Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII.. št. 86 Lfubljana, petek II. 1941 Cena t Din ^/piavmstvo i_juoijana tlnalijeva b — TeletOE Stev 3122. 3123, 3124, 3126 4126 inseiaim jaueleis: Ljubljana, Seien-burgova uL — lel 3492 tn 3392 Podi uznica Man bor; Qrajsla trg St. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-liana št 17.749. Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din Oredalltfo: Ljubljana, Knafljeva ulica a. teietoD 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 2, telefon St 2455 Celje, StrossmayerJeva ulica Stev i, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo vrhovne komande z dm aprila Nenrijatelj je danes z močnimi oklepnimi in motoriziranimi trupa-mi nadaljeval napad v smeri od Pi-rota in z velikimi izgubami zavzel Niš. Prav tako je zavzel Uroševac po ljuti obrambi naših čet. Naša ofenziva v Albaniji se po-voljno razvija. Aktivnost obojestranskega letalstva je zaradi slabega vremena ovirana. T\V. ssnlE© v©Jit@ Berlin, 10. Nemški radio poroča: Nemška letala so napadla južno Anglijo in Southampton. V ostrem letalskem boju proti angleški trgovski paroplovbi so n.-mškc. letala potopila 9 trgovskih ladij v skupni tonaži 49.000 ton, 5 nadaljnjih ladij in en ^ngl^šk: rušilec so bili hudo peško iovani. Sovražna letala so v minuli noč: napa severno Nemčijo. Napadeno je bilo tudi glavno mesto Berlin, kjer so sovražna letala prizadejala z razstreliln im in vžirvlnimi bombami dokaj škode. V središču mesta ;o bile hudo prizadejane kulturne ustanove in muzeji. Povzročena škoda ;,e velika, žrtve med prebivalstvom na ranjenih in mrtvih pa so zelo malo-številne Sovraži* a letala so napadla tudi Emden ln Bremen kakor tudi druge točke v seveiiu Nemčiji. Sedem sovražnikovih letal je bilo sestreljenih, nadalje eno bojno lcao nad zasedenim ozemljem. V Skoplju ie naše letalsko orožje izdatno poseglo v bej 111 je napadlo in razkropilo vojaške kolčne. Na poti iz NevvyoTka na Angleške je bila uničena ena velika tevoma ladja. Na Grškem in v Jugoslaviji nadaljujejo Nemci z bliskovito taktiko. Povsod na Bolgarskem so bile nemške vojaške kcione sprejete cd prebivalstva z nepopisno navdušenjem. &3z~S2?eSlen czc^S čzz liziko Budimpešta, 10. aprila (DNB ) MTI po^ reča iz Velike Kan;že da so Jugosloveni razstrelili mest čez Muro pri Lendavi. T^ * \ - (T-1 v H jM<£ te* • g A J O ■i 1 ,1 o-"i -i M"a Li Nekje v Italiji, 10. aprila. Današnji komunike italijanskega vrhovnega vojnega poveljstva pravi o v j:\ih dogodkih v Afriki: Clrenajka: Sovražnik si zaman prizadeva izogniti se obkrožitvi, ki so jo dovršile italijansko-nem-ške čete, prodirajoč od obale in južno od Gebela, s ciljem, da sc združijo. Zaplenjenega je bilo mnogo vojnega materiala. Med ujetniki ;c bilo razen nad 2000 mož naštetih ui 6 generalov in mnogo višjih častnikov. Naši letalski odredi so napadli sovražnikove ladje ter povzročili velikanske požare v lu-ki Tobruk. Dve naši letali se nista v :nili na onorišča. eno angleško letalo pa je bilo sestreljeno. Vzhodna Afrika: Pod pritiskom nadmočnih sovražnikovih čet in po pogumni obrambi je padla Ma-saua. Luka je bila opuščena. Vse naprave so bile uničene. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je neka naša podmornica pod poveljstvom kapitana Dome-nica Romana torpedirala neko sovražno križarko, razreda »Liverpool«. Lcncien, 10. aprila. (Un. Press) Tu so se danes razš:rile še nepotrjene vesti, da so italijanske in nemške čete v svo-ii ofenzivi proti vzhodu spet zasedb Tobruk. Enake vesti so bile objavljene tudi preko radijsv:h postaj v Zedinjenih državah. Službenega potrdi1" za te vesti doslej ni. rJ§@m t- > -> feo v dravski tsec^M Ker je bil z odlokom ministrstva za pro-sveto na vseb šolah do nadaljnje odredbe pouk ustavljen odreja kr banska uprava, da se zaradi izrednih razmer izdajo učencem letna spri če vela. datirana s 1 aprilom 1C41 Letne ocene naj se s primerno uvidevnostjo doloiijo na sejah razrednih učiteljskih zborov, ki jih skličejo direktorji (upravitelji) ali njih nomestniki. Če razredni učiteljski zbor ni popoln, prevzame niegove funkcije celokupni učiteljski zboT Odsotnimi razrednikom naj direktorji (upravitelji) določijo n?rrestn;ke. Rok za popravne, razredne in privatne izpite se bo določil naknadne; v tem snr.slu naj se iz-poln; morebitna pripomba o popravnem izpitu Na hrbtni strani vsakega spričevala naj so napiše: »Izdano po odredbi bana dravske banovine IV. št. 7886/1 z dne 9 aprila 1941«, na spričevala učencev IV in VIII. razreda srednjih šol k- so razred z najmanj d -.brirr uspehom dovrši, pa poleg tega: »To spričevalo velia do zadevne ministrske odločbe obenem kot spričevalo o uspešno opmv:.'ene«n niž»*ra (vrjem) 'tečajnem izpitu.« Učencem V razreda učiteljskih šol se izda letno spričevalo brc? pripombe o dinlomskcm izpitu. Pri učencih IV razreda meščanskih šol je glede završnega izpita napisati analogno nripom-bo kakor pri srednješolcih glede teč*.jivD izpitov. LTčenci in učenke ljudskih šol dobe let na spričevala (odnosno izkaze) skladno ■/ nermat 'vn;m razpisom XXVII št ^ f'uk IV št 6561/2 z dne 6. V 1938). Da raf jih je tudi s 1 aprilom 1941 Srednjim ir meščanskim šolam izven Ljubljane razpošlje tiskovine za spr oevali. Banovinska zaloga šolskih knjig in uči: sama na račun Medsebojna jpmož pri poljskem dtelu Nenadoma je zavladalo veliko pormnj-kanje delovnih moči. da ni moleče obdelati polja. Povsod ie premalo ljudi in živine. zlasti pa to občuti tudi najbližj ljub janska okolica in pa poljedelci, ki so ljubljanski občani. Meščanstvo se m:ra zavedati, da ne bo kruha in drugih živil, če naš poljedelec ne bo mogel obdelati polja Enako se pa morajo zavedati posestniki polja, da brez medsebojne pomoči ne bo mogoče obdelati njiv. Zato nai vsi posestniki km*tii smatrajo vso sosesko za skupno lact in p ma-gaja sosedu obdelati njivo kakor svojo V prvi vrsti je na dolžnost moških, da pomagajo z nasveti, z de'om in z živino ženam. ki so ostale same na domačiji. Brez od'ašonja nai se sosedje takoj dotovore, kako bodo skupno obdelali vse polje. kako bodo skupno pokosili in spravili seno. kako bodo po vrsti skupno zorali vse njive, jih dalje obdelovali in skupno pospravili let:no Posamezne soseske nai raz^e e vse poljsko delo tako. da niti košček zrmlje ne bo ostal neobdelan. Ni troba d osi i premišljevati ka^ra zemiiišča nai sro-enene v njive ali kateri pašnik naj zbaljšaio v travnik ali njivo sai se imo-*; še spo-miniaio. kol:ko sveta ie bilo obdelanega v na;vin-<;r'h"an° pr"b»-anq r.a o-i n okrepila tolažl.iiva zavest, da Stt.0 v nijh "'^^ ča°ih storili dolžnost — vsak m svojih mečeh--- v Isidlfskesta m^mn New York, 10. aprila. (AR) Kakor poročajo iz Singapura, je poveljnik tamkajšnjega britanskega vojnega brodovja vi-ceadmiral Klayton včeraj izjavil, da je operacijo področie nemške oklopne križarke »Adrmral Scheer« zdaj v Indijskem oceanu. Pred kratk;m je nemška križarka tamkaj potopila neko dansko ladjo, katere ime pa ni znano. Prepoved poslušanja tujih radlopostaj Banska uprava objavlja: Prepovedano je poslušanje tujih radio-p^staj. Kdor bi se prekršil proti te.i prepovedi. bo najstrož.l"e kaznovan in poleg tega mu bo aparat odvzet. Bolgari ne ssdelujejc v bojih Sofija, 10. aprila. (Bolgarska telegrafska agencija) Z merodajnega mesta objavljajo naslednjo službeno ugotovitev: Glede brzojavke Reuterjeve telegrafske agencije, da je jugoslovansko poslaništvo v Turčiji informiralo turško vlado, da se bolgarske čete aktivno udeležujejo sovražnosti proti Jugoslaviji, je bolgarska telegrafska agencija pooblaščena izjaviti, da so te informacije popolnoma napačne. Bolgarske čete — kakor je to tudi včeraj izjavil predsednik bolgarske vlade Filov — se nikakor ne udeležujejo napada proti Jugoslaviji. Varstvo nalili interesov v ItaSifi prevzeSa Rusija London. 10. aprila AFI poroča iz Rima. da bo jugoslovenske interese v Italiji vzela v zašč.to Sovjetska zveza. F'2E£2Sie šeie v Stockholm, 10 aprila (DNB) »Dagcn-Nzheter« objavlja poročilo »United Pres-S«« iz Carigrada da obstoje v Bolgariji ;tin skupine netmk h čet Prv«a skupin^ 'ma svoj glavni stan v Sv:lengradu ob tur 'K- meji dru«a ^.ipina v kus endilu on ugoslovenski me, rretia it v severni Bc»-Sariji. četrta pa v okolici Sofije Zadnja •vkupna p. n;cn: r-/crvo Nemške zračne siie op. r-a-o p< - JuSfslaviji z dvemt Poslanica dr. Mačka kvalskemsi narodu „Jaz ostanem med vanzš In bom delil z vami vse dobro in zlo" Zagreb, 10. aprila. Predvčerajšnjim se je vrnil na Hrvatsko predsednik KjS in podpredsednik kr. vlade dr. Vladko Maček. Odšel je na svoj dom v Kupinec, kjer so ga obiskali ban dr. šubašič ter prvaki HSS dr. Juraj Krnjevič in inž. Avgust Košutič. Ob 7. je dr. Maček pred mikrofonom govoril iz Ku-pinca govor pa je prenašala zagrebška radijska postaja: »Hrvatski narod! Bratje in sestre! Vrnil sem se v vašo sredo in vam ob tej priliki rečem naslednje: Zadela nas je največja nesreča, ki lahko zadene narod, a to je — vojna. To zlo se lahko ublaži samo na ta način, da bomo složni in disciplinirani. Poslušali ste me doslej v vseh težkih časih in sem siguren, da boste to tudi v bodoče. Jaz ostanem med vami in bom delil z vami vse dobro in zlo. Razume se, da bom v vsakem poedi-nem primeru po običajnem načinu dajal navodila bodisi po vaših organizacijah, bodisi po odposlancih, ki bodo narodni zastopniki ali drugi znani prvaki stranke. Zdaj zahtevam od vas popoln red in disciplino na vsakem mestu bodisi v hiši ali v vojski. Zaključujem z našim hrvatskim pozdravom: Vera v Boga in seljačka sloga!« sMošno gospodarsko vzajemnost na Hrvatskem LL -' hue 1 .•P'? r V S: T"* * P —; t Zagreb, 10. aprila Do prcu tednom dni, tako piše »Jutarnji list«, nismo še bi'i v vojni. Toda vojna je vihra'a vse okrog nas in zadajala našemu gospodarstvu nove naloge. Vsi naši daljnovidni ljudje so poudanali potrebo po hitrem priiagojevanju našega gospodarstva novim razmeram po svetu Prcmot je bil čedalje bolj ogrožan in omejevan in čedalje bolj sc je čutilo pomanjkanje sirovin. Posledice sc bile manjša proizvodnja, cenej in večja brezposelno«^. Polagoma pa se je naše gospodarstvo znašlo in se prilagodilo razmeram okrog nas. Nepričakovano in brez svoje volje pa smo se znašli v vejm. »Jutarnji list« poudarja. da ima naše gospodarstvo spet nove naloge, ki se jih mora nemudno lotiti. Tako je v prvi vrsti potrebne zagotoviti zadostno proizvodnje pravično distribucijo in znosne cene. Gospodarstveniki morajo danes bolj kakor kdaj prej podred;ti svoje osebne koristi splošnim potrebam. Prav tako merajo rabniki zmanjšat' svoje zahteve na minimum. Disciplina je tu na prvem mesitu. Močna roka vodstva, popolno sodelovanje gospodarstvenikov in čim večja discipliniranost konzumentov so piva naloga, ki nam je postavljena v nevih razmerah. Ctockholm, 10. aprila. (SDA) Londonski dopisniki švedskih listov objavljajo informacije iz Londona, po katerih v merodajnih an.^lejkih kregih s skrbjo zasledujejo razvoj vojaškega položaja na Balkanu. V teh krogih so mnenja, da je položaj po izgubi Soluna sicer skrajno resen, toda da še vseeno ne daje povoda za kako pretirano bojazen. aie vest C Mzmzka © i 2ZZZ&1 smjt Moskva, 10. apr. Japonski zunanji minister Macu.ka jc izjavil v Mo k vi, da trdno pričakuje, da bo Nemčija dosegla hitre zmago in da bo kmalu vzpco.avila na Balkanu miren položaj. &mi lMi p viajBi im Balkanu Kio de Janeiro, 10. aprila. (DNB) Ptazni | brazilski listi že zdaj ugotavljajo, da je treba samo Veliki Britaniji pripisovati krivdo na zlomu Jugoslavije in Grčije, ki je po mnenju listov neizbežen. Večerni list »Taicse«, ki izhaja v Manaosu, piše: »Zdaj se vidi, da je Anglija Jugoslaviji in _ Grčiji obljubila nekaj, kar ne more držali. Šele kasneje bosta obe smrtno za- i deti drža\i spoznali, da sta bili pahnjeni v nesreče od bankirjev londonske City. eriška v©gna mornarica VVashington, 10. aprila. (DNB) Mornariški odbor ameriškega senata je včeraj odobril predlog, da se stalež moštva vojne mornarice Zedinjenih držav poveča za nadaljnjih 100.000 mož. Merodajna ameriška oblastva so mnenja, da se bo ta sta- j lež v prihodnjem proračunskem letu s sprejetjem nadaljnjih prostovoljcev v ; mornariško službo še nadalje dvignil, j Cian mornariškega ministrstva admiral Nimitz je izjavil, da služi v ameriški mornarici trenotno 200.000 mož, ko pa bo popolnoma izpopolnjeno brodovje dveh oceanov, bo znašala posadka tega brodovja 532.000 mornarjev in častnikov. ASEgišp ladle ■T? New York, 10. aprila. (DNB) Kakor poročajo iz Washingtona, je bilo včeraj iz Eele hiše objavljeno, da bo Amerika r stopila Angliji spet 10 ladij za obalno obrambo. Ladje, ki bodo odstopljene, so bile zgrajene v dobi med 1928 in 1932. Tajnik Bele hiše Early je pripomnil, da bodo te ladje najbrže izročene Angležem na sličen način, kakor so bili svoječasno izročeni ameriški rušilci. Ladje so oborožene le z lahkimi topovi. Po mnenju Eariyja ni verjetno, da bi bile ladje naknadno močneje oborožene. Ohranimo red in disciplino! * Nov policijski ravnatelj v Zagreba. Na predlog bana banovine Hrvat.ke je bil z ukazom cd 5. t. m. imenovan banski svetnik R hard Vikert za policijskega ravnatelja v Zagiebu. * Za novega docenta zagrebške visoke eken ra^ko-komercialne šole je bil imenovan dr. Nikola Peršič, ki je bil dalje časa asistent dr. Lukaia iz ekonomske geografije. Skupaj sia sestavila naš največji in najboljši at^as in šolsko knjigo, ki jo rabijo vsi maturanti v banovini Hrvatski. * Dne 8. aprila sta se poročila v Št. Vidu n.;d Ljubljano inž. poručnik Stan- i ko Vi bi iz Ljubljane in gdčna Anica ik-l.L:, uradnica iz Ljubljane. Bilo srečno! | * V Zagrebu merajo osiati cene kakršne so b.le 24. marca. Zagrebško mestno poglavarstvo je -pozor.lo pioducen.e in trgovce, da je zabranjeno v»ako po. išanje cen nad ccne, ki so veljale 21. marca letos. Prepoved se nanaša ne samo na živila in druge življenjske potrebščine, temveč sp ošno na vse blago. Za kršilce so d. Icč ne stroge kazni. * V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Vehovar Franjo, stavbno in umetno mizarstvo v Celju; Hriber-nik Henrik, trgovina z lesom in gozdnimi pridelki na debelo v Dovžah - Mislinji; C. & D. Hočevar, tovarna gospodarskega orodja v Kamniku; Peter Majdič - Mer-krr, kovinska industrijska in trgovska družba z o. z. v Kranju. * Likvidacija. Stavbna zadruga Dijaški počitniški dom v Ljubljani, r. z. z o. z., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo terjatve v štirih mesec.h. * Novi grobov". Po kratki, mučni bolezni je umrla v 26. letu starosti gdč. He-dviga Hrenova, hči posestnika v Štepanji vasi. — V Ljubljani je preminila ga. Ana Gučkova. Pogreb bo dar.es ob pol 15. z Zal (kapelica sv. Jakoba) k Sv. Križu. — Dal^e je preminil v Ljubljani upokojeni železniški uradnik g. Anton Fabiani. — Ranjkim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Fvhar stični kongres v Zagrebu odložen. Zaradi nepričakovanih novih razmer se evharistični kongres, ki bi se moral vršiti v Zaerebu od 20. do 22. maja, odloži na rDTT.ejši čas. * Tudi v Hrvatski je prepovedano kre-tanje iz obline v občino. Hrvatski ban dr. Subcšlč je podpisal uredbo, po kateri je prepovedano kretanje prebivalstva iz ob-č;ne v obč no brez posebnega dovoljenja. Orgsn?z"raro je posebno nadzorstvo, ki bo parlo, da bi se ta določba najstrožje izvajr.la. Tudi uradn;ki in uslužbenci, če potujejo bodisi po rriv"*nih ali službenih opravkih iz ene obč re v drugo, morajo imeti za to po-ebno policijsko dovoljenje. * Mirne noči v Zagrebu. Tudi druga noč ie bila v Zagrebu mirna, brez alarma. Zagrebčani se skušajo prilagoditi novemu položaju in mirno opravljajo vsakdanje posle. Gledališča dajejo predstave že ob 17. uri, kinematografi pa predvajajo svoje predstave samo dvakrat na dan, ob pol 17. in ob tri četrt na 18. uro. * Na Smrtni postelj? sc je "ženi. Pri Varaždinu ie imel kmečki fant Franjo Fu-njet nezakor^ksga sina z ubožno Pcpico Pintarčevo. Niegovi starši s-i se poroki s siromašmm dekletom protivili. Ko pa je Franih zbolel za jetiko ie bilo vsak čas pričakovat5 njegovo smrt. so mu starši dovolili poroko, da bo imel zakonskega potomca. Poklicali so v hišo djhavnika, ki je poročil mladi par. Bolni Franjo je dva dni zatem umrL Iz Ljublfane u— Promocija. V Ljubljani je dne 9-aprila promovirala za do.-:t rv, filozofije gospa Milena Uršičeva, pr_f :sorica na ženski realni gimnaziji v L;,ubijan: Čestitamo! u— Smrt marljive služkinje. V Domu služkinj je preminila v 56. le.u gdč. Alojzija Lekšetova. Ranjka je skoz; 30 let neprestano delala za eno družino in si je pri svoji skromni službi toliko prihranila, da si je zagotovila v Dcmu služkinj lepo i stanovanje za starost. Blag ji spomin! j u— Zbiranje kostL Zaradi vojnih do-I godkov in s tem združenimi tsžavr.mi pn prevozu surovih fosfatov iz p.ekomorik h pokrajin je pri nas nastalo veliko pomanjkanje fosfatnih gnojil, ki lahko povzroči nevarno zmanjšanje prideikov krušnega žita in drugih kmetijskih rasdin Da bi se temu pomankanju vsai delno oipomogio. bi bilo nujno potrebno, če bi za izd2lova-nje fosfatnih gnojil kakor superfosfata in kostne moke. po vseh mestih m tudi 00 deželi začeli zbirati kosti. To je erako važno in koristno za producenta kakor tudi za konzumenta hrane. Kosti b~do zbirali zastopniki akcijske družbe za k-mično industrijo v Ljubljani, ki izdeluj-« klej iz i odnadkov oa kostni zdrob za fosfatna eno-' fla in tudi surovo kostno meko kot neposredno gnojilo. Poleg teh izdelkov izloča omenjena tvrclka tudi maščobo, ki ie neobhodno potrebna surovinam za izdelovanje mila Zato nai kosti nihče ne sežiga ali meče v smeti, temveč iih zbraite in skrbno hranite. S tem boste pomagali omiliti pomanjkanje prepotrebnih "nejil in mila. Omenjena tvrdka bo zbirala kosti in jih tudi primerno plače- ala. Kako bo zbiranje in oddajanje organizirano, bo še objavljeno. u— V evangelskj cerkvi bo danes na veliki petek ob 10. dopoldne svečana služba božja. Verniki se pozivaj?, raj s? zlasti v sedaniem težkem času zberejo okoli svete in večne besede božje ki nam ie bila vedno zavetišče miru — tudi sredi vojne — Pastor Schaffer u—Dražba v mestni zastavi ;aln'ei, ki bi morala biti 12 aorila. zaradi velike sobote odoade in bo šele v torek 15 aorila. u— Dobro kašo je mestni prcskrbovalni urad pričel prodajati na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po 8.50 din Kupec io vsak dan dobi največ 2 kg u Lepo sor žično m oko ie danes mestni preskrbovalni urad dilil ljubljanskim spe-cerijam. Danes v petek jo bo pa prebivalstvo že lahko dobilo v trgovinah na krušne nakaznice po 6 50 din kilogram Opo-zarjemo. da ie soržična moka odlična in nai prebivalstvo zato ne odlaga z nakupom. u—. Pcziv najditelju. V ponedeljek dne 7. aprila je bila okoli 11. dopoldne v tramvaju št. 2 na progi proti Mostam pozabljena aktovka temnoTjave barve, v kateri so bili dokumenti na ime Gabrijela Pavlic in razne perilo. Pcstcni najditelj naj odda aktovko proti nagradi upravi po'icije ali pa upravi našega lista u— Mesto vcnca na Iirsto umrlega notarja gospoda Antona Ga!le*a je daroval generalni direktor Henrik Luckmann Ba-novinskemu odboru Rdečega križa din 200. n Najvišja znanstvena opazovalnica v Evropi — Ena najveličastnejših panoram sveta - 3570 m nad zemljo - Raziskovanje Skrivnostnih kozmičnih žarkov Eno izmed čudes moderne tehnike bo letos zaman pričakovalo obisK§valcev, kl prihajajo drugače od Vseh strani sveta. To je mednarodni raziskovalni zavOd 2a meteorologijo in raziskovanje žarkov v Švici. Na 3500 m visokem, dotlej težko dostopnem vrhu gore Jungfrau se dviga ta najvišja znanstvena opazovalnica V Evropi. Leto dni so potrebovali, da so jO postavili. V nevarnosti za svoje življenje so jo gradili inženirji in delavci, železnica na Jungfrau je skrbeia za prevoz gradbenega materiala, a tO Še fli bila najVeCja težava, ki jo je bilo treba premagati pri gradnji te hiše znanosti. Ni čudno, da je znašala delavca m e a d a ha aro toliko, kolikor plačuje drugače na dan delavcem graditeljem predorov aa gorske že« leznlce. 2e vožnja z gorsko železnico do višinske opazovalnice je Velik doživljaj, še večji tedaj, ko došpeS za Zareeo višino Jungfr&u-joeha, kjer Se ti Odpre efla ifetned najveličastnejših panoram sveta. Ko »prevrtaš« 200 m dolg skalni predor, ki te privede pred veličastni veletok lednika Aletscha, obstaneS pred dvigalom, kl te dvigne v 75 sekundah na vršac Sphinx kjer stoji V višini 3570 m fcnanatvefti zavod. Njegova Zgradba sama je resna, izvedena v slogu gorskih domov, tako da se prilega okolici. Na veliki pfosti ploščadi je dana znanosti fnožhost najrazličnejšega opazovalnega dela. Nad vse občutljivi instrumenti beležijo tu vetrove, padavine, temperaturo, vlažnost, a znanstvenikom vsegtt sveta so na razpolago dragoceni astronomski Ihstrumenti ter priprave za merjenje skrivnostnih višinskih žarkov. Velika težava je bila Že v tem, da so te do skrajnosti Občutljive ln deloma zelo težke pripraVe spravili tu sem! Raziskovanje kozmičnih žarkov je ena izmed najvažnejših nalog observatorija ha Sphifixu. Izvor teh žarkov je trenutno Se velika Skrivnost. Vemo le to. da so izraz velikanskih energijskih premen v vesoljstvu, a svojevrstni položaj te opazovalnice daje edinstvene možnosti za njih trajno registriranje in proučevanje. Ddslej vemo o teh žarkih, da jih sestavljata dve komponenti. Prva so izredno hitri elektro- ni, delci sile, ki se ponašajo z nepojmljivo energije 100 do ioo.ooo milijonov voltov. Drugo komponento Sestavljajo Žarki, ki so probojnejsi oa aajtriih R8atgenovih Žarkov. Od proučevanja Obeh komponent si obeta znanost senzacionalna odkritja o bistvu sflOVi in sile. Toda raziskovanje kožmičnlh žarkov je samo delno, čeprav eno najvažnejših področij znanstvenega dela v tem zavodu. V ozračju, ki ne pozna čada nižinskih predelov. imajo astronomi možnost, da opazujejo vsa m zapletenimi aparaturami dosegljive zvezde, drugi učenjaki proučujejo ozonsko plast v Bemeljskem Ozračju in sestavo ozračnih plasti sploh, vprašanja višinskega podnebja in barve Jutranjih in večernih zarij. Avl-atlka se zanima za meritve zračnih tokov, druge stroke pa za ledne ln snežne prilike. Znanost rešuje tukaj lahko najbolj zamotana teoretična vprašanja, a tudi vprašanja praktične vrednosti za turiste in smučarje. Pogled v veBoljstvo in dotik z zemljo. tO sta značilnosti modernega znanstvenega Zavoda na vrhu Sphinxa. Notranjščina očesa Ameriški zdravnik za očesne bolezni demonstrira novo napravo, ki omogoča s pomočjo žarkov natančno pregledati notranjščino človeškega očesa Letala v serijah Nova metoda tvornicarja Forda Ameriški Vorničar Henrv Ford ie pozval najboljše strokovnjake za letalsko proizvodnjo v svoje tvornice. Mož je znan kot mnOžestveni graditelj avtomobilov in hoče svoja izkustva iz avtomobilske stroke zdaj prenesti tudi na letalsko področje. Baje je izjavil, da bo nova metoda omogočila ravno polovico prihranka na času v proizvodnji aeroplanov. Novi način gradnje omogoča menda tudi novo uporabo duraluminija. Fordovo odkritje naj bi skratka zrevolu-cioniralo vso sedanjo letalsko proizvodnjo.. Baje se vršijo poskusi za novo fabrika-cijo letal v posebnem oddelku Fordovih tvorni c na River Roug<=" in sicer pod strogo kontrolo policije. Niuče nima pristopa v tvornico razen inženirjev in komisarjev za ameriško obrambo. Posamezne dele letal bodo varili s pomočjo strojev, kar bo prihranilo mnogo ročnega dela. Bombnik tipa »B 24« s štirimi motorji ima n. pr. 450.000 spojk. Pet in sedemdeset odstotkov tega dela je bilo doslej treba izvršiti z roko. Po novi metodi se bo ročno delo poslej reduciralo ravno na polovico. Nedavno so izračunali, da je potrebno v običajnih razmerah 858.000 ur za zgraditev 10 dvomotomih bombnikov. Ko je bil ime- novan za šefa Fordove tvornice je Charles Sorenson bil zelo iznenaden, ko je seštel, koliko spojk je treba za izgotovitev enega samega bombnika. Potem pa se je lotil dela in je odkril način za poenostavljenje dela. V krafckem so spravili v obratovanje tudi novo napravo za spojke. Tvomičar Ford ni novinec v izdelovanju letal. Že 1. 1920. je gradil prva transportna letala iz kovine. To so bili trimotOrni avijoni. Nedavno pa je povedal, da se zdaj pripravlja motor letala z 12 Cilindri. Poskusi z letalom te vrste se že vrše, ne vedo pa še, s kakšnim uspehom. Razbojniške jame v Ritmuniji Na eni izmed glavnih cest rumuntkeca prist? MŠkega mesta Galaca se je < - k kmečki voz s konjema vred nenadno vdrl v razpoko ki se ie odprla v zemlji Kmet je imel komai še časa. da ie sk >cH i voza ln se rešil Ko SO preiskali tisto mesto so videl' da Se ie odprl tu najmanj d^ajsei metrov globok prepad, na dnu pa so odkril, -irn Omrežje podzemeljskih hodnikov k: so imeli izhode proti morju Vse kaže da gre Za Omrežje jam. ki so iih nrer? davni'r časom izkopali morski razbojn:k; in iih uporabljali kot skrivališča. ANČK Ko je slikar Holbein v Lon Lnu izdeloval sliko ene izmed žen Henrika VIII je Je zaprl v svojo de avnico. da bi ga ne mogel nihče motiti. Neki lord pa ie h ;tel umetnika na vsak način videt, p.-i delu in ga ie tako nadlegoval, d i se ie slikar razjezil in ea vrgel po st pnicah Ko se ie Holbein zavedel, kaj ie storil, ie pohitel h kralju in ga prosil milosti. Med tem je prišel tudi zdelani lord in ie zahteval, naj slikarja strogo kaznujejo. Krali ju j? mirno poslušal. Ko je pa lord začel slikarju groziti, da mu bo zavil vrat. se ie knlj razsrdil in mu dejal: »Glejte, da se Ra ne dotaknete! Ne pozabite, da lahko v vsakem trenutku lz sedm'h kmetov napravim 3edem takšnih grofov, kakršni ste vi. a iz sedmih grofov nikoli ne enega slikarja. kakrSen 1e Holbein.« VSAK D AH ENA Kadar natakar postane oče ... (»Everybodys weekly«» »Klobasa fz celofana44 iz* ■ Delavec pri izgotovitvl daljšega pramena iz celofana Najmodernejša podzemska železnica V New Yorku bodo izročili prometu novo podzemeljsko železnico pod Ses'o cestD. Dogradili so io mesec dni prej. ne^o Js bilo določeno in bo znatno razbremenila pPOmet. med spodnjim Manhattsnom in Times Squareom. Ta podzemeljska železnica je najmodernejša na svetu. Peroni njenih postaj so tako sirnl. da morejo oo njih ljtdi? pe§ do prestopnih postai drugih nrog Najvažnejše postaje imajo prem kak če se s+op-trfee. ki omogočaio hitrejši nromet N u-jorSJta mestna obč;na Je začela istočasno podirati nadcestne železnice, ki ne b.cio Več obratovale. Mesta z električno kurjavo V Severnem Trondelagu na Norveškem bodo povečali učinkovitost slapa Fiskuma in velik del električne energije bodo uporabili potem za kurjavo raznih mest. V Oslu bo odslej kakšnih 1800 stanovanj kurilo z elektriko, v mestih Steihkjeru in Namsosu pa sploh ne bo hiše, v kateri bi ne kurili z električnim tokom. Nagradno tekmovanje za nove Ideje Kaj roji po glavah Američanom Neka veleblagovniška družba v Ameriki, ki ima svoje podružnice po vseh večjih mestih Zedinjenih držav, se je obrnila v dnevnem tisku na ženske nai bi s svojim prirojenim praktičnim čutom dale predloge in pobude za izboljšave predmetov vsakdanje rabe Ker je bil poziv združen z nagradnim natečajem, si Američanke lega niso dale dvakrat reči. družba je dobila na stotine in stotine pisem 7 boli ali mani uporabhmi predlogi Posebna komisna vs& pisma skrbno prea'eduie. uporabni predlogi prideio pred ožjo kom;sijo. ki io sestavljajo samo ženske Ta odločuje katera ideja naj bi se uvedla v praksi Te ideje dobivajo tudi nagrade, a srečne izumite-'jice bodo dobivale trajno odstotke od dobičkov. ki jih bo imela družba od novih idej. Doslej je prišlo v javnost te malo o izboljšavah ki so jih priznal- za uporabne Tako je neka ženska predlagala, naj bi sukanec namesto na okrogle lesene valje navijali na četverooglate kajti če ti pade okrogel na tla. ga lahko iščeš pod posteljo ah omaro. Neka druga ženska je predlagala naj bi za toaletne potrebščine, ki jih potrebujemo vsak dan. kakor ustno vodo, zobno kremo, britvice in podobno uvedli abonmane. da se občinstvo nauči kupovati te stvari vedno v isti trgovini, kjer bndo potem lahko računali z do^čeno prof* j j o .n bodo cene lahko nižje. Ntka tretja ženska je postavila vsega u poslovanja vreden, toda gotovo težko izvedljiv predlog, naj bi copate in hišno obutev sploh prevlekli s fosfcrescirajočo plastjo, da jih bo v temi lažje dobiti. Vsak teden bodo sede j objavili pet spre-letih ter nagrajenih predlogo, pa si lahko mislimo, da si ameriške gospodinje prizadevajo na vse načine, dt. bi nesle še kakšne nove domislice - ----------— ■ ---------------i—- - --r-@ Gospodična .na h. maturi .i o.o te v praKM :>i.-,.r -ilška deia imo^na -u uograhje in -.troi^o.sia ;ič« služi* tudi -,ač;> (lo v pisarni ali not n.« la.iničarka Ponudbe ... frt I ■ - » -«» t* bra strojepiska . 7383 2 fJnffrt vinntor 3 konccsijo. na zelo l>i inUI.*M »raju t vsem !nveater,era ;n ta loge zaradi vpoklica ta tuj <>ačiam Kraj prom* ten -n varen Ponudbe IVvH »P- nj) -,B1 Odd Jutra. 7393 19 Starejša, zdrava, inteligentna gospa Išče službo za takoj. Za blagajničarko. kjučarico (Beschiiesserin), oskrbnico. sploh po možnosti Kaupno službo kot po verjenlco rVertrauenspo-sten), ravna.tel iico v kak sanatorij. pcajetje ali na večje posestvo. Naslov v vseh posl. Jutra Svojim cenj. strankam »porokam, da gosp Bav •flek Vekoslav vnaprej nI veS v službi moje pi?ar ne in torej tudi nt več upravičen sklepati v lm*nu moje pisarne ka korfnihk^li kupčij ln tu di ne spreje-rati denar Ja. — Ludvik Kunaver rr*tf->Hen, vesten -tr^kovnjak za vsa rte1 a V Tv^tev nridefo os^e •z r>oenisk'h frirlc Po ie TV*i*t1 na ol 13. popoi-&ne dal le FUenerjeva ul. t. 6 III. levo. 7422-23 Lepo sobo s /•eoarirenim vhodom ^o.idnl stranki po z-r.er-ni ceni. Naslov v veh nosi. Jutra 7421-33 Dvosobno stanovanje o^dam t.nkoi ali s 1. ipm dO;in« r VH št. 31. 7320 21 Opremljeno sobo itomfortuo, i»epa.rirano, t uporabo kopalnice, v strogem centru licem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Takoj c 7418-23» Stanovanje 1 soba. kabinet in pri-ttkline se odda za takoj. Ne-siov v vseh posl. Jutra. 7414 21 Sobo oddam eni ali dvema boljšima Osebama v centru mesta event. s prehrano. Kopalnica na razpolago. Ogieda se oa 10,—13 . 7408-23 Vsakovrstno dato k upu k- pc nai -ifijih cenah ČRNE — juvelir, l.jub! jh na VVollova ulica •J-34 "-i -m 4_* » 1 v^ DRVA — nudi 1 Pogačnik BOHORIČEVA 6 telefon ^0-59 Postrežba Orestnibna Frizerko pop>olno.xa samostojno moč in brivskega vajenca, po možnosti z učno dobo, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 7406-1 SREBRO r PLATINO BRIUPNTE - tmrtmdi i«fi»ji m»wi (isere itd. sthbimki «fmute-ter umetnimi po* najvišji h cenah ..:,s-2*'«ti»b« tvrbkii . UUBUflN« Tr«4iVA 2 VELIKA WCC v HOTELU »M1RAMARE* J<.'•'»■»; j^.' •4-U * H. Adctms. 3)nisij in $flsemartj Roman »Kaj meniš, Bili?« se je Doran obrnil k nečaku. »Sam sem prvi sprožil ta predlog,« je Bili z nasmeškom odvrnil. »Rekel sem nadzorniku, da imamo v hiši preizkušeno jasnovidko ...« »Si ti za to, Rosemary?« je Carter vprašal dekle. Skoraj nezavedoma se je bil obrnil k drugi osebi, ki jo je imel nadzornik za sumljivo. Daisy se je zdrznila. »Prav za prav ne, striček. Tako neznano se mi zdi.« »A Rosemaryji se pač gotovo ni bati raz-krinkanja.« Pritajen nasmeh je podčrtal Eline besede. »Kaj prida ne more biti iz tega,« se je oglasil Gaster, škodilo pa tudi ne bo. bi dejal.« »Videti je, da ste se premislili?« je z nasmeškom rekel Bili. »Nikakor ne,« je bil hlastni odgovor. »Ce vaša teta verjame v to, ni na nas, da bi se upirali Vsi želimo dognati, kdo je ukradel dragulje. Prepri-čajmo se, ali je v — prividih gospe Verdonove kakšno zrnce resnice.« Sid je izginil in se vrnil s črno ebenovinasto skrinjico, ki jo je podal Eli. Ta je sedla za mizico, to jo je bila že prvič rabila, razgrnila suknj in položila kristalno kroglo na sredo. V«e luči razen ene so utrnili. Prešlo je nekaj minut. Nafo "e j s začul njen globoki, na pol pristrti glas, ki ga ie bilo pa vendar razločno slišati po sobi. »Tatu je treba najti... Vse naše misli morajo meriti samo na to... Nejevemeži in posm~hlji\ ci naj izvolijo zapustiti sobo — njihovo nasprotovanje bi nas oviralo ...« Nihče se ni ganil. »Amy Carterjeva .. . prid' semkai.« Gospa Carterjeva je ubogljivo sedla na stol .ia-sproti jasnovidke. »Glej v kristal!« Spet je prešlo nekaj minut. »Vidiš kaj?« »Ne še ... Ne zanesem se ... Pač ...« Globok molk. Komaj so se upali dihati Kai ie neki videla? »Oblak vidim... Razblinja se... Zdai nekaj črnega ... Ne, rdečega . To je moja skrinjica! Zdaj je spet izginila ... Temna senca ...« »Moški?« je šepnila jasnovidka. »Da ... moški .. visok moški... sklanja se nad nečim...« »Ali vidiš njegov obraz?« »Ne ... Hrbet mi obrača .. Še večji pos+aja čedalje večji... zdaj je izginil . « Minuta se je nizala k minuti. Molk ie postal čedalje bolj moreč Glavi žensk sta se nizko sklanjali nad kristalom. Nato šepet, ki ie bil podoben ihtenju. »Nič... Ničesai ne vidim... Vse... vse je iz ginilo.. Luči ro se mahoma spet zab'eščale Vsi so se zdrznili — preplašeni in oslepljeni. »Kdo je prižgal luč?« je razdraženo zaklicala Ela. »Jaz,« je mirno odvrnil Bili. »M slil sem. d* ie že konec.« »Utrnite io spet!« Daisy je bila kar vesela, ko se ie soba razsvetlila. Napetost ji je bila postala neznosna A kaj ie b^o Billu. da je utrnil luč? Ali se je mar česa bal? Bili je ubogal, in spet sta zavlad-la molk in tema. *Doran Carter!« ie rek^l E^n ^ob^ki glas Carter se ni š*el za primerno os^bo Nikoli še ni bil ničesar videl in zm^r^m se ie tmel v tem oziru za nejevernega. Toda E^no iasnovi-Mvo je bilo že enkrat rešilo malega Dorieja in Amv je tako trdno verovala vanj! Ubog\fvo ie na dru^o stran nvzice in se zazrl v kristalni kro^o. trudeč se. da bi odgnal vse dru Amv z'ah'-a podvržena vplivom. i» bil Carter venda le iasno misleč človek' O !k"H nierrovo čuino vedenje? Ali ie bilo res m^g^če da se mu ie po' az !a resnica, ki so io vs; i-s''a'i? Ela je molče naslanjali g'avr» v dlrvn: ;n zrl v kristalno kroglo ored seboj Daisv neri^n sedela na svojem s+olu sr^e r ie r .zb'j o i-ševala se ie. kai se je zgrd lo in kai še prd Gaster in Alisa sta v ^k^b^h gl d ^a dru^ "ngcga. Nazadnje je gespa Carterieva pretrgala molk. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak - Vsi v Ljubljani