ui gkMWW andw penolt No. 728) •■Her. S« flh Ad of OdoEw §, ltl7, oa 10« «t Um Port Offie* of Ckvelmrn#, Oklo. By ordw of the Presldeat, A. 9. Bariooa, Portmaatir GiW. the ONLY ILOVENIAN DAILY YORK AND CHICAGO ^lUM TO REACH 180.000 IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDI. VISIBLE WnH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." V. py 3C7 CLEVELAND, 0., SREDA (WEDNESDAY) MAY 17th, 1922. ŠT. (NO.) 114, Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. IE PRESENEČENA NAD AMEf lOtOTVin POVABIIA alsn z gotovostjo pričakovali, da ifat vdeleži haške konference. ^ pni^^sko casopis.ie dolži ameriške-da je podal napačne in- 'etico i- — Ameriška zavrnitev povabila na iva]^' ' sniti prihodnji mesec v Hagu, je ^ tukajšnje zborovalee kot curek mrzle vode D: lea" 'tu. '3?ieg . itrgjji so vsi tukajšnji časopisi prinesli na 'a z velikimi naslovi, javljajoč, da je ,1 i r^abilo ejn _ sprejela, kar je vzbudilo v angleških in ivijjt* zelo viso'ka upanja. Lahko si je torej ei2j,QV.^^^Š6n je bil učinek, ko je poslanik Child lasojjj . odgovor državnega tajnika Hughesa. lik italijanskega časopisja se je ameriški Shgj, fi^oči mudil pri italijanskem zunanjem mi-^0 ter mu povedal, da bo Amerika sprejela avenii pogoji, in sicer, prvič, pod pogojem, da igig , ®^ence ne sklene nobena separatna pogod-Daj ®®oeitve haške konference ne bodo končne, žpri^o 0(^ločitev prepustilo posameznim vladam. g oljufij. k S\i h ■ ®J®tva, da je načrt za konferenco v Hagu i^ogoja; je bil povsem naraven zaključek, 2 povabilo zavezniških sil sprejela, ^ečer je načelnik italijanskega publicitetnega ^ sebi italijanske časnikarske poročevalce, 10 [Pozvjji ^ila vzpričo izjave poslanika Childa spre-ameriške vlade lah^ko smatra gotovim. *Je,4a9 l^favi ^ Child sinoči mudil pri Schanzerju. K. . ' da je le dejal, da brAz Omenjenih dveh po- gotovo ne bi sprejela povabila, in izjaVlja, Amerika povabilo gotovo spreje-Konference v Hagu vključuje omenjena dva Profit! parobrodnih interesov. h hi. ''e ]^aravno je, da se Child zelo slabo počuti vsled d, ?'®<1 ki je nastala vsled njegove izjave, in %pi^j katere naperjajo napram njemu italijan se ie vseskozi globoko zanimal za raz- Washington, 16. rnaja. — Senatna zbornica je dane i sprejela predlogo poslanske zbornice, ki (]o'očn, da se dovoli v^'ic'i-t:;: departrtientu dodatiis avota $500 000 za % .isekucijc e-Ijufij v zve zi z vojnimi kontrakti. Zdaj potrebuje predlaga le še predsednikovega po'dpisa. Predloga je bila s,pfejet^ brez posetonelga razmotrivanja ali opo zicije. V teku so priprave, da se organi Zlije poseben oddelek jus-tičneiga deipartmenta, ki bo imel v rokah prosekucijo goljufij v zvezi z vojnimi kontrakti. Včeraj se je senator Smoot razgovarjal s predsednikom radi bonusa, in kot ge izjavlja danes, slednji še ni spremenil svojega stališča, češ; 'd.a zveizna blagajna sedaj ni dovolj močna,- da bi se izplačalo bivšim vojakom nagra. do za njih slui&beno do!bo. - n--——. IZ CIKAŠKE UNIJSKE VOJNE Chicago,' 16. maja. — Policija izjavlja, da je voznik avtomdbi-la, v katerem s'o se nahajali m oš ki, ki so ustrelili zadnji teden dva policaja, izpovedal, in da so kot Dosleldica na slefdu aktualnih morilcev. Lastnik avtomplbila se piše John Miller, in policija .tč prijela tudi njegovo ženo. n . i — PORAZ LLOYD GEORGEA V PARLAMENTU. London, 16. maja. — Danes je bla v poslanski zbornici poražena nelka predloga, ki jo je vlo žila vlada. Predloga sama na sebi ni važna, vendar pa se misli, da poraiz iste lahko prinese re-silgnacijo Lloyid Georgeovega kabineta. EKSPERT IZPRIČUJE, DA SO NAPRAVILI NA MILIJONE PROFITA, SEDAJ PA HOČE JO šE VLADNO PODPORO. Washington, 16. maja. — Phi. lip Manson, pardbrodni ekspert iz New Yorlca, je danes izpričeval pred skupnim oidsekom dbeh zbornic z oij-om na predloigo, katere namen je dati paroibrodnim interesom iposelbi\e privile(?l.te In preidipravice. Manson je izjavil, rta so las-t-niki parriikov že tekom vojne na pravili tako ogromne profite. so se izplačale njih ladje, so jim poleig tega ostali še (precejšni (preostanki. Izjavil je, da je zahteva iparcibrodnih lastnikov, ki bi radi, da bi sedaj ,pla-■čali vladi za parnike toliko, Kot so vredni sedaj, in ne toliko kot so bili vredni ob nakupu, vsake uit)ravi!Čeno&ti. Šerif Chafiii na izpri-čevanju. JE BIL PRISILJEN PRIZNATI, DA SO OPERATORJI ABSOLUTNI VLADARJI V RUDARSKIH NASELBINAH. ' % If " Številne pogovore z vodilnimi ^ k <1^ j Nekateri izkušeni opazovalci so te gg ^ ^ svojem zanimanju šel celo dalje kot pa bi v poštev dejstvo, da je navzoč le kot P Ofi % 'Otni, tla ^oto so danes razmotrivale posamezne dele- OVi sije 7^ bo najbrže pretresalo na seji politič-aijj" možno je, da se bo sklenilo poslati odgo-') Še zavrnitev povabilo, toda kakšen bo ta FRANCIJA POVEČA MORNARICO. "American Gulf and West Indies Steamshiip Co.", katere glav niča znaša $28,000,000, in ki kon trolira še 24 manjših parobrodnih družib, je izza'1915 napravila $29,000,000 čisteigj profita, pri čemur pa še niso všteti profiti podrejenih družb, kar pomeni en milijon več kot pa znaša celotna kapitalizacija. "Številne sparcf^rodne,- dvužb-a so napratvile o'semkrat toliko pro fitov, kot pa jih so stale ladje," je dejal Manmon. in je kot dokaz navedel dividende, ki so izplačevale druSibe in pa preostanV:? O ........... — So gotove vrste kotli in fornezi^ ki niso delani v soglasju s proti-dimno ordinanco in proti izdelovalcem istih se ir.isli v kratkem nastopiti. Dimniški komisar \V D. Filkins je sklical za danes Dopoldne posebno se'o na kateri se bo razmotrivalo. kako spremeniti dimno ordinanco, da bo uspešna. Pričakuje se, da bodo pod- Pariz, 16. maja. — Francija 'bo v prihodnjem letu potrošila 325,000,000 frankov za mornarico kot pa v tekoc&m letu. Financ j pirale Filkinsa ženske pri Wo-ni minister je budget za leto men's City Club in razno druge 1923 danes objavil.__! organizacije. Se 3e Jasno. Poty • tu govorilo, si bo Rusija prizadevala kater navaja ameriška nOta. Cičerin se Na današnji seji politične komisije so bili predloženi Rusom načrti zavezniških sil za haško konferenco. Cičerin je nato stavil več vprašanj, med drugim tudi, zakaj se izključuje Nemčijo. J ---------------j Lloyd George je odvrnil, da zato, ker je sklenila se- 'u bodo Rusi poskusili dobiti na konferen-jparatno pogodbo z Rusijo. Cičerin je nato vprašal, če p.e ^^"Sače pa da bodo vsa pogajanja pre-jbo izključilo tudi Poljsko, ki je tudi sklenila separatno ^ ^azaj v Moskvo. _ _ [pogodbo z Rusijo. Lloyd George je odvrnil, da ne, nakar pj, pričakovalo, da bodo odgovorili na Lloyd je Cičerin pristavil, da se Nemčijo hoče očividno kazrio-J <4 glede konference v Hagu, toda so pro- vati radi rapaliske pogodbe. Nato ni dobil nikakega od- • odloga še predno je bil znan ameriški od ./^0 Charles Town, W. Va., IG. maja. — "Velika bomba'' prose-kucije V obravnavi Bill Bliizzar-da, ki je dMožen izdajstva- v zvezi z rudarskim pohodom preteklega leta, je eksplodirala, in obravnava se naigiba k svojemu kcMicu. Ta "ibomiba", namreč šerit 'Don Ghafin, proseikucija se ni izkazala tako močna, kot so morda računali podjetniški interesi. Don Chafin je bil namreč tekom naVskrižnelgia izpra'Seivanja oA strani rudarskih 'odvetnikov prisiljen pri'znati, dai operatorji plačujejo 25 deputijev izmed 32, ki @e nahajajo pod njegovo oblastjo, in da se tudi učitelji jav-jnih sol kot tudi duhovni in pri-dilgiarji nahajajo na plačiliji listini premogarskih baronov. Danes sta izpričevala za pro-sekucijo tudi sitotnik Brokus In pa jpalkovnik Eubanks. I E. C. Townsend, odvetnik za obtožene rudarje, se je izrazil, da se bo zaključilo oibramibo v te)ku enega tedna, ako ne naleti na kake nepričakovane zapreke. Za pomoč v W. Va. New York, 16, maja. — Tu se ie pji-ičelo z veliko k,a-m,F,vn'jo. da se ipomaga zatiranim ^rudarjem v Weist Virginiji. Obdržujejo se številna predavanja, in poibira prisipevke za gladujoče družine rudarjev, ki že nad leto dni žive v 'šotorih, trtpeč vsled naravnih neprilik in pomanjkanja živeža. Elfsalbetb Green, blaga j niča rešilnega komiteja za ,pom'oč west-viilginskim rudarjem, je priv^-la v New York dve westvirgin-ske ženske in tri otroke, da ljud strvo vidi, kakšni so rezultati ipod jeltniške tiranije. Vise kaže, da se je javno mnenje New Yorka pričelo zanimati za ta predavanja v prilog west-virginskim rudarjem. Prvi apel za pomoč je bil napravljen v cerkvi Vnebovzetja, zdaj pa slede tudi o'stale cenkve in sinagoge. Dr. Stephen Wise, judovski duhoven, je v govoru o razmerju cei-kve in radikalcev izjavil, da je predlog, da se pošlje v West Virginijo znanega prifrknjenca Billy Snndeyja, da pridiga doktrino zaldovoljistva, prostitucija cerkve. Železničarji za priznanje Rusije. RESOLUCIJA IZJAVLJA, DA JE SJBDANJI INDUSTRI-JALNI POLOŽAJ AMERIKE POSLEDICA NE PR I ZNA-NJA RUSIJE. Houston, Tex., 16. maja. — Na konvenciji železniških kurja, čev in strojnikov je bila danes predložena in izročena posebnega oidseka resolucija, v kateri se zaMeva od washingtonske vlade, da prizna sovjetsko Rusijo in priredi Vse potrebno, da se odpre trgovina med Aitneriko in Ru sij o. Resolucija itzjavJja, da je indu strijalno stanje Amerike tako. da jfi na milijone mož in žensk brez dela, kar povzroča veliko ne mirnost v socijalnem oziru in splolšno trpljenje med delavskimi sloji; da je to stanje odgovorno za padanje delavskih plač, daljšanje del'ovnih ur ter zatiranje organiziranega delavstva; da Rusija potrebuje tovarniške in poljedeliske produkte, in da je sedanja industrijalna depresija v Zedinjenih drižavah posledica ne potrebne ekonomske blokade med to deželo in Rusijo. --o-.- 1? pokaže kake znake,> da je pripravljena , '^^®kini pogojem tedaj bodo najbrže zavezniki ^ vlado še eno noto, ponavljajoč pova- i«S" HpM neuspeh genovske konference s projek-konferenco v Hagu. Na drugi strani pa je jv.., a nota je Lloyd Georgea precej potrla, kajti n.':%^konf, govor y veliko zadovoljstvo Franciji, ki opo- % ? % ®rika zavzema napram Rusiji isto stališče ... g^ia. nota pravilna v zaključku, da bi se ^agu morala boriti z istimi teškočami kot je preko dvoma resnično. Toda »Dr note je ta, da se opira v svojem sta-Rusiji na rusko noto od 11. maja. V ome- obljubili umakniti svoje odškodninske I predvojne dolgove, in sicer v upanju, %%%%! ^ ^0 so videli, da posojila ne dobe, so •3'-. principe, ki so označeni v noti, katori iia-^%hes. govora. "Cičerin je nato zahteval, da se beseda "dolg" v načrtu spremeni v "kredit", toda se ga ni upoštevalo. Nato je vprašal, če bo haška konferenca dala Rusiji posojila in "de jure" priznanje. Lloyd Geoi-ge je odvrnil, da naj počaka in vidi. Cičerin je nato nasprotoval izberi Haga, ker je Holandefka sovražna boljševiški vladi. Lloyd George je nato odvrnil, da si bo konferenca, če treba, poiskala kako drugo mesto. Francozi bi očividno radi, da bi se konferenca nemudoma zaključila Barthou je predlagal Lloyd Georgeu, da .-e pošlje na Ruse zahtevo, da podaje .dcfinitiven odgovor (flede načrta za haško konferenco že v četrtek, v petek" pa da naj bi se konferenca zaWjucila. I^loyd George je izrazil mnenje, da se mora Rusom dovoliti več časa, Schan-zer pa je izjavil, da se konference ne more zaključiti na petek, ker bi praznoverno italijansko ljudstvo zaključek na petek smatralo za dokaz slabe sreče. V angleških krogih se govori, da se bo konferenca zaključila v soboto ali pa v pondeljek. V francoskih krogih se odprto izjavlja, da je ameriška nota ubila celotni načrt za konferenco v Hagu. Dr. Wiise se je izjavil, da ako se Billy Sunday v resnici poda na pridigarsko turo po West Vir giniji, tedaj da bo on skrbel, da bodo odšli tja tudi pošteni duhov ni in poVedaHi svojo naziranje o položaju v West Virginiji. "Mi bomo povedali ljudem res nico," je dejal dr. Wise, ''namreč da ni Ibožija volja, da trpijo krivico in lakoto, temveč ravno nasprotno, da se je za pravico treba vedno ipoganjati." Med delegacijo westvir^inskih rudarjev v New Yorku je tudi Lawrence Dwyer, On je obtožen "izdajstva", in to samo vsled tega, ker je pred nekaj meseci popeljal nekaj rudarskih družin k predsedniku Hardingu in ga pro sil, da pomaga nesrečnim žrtvam podjetniške tiranije. -O-- — Datovi za Jos. Gogala. Sledeči rojaki so darovali v pomoč slepemu rojaku Jos. Gogala: Jos. Kunčič, $6,00; po dolarju eo darovali: Mrs, Zele, M. Klemen, F Skerjanc, .|. Npvak, t. Perkb, J. Saje, in F. Wertacnik: A. Prek, 60c; Mr. Strausj 25c, V blagu so darovali: J, Kmet, W, Plesec, W. Slovenska Del, Zadruga, J. Grdi-na, J. Sepec, Miss Zalar, S. Ur-bas, L, Pire, F, Ažman, A. Smo-lej, Kerišč, J, Bajec, J, Bohinc, Widergar, J. Mulc^ F, Gorršek, J, Zupane, A. Gubane, J. Aljan-čič. Miss Balis, Mis Lampe, Skupno s preostankom veselice torej $79.23, Za odbor, Miss Poznik, J. Perko in J. Kunčič, Lepa hvala vsem rojakom, ki ste kaj pripomogli do te svote. Hvala tudi godcema, ki sta tako malo računala, — LJubavno razmerje med 231etno Miss Susan Rickey, stann-jočo v Y, W, C, A in med 271et-nim Walter j em K. Fifieldom, ki stanuje v Y. M, Ci, A, seje skoro končalo sinoči v tragediji. Tekom večera sta 3e vozila okrog z avtomobilom, nakar je spremil fant dekle do vrat zavoda. Malo kasneje je poklical po telefonu ter nar'očiI oskrbnici, naj nekaj sporoči Miss Richey. Ko je šla ta v ! dekličino sobo, jo je našla sto-kajočo v sobi, Zavžila je namreč strup. Bila je nemudoma odpeljana v bolnišnico. Njeno stanje je zelo kritično. Policija pravi, da se jo Slo dekle zastrupiti vsled prepira z Fifieldom, on pa pravi, da je za njeno dejanje odgovorna nervoznost. Miss Richey je prišla v Cleveland pred enim letom iz Franklin, Pa, Uposljena je pri Union Trust Co, Fifield je prodajalec pri Haughton Elevator Co. in je prišel iz Cbicage, Seznanila sta se na nekem plesu, od Y, W, C, A, — Eno leto nazaj, ko so se sklepale delavne pogodbe za pretežki o letOp je prišlo do spora med kamnoseki in en del delavcev si je ustanovil samostojno unijo. AMERIKA JE ODVISNA OD EVROPE TRGOVSKA ZBORNICA ZEDI-NJENIH DRŽAV PRIZNAVA DA JE NORMALNOST V A-MERIKI NEMOGOČA, AKO SE NE UREDE RAZMERE V EVROPI. Washington;!'' 16. maja, — Po-vratek k normalnim trgovskim in indu^trijainim razmeram v Ze idinjepih državah je nemogoč forez restoračije političnih, trgovskih in industrijalnih odncšajev v E-vropi. To mnenje izražajo vsi vo dilni trgovski in industrijalni vo ditelji Zedinjenih držav in Anglije v igovprih, ki so jih abdrža-vali danes, ko se je tu otvovilo letno zboroVanje trgovske zbornice Zedinjenih Di-ža ^ n^si govorniki so povdarjali resnost posledic, ki ga ima neurejeno evropsko gospcsclarjko živ Ijenje na industrijalni in trgovski po'ožaj Amerike, Na otvoritveni seji so govorili Jo's, Defrees, predsednik trgovske zbornice Zedinjenih Držav, Arthur Balfour, podpredsednik ai^gMke trgovske zveze, Herbert H'oover, trgovski tajnik Zedinjenih držav, in Jame^ R. Howard, ,predsednik ameriškega poljede.'skege- rr.ida. — Poročno dovoljenje sta do- bila Andy Matko, 31, 9708 Reno Ave. in May Kutin, 3769 E. 93 St Čestitamo I Letos se je pa ta spor poravnal in vsi kamnoseki likupai so podpisali z delodajalci bodočo delovno pogodbo. Dosadaj so bili plačani po $f'.04 od ure. odslej bodo dobivali pa po $1.10. — Razorožitvena konfcrenca J i k^os svoji nalogi in narodi, gledajo eden ns drugega Se vedno z isto sovražnostjo kot nekdaj. To prizna danes vsak. Tako se je ustanovila "World Alliance for International Friendship Thru the Church" ali po nase, svetovna zveza za mednarodno prijateljstvo potom cerkve. Ta zveza bo delovala sirom sveta za ustanovitev mednarodnega sodišča, pred ka-tei^o naj bi prišel vsak spor predno prime klaka dežela za orožje. Ravno sedaj ima zveza tukaj svojo konvencijo. George Wickers-ham iz New Yorka, bivši justični tajnik Združenih držav pravi, da se je priglasilo za to sodišče SI narodnosti, toda Združene države stojijo na strani. Konvencija bri tudi odredila, da se prične z akcijo za ohranitev izobrazbe ter da se prične / delom, da se razvije čustvo mednarodnosti tako v veri kot v izobrazbi. Moderna izobrazba je po mnenju Rev^ Lin-ley V_ Gordona popolnoma propadla. Iskazala se je neuspešna v NeimčJji, Angliji in 'tukaj. Najbolj izobražene države so bile prve, ki so skočile ena drugi za vrat. Tniko S3 je izjavil omenjeni duhoven. Dalje je rekel: ''Denar ima preveliko kontrolo nad ' našimi višjimi izobraževalnimi sistemi. Mi moramo r'azviti mednarodne moške in ženske — to je moške in ženske, ki bodo 'boljše pojmovali in razumevali teškoče drugih narodov — ne pa moške in ženske, ki mislijo le na svojo deželo. Vera je propadla in se Izi kazala neuspešna, ker so se narodi z najvišjimi katedralami in zvoniki najprvo zapletli v to strašno vojno. Mi moramo storiti nekaj da boljše organiziramo ljudstvo^ kajti če vstvarimo solidno falango, naredimo lahko vojno nemogočo." — Uslužbenci pocestne železnice, t. j. motorsmani in sprevodniki, so končam konca odgrlasb* vali, da sprejmejo rajši lO-od-stotno znižanje ;pla^, kot pa da dajo vprašanje glede odprte al! zaprte delavnice na razmotnva-nje razsodnega odbora. SH; A, \T v " ------ issued every day except sundays and holidays izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "ENAKOPRAVNOST" ___ ■ .. JI -L -I ■■ - MAY Owned m«d Published by; THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B'^aine— Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. subscription rates: By Cmyrler .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland. Collinwood. Newbureh by mail..i....l year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States......................1 year S1.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.0(> Rarope and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 _posamezna številka a.__single copy 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriiko-Jugoslovansk« Tiskovna Družba. »418 st. CLAIR AVE. Primcfton 55L 8418 st. CLAIR AVE Za vsebino cglagov ni odgovorno ne uredništvo. ■« noravništvo. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MAY 17th, 1922. NAJVIŠJE SODIŠČE IN OTROŠKO DELO. Najvišje sodišče Zedinjenih držav je predvčerajšnjim odločilo, da je zakon, ^Ki ga je sprejel kongres Zedinjenih držav pred tremi leti, da prepreči uposljevanje otro'k nežnih let V tovarnah, predilnicah, rudnikih in drugih industrijah, proti-ustaven. Odločitev, ki jo je podal predsednik najvišjega sodišča W. H. Taft, in s katero se je strinjalo tudi vseh ostalih osmih članov najvišjega sodišča, se naslanja na deseti dodatek 'k ustavi Zedinjenih držav, ki je bil sprejet še leta 1791, torej pred 131 leti, in ki se glasi r "Moči, katere ustava me daje vladi Zedinjenih držav, in Icaterih ne prepoveduje posameznim državam, so rezervirane tem državam oziroma ljudstvu," Na podlagi tega nad sto let starega dodatka se je torej sedaj, kot že tudi parkrat preje, odločilo, da so zvezni zakoni, katerih namen je zavirati otroško delo, protiustavni, 'ker jemljejo posameznim državam pravice, katerih po omenjenem ustavnem dodatku ne morejo vzeti. Recimo, da je to resnica, in da vzpričo tega dodatka najvišjemu sodišču ni bilo mogoče drugače odločiti, kot je odločilo, potem pa se vrnimo nazaj k postavi, ki je bila proglašena proiti-ustavna. Saj ta postava pravzaprav otroškega dela ne prepoveduje, temveč nalaga samo 10-procenten davek na vse čiste prihode, ki jih napravljajo take družbe, ki uposlujejo otroke pofl 14. letom oziroma po 16 letom v rudokopih. In ena izmed poglavitnih pravic, Ki jih daje ustava zveznem^i-kon^resu v Washingtonu, Je ta, da nalaga davke. Najvišje sodišče in druga sodišča so podala že nešteto odločitev, ki so 'bile na škodo splošnim ljudskim interesom na podlagi najbolj zamotanih tehničnih razlogov, toda tu, ko se gre ^a iz'koriščanje otrok in za sveti profit, je seveda 10. dodatdk jako dobrodošla pretveza, pod katero je mogoče izkazati novo uslugo plutokrat^kim interesom. Stara zgodba se ponavlja. Mrtve črke, suhoparne te|i-nikalnosti se prinašajo na dan, da se zaduši glas človečan-stva, ter da požrešnemu kapitalu legalno moč jemati oti'o-kom nežnih let priliko do razvoja, šolske izobrazbe in nedolžnega veselja. Tudi v slučaju zasužnjenih črncev so se južni lastniki bombažnih nasadov sklicevali na ustavo Zedinjenih držav, češ, da jim ista daje garancije za njih osebno lastnino, med katero so prištevali tudi črnce. Tudi njih stališče je potrdilo najvišje sodišče v sloviti Dred Scott odločitvi, toda končno je vendar le zmagalo člpvečanstvo, akoravno je morala teči človeška kri v potokih. Da bi ta odločitev najvišjega sodišča z ozirom na zakon proti uposljevanju otrok imela tako usodepolne posledice ni niti misliti, toda princip, radi katerega se gre, je :sti. Gre se za boj med izkoriščevalno požrešno^tjo in č)o-večanstvom. In to najvišje sodišče, ki bi imelo predstavljati kristalizirano modrost in razsodnost vsega 100-mili-jonskega ameriškega naroda, se je zopet kot običajno izreklo za izkoriščevalno požrešnost, sklicujoč se pri tem na nad sto 'let stare črke. V informativne svrhe naj dodamo, da ta odločitev nima nikakega vpliva na uposljevanje Otrok v Ohio, kajti v Ohio imamo lasten državni zakon, ki prepoveduje uposljevanje otro'k brez.šolskega certifikata. Jadranska železnica v francoski luči. ti na iztočni jadran\^i olbali, ks-kor da smo dobili vsak ,pol in da smo v najlepšem prijateljstvu.) Split je svezan tudi s Sinjem, odkoder bi moral dobiti spoj z Pod tem naislovom je Ernest Lemonon napisal v "L'Evrope bo'san'skimi progami. Svoječasno nouvelle"' daljši članek, ^i dokazuje, da se pričenja zapad zopet zanimati za nekatere naše najvažnejše proibleme. Lomonon uvodcima navaja: Dunajska vlada' ni .zigraxlila cest, ni dopuščala gploh nobenega razvoja. Zatreti je bilo treba Slovans'tyo. Dinarske Alpe so bile Dunaju dclbrcdošel izgovor, daj je lablko pustil/ ipri,morsko prebivalstvo povsem osamljeno. Dalmacija je docela neizrabljena. Od poldrugega milijona hektarjev rodovitne zemlje je nad milijon neotbdelane. Vodne sile ne zanimajo nikogar, nikdo ne osušuje barja, nad sedemdeset odstotkov prebivalstva je brez šol. S propadom Aivstrije je tudi va iiztočno jadransko obalo napo. čila nova dc/ba. Velike organizacijske naloge so stooile pred Slovane. Skoraj vse ise mora pričeti i'7nova,/na ledini. ;Najvažnejše delo pa je jadranska železnica, ki ibo Dalmacijo šele odprla', jo združila zaledjem, omogočila pristoip k drugim delom. Brez železnice ni lastnega gospodarskega življenja, še manj na posre-dovs.nja med i/tokom in zapad-nim sredozemskim ozemljem. Dalmatinske železnice. Avstrija ni zigradija v Dalmaciji več, ko nekaj izredno kratkih železniških vejic. Iz Splita se je bilo izdelanih dovolj načrtov. Kalilay je je predlagal zvezo s Splitom, bodisi čez Livno-Bugoj. no-Sarajevo, čez Bili brfg, ali pa ob doljui Neretvi pri Mostarju Split mora vsekakor dobiti zvezo z Bosno in Siibijo. Sarajevo je zvez-ano s Savo pri Brodu, tudi ima dve iprcgi, -/grajeni iz stra tegičnih ozirov proti Srbiji. Progi vodita ena na Uvac, druga na Višegrad in Mokrogoro. Pred vojno je dunajska vlada dala št; dirati zvezo Uvac-Mitrovica. kier neha nemška železnica na Skop-Ije-Solun, in zvezo Mckregore s pragd Užice-Kruševac-Niš. Spominjamo se na "expose" Aehren thailov leta 1908, ki je tako ozlo-voJjil Rusijo, zvesto doi-jcvoru v Muerzsteign. Beograjski vladi se seidaj ni več treba bati teh nem-ško-avstrijskiih groženj, zato bi morala na lasten račun obnoviti te iprcjekfte. Z njih uresničenjem; bi izravnala teritorijalne razlike v novi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hercegovske železnice. Dalmatinske luke med vojno ■torej sploh niso imele nabene zve ze z zaleidjem, pač pa hercegovin Fke, Metkovič in Dubrovnik-Gruž ki imata zvezo % Mo;starom-Sara-jevom-Brodom. Toda ta proga, ki jo gicer turisti celo posečajo, nima znatnega blagovnega prometa. Gruž je v zelo oddaljenem vijuga kratka iproga do Knina, I zalivu, ki ni pripraven za ti^gov- kjer zadene cb Dinarsko pogorje. To je treba prodreti. Knin mo ra dobiti zvezo z Banjaluko in s šavako dolino, da dobita Šibenik in Zadar svoje zaledje, ki ga sedaj nimata. (Avtor govori r it&- sko luko. Upati pa je, da bo obnova Bosne dala tudi Gružu in njegovi železnici kaj razvoja. Ni Pa dvoma, da se bo v bodočnosti vsa trgovina obrnila na Šibenik Donava-Jadran. Spominjamo se na zelo številne projeikte, ki so jih razne balkanske države izdelovale okrog 1908 za zvezo Donave z Jadranom. Rusija je bila takrat vznemirjena zaradi "Drang nach Os-ten", in je na avstrijski projekt solunske železnice (od Uvea na Mitrovico-Solun) odgovorila s tem, da je od otomanske vlade zahtevaila koncesijo za železnico, ki (bi vezala Kuršumlje s črno-moi^skim Barom preko -Prištine, Prizrena in doline Drina. Kor-šumlje na snbskem teritoriju i-ma zvezo i Radujevcem oib Donavi, blizu bolgarske meje. Mo'St med Radujevcem in Prahovim bi dovolil direiktno zvezo nove proge z rumunskim omrežjem. Pa tudi več drugih projektov "'Dogava-Jadran" se je pojavilo. Turša vlada je ugovarjala, da sme ta želeinica končati v črnu? gorski jadranski luki, marveč v kakšni turški, n. pr. v Sv. Ivana Medovansikem. Črnogorska vlada pa je zoipet zahtevala, naj bi se ne izpeljal ta gi^bsko-ruski pro jekt, marveč mesto projekta Kuršumlje-iPrizren-Bar drog severnejši, ki bi že pri Peči stop# na črnogorska tla in vozil na Bar skozi doHnp Morava in na svp-dargiko jezero. Pa tudi sofijska vlada se je oglasil^. Njen načrt "D^n^va-Jadran" je izhajal iz Vidina, vodil na Sofijo in Skcp-Ije in dosegel obalo v Draču v ?-verni Albaniji. Danes je bolj ko kedaj poprej potrebna železnica, ki bi vezala Donavo z Jadranom preko kraljevine Snbov, Hrvatov in Sloven cev. Nedbhodno potrebno je, da se direktne interesirane velesile neposre'dno sporazumejo, .n brez dvoma je, da je stari srbsko ruski projekt doslej morda najbolj i med Vsemi. "Solun-Jadran'*. Istočasno se ponavljajo predlogi z« želeiniCo od Soluna na Jadran. Zlasti dva predloga hočeta zvezati stransko ožiino z ar-hiplom. En predlog misfi na pro-qo od Bitolja na Ohrid in Drač. Bdtolj že ima gvezo s Soluijom, v rokah nemške "Družlbe iztočnih žetleznic". Drugi načrt hoče zvezati Bitolj 2 Valono. Oba predloga sta drugi odgovor na avstrij-gko-nemško misel, ki je hotela Solun. Progi Splun-Sk:plje-Mi-trovica-Sarajevo je odgovorila proga Solun-Drač ali Valona. Nemški načrt je hotel priključiti balkanske železnice srednjeevropskemu omrežju, sredozemski načrt pa latinsikemu vplivu. Tudi načrt Solun-Jadran bi se velike .korJati. Zlasti se zanimajo za transalbansko železnico naši italijanski prijatelji, ki bi radi eksploaitirali tudi Dalmacijo. (Re ferent je očividno podučen iz i-talijamskega vira.) Mednarodno vprašanje. Vipralšanje jadranske železnice se tiče ne same Juigoslavije, Ru-munije, Bolgarije, Grške in Italije, marveč je eminentno mednarodno vprašanje, ki direktno interesira vse one velesile, ki so se udeležile vojne 1914.—1918. Če balkanski ipoluoistrov še nima lahkih in praikJtičnih dostopov na zapad, se pač njegova trgovina ne more posluževati drugih poti, kakor pred vojno. To je takozva-na pot Orientekspresa, ena glavnih nemških prosvetnih žil in velikanski primočeik za razvoj nem škega gosipodarskega življenja in njegovelga vpliva. Nova gospo darska pota se morajo odpreti čez arhipel, Jadran in sredozemsko morje. Nameisto proge Cari-gra'd-Hamburg mora stopiti druga sredozemska proga. Ta pa ne, bo prišla sama od sebe ali iz samih lepih besed in dobre volje. Priti mora do činov. Za razvoj baHkanlsikih narodov so nove železnice neobhodno potrebne, in tudi za razvoj izven nemškega vpliva. Tudi glede Jadrana potrebujemo dobro železniško politiko. Ta mora stremiti za sporazumom med prizadetimi velesilami, da se odstrani škodljiva konktirenca. Tudi se mora izdelati to&n skupen program, ki se mora izvršiti na korist nas vseh na bcikati jadranski olbali." Tako ta zanimivi in, zelo poi-učni članek ugledne francoske re vije. Podučen zlasti za mišljenje zapadnjakov o nas. . M . ..•> — • ben organ a sedaj noben drugi org«"^ tu ni v tako ozki živčevjem kakor so ga in radi dejst\'8' ' bij o in tudi zloraijiJ" lo življenje vec ka*" drugi organ telesa^ žen vpliv na celo t®*' Očesna veda je predovala, da j® ko določiti, jajo oči in radi sovanje očal dan®[ ber očesni ^dravn ša samo zboljšati tudi marljivo zasl ^ ge znake, katerih ^ bele oči. - Wi Koliko tiipljenj* ' vid ibi si ljudje Is posebno tisti, ki i'T naporno za oči' oči pregledati kako ^ jo, da imajo k&k^ ■ katero ne morejo olajšanja. Zapoi^"'^! otroci, ki zaastaj^^ krat zaostajajo porabljajo njih živčno gilo. Staris ^ je svet'ovati, ida otrokom oči i, dobrem ccesnewi ^ Sluičajno da Jf^n .i« i'" Dd! okri ^ode\ l^e;r M, 1 pr Nc bi kak Ali • S; vnetje, gnojite v al'! česen nered ali y te ter zmijte vodo. Polog tega v...„ 'J (Ml v i vi [?0V( ^kra Me p ir ii i eči I ^Ss no, da se vž.iva fruit' primer grape d je, jagode i« z' pa si dajte oči pleiv nrfi* stvar ne zastara in' Oliki kak, polnoma ne L. A. S"' dre? OČI. Vašim očem je lahko presta-' p^jico, na kateri y oko se je Marija, žena i stari vasi'pri Gr"-' j šla v sušilnico, i šunko za Veliko sC ;3dlS ' jati silne naipore, toda znaki tehigj^j krerniplji, P' naporov se kmalu pojavijo v raz i poškodovala na d' nih delih telesa. Najnavadnejši iimed teh so bolne oči, glavoboi, zapeka, ženskini neredi, utrujenost, zaostalost pri šolskih otrocih, križpogled in večkrat tudi popolna živčna oslabelost. Dandanes ljudstvo v splošnem veruje, da ddber pcgled vselej pomenja zdrave oči kar pa ni ik Nepreviden žlakar, dveletna trgovca iz Bu&5 se je dama pred ^ cesti igrala. Kar ^ mimo z vozom Bi"" iz Laz in še neki Voznika se nista tako ■ d«* no ogniti in vselej resnično. Vaš vid je lahko zagrabil otroka i'' U dober toda oči pa vseenb lahko i drugi voz. Detetu " ' no oba vozc.va voznika pa gta, li.janski in jugoslovanski poses- in Split, ki sta lažje pristopna, moral c»bnoviti. .Prinašal bi zelo tiipijo vsled napora, ki se pojavi v obJiiki gori navedenih simpto-noV. Vsled tega dandanes učesna' gala za otroka, iP' veda ne skuša samo dati dober dir. K sreči so- or, pogled, airaipak skuša odpraviti očesni napor Ikar je pa velika st^opnja k napredku. Dosedaj je vsak sistem zdravil oči kot zase- sosedi in spoizina'i smiljena voznika- _ troka so na dra^'' odpeljali v bolni'^"' iiisiiimiiiifliiii# I'MiHfllllMlllfltHBllllBlllflHflltlBltHgHlflHIBIIIIWimillllim Ernest Tiran: ZGODBA O ZLATI LASNICI iiiBiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiii!! ■ IIIIKIII ■ M ■ II ■ II ■ II Jeli poletje, ali je zjma? Oboje je minilo. Kaj je dan, ali je noč? Dan je ugasnil, noč ni več temna. Kje je rdeči lotos, ki je cvetel takrat, da je dišala vsa zemlja njegovega opoja? Ko blodijo misli za njim, so vsa žalostna pota posuta z velikimi listi njegovimi. Komaj spomin Se dehti...... Ne ljubezni ni vec ne odpovedi, ne sanj ni in tudi resnice ne, nič solnca, nič mraza, ničesar — samo spomin na zgodbo o zlati lasnici. ■ Kralju dežele Tam, sivemu Jju-Ni, s priimkom Bez, kar pomeni Usoda, se je naveličalo večnih lovov. Sklical je krog sebe svojo vojsko in odšel na pohod. Njegova hčerka Ra-Mi, kar pomeni Čudovita, ps jf ostala sama v belih kraljevih dvorcih. Vedela je, da so njena lica podobna zorečima jagodama in njepe ustnice fikrlatu očetovega plašča, da so njene obrvi črne kot oblačne jesenske polnoči in oči svetle kot dve zvezdi iz njih, pa je hodila poslušat zrcalo, ki ji je pripovedovalo o njeni krasoti, kolikokrat si je zaželela. Ampak kralja ni hotelo biti nazaj in lepa Ra-Mi se je naveličala mrtvega ogledala. Beli slon Kafar je vedel, da je njen ljubljenec. Ko je zagledal kraljičino na pragu svojega hleva, je veselo zatrobil in prestregel slaščico, ki mu jo je vrgla. Poljubila ga je na konico rilca; dvoje mehkih, vlažnih usten se je dotaknilo v sladkostra-sten sprijem. Nekaj novega je ob njem spreletelo kraljičino Ra-Mi. In odslej je prihajala vsako jutro. Nekoč pa jo je njen ljubljenec beli slon Kafar, potem ko sta se dolgo poljubljala^ objel z rilcem krog pasu, jo dvignil visoko nad glavo, jo izpustil v visočini in jo tik nad tlemi zopet prestregel. ^ Teden dni jp bila bolna strahu in ko je ozdravela, .?e ni upala več k njemu. Spet se ji je zdolgočasilo. Naposled se je spomnila očetove zakladnice, vzela ključ in odprla trojno zapahnjena vrata. Bila je velika, obokana dvorana, vsa pokrita z dragocenimi preprogami, ki so udušile zadnji šum njenih korakov. Skozi troje, iz diamantov, rubinov in smaragdov sestavljenih lin v stropu je bilo vanjo morje pisanih odtenkov in ustvarjalo v nji mehek, božajoč polumrak. Ob stenah s,o od stropa viseli škrlatni zastori; za njimi, so stale prekrasne skrinje ir sandovine in v njih jo bilo nakopičenih draguljev in suhega zlata, da jih toliko šc ni videlo človeško oko. Lepe) Ra-Mi je hitela od ene do druge, potapljala obe drgetajoči roki vanje, zapirala in odpirala oči, božala blesteče kamenje in ni nič vedel,i, kaj bi si naj nadela. Naenkrat je zagledala sredi dvorane nekaj, česar doslej še ni bila zapazila. Na visokem podstavku iz črnega mramorja je stala skrinjica, lepša od vseh ostalih vsa vdelana z najkrasnejširni biseri. Kraljičina je stopila k nji, odveznila pokrov in — iz skrinje jo zrla vanjo, mirno in nepremično, človeška lobanja. In na rumenem čelu je bil napis: "Er-Trus, ptič brez gnezda." Zbežala je lepa Ra-Mi iz zakladnice in pod stopnicami se je zgrudila. In šele drugo jutro se je prebudila. * Takrat se je vrnil kralj. Ko je videl v hčerinih očeh otožnost. jo je vprašal, kdo jo je užalil. In ker se mu i.i upala priznati, kje je bila in kaj je videla, je dejala, da ji je dolgočasno. Kralj pa jo je poljubil na oči, jo prijel za roko in jo povedel pred mesto, kjer so bila v prekrasnih svilenih šatorih razstavljena v vojni uplenjena bogastva. Ponudil ji je od vsega, ona pa ni marala ničesar in se je na vse dragocenosti komaj ozrla. I Ko sta prišla do-zadnjega največjega šatora, ni bilo v njem ničesar kot množica raztrganih, bledih obrazov Kdo so ti)" je vprašala lepa R-Mi svojega očeta in se napol skrila za njegov plašč. 'Uplenjeni sužnji," je odgovoril kralj. "Ne boj se; samo da se premakne eden izmed njih^ so zapadli smrti." In zdaj se jc zgodilo nekaj čudnega. Iz gneče se je izmotaj zrasel pritlikavec, pol otrok še, in %e se Vrgel kraljičini pred noge. To je Er-Tu8, zadnji svojega rodu." Er-Tus!" ae je zasmejala na ves glas lepa Ra-Mi in se ni nič spomnila lobanje. "Kako smešno ime in kako smešen človeček! Daj, oče, podari mi ga I" Kralj, pa, ki je vedel za skiivnost zakladnice, je zresnil lice in ni privolil. Cemu ti bo?" jo je vprašal. Kadar mi bodo ure dolge, mi bo sedel pri nogah." In ker je kralj videl, kako zelo bi razveselil svojo hčer. če ji podari pohabljenca, se je slednjič udal in ji ugodil. 'Tvoj je!" In lepa Ra-Mi je poljubila svojega oč^la na čelo in odvedla svojo novo igračo s seboj v svoje dvorane. Tam ga je preoblekla v dragocena baržunasta oblačila in uka- zala, da mu napravijo iz suhega zlata kov. In poslej je bil Er-Tus suženj lepe ^ ^ Težko je bilo tisto življenje. NajvC'J' rhoral biti z njo. Razvanjena kraljičina ^ čudovitejših domislekpv. Trudil se je, njene zapovedi že raz ustna in oči; a ka), gove misli vse tam daleč, odkoder so ga clil se je, da bi pozabil; s silo si je dorni«'''^ ma tu, pri svoji gospodarici. "Dolgočasim se, nezadovoljna sem ' In se je potrudil še bolj in ji je lobno pripovest, ki si jo je sproti izrniš')''^^ končal, ga je pogladila lepa R-Mi po vico na njegovo gr-bo, se zazrla tia nek®"' skozi okno. Drugi večer zopet: "Dolgočasim se! Pripoveduj mi Cisto k njenim nogam se je stisnil še lepšo, še čudovitejo povest. , 1 Jn lepa Ra-Mi je videla njegov tru^ . p hvaležna. Pobožala ga je z mehkimi rok^"' se nagnila k njegovim ustnam. j( Takrat je suženj Er-Tus pozabil. ^ j,)l izbrala za svojo živo igračko, pozabil j® ie vsega, samo zaprl oči in vzdrhtel ženosti. ] In življenje mu je od tistega dne P" Mesec^ dva, trije, dokler niso lepi " se jc začel deževni letni čas. . ^ Takrat se je zgodilo, da jc povabil si^' ^ s priimkom Bez, kar pomeni Usoda, mnoS" ših plemenitašev svoje dežele v ppsetc (Konec prih.) 17th. 1922. "ENAKOPRAVNOST" Dr. 1a.N L-AH D CR E iJ'^'omaigal djS '*ne e ml tons? MŽ obdapa in dbsijana ki*,«./. '.Vidiš, tam nqd sobica, Je vodila če^zeleno.^j^^_p^t in da more mimo za n& i ^ nik zaro-nie lepe, v cvetju in vencih, ka- ija lal i# iliPLi lililiHlš i il il il g 11II i il i eiil) . hodim tako, in pojdeva pocijem Zgodilo se kakor čudež. _ %! Vidig_ tam studenec. Napijevtrato "Pozdravljena!" 'Oče, ali ne vidite? Ali ne stoji sestra Selma pred hišo. Ali ne I čaka naju... O seistra...!" Dore je raziprostrl roTce in je za'cutil tbipli, meihki dbjem sestre Seflme. Videl je njen sladki nasmeh, čul je njen šepetajoči glas in je ves vztrepetal: "Sestra Selma! Sestra Selma!' Čutil je, da je končana utrud- Nevi a." ne m&rem več." •u sdn- or na prazničen dan IVH. "°"iov ■ si odp(či- legel 'bi si odpoii Al, ^pal in zaa-sem dcima v p. ne zdi, da sa akorf ■ vidim hišo" pred S vč2t' je. Tudi jz < "^rujen: ^ te..-", ^%j'a] s«^ se ji je, da sedaj murne to otroš ko povest. Ko je pozneje nasadila cvetlic na grob, so zrastle rože visoko in ko so odpirale svoje žareče kelihe proti .pomladanskemu solncu, se. je sestri Selrai z(^elo, da so vzrastle naravnost iz čistega otroškeiga srca. — f » * Pripovedovali so pozneje, da je prišel nekega dne v ljubljansko bolnico tež:ko ranjen vojak, ki je tam umrl. pravili so, da je bil Doretov oče; rekli so, da mu je sestra Selma " pripovedovala povest o Doretu in da je umrl tiho molitvijo na ustih. Drugi, so trdili, da je to izmi'sljena ipo-' vest, in da je Doretov oče že dav- ^nost iin tiha sreča i e naDolnila ^ ti *1. tt- • t\ v , » [no padel nekje na bojišču, se pie .mst m sreča je napom.la ^ k„ Dore mul "Jen| ' Dore nastopil pol v svet. l./vlrtla ick aa A-nVvQT .H-nvI nri —- in i . ... Nekateri tega niso ver.ielu m so menili, da je treba počakati, ker e mogoče. Doretov oče med oni- Se par ur'iirHo""",' Cutil je, da je doma. Se aepai ur m domi, da se je videlo vanjo. Ljudje,pogledal očeta iJi se- n otroci so stali pred njo, kakor jSdmo - na to je vse izgi-la ju pričakujejo. Vse hiše so util Dore .le da se bliža bolj in bolj va- Mahoma je prešla visa utru- nila. i Dore je umri v bolnici še tiali j dan. Setatra Selma se je vrnila,' zvečer in ga je našla v zadnjih j (brona živi v ibedi hči." Pa listaš naprej in se razveseliš: "Po tvoje bomo delali, nH ka, nas je še prešernovcev." 13. maja 1914. Ivan Cankar "Ce bi zna-li!'' — Milena. Otroci pa zelo ljubko, na primer : , 19 "Rafko v 'šolo ne hodi, ker j p šele šest let star, vendar pisati nekoliko zna.-- Ali pa: "Mlad gem še, pa vem te že ceeniti, o veliki Prešerni" Milan K. II. a. Prešernova Ivan Cankar, 31. VIII. 1918.' * * * virfpi ^.....Kolikokri **oj, v sanja ;Ia Kolikokrž rat bi te obje S* JB# le hi a ™ 1 # sli I ibotM či I i j«! uiti 2elei nre" a vari* gl^ dre? i-a?^ ■(^-P i | i#' aes* ,zliti h) )#1 . <#: 5url:^l ki^ ko '"ti tu ft'l :ei' ipo? tope je 'bila okoli m Vi so grmeli če %% v'" tako, oče 1 ' kjer P^^trešni sc.bi, v:.ij®.®^'tra Selma, in liglals, je še enkrat odprl oči — in i ''Tako se vračava, vidite," jejj^ 'g1111111 ''Oi!"iiii!iiinni!iMiiinniiiiiiiiiui«iiiniiiui;n'inim!Mit3iMiiiiiiiiinmiiiniiiit)iimimiii«MiiimimtiimiiinmH iiiiiiHii ................................... ZAKAJ? ji M a vi" I icO' ,VT/ ... di 3C)i I p) n i č" |X| I 9 jriP"' Šlj«*' ib, [al"' jVl" ZATO; ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaSe intcrse in ker je istega nemQgoce izdajati brez oglasov ker pomeni vsak oglas kov za vaš list — v vašem liatu več d>hcKl- ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo > Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve ioto-<'aariO pomagate vašemu listu finančno ker ako omenite trgovcu, da kupujete prnjem zato. ker oglaša v Enakopravnosti, bo dl ž>m več oglasov —' Vpoitevajte dnevniku najprvo one trgovce ki ogla>jo v tf' n 2^' l '4 pO' n siV i« / ENAKOPRAVNOST' in naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Ameriško-lugosiovanska Tiskovna Družil nnccton claifave iUUUllL*! wmm Čudovita je ts knjiga. Naših za-ilnink- tftajsetrbt'je V nji-izraženo. Predvojni'raizmere, odhod fantov v voj'&kc,! VSa .potrtoist in obup med vojnO prihod, begu n-qev, upanje v zTilago, koroška ne sreča in veselje ijedinjenja. Kakor nit ipa se vi j; med vsemi po- j rih" časih: svetili Pre'šernoN verz: "Vrame-:Prdšernu! na Kranjcem bodo se zjasnila... Pride Janez. T., krošnjar iz Kamne gorice, in naipiše z okorno roko: "Cast in glava naj doni z vseh hrolbiv in dolin, iy vseh človeških src In uist slovenskih." igelo naivno pa B., dijak; "Slava možu velikanu, velikanu, ki je žrtvoval svoj duh za svoj slovenski narod. Toda veliko več bi storil on, čigar ime je zaipil«;ino z zlatimi črkami v zgodovini slovenski, ako bi ga ne vzela .prezigodnja smrt. Ob prvem vstopu 3li dbisku njegove roj'sit'ne hiše.. itd. Tudi domače politike je precej : "Živela naipredna stranka! Ži_ vi3! NazdarT' — "'Prešern je 'bil slaven pesnih' in,' najpreden mož." Imaš naipiise v vseih slovanskih jcTikih, tudi nemških in francoskih je nelcaj. Vsi stanovi so za-stOipani, seveda največ inteligenca, predvsem dijaštvo. Svetovno vojno ctvorijc fan-tje-domačini, ki odhajajo vsi potrti : samo datum in imena — [drui^ega nič. 'P. Leopold, učitelj, 'tč. muzi-kant I. R. 17., je naipisal: "Tam zunaj na bojni poljani razisaja zdaj smrtni vihar. Mladeničev tropi izbrani na žrtveni pada ^Itar —" Kar se mu ni posrečilo kakor je hotel, konča: "Nadalje bi to pesem še v verzih ja^ koval, . a Bog mi ni te gnade v zadostni meri dal. _ 0bi'8kal dom našega velikana, icči^sfeiTl'v s61da'šiki\uknj"i s pozavno romal po Goi-enjskem." Dragonec zalpiše samo: "Slava Prdšernu!" Šivilja se pa samo podipiše.— Ivanka pa zapiše v onih "hrab-"Slava hraibremu Fr. "In res vremena so se zjasnila, milejše zvezde so nam zasijale. Sorodnik Vinko Prešern, major. 17. IX. 1919." * * * "Vresniičile so se Tvoje besede: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. — Slovenski legijonarji za Koroško." -o-- 20.000 dolarjev dobi, kdor ve za Rozo Klein. Amerikanec gte-fam Radok o^bjavlja v časopisih: Iščem svojo geStrično Rozo Klein Američanko po narodnosti, a se- STRAN 3, daj dedinjo premoženja 25 milijonov dolarjev (dve milijadi di. narjev.) Pogreša se izza svetovne vojne, ko je došla kot usmilje na sestra k srib'skj armadi. Od onega časa ni več sledu o njej. Kdor jo najde, dobi nagrado 20 tisoč dolarjev (ipoldrugi milijon dinarjev.) Kap je zadela GOletno Ano Škof, hišnico v tiskarni Blasni-kovih naslednikov na Bregu v Ljubljani. Našli so jo ne?avesH.> nci. na hodniku. Poklicani zdraiv-nik dr. Brecelj je odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Slovenski Dom, COLLINWOOD, Direktorske seje se vrše vsak drugi petek*, delničarske seje pa vsak drugi četrtek v mesecu. Priporoča ovoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob priliki ženitovanj, botrij, za razne druge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane j ako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi j ako izvrstno urejeno kegljišče, katercgi priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vaš dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delovali v lapi vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske naselbine. % E 4 0 O m G D Frank J. Lausdie slovenski odvetnik Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GU RDIAN OI^DG. Zvcffor od (1:30 do 8. ure pa na domu. Cent. 710. m21 ST. OLAIR AVE. Main 2327 J Milica G. pa: "Pevaj, slovenska ti dobrava, hrumi moigočr^ reka Sava, vriskaj ponosno duša zdrava: Prešernu slava, slava, glava!" Peipica S., pisateljica, pa Se huje: "Zemlja niati ni rodila 'sina ti enaikega. Zemlja mati ni povila sina mu prvakega." Fran i ca R. pa bolj zdravo: "Sem pevika in peti mi vse je na sveti." Takih in enakih je veliko; vidi se jim, k'do jih je napisal, vendar so- ipa tako ujezile VI. Levstika, da je zarenčal: "Suiženj'sko teme obrij, filiste-jec, ne reci imena, 1 Podpisani so častniki 14. I'komp., 30. polka iz Lvova. — Da. jlje: "Auf dem Weige gegen Ita-lien Slava Prešernovi!" Častni-'ki in podičastniki 58. polka. Nekdo Pa 'Z^elo čudno tolmači ipoeta: "Kri bi dal za domovino, Tak Prešern nas uči." Mogoče pa je prav mislil. , Študent med vo.ino: "Teče Soča žalostna — 'krvava Tebi kličem vendar kreipek — Slava! P. A. VII. !gimn." V siplosnem roti republic bldg. VSHODNO od taylor arkadi nadstropje guardian BANKEl istmi's'kih vencev ne vij .gla- kdor z Bogomilo up srečo un- vam ankadskim, helot." LjuMjanski odvetnik je takole najpisal:, "Dragi tovariš advokat Dr. Prešern!" "Cel dan 1% pravd koval bom rumenjake, Zvečer s iprijatli praznil bom ibokale." Obhajalo pa mene misli take; današnjim dnem ni peti take hvale. Takrat bokali — svitli rumenjaki — Ostali nam so le — skrbi oblaki." Gaaparja P. so pa verzi lako ujezili — mož je gotoyo praktj^-no mislil — da je vse pesnikova-tejle opomnil; "Razen ipar ljubljanskih dam se nihče ne spomni, da v bližini Prešernu v čast postavljenega stran grciba v prvih hrani.'' Hva ležen sem Ti, pesnik. V povračilo naj te dbdaja rajato veselje. — Tomaiž T., kaplan." "Vremena Kranjcem..." ae ponavljajo. Klici in odmevi od Soče: "Blag nam bodi vsem Slovencem spamin... Goriški begunec Jakob in,soiprciga. In: "Kot begunec sem pribe-žal k našemu .pesniku od italijanske meje. Andrej, oilganist." Višek medvojnega obupa, a obenem yere v naše vstaijenje, pa 80 Canikarjeve bosede: "Oj, Prešern, če bi Ti videl in vedel, (kaj ae z nami godi. • bi si zakril oči, bi zaipeh še bolj žalostno nego v sonetih! — T^oda, oj mojster, če bi nam Ti videl v srca in misli, bi zavriskal še bolj veselo nego gi v "Soldaaki". — Ravnokar je izšla Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Amorisko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je gpiiuk grofica Lar.ich, bivša dvorca dama na Dunaju. V knjigi opisuje vsa podrobnost} vladajoče fcabsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako ]:)teresaxitna in prjporočanjo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena loijige je samo 60c ( 1 STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST^ MAY 17th. 19 jr. s. Widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $1.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO I Clevelandske novice. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. TfG Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. . VAŽNO! Rojakom naznanjava, da sva prevzela dobro poznano BIUARDNICO OD JOE MIL A VGA na 511 E. 152nd St. kjer bova vodila lepo urejeno biljardnico. Prostori so preurejeni in povečani in prav vsakdo si lahko dobi zabavo pri nas. Imamo tudi najboljši izdeWk cigar, cigaret, sladščic in mehkih pijač. . Se vam priporočava A.KOM&P.KIUN 511 E. 1.52nd St. M # m 0 g 0 0 0 0 g g m # M M # 0 0 0 g M M M 0 0 SAMO lO DNI V JUGOSL-tAVIJTO. • IZLETNIŠKI PARNIK PARIS odpluje dne 14. junija iz New Yorka v Havre. Parnik Paris ima prostora do 4000 oseb z moštvom vred in zavzema 36.696 ton ter ima stroje za 45,000 kon'jskih moči. Na tem parniku je pjipravljen poseben prostor za JUGOSLOVANSKE IZLETNIKE tretjega razreda in sicer sobe s 2, 4 in na več kot 6 posteljami, posebna -jedilnica, najboljša hrana ter viino pri vsakem obedu. V Havre bo čakal poseben vlak za Jugofslovane, ki bo vzel vse jugoslovanske potnike in njih prtlj^o ter peljal naravnost v Trst. V Parizu bo prirejen za vse izletnike skupni obed. Vsak potnik ima na pamiku do 200 funtov prtljage prosto. Izleta se vdeleži tudi Mr. L. Benedik, vodja tiskarne Glas Naroda, ki bo šel potnikom na roke. Vožnja tretjega razreda stane iz New Ydrka do Trsta vštevši , vojni davek samo $113.65; iz Trsta do Ljubljane, pa stane železnica $1.00, do Zagreba pa $1.50. Izletniki naj se čimprcje javijo svojim lokalnim agentom ali pa naravmost FRENCH LINE, 19 STATE ST., NEW YORK, N. Y. Za Jugoslovane bodo preskrbljene vsemogoče udobnosti. ^.»■|-iii|»|ii|«|ii|«iii|«iiiiii|ii|»|ii|»[ii|»|ii|«iii|«|iip|ii|«|ii|»|iiM|ii|«|ii|»|ii|«|ii|i|iiw|ii|n|ii|»iii|«ii»|»|ii|«|iii^ ■piiliiliililiil»liil«liiUliiUliil«liil»liiiwiil»liil«liii»lHl»liilBliil«lnl»liil»liilwiil»liil»liil«liil»lnl»liilBliil»lt|i POZOR! 14 S|i iti M ■ti m I - i — Vžigalice in otroci. Otroci, ki so se igrali z vižigalicaimi v kle ti neike hiše na 14701 Westrqpp Ave., go zanetili sinoči ogenj, ki je poTOročil okrog $1,500 škode. Vsi stanovalci so morali bežati iz hiše, toda na srečo ni bil nihče ožgan. Hiša je last O. S. Snel. la. — Zdravstveni komisar H. L. Rodkwood je izdal včeraj svarilo na vse stariše, da varujejo svoje otroke pred o&pici. Zadnji teden je bilo naznanjenih 307 novih slučajev in tri smrti. Ošipice se silno rade nalezejo. Kadar dolbl otrok dšipice, se ga «iora tak'oj ločiti od drugih otrok, da jih ne dolbijo vsi. Bolezen sicer ni nevarna. ako se ji da pravo paznjo, če se jo .pa zanemari, zna imeti tudi ale posledice. — Plesišče v Edg^water parku se 'bb otvorilo 26. maja; tako naznanja direktor parkov Reu-tenik. Paivilon bo odjprt vsak večer in db solbotah porooldne. Zadnjič se je že nekaj ilovoi-^^o, (/a bi se plegiča vtsled lanske zgube ne odprlo, toda žuipan K*ohler si je naj;brže premisli), kajti on je silno naklonjen mladim ljudem in jim rad privošči malo veselja. — Clevelandski oblačilni to-j vamarji znižajo lahko plačo onih delavcev, ki imajo delo tekom 41 tednov v letu za 10 odstotkov, onim pa, za katere nimajo dovolj dela za toliko časa, pa morajo plačevati staro lestvico. Tako so odločili zastopniki, izbrani, da napravijo sporazum glede plac. Oni delodajalci, ki sprejmejo to odločitev bodo dali na stran vsak teden po 25 odstotkov od nove lestvice v poseben fond; iz katerega bodo izplačani delavci, ako se jim ne da dela 41 tednov v letu. Oni delodajalci, pa ki so pripravljeni delati naprej po stari lestvici pa bi morali dajati v posel^n fond le po odstotkov vsak teden. Delodajalci se še niso izjavili, kateri način sporazuma bodo sprejeli. O-—— Klečeplazenje. Dobro se spominjamo polpreteklih časov, ko je Slovenija Se ječala pod habsburško Avisttrijo, ki jo je hotela ra'znaroditi, nato pa jo izročiti germanskemu imiperialiamu, ki je hotel preko nje zgraditi most do Jadrana. Kako malo odkritih besedi se je culo takrat v naši javnosti in kako malo iskrenih stavkov je napisalo naše čaisopi-sje. In če se je zigodilo, da nas je blagovolilo njegovo veličanstvo najmilasitneje posetiti, kako se je valjala naša javnost pred njim na treibuhu, kako je zavijalo oči naše časopisje! Po- štene ljudi je bolelo srce, ko so gledali to bizantinstvo. Izibruhni-la pa je svetovna vojna in vzbudila v tlačenih narodih zavest in ponos. Po vsem svetu je šel ta pokret, ki je v zdramil ljudstva daljne Afrike in Azije. Le naša tako blagoslovljena, a vendar tako nesrečna Jugoslavija se ni mogla in se ne more prebuditi iz tlačanstva. V srcu smo Slovenci ostalli isto, kar smo bili pod Avstrijo: hlapci! Le berite sloven ske časopisje danes! Ali ne pišejo pi'av v tistem smislu kakor ta. krat, ko smo še trpeli pod Haibs-burgovci? Jasno se je to pokazalo lami, ko nas je posetil naš sedanji kralj Aleksander. Kako je taki'at vse — dediščina bivše Avstrije — tekmovalo v klečepla zenju! Jasno se kaže tg tudi sedaj, ko namerava kralj Aldksan. der gopet priti v Slovenijo. Radi verujemo, da je kfalj demokratičnega duha, pristavljamo pa cello, da mu po našem mnenju hlapčevski ljudje kar nič ne Jni-ponirajo. — Višek bizantizma pa je doseigel ''Slovenski Narod" s svojim uvodnikom dne 7. t. m.: Sedaj ko postane Ljubljana v res niči kraljeva pre«ltolica, s tem tem da so kupili fea kraljevo bivališče Cekinov grad, bo takoj zaslovela v zgcdorini. Po"v)5digni la se bo politično, gospodarsko in kulturno. Lljultljani napočijo zilati čalsi, To je nekako vsebina omenjenega uvodnika, če izipusti mo VSe ipriliznjene besefde. Vemo, da te besede niso iskrene in da bi bile prav tak^ lahko naslovljene na pokojnega Karla, zato jih ne smatramo za resne, pristavljamo pa, da se tudi mi že veselimo teh zlatih Sasov. Zakaj, ljudje božji, bog nas je pogledal skozi veliko okno! Cene živilom in drugim življmskim potrebšči. naim padajo na predvojno višino, stanovanj bo kar, naenkrat toliko, da bo lahko imel vsakdo po dve, banke bod) z vso vnemo in naglico dovršile regulacijo Ljub. Ijanice, tramvai, se. podaljša do Aloša, Sleipag» %Tiežft; Kanca in Jelsiha, občinske' davščine sploh odpadejo in ljubljanskemu županu se ne bo več treba pretepati z opozicijo. — Viemena Kranjcem bodo se zjasnib. List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potreb no, da 86 ga powpeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem, sti to, da Be vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo za vas, da za vas, Id čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list? Naša razprodaja je še vedno v teku. H M Ker se ni razprodalo vse zadnji teden, smo ^ torej ponovno znižali cene, tako, da si za maj- |i hen denar lahko mnogo nakupite. Prihranite si ^ denar sedaj, ko je prilika. i{i M Razprodano mora biti vse! | y Pridite in si sami oglejte in se prepričajte, fl da takih ugodnosti še niste imeli. Torej ne odla- ^ šajte pač pa pridite takoj. M Za pošteno postrežbo vam jamči E F. POSCH Modna trgovina 15301 Waterloo Rd. KAMPANJA S. N. DOMA: 40.090 se.000 59,000 37.000 96.OPO 55.000 84.000 33.000 ae.ooo 51.000 50.000 £9.000 r.8.000 27.000 26.000 25.000 24.005 SLOVENSKI NARODNI DoM BI.000 80.000 10.000 I«.000 17.000 16.000 '15.000 14.000 15.000 12.000 11.000 10.000 e .000 8.000 7.000 5.000 4.0C/0 9.000 g .000 1.000 BEsr—^YET eono«n5f^ Gospodinje! če hočete imeti belo perilo rabite BULL DOG BLUE Zelo gosto plavilo. 20 krat močnejše kot navadno. Ne pusti pack in načrt po perilu. DOSEDAJ ŠE NAJBOLJŠE. Treba je le par kapelj BULL DOG BLUE Po vseh grocerijah! ■■■■nEIIBBBaHIBII MALI (GLASI HOTEL NAPRODAJ. PRODA SE Hotel, restavracija in prodajalnhiša s 6 sobami. P"'!' mehkih pijač se proda poceni z veje tudi %. akra zem'J • opremo. Nahaja se na proaaietnema drevesa z lepo kraju ter v sredini Slovencev. Naslcplača takoj, drugo na ^ se izve v uradu Enakopravnosti. 18312 SYRACUO g StanwrD 2ualitJ Circlet je boljšf kot navaden modre. Samo nataknete si ga preko glave, zapnele ob pasu In pod pazduho pa se vas lepo prime. — Ce ga vaš trgovec nima, pošljite nam vaše ime in naslov in ?1. Poslali vam bomo Circlet. Nemo Hygienic-FatKion Institute 120 East 16UiSt.«New Yoilc»Dep*tM« SUPERIOR HOME SUPPLY SODI —STEKLENICE j Za DOBRO PIVO je potreba naš SLAD IN HMELJ. Uspeh vselej zajamčen Dobi se pii; Frank Oglar 6401 Superior ^ve. 106th St. Clair Markft House 8704 Buckeye Rd. Anto Dolgai 15617 Waterloo Ro in pri Frank KimstJj 6117 St. Clair Ave. Nadaljna \TpIaciIa: Društvo Slovenec št. 1, SDZ. $1,700.00. Jakob Hiti $8.00. Josip Leban $7.00, Edvard Bradač $6.00, Louis Mayer . Louis Kulovic, John Znidaršič po $5.00, John Turk $3.00, Frank Zupančič, Frank Zakrajšek po $2.00, George 3dle, Josip Novak in Josip As po $1.00. Skupna vplačila $29,906.00. NAJNOVEJŠE SKLADBE za piano, orkester al godbo. Cena za piano sol' 25c, za orkester 6Ps 1. Gorenjski slavček, opera 2. Kaj ne bila bi vesfe 3. Bleškl Valovčki, vMek 4. Miramarska, mazifka 5. Vzemi me s seboj 6. Sirotek, valček 7. Naprej zastava sive, kor. 8. Sokol, koračnica 9. Na marjance, polk' 10. Oj Hrvati, oj junfPi, korač. 11. Mladi vojaki, kora-^ica 12. Hej Slovane 13..Zbirka slovenskih fešmaric, velika $1.50, mala 60c. Pišite po cenik slovei^kih roll za player piano Victor Lis jak i Co. Publishers & SchoolMusic 5805 St. Clair Ave., Cle>?land, 0. Imenovane skladbe ^ dobijo tudi v uradu Enakopravnosti, 6418 St. Clair Ave. ZA ODDATI je stanovanje štirimi snažnimi sobami za m lo in mirno družino z enim i dvema otrokoma. Vprašajte i 1363 E. 52nd St. (11- (ll(Vz€Tnite St. Clair Nottw^' DEKLE DOBI SLUŽBO. Slovenska se sprejme "v slu-bo za splošna hišma opravila. la ča po dogovoru. Vprašajte priJ. Uribas, 16901 GrWewood Av. (14) Slovenski artist i" ^ FRANK RO^ 6714 St. Clair/^ Cenjenim rojakoni da sem otvoril niflci zaivbd. Iz vntne slike v včam portrete, iz ses peameznih slikr PRODA SE ZEMLJIŠČE DO nizki ceni, ker moram v itari kraj. Zemlja meri 40x120; na vfgalu in ob tlakovani cesti. Jako prip^ayno za trgovino. Po tej cesti vozi tmi kara in v bližini se nahajajo tovarne. Zglasiti se je pri Anton Bavčsr, 967 R. 160 St.__(117) PRODA SE hiša z 8 sobami, kopališče, garaž za 6 avtomobilov, 'oil station' in p'opravljalnica avtomobilov. Na vplačila se yzame tudi lot. Posestvo se nahaja na 960 Bliss Rd. Zglasite se pri FRANK STRUMBEL, 985 E. 185 St. (114) Stop 125 Shore Line. . GOSTILNA NAPRODAJ. /glasiti se je v naierh uradu. Proda se poceni in taKoj. — (115; pio na veliko sliko-šlete ra^gfleidnico nga kraja, vam loo veliko sliko i*vnih barvah. rv aiparat, najfi"^^^ hr nalašč za ena^e s priiporocam P' fatskim društvom E slike in posne etike f®' M(or tudi v h. Ne pozabite Ji ika, ki vam bo ejše in najfin®^^®^ •rvič prepričate, ato vam jamčim. .^^3 voljni. Pokličite le/"^ efonsko številko ' f vas • Se najvljudneasy\ Tel. Princeton, 30 SE PRODA ALI ZAMENJA Hiša na prometnem kraju, s trgovino ter na vogalu, se prod ali zamenja za privatno hišo. Lastnik igre iz mesta. Naslov se izve v uradu tega lista. (111) PRODA SE mdsnica na dobrem prostoru, za nizko ceno. Naslov se izve v u-pravništvu teiga lista. (115) PRODA SE dobro ohranjeno pohištvo. Istotam ge dobi tudi rent. Oglasite se na 6410 Varian AVe. ali (pa na 1312 E. 55 St. (115) naznaN^''"'. naznanjam ^ gRl/ OBČINSTVU, BRITVE, ŠKARJ^ p STVARI KOT * a.ba<. 5920 St- . TRGOVINA V NAJEM. V najem se oddajo trgovski prostori, pripravni za vSako trgovino ter 2 sobi. Poizve se v u-radu Enakopravnosti. (114) POHIŠTVO NAPRODAJ. Skorp nov^ pohištvo se proda takoij. VipraSajte na 1196 Norwood Rd. (118) RAZPRODAJA Klavirji, players,j monike, violine, k" f Ifgf ti moramo vse; ^ seliti 31. maja.' ^ ST. CLAIR 6532 St. Clai^ DELO DOBI izučjn krojač. Zglasi naj se pri Framk Komidarju, 15210 Sara-nac Rd. (115) MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Hiše naprodaj: Hiša, skoro nova, 8 sob, za 2 družini; vse modeme naprave; lot 40x140 cena samo $5,700, gotovine $1,500. Hiša 12 sob, za dve družini, ob tlakovani cesti, vse moderno urejeno, lot 40x140; cena $10,500, gotovine $2,000. Hiša, 11 sob, v bližini tlakovane ceste in šole; za 2 družini. Ta hiša je moderno urejena in cena je samo $8,300, gotovine $800.00. Oglasite se takoj na Collinwood Realty Co 15813 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH. Imamo tndi veg drugih poeeflter naprodaj. ■■BBI ■ BUiiim SLOVENSKA POPRAVLJAL-NICA AVTOMOBILOV Ml varimo In ravnaino vaeta vrst Selezne In kovlnaate predmete. Zaloga olja, casolina, ra-mljevlh obroCev !n drugih potrebščin. Ako rabite pomoSI, po-klieite nas po telefonu, PRINCETON 1872. Odprto tudi ob nedeljah. ELYRIUUTO REPAIR & WELDING 0S32 St. Clair Are. NAPRODAJ V Sy- far'- Veseli boste krasen dom na o''' JJr' ■ in cerkve. Mreže .W ca in peč se da/^3 prenovljeno. Pro««*' tega meseca. jrf/ hišo p^nevi ali z ** koj, ostala $2,000 ke po 6 od sto. no s ceno, katef , C prijatelji v tej j09 ^ -—. Lastnik 520 " ^ zana Slovenska Zakrajšek cmmiiimiimiiiimnmmiW*' , fofi