zablodam in napakam vedoč, da se vsakdo nauči in spopolni edino skozi lastne skušnje? , .^da je vsaka beseda, vsak^af-.-gunient z nepoštenim nasprotnikom — bob ob steno, in da je torej najbolje in najpametneje pustiti ga pri miru, da tone v svojem lastnem blatu ako ne-češ, da se ponižaš ali celo padeš na njegovo nizko moralno stopnjo ?
da je sedaj v teku NAŠA KAMPANJA in da je nekaj posebno lepega in plemenitega biti PROGRESIVNA SLOVENKA?
Prispeva Ovinkarjeva.
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK (Nadaljevanje)
%

a

Med živahnim vrvenjem smo se vkrcale na vlak in bile srečne, da smo dobile sedež. Med vožnjo smo se seznanile s sopotniki. Bili so vsi željni povedati nam o sebi in njih delu in kajpada so nam stavili tudi mnogo vprašanj. Najbolj so bili presenečeni, ker sem znala govoriti slovensko, dasiravno ro jena v Z. D. Menili so namreč, da so ljudje, ki so zapustili stari kraj pred mnogimi leti, popolnoma pozabili slovensko govorico. Razložila sem jim, da je mnogo v Ameriki rojenih Slovencev dokaj ponosnih, ker znajo govoriti jezik, katerega so jih naučili njih starši, zlasti, ker ni bilo tozadevnih šol, kamor bi jih bili lahko poslali.
Bilo je okrog poldneva, ko smo dospele v Zagreb. Naši novi prijatelji so se poslovili od nas ter nas prosili naj povemo o njih resnico, ko se vrnemo v Združene države in sicer, da so pripravljeni storiti vse, kar jim je mogoče, da obnovijo njih krasno deželo ter da so "vsi Titovi in Tito je njihov". — Ljubezen in udanost njih voditelju je kar žarela iz njih obrazov.
Stopivši iz vlaka je na moje veliko začudenje stala pred mano Milica Dedijer, ena izmed voditeljic jugoslovanskega rdečega križa, s katero sem imela prednost seznaniti se leta
— PRESTAVILA M. I,
1947, ko je bila v Združenih državah in ki sem jo ponovno srečala leta 1940 v Budapest!. Z njo je bila tudi neka časni-karica, ki je želela bit! klicana po imenu "Ciča" in Marica Za-stavnikovič, predsednica AFZ v Zagrebu in istočasno direktorica zagrebške socijalne in dobrodelne akcije. Podarile so nam velike šopke vrtnic in nageljnov, Po veselem srečanju starih prijateljic so odhiteli z nami v Esplanada hotel skozi ulice, okrašene z zastavami v proslavo semnja, z napisi in gesli vsepovsod, slaveč uspehe nove Jugoslavije s Titom na krmilu-
V hotelu so nam priredili Kb-silo kot dobrodošlico delegaciji in tu smo se srečale z mnogimi voditeljicami AFZ Hrvatske med njimi z Marijo Soljan, ženo predsednika Hrvatske, ki j® glavna urednica ali redaktorica ženske r&ije, "žena v borbi" s Kato Pejnovič, podpredsednico hrvaške AFZ, ki ima veliko zaslombo med kmečkimi ženami, ker je sama kmetica in nadvse zanimiva žena. Njena urav-novešenost in iskrenost sta se zrcalili v njeni govorici. Povedale so nam o njih težavah tekom vojne in o njih številnih uspehih po zaključku iste. Njih srčna želja je bila, da b! si ogledale čimvečji del Jugoslavije i" si tako ustvarile lastno sodbo, kaj se tu godi in kako se raz-(Dalje na 5. strani)
r
27. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
' STRAN 3
Official Page Progressive Slovene Women of America
A Glance at Our Work
j Cleveland, Ohio—Hello, to all I from Young Progressive Women I of America—Circle No. 7.
Our meeting on June 21st was a very important one and was called to order at 8:30 p. m. by our president, Justyn Pretnar. The girls voted unanimously to change the meetings from the third Wednesday to the last Tuesday of the month. The next meeting will be on July 25th. This change was made so we can get as many new members as possible by that date.
The sewing night was also changed from the first to the second Wednesday of the month. So the next sewing session will be held at Mary Cichon's house on July 12th.
One of our members underwent an operation recently. A
speedy recovery to you, Mary Cichon! We also hope that Edith Racich is feeling much better after her illness.
Our first outing is going to be on July 2nd at Strawberry lane. Bring your baskets and come along! You'll have a wonderful time!
The girls took in a show down town on June 15th and enjoyed it very much.
Congratulations to Mary Cichon's daughter, who got married on May 20th! Good luck to you both! Six of our girls served at the wedding and had the privilege of keeping the beautiful aprons by Josephine and Justyn Pretnar.
Hermine Strancar, reporter 394 East 165th Street, . Cleveland 10, Ohio
TO BO VESELJE IN SREČA . . .
Zadnjič smo priobčili članek v priznanje naše knjižne kampanje, danes pa ponatiskujemo pismo upravnice zavoda za slepo mladino v Ljubljani, Mire Dobovškove, katerega je prejela za krožek št. 1 njih tajnica, Mary Vidrich. Pismo se nanaša na kampanjo za nabavo org-'jic in drugih muzikaličnih potrebščin. Iz istega je razvidno, kako potrebujejo in kako cenijo naše prizadevanje biti jim v pomoč. Glasi se:
"Cenjena sestra:
Z velikim veseljem sem prejela 24. t. m. Vaše pismo z dne 10-2. Seveda sem pismo takoj Prečitala našemu učiteljstvu in Gasi mladini. Vsi smo bili globoko ganjeni, da nam naše drage Slovenke v Ameriki posvečajo toliko ljubezni in naklonjen Hosti. To bo veselje in sreča, ko bodo dospele orgljice in bo-^0 naši otroci poskušali igrati lanje in uživali ob lepih glasovih Hohnerjevih orgijic. Sedaj ^amo namreč stare orgljice, ki ®o slabe italijanske fabrikacije ^ po dvoletnemu igranju že či-®to pokvarjene!
Posebno bodo veseli naši ■Malčki iz prvega, drugega in tretjega razreda, ki se bodo lahko začeli sedaj učiti — ker do-®pdaj smo imeli premalo org-Ijic. Veseli bodo tudi zelo naši ®lepi otroci, invalidi brez ene ki se ne morejo učiti no-^Rega drugega inštrumenta' in ®ftio ravno zaradi njih uvedli ^fgljice.
Res, ko bi mogle ve, drage sestre in rojakinje, biti en-f&t med nami — da bi še mi napravili nekaj veselja! .0 bi Vam naši otroci zaigrali Zapeli naše lepe slovenske ^arodne pesmi! Naša mladina prišla na idejo, da bi posneli pevski zbor in orgljice na ^^amofonski trak, oz. ploščo in ^ Vam poslali v Ameriko, da čujete. Smo se že informirali pri našem ljubljanskem ra-Prav radi bi nam tam ^stregli — toda zaenkrat zelo l^fitnanjkuje tovrstnega mate-^'jala. Pa mogoče kdaj pozne-
"V^aše pismo sem prečitala tu-/ seji našega patronata. (To ^ komite članov sindikata raz-podjetij in organizacije že-a AFZ). Globoko nas je ganila *sti Vaša primera, da so naši
sle

'ženski rojaki v tujini kakor
^Sod
G regrata, raztresen vsepo.

. . Tudi mi smo ponosni
Vas vse, ki ste se v tujini
}^ijavili z delom svojih prid jo	niste pozabili na svo-
. ^odno zemljo in zemljo svo-' očetov in mater.
J. Zavedamo se, da je bilo vaše g Jenje često zelo trdo in da ^ odtrgate — kar žrtvujete
pošljete nam v staro domo-
^itio V
pismu omenjate tudi, da
ste vse članice Vašega krožka zelo zaposlene, toliko bolj moramo zato ceniti, da najdete čas še za naše potrebe!
Tudi tu smo vsi zelo zaposleni. Koliko ljudi je bilo pri nas včasih brezposelnih, danes pa še primanjkuje delovnih moči. Še premalo znamo to ceniti, če pomislimo n. pr. na Italijo, ki ima množice ljudi brez dela, a tudi pri Vas je menda precej ljudi, ki ne najdejo zaposlitve.
Največja pridobitev za slepe je ta, da so danes pri nas enakopravni z ostalimi državljani, da jim je dana možnost šolanja z videčimi. Naš dijak — slep in brez desne roke — obiskuje 6. razred gimnazije v naši bližini. Vsako jutro ga pride iskat sošolec in ga spremlja v šolo, drugi zopet iz šole. Popoldne pa zopet prihajajo sošolci in sošolke, da z njim študirajo. Je že vsa leta odličnjak! Ko so šli v času zimskih počitnic sošolci v spremstvu profesorjev za teden dni smučat v hribe, so vzeli tudi njega s seboj. Ali ni to lepo! Ena naša gojenka pa obiskuje 1 letnik učiteljišča. Lani je dovršila pri nas v zavodu nižjo gimnazijo in položila malo maturo — letos je zopet odličnja-kinja — kar je dokaz, da je pri nas v zavodu dobila dobro podlago. — Nekaj naših bivših gojencev smo sedaj zaposlili kot telefoniste. Naše ljudske oblasti nam gredo v vsakem oziru zelo na roke! — Seveda, potrebno je pa mnogo truda in iznajdljivosti, zlasti pri pouku otrok brez ene roke in onih brez obeh rok. Tu smo navezani sami nase, ker takih primerov nimajo nikjer niti v sosednjih državah! To so vse žrtve minule vojne, ki je pri nas posebno strašno divjala!
Novo leto smo letos posebno lepo praznovali. Otroci so dobili veliko igrač. Prav vsi gojenci pa so bili obdarjeni z obleko, perilom in s pecivom in bonboni. Tudi blago, ki ste ga ve, drage ameriške Slovenke, poslale še lansko leto in je prišlo prepozno za lansko novoletno obdaritev, smo razdelili ob tej priliki. Tako smo se spomnili tudi Vas!
Pošiljam Vam fotografijo naših malčkov ob novoletni jelki. Vseh gojencev imamo sedaj 82, v starosti od 6 do 21 let.
Tole pismo se je, žal nekoliko zakasnilo, ker sem morala precej časa iskati, da se mi je po srečilo dobiti sliko, kakšne naj bodo orgljice. Sem kar na prospekt napisala, koliko komadov orgljic posameznih vrst bi za enkrat potrebovali.
Pišete, da ste za našo mladino zbrale že preko 1,0P0 dolarjev. Za nas tu je že bajna vsota, to je že skoro 400,000 di narjev ... A tudi pri Vas je to že prav gotovo lepa vsota
in ste res zelo požrtvovalni in dobrega srca, da toliko žrtvujete za slepo mladino. Ker mi ni znano, kakšna je kaj cena orgljic, si ne morem predstavljati, koliko bo stala vsa kolekcija. Upam, da bo še toliko denarja, da bo še za strune in žimo za vijoline in čelo. Prav imate, da bi bilo škoda, da bi nam kupovali stvari, ki nam ne bi povsem služile. Upam, da bo priloženi prospekt dovolj jasno razložil, kakšne orgljice potrebujemo. Če pa takih ne bi mogli dobiti, raje še enkrat pišite in mi točno označite, kakšne orgljice bi lahko dobili. Strune pa naj bodo vse kovinske in ne iz črev!
Omenili ste mi, da je sestanek Vašega krožka vsak prvi četrtek v mesecu. Kako ml je žal, da bo to pismo dospelo prepozno, da bi že na Vašem sestanku v marcu sporočili vsem Vašim tovarišicam toplo in prisrčno zahvalo naše mladine in vsega učiteljstva našega zavoda. Vsi vas vse prisrčno pozdravljamo — prav posebno pa sprejmite iskrene pozdrave od Vaše vdane
Mire Dobovšek, upravnice Zavoda za slepo mladino v Ljubljani. P.S.: Pošljite nam, prosimo po možnosti kako svojo foto grafijo in fotografijo Vaših članic!
z GOSPOZAKRAJŠKOVO PO SLOVENIJI
(Ponalis iz "Kmečka žena")
Pred kratkim je imela AFŽ Slovenije prijetnega gosta, gospo Zakrajškovo iz ameriškega mesta Clevelanda, kjer živi 65,-000 Slovencev. Gospa Zakraj-šek je ameriška Slovenka in je glavna tajnica slovenske ženske organizacije "Naprednih Slovenk". Že samo ime te organizacije nam pove, da je napredna ženska organizacija, ki se je med vojno in po vojni izkazala z marsikatero nabiralno akcijo za staro domovino, Slovenijo. Slepim otrokom v Ljubljani so poslale potrebna očala, zdaj zbirajo sredstva za večje število orglic za dom slepih otrok, poslale so tudi že nekaj zdravil, in podobno.
Gospa Zakrajškova je prišla v Jugoslavijo fiia povabilo AFŽ Jugoslavije. Čeprav je bila sedaj prvič v svoji stari domovini, nam vendar ni popolnoma nov človek. Poznamo jo iz II. Kongresa Mednarodne demokratične federacije žena lani v Budimpešti, kjer je bila med delegatinjami ameriških žena jugoslovanskega porekla. Poznamo jo kot pisca člankov in poročil na ženski strani naprednega slovenskega ameriškega lista "Enakopravnost". Gospa Zakrajškova je ameriškim Slovenkam po svojem povratku iz Budimpešte natančno razložila, kako so v Budimpešti ravnali z našo delegacijo, kar je ona obsojala. ^aj so ji celo to zamerili, da je govorila z nami, s svojimi rojakinjami, od katerih je hotela zvedeti resnico o Jugoslaviji! Že lani je hotela potovati v Jugoslavijo, pa ji niso dali dovoljenja. Šele letos se ji je to posrečilo in prišla je, da si ogleda, kaj je od vsega tistega, kar govorijo' o nas, resnica in kaj laž. Sama mi je takrat v Budimpešti rekla. "Na lastne oči hoče^n videti in na lastna ušesa slišati, kako je v Jugoslaviji." In prav Vesela je bila, ko smo ji že lani potrdili njeno mnenje o Jugoslaviji. Še prav posebno pa je bila vesela naše resnice letos, ko je sama prišla sem in si ogledala našo graditev socializma na kraju samem, v naši oklevetani deželi.
Gospa Zakrajškova je bila v Beogradu, v Zagrebu, v Sarajevu, ogledala si je graditev Novega Beograda, nekaj zadrug v Srbiji, govorila je z musliman-kami, videla razne otroške ustanove v Zagrebu itd. Pri nas je hotela ostati dalj časa, ker je pač Slovenka in jo je njena ožja domovina najbolj zanimala. Morala pa je tudi opraviti vrsto privatnih obiskov, kajti ne zgodi se večkrat, da potuje kdo iz Amerike v domovino in razni znanci so jo naprosili, da izroči njihovim tukajšnjim sorodnikom pozdrave in majhna darilca.
Kakor je sama povedala, ji je bilo po vsej Jugoslaviji všeč, najbolj seveda v Sloveniji in na Štajerskem. Zakrajškova je namreč po materi domačinka iz Ribnice na Pohorju in peljali
smo jo tudi tja. Kakšno presenečenje je bilo za pohorsko vas, da so dobili gosta iz Amerike! Skoro vsa vas je prišla skupaj, ker so mnogi poznali še njeno mater kot dekle. Spraševanja ni bilo ne konca ne kraja. Rib-ničani so jo spraševali po njenih sorodnikih, ona pa se je živo zanimala za svoje sorodnike v tej vasici, ki ima bogate spomine na čase narodno-osvo-bodilne borbe. Spraševala jih je tudi, kako žive danes, in povedali so ji, da bi bilo vse dobro, ko bi nam pustila Sovjetska zveza in drugi, da si gradimo državo po svoji volji, da nam sicer še marsikaj manjka, pa da bomo tudi to imeli, samo pri miru naj nas puste! In vojne naj nikar ne skuhajo, da imamo vojne do grla dovolj! Gospa Zakrajškova jim je povedala, da si tudi ameriško delovno ljudstvo nikakor ne želi vojne.
Pripovedovala j e zbranim, med katerimi je bila tudi predsednica ribniškega Rdečega križa in vaška sekretarka AFŽ, da je v Bosni vprašala musli-manke, kaj pravijo njihovi možje, ker so odvrgle feredže in se uče pisati in brati ter voditi državo, da so članice in sekretarke ljudskih odborov, odborov množičnih organizacij, da so predsednice zadrug in podobno. Pa je prejela odgovor, ki ji je bil silno všeč. "če smo se lahko borile z orožjem proti okupatorju," so ji rekle musli-manke, "lahko sedaj sodelujemo tudi v upravi države!"
V Mariboru si je gospa Zakrajškova ogledala nekaj otroških ustanov. Najbolj všeč so ji bile jasli v Aškerčevi ulici, ki jih upravlja MLO Maribor. Pokazali pa smo ji tudi jasli v Tekstilni tovarni, ki niso tako odlične kakor one v Aškerčevi ulici. V teh jaslih namreč še primanjkuje delovne sile. Nismo imeli namena, pokazati ji samo najboljše, kar imamo. Naj vidi tudi naše težave, da bo lahko povedala našim ameriškim rojakom, s kakšnimi napori gradimo socializem. Navdušena je bila nad veliko kmetijsko šolo v Mariboru, kjer se učijo naši mladinci umnega kmetijstva, kjer dobe osnove za zadružništvo. Mladinski sindikat te šole ji je daroval primerek svojega najboljšega vinskega izdelka. Ni ga mogla dovolj prehvaliti, in rekla je, zakaj ne pošilja naša država tega izvrstnega vina tudi njim. Povedali smo ji, da je po našem vinu veliko spraševanje na svetovnem trgu.
Končno smo jo peljali prav na mejo, v kmetijsko zadrugo Št. Jurij ob Pesnici. Tam so jo pričakali s cvetjem; pozdravila jo je predsednica zadruge, sekretarka vaške OF, sekretarka AFŽ, predstavnik KP in mladinka. V prisrčnem razgovoru na sedežu zadruge, kjer so bile navzoče tudi brigadirke in brigadirji, ki so ^e vrnili z dela, je gospa Zakrajškova spoznala ustroj naših zadrug, pa tudi na-
pore in žilavo vztrajnost naših zadružnikov, da si izboljšajo svoje življenje in dajo delavcu v tovarni čim več kmetijskih izdelkov. Spoznala je tudi tu, v tej obmejni zadrugi, da nikakor ni res, da bi se pri nas krepili kulaki; saj je predsednica zadruge bivša viničarka in tudi v zadružnem odboru so taki ljudje, ki nimajo ne vzroka ne želje, da bi dajali kulakom potu-ho. Po razgovoru so zadružniki zapeli in na svoje začudenje smo videli, da zna gospa Zakrajškova prav vse naše narodne pesmi. Povedala je, da jih v Ameriki silno radi pojo — slovenska pesem je močan spomin na staro domovino!
Ko smo se poslavljali od te obmejne zadruge — slovo je bilo kar težko — je zadružni šofer naslovil nanjo par besed, ki so mu kar vrele iz srca. Naj pove ameriškim rojakom, je dejal, da se tu borimo za resnico, da ne bomo nikdar dovolili, da bi nas kdo motil pri graditvi socializma, niti od vzhoda niti zahoda, da bo naša resnica enkrat zmagala in da naj nikar ne pozabi povedati tudi to, da ne bomo nikdar pustili našega ljubega Tita!
Ko smo se v Ljubljani, poslavljali od nje, smo jo vpraš^i-li, kaj je napravilo nanjo največji vtis. Odgovorila je, da se čudi vsemu našemu delu pri tako skromnih sredstvih, da je videla na lastne oči, koliko se pri nas gradi, da je naše ljudstvo sposobno graditi socializem, da pa jo je najbolj presenetila skrb naše države za otroka. Rekla je, da v Ameriki ni-mdjo ne jasli ne domov igre in dela ne otroških restavracij. Izrazila' je svoje začudenje nad tem, da pri nas ni brezposelnih — pri njih v Ameriki raste število brezposelnih. Obljubila nam je, da bo vse to, kar je videla, povedala svojim rojakom onkraj morja. Želela nam je srečo in uspeha pri izgradnji socializma, izrazila svoje prepričanje, da je jugoslovansko ljudstvo s svojim vodstvom trden in odločen borec za mir. Končno nas je presenetila z obljubo, da pride še prihodnje leto, in to ne sama, temveč da pripelje s seboj večje število slovenskih Američank z družinami, da bodo tudi drugi videli, kaj se dogaja v njihovi stari domovini. Povedala jim bo tudi, je rekla, da jim ne bo treba jemati hrane s seboj, kakor so ji nekateri svetovali pred njenim odhodom iz Amerike, češ, da je pri nas lakota.
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje z 2. strani) vija socializem. Seveda so nam povedale, da delajo v poteku tega razvoja številne napake, toda da se morejo edino skozi te napake učiti in napake popravljati. Želele so, da obiščemo semenj in vidimo sadove njih dela in žrtev.
Tako smo se torej peljale na semenjske prostore, kjer smo se takoj ob vstopu ustavile in si ogledale spominsko ploščo v čast prvih jugoslovanskih borcev. Takoj ob vstopu smo tudi zagledale ogromen doprsni kip Tita, v ozadju katerega je bila drapirana jugoslovanska zastava. Okrog in okrog kipa so bili položeni venci rož. Stale smo v vrsti, da pridemo v paviljon in vzelo nas je celo popoldne, predno smo mogle obiskati številne razstave krasnih ročnih del — čipk, preprog, lesorezov, keramik, itd., iz sleherne ljud ske republike — Slovenije, Hrvatske, Srbije, Macedonije, Bosne, Hercegovine in Crnogore.
Toda za Jugoslovane je bila najvažnejša in najbolj zanimiva razstava težke industrije. Ta oddelek je bil tako natrpan ljudstva, da niste mogli skozi brez prerivanja. Ce hočemo razumeti, zakaj toliko zanimanje.
Progresivne Slovenke Amerike
Progressive Slovene Women of America
Ustanovljene dne 4. februarja, 1934.
Inlcorporirane dne 27. junija, 1938.
žena. Izkoristi pridobljeno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI STAK V CI.EVELANDU, OHIO
GLAVNI ODBOR — SUPREME BOARD MEMBERS IZVRŠEVALNI ODBOR:
PREDSEDNICA------Cecilija Subelj, 1107 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio
I.	PODPREDSEDNICA — May Cichon, 19300 Arrowhead Ave., Cleveland 19, O.
II.	PODPREDSEDNICA _•____Frances Vider, 2606 S. Avers Ave., Chicago, 111.
III.	PODPREDSEDNICA----------- Mirni Pavcic, Box 125, Strabane, Pa.
TAJNICA________Josie Zakrajsek, 4332 W. 52nd St.. Cleveland 9, Ohio
BLAGAJNICARKA UREDNICA _
ZAPISNIKARICA
Joyce Plemel, 1174 E. 74th Sreet, Cleveland 3, Ohio -----Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio
Frances Gorshe, 1116 E. 72nd Street, Cleveland 3, Ohio
NADZORNI ODBOR; Predsednica: Mary Vidmar, 328 Boyer St., Johnstown, Pa.
Mary Andres, 5609 North Parkside, Chicago 30, Illinois Marie Zakrajsek, 1038 Addison Road, Cleveland 3, Ohio Ivanka Shiffrer, 795 East 88th Street, Cleveland, Ohio Sopliie Subel, 378 East 161 Street, Cleveland 10, Ohio PROSVETNI ODBOR: Predsednica: Vida Shiffrer, 795 E. 88 St., Cleveland, O.
Josephine Petrich, 6617 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio Mildred Bradach, 17822 Dillewood Road, Cleveland, Ohio Theresa Gor jane, 16118 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio Nezika Kalan, 1007 East 74th Street, Cleveland 3, Ohio
TAJNICE KROŽKOV — CIRCLE SECRETARIES
1—Mary	Vidrich__
2—Mary	Bozich _____
3—Frances	Julylia
7—Mildred.	Bradač
8—Mary	Musich _
9—Frances	Stark
10—Mary Cerv _
12—Mary Stih _______
. 15718 Grovewood Avenue, Cleveland 10, Ohio
__ 1222 East 172nd Street, Cleveland 19, Ohio
_ 832 East 209th Street, Euclid 19, Ohio
_ 17822 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio
1917 So. 72nd Street, West Allis 14, Wisconsin _ 4350 No. Leavitt Street, Chicago 18. Illinois ___Box 132, Tire Hill, Pennsylvania
13—Sophie Simonich_____
15—Christine	Nadvesnik
16—Ivana	Krulz________
17—Anne	Spiller___L___
18—Mary	Dermotta ________
1524 Georgia Avenue, Sheboygan, Wisconsin
_______2611 Mill Street, Aliquippa, Pennsylvania
_ 251 East 1st Street, Ogelesby. Illinois
...............Box 145, Strabane, Pennsylvania
3979 Rondall Avenue, St. Louis, Missouri __ 254 S, Howard Avenue, Salem, Ohio
moramo vedeti, da je bila stara Jugoslavija v prvi vrsti poljedelska dežela, ki je imela le sem in tja kako lahko industrijo, toda v tej novi Jugoslaviji, so ljudje odločili, da če hočejo eksistirati, t. j. živeti, morajo deželo industrijalizirati. Prišli so do zaključka, da je zgradba težke industrije zanje življenske važnosti. In sedaj so bili na tem semnju prvič razstavljeni izdelki tega novega razvoja.
Ko smo šle skozi cele vrste ogromne mašinerije, smo prišle do parne lopate, ki je bila prva te vrste zgrajena v Jugoslaviji z lastnimi delavci. Potem je bil tudi modern železniški spalni voz in vlaki, v katere smo lahko vstopile in kjer smo slišale vse naokoli nas ponosne opazke o doseženih uspehih. Cementni mešalni stroj je bil tudi eden izmed novejših izdelkov na razstavi medtem, ko so smatrali za višek njih uspehov statičen ženerator za hidroelektrič-
no tovarno v Mariboru, katerega je izdelala tovarna Rade Končar v Zagrebu. Istotako so bile razstavljene ogromne turbine, katere izdeluje Litostroj v Ljubljani. Povedali so nam tudi, da bo v kratkem pričela s produkcijo nova tovarna "Ju-govinil", ki bo izdelovala telefonske kable, kavčugaste podplate, dežne plašče, varniš, itd. za splošno prodajo.
V paviljonu Gozdarstva so bila razstavljena razna drevesa, ki rastejo v Jugoslaviji, z razlago' o njih vporabnosti. V Jugoslaviji predstavlja lesna industrija veliko bogastvo in ko se peljete skpzi deželo vidite mnogo smrekovih gozdov. Za Jugoslovane je to eden izmed glavnih eksportov ali izvozov.
Danes se poseka v Jugoslaviji več dreves, kot kdaj preje v njeni zgodovini. Večinoma se izvaža les v zameno za stroje, traktorje, itd.
(Dalje prihodnjič)
1^^
POZDRAV IZ DOMOVINE
Spisala Mara Tavčarjeva v Ljubljani
(Deklamirala Jennie Fatur na proslavi 26. februarja)
V pozdravno pesem roženkravt bi vplela cvet nagelja in zelen rožmarin,
z besedo šopek čez morje poslala,
da z vonjem Vas objel bi tih spomin.
Spomin na zemljo davnih naših dedov, ki zanjo so prelili srčno kri,
spomin na dolga suženjska stoletja,
ko narod tujcu dela in trpi.
In tih spomin objel bi vrh Triglava,
rodu stražarja in slovenskih tal,
zgrozi spomin se na viharje silne,
ki jih v trpljenju narodi je prestal.
Zaključena je težka zgodovina,
Slovenci nove pišemo strani,
bodočnost srečno um in roka vstvarja, iz lastne sile narod jo gradi. •
Pretežke žrtve smo Slovenci dali.
ko vojne nas dosegel je vihar,
v uporni borbi in zmagi nad sovragom zdaj smo svobodne zemlje gospodar.
Te zemlje dih čez morje pesem nese rojakom vsem slovenskih naselbin, sinovi ste in hčere naše zemlje,
na Vas je v bratskih srcih drag spomin.
Povezani ste danes na proslavi,
v tujini zvesta domovine rast,
da delo počastite Progresivne Slovenke to delo, ki je nam v ponos in čast.
Pozdrave srčne vseh žena slovenskih predrage sestre v praznik — jubilej za naroda prosveto in napredek iz domovine kličemo: "Naprej!"
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
27. junija 1950
Izdajanje lisfov na Zapadu dober posel
Na Angleškem so lastniki listov po večini družbe, ki objavljajo svoje bilance kakor ostala kapitalistična podjetja. Izdajanje listov lahko postane pri velikih narodih vsekakor dober posel. Na primer angleška družba "United Newspapers Ltd.," ki izdaja med drugimi listi tudi "Lancshire Evening Pos," bo za lansko leto izplačala kar 20-od-stotno dividendo. Čistega dobička je bilo po odbitku davkov v lanskem letu 543,000 (leta 1948 483,000) funtov.
Plače nameščencev so bile zvišane leta 1947 za 20 %, leta 1948 za 3% in leta 1949 za 7 %. V okviru te družbe posluje druga družba pod imenom "Castle Publishing Company," ki samo tiska božične razglednice in s tem zasluži mnogo denarja.
Znano podjetje "Odhams Press," ki izdaja tudi laburistični list "Daily Herald," je za leto 1949 napovedalo dividendo 20 %, to je 2.5% več kakor za leto 1948. Delniški kapital znaša 846,000 funtov. Kosmati dohodki so znašali lansko leto 15,678,-329, stroški pa 13,474,046 funtov, dobiček torej 2,204,213 funtov; dobiček je bil za 338,168 funtov večji kakor v prejšnjem letu. "Odhams Press" ima 51% delnic 'Daily Heralda," ostalih 49% je v rokah angleških sindikatov "Trade Unions."
Angleška delniška družba "Kemsley Newspapers Ltd." izdaja predvsem tednike, kakor "Sunday Times" (njegov glavni urednik W.W W. Hadly je te dni odstopil pri 84 letih), "The Sunday Sun" (Newcastle), Sunday "Empire News" (Manchester) , ki se tiska v dveh milijonih izvodov; "Sunday Chronicle" (v Londonu in Manchestru), "The Daily Graphic" in "The Sunday Graphic."
V letu 1949 se je dobiček družbe zmanjšal za 398,973 na 1,892,440 funtov, ker je družba nabavila nove tiskarske stroje
HIŠA ZA DVE DRUŽINI SE PRODA.
NAHAJA SE NA
800 E. 99 ST.
5 sob zgoraj, 5 sob spodaj. Vse v najboljšem stanju. Cena zmerna.
Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika
ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave.
za 400,000 funtov. Družba bo izplačala dividendo 12%.
Med angleškimi listi ima najvišjo naklado Beaverbrookov list "Daily Express," ki je te dni praznoval 50-letnico. Beaver-brook je kupil list za 17,500 funtov, medtem ko znaša danes delniška glavnica sedem milijonov funtov. Naklada se je med tem časom dvignila od 300,000 na štiri milijone. Isto podjetje tiska tudi "Evening Standard."
Naklada newyorskih listov
Neodvisni newyorški listi zaostajajo nekoliko za londonskimi glede naklade, vendar tudi njihova naklada stalno raste:
Med tednom Obnedeljah Daily News 2,330,000 4,480,000 Mirror 1,080,000 2,138,000 World Teleg. 400,000 N. Y. Times 544,000 1,161,000 Journal Amer. 588,00 583,000 Herald Trib. 330,000 678,000 P.-B. H. News 366,000 301,000
To je naklada glavnih new-yorških listov v letu 1949 po uradnih podatkih, ki jih je objavil "Editor and Publisher," glasilo ameriških založnikov.
Italija
Splošno Italijani manj čitajo liste kakor drugi narodi. To potrjujejo podatki o potrošnji časopisnega papirja na državljana v posameznih državah: v Zedinje-nih državah pride 33 kilogramov časopisnega papirja na osebo na leto, na Švedskem 18.2, v Švici 9.2, v Britaniji 8, v Belgiji 7.5, v Holandski 7, v Franciji in v Italiji 1.3. Italijanski listi obsegajo navadno štiri do šest strani. V Italiji se tiska 92 dnevnih listov, ki imajo skupno naklado štiri do pet milijonov izvodov dnevno, medtem ko samo naklada newyorških listov-doseže šest
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg.
Michigan Phone 9126 F5
VAŽNO Z A VSE, KI NAMERAVAJO POTOVATI V JUGOSLAVIJO
Glasom najnovejših vesH, bodo Jugoslovanska ambasada in konzuli izdajali lakozvane TURISTOVSKE VIZE, veljavne za bivanje v Jugoslaviji za dobo dveh mesecev. Te vize se bodo izdajale prosilcem, brez da bi bilo treba dolgo čakati na nje. Kdor ima torej namen obiskati staro domovino še v teku prihodnjih mesecih, naj brez nadaljnega vloži prošnjo za ameriški potni list in ko potni list dobi pa za jugoslovansko TURISTOVSKO VIZO.
Tvrdka KOLLANDER bo imela skupno potovanje dne 23. avgusta na največjem parniku QUEEN ELIZABETH in ako se kateri še želi pridružili tej skupini, ki že sedaj šteje 30 potnikov, naj se takoj obrne na:
August Kollander
KOLLANDER je edini slovenski zastopnik v Clevelandu za glavne preko-oceanske a vi jonske linije. Ako torej želite hitro potovati, lahko potujete tudi z avijonom. Dalje prodaja Kollander tudi American Express TRAVELER CHEQUES, ki so najbolj varni in priporočljivi na potovanju. Sploh, kadar imate kake posle s starim krajem, se vedno obrnite na Kollandra, kjer boste dobro in točno postrežem.
milijonov izvodov. Naj navedemo naklado nekaterih največjih italijanskih listov:
Corriere della
Sera	350,000 do 400,000
Stampa 180,000 do 200,000 Corriere de
Informazio 140,000 do 150,000 Gazzete del Popolo	150,000
Messaggero 140,000 Unita	130,000
Gazzettino de Venezia	120,00
Nazionale 120,000 Gazetta dello Sport	100,000
Italia	100,000
Corriere Lom. 90,000 Milano Serra 75,000 Giornale
d'ltalia	60,000
Avanti	50,000
Tempo
di Milano 20,000 Popolo	20,000
Vse kaže, da v Italiji bolj nese izdajanje tednikov. Tako ima tednik "Grand Hotel," ki ga na žalost ženski svet kar požira, okoli en milijon naklade, dalje 'Domenica del Corriere" 600,-000. Precej za temi so romani v časopisnih izdajah, kakor "An-nabella" in "Novelle" po 300,-000, "Eva" 250,000, "Europeo" 150,000 do 200,000, dečji list "Corriere dei Piccoli" 200,000 do 250,000, "Travaso" 50,000 do 60,000 in "MarcAurelio" 30,000 do 40,000. Tednik "II Mondo" ima naklado 300,000 do 40,000.
"Gospodarstvo."
KANDA IMA VELIKO ZUNANJO TRGOVINO
Kot poroča "Foreign Commerce Weekly" je glede zunanje trgovine Kanada tretja na svetu ill to za Zedinjenimi državami in Nizozemsko. Izvoz je lani znašal čez tri milijarde dolarjev, uvoz pa okoli 2.6 milijarde dolarjev. Uvoz iz Zedinjenih držav je znašal 1.8 milijarde dolarjev.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
NAPRODAJ
NA
KILDEER AVE.
BLIZU EAST 185th STREET Lepa zidana hiša s sedmimi prostornimi sobami. Beneški zastori, garaža, lepa lota, To je zelo dober nakup.
Za podrobnosti se oglasite pri
EDWARD KOVAČ
REAL ESTATE 960 East 185th Street
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E. 185 Si., KE 1-5030
ZMANJŠANJE PROIZVODNJE UMETNE SVILE V ŠVICI
švicarsko združenje tekstilne industrije je sklenilo letošnjo proizvodnjo umetne svile v primeri z lansko zmanjšati za 25 %, ker se je zmanjšalo povpraševanje v inozemstvu, kar je posledica uvoznih omejitev. Švicarski izvoz tkanin iz naravne in umetne svile je v marcu dosegel 9.6 milijona švicarskih frankov, v aprilu pa je padel na 6 milijonov frankov.
ANGLEŠKI NAČRT ZA EVAKUACIJO OTROK
Londonski dnevnik "Daily Workers" je objavil vest, ki jo je vlada potrdila, da je bil sestavljen načrt, kako v primeru vojne na najhitrejši način evakuirati iz Londona šest milijonov otrok v starosti od pet do 15 let.
KATERA EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA?
Vsekakor četrta Byrdova eks-pedicija, ki se je pričela leta 1947. To veliko raziskovalno potovanje je štelo že 13 ladij. Med temi so bili led.olomilci, ena letalonosilka, ena ladja cisterna ter ena podmornica. Bilo je 4,500 mož posadke, od teh 400 znanstvenikov.
SLOVENSKA DVOJICA
želi dobiti v najem 3 ali 4 sobe v euclidski naselbini ali okrog East 185th Street.
Pokličite
KE 1-5508
MLAD PAR
želi dobiti stanovanje s 3, 4, ali 5 sobami v Collinwoodu ali Euclidu, ker bo žena zaposlena kot učiteljica v Euclid Hi šoli. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
IV 1-3389
v NAJEM
se odda "cottage" 5 sob; pri jezeru; vse moderno urejeno in z vsemi udobnostmi kot plin, elektrika in najboljša oprema. Kdor želi imeti dobre počitnice, naj se zglasi pri lastniku STROJIN TAVERN, Rt 20, North Madison, Ohio, tel. 2956
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddatie t popravilo xane-sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
iei31 ST. CLAIR AVE.
STAKICH FURNITURE CO.
Quaiity at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
Mary A. Svelek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
i
FAMOUS LONG-WEARING
PLUS TAX SIZE 6.00-16 AND YOUR OLD
1
Other Sizes Also Priced Low!
Hollow-Ground Stainless Steel
ALL-PURPOSE
SLICING KNIFE
•	Full 7'/2-Inch Blade-Hardened, Tempered Steely
•	Holds Edge Longer
•	Rosewood Handle
•	Solid Brass Rivets
REG.
1.00 VALUE
/LIMIT 2 TO A CUSTOMER-' Hurry . . • Hurry . . . The«« Won't Last LongI Only Throubh a Special Purchase Are We Able to Offer this Special Valuel
SAVE . . . SAVE
Reg. $14.95 TWIN TUBS
Piknik
BASKET
Thermos
JUG
Wiener
ROASTING FORK
Electric
FANS
$1.49
19c $4.39
f.
Tilfr
CAR COAT HANGER Get Yours Today!


PRICED LOW easy AA50
TERMS XW _ TOO! ^ #
o 1.1 H P. Four-Cycle Air Cooled Motor
•	Finger-Tip Control For Clutch and Throttle
•	18 Inch Cutting Width
WHIU my LAST!	
2-Cell Flashlight	
	
IT'S A REG. O j	M
$1.00 VALUE # "	lea.
BaHtrles Extra	
Buy one for the home and one for the ear at this sensational price!	
BIG SAVINGS HERE	
Reg. 50c Car WASH SOAP	30c
Regular $7.95 SEAT COVERS	$5.95
Regular $7.95 CAR JACK	$5.95
Reg, 49c BREEZES	19c
Reg. $2.54 TIRE PUMP	$1.98
CENTURY TIRE
SERVICE COMPANY
15300 Waterloo Road KEnmore 1-3536
JOE DOVGAN
Prcžihov Voranc:
A S A S A
(Nadaljevanje)
"Kakor bi nam nek tuji človek govoril iz daljave, smo poslušali očeta, ki nam je povedal, kaj je zvedel na graščini: revir, v katerem je bilo Srotejevo, je iz agrarne reforme sploh' izvzet, zemljo bodo dobili le najemniki v drugih revirjih, toda le hiše in polje, brez enega metra gozda.
Taka je bila resnica in nič drugačna. Izgubili smo sanje, izgubili smo upanje, izgubili smo zemljo, o kateri smo mislili, da je že naša. Ostali bomo še naprej na najemniški niti in bomo morali rajati, kakor bodo drugi živžgali . . . Mojega očeta je to tako potrlo, da se je napil najprej doma, potem pa je odšel v
sosesko, od koder se je vrnil šele drugi dan. Ko se je iztrez-nil, je zastokal:
" 'Ko bi imel kam iti, bi kar šel . .
"Ker pa nismo imeli kam, smo ostali v Srotejevem.
"Minilo je spet eno leto in privadili smo se živeti tako, kakor smo živeli deset let pred sanjami, katere smo morali tako drago plačati. Nekega dne se je oče spet vrnil z graščine in spet smo stali vsi Kramohi okrog njega. Očetov obraz je bil bled, upadel, skoraj brezkrven. Ko je stal sredi sobe, se je zdelo, da ne ve, kaj bi počel; ali naj
odloži klobuk in praznično obleko ali pa naj kar vse skupaj obdrži na sebi, da bo pripravljen na novo pot, katero bo takoj spet treba ubrati. Iz naših oči je gorelo preplašeno vprašanje :
" 'Kaj pa je...T "Minilo je nekaj minut, preden ie oče mogel spraviti iz sebe: " 'Nič ni...'
"Njegov prepadli, hrapavi glas nas je še huje vznemiril. Mati se ni mogla več vzdržati in ga je zoper svojo navado kar vprašala:
" 'Ali je odpovedala ...?' " 'Ne—še huje ..
"Še huje . . .? Naše oči so strmele v očeta, ne da bi strnile, in v njih se je začelo gostiti drit-je (jok).
"'Kaj pa je le...?' Materin glas je bil skoraj proseč.
" 'Polje nam bodo zasadili z lesom . . .'
" 'Polje nam bodo zasadili z lesom—!'
"Kakor velika bolečina je kriknil materin glas pod nizki hišni strop.
" 'Polje nam bodo zasadili z lesom—!' so zavpile naše otroške oči, moje, potem moje sestre Anike, mojih bratov Foltuha, Nacuha in tudi najmlajšega, ko-
maj dve leti starega odtrtega Lukija. Mi starejši smo že dobro vedeli, kaj pomeni polje z lesom zasaditi, a mlajša dva sta se kisala, ker sta videla očeta, mater in nas. To se pravi, odvaditi se kruha, iti od hiše, ko ti še srajca zadaj ven visi, vstajati zjutraj pred svitom in goniti živino na pašo ter se vračati s krvavimi nogami. To se pravi, nikdar poznati lepo, toplo besedo, nikdar izgovarjati besedo oče ali mati, temveč namesto tega ponavljati: gospodar in gospodinja . . .
"Oče je ves siromašen in pobit stal sredi nas, njegovo srce
je bilo tako prazno in posus .
da ga ni moglo nič več Zato se je ozrl v mater. se je pripetilo kaj posebno kega, česar si ni znal sam r žiti, se je vedno obračal v ^ mater in pri njej tiho isUa moči. Toda to pot je v očeh zaman stikal za bodri _ iz njih je sijala ena sama ve skrb:
" 'Kako bomo pa živeli, ce bodo polje vzeli . . .?'
(Dalje prihodnjič)

V "Enakopravnosti _ g
ledno sveže dnevne novic^^ dogodkih po svetu in dornO'