SLIKAR ANTON CEBEJ*
FERDINAND ŠERBELJ, LJUBLJANA
UVOD
Z življenjem in delom slikarjev V. M etzingerja, F. Jelovška in F. B er­
g an ta sm o se do zdaj že dobro seznanili. S trokovna lite ra tu ra nam 
jih je p red stav ila kot izrazite osebnosti, ki so s svojo u stv arjaln o stjo 
n a slikarskem področju prispevali bistven delež k podobi baročnega 
slik arstv a n a Slovenskem , č e trti in n aj m lajši, ki p rip ad a tej druščini, 
je A nton Cebej, po rodu s Prim orske. O n jem je n ap isan eg a bore malo. 
K njegovi an onim nosti so prispevala svoj delež zelo skopa arhivska 
poročila in redko d a tira n a dela. V lite ra tu ri je om enjen bolj kot 
sprem ljevalec dogodkov, saj ga navadno n av a ja jo sam o z im enom in 
p o u d arjajo le njegovo p rip ad n o st lju b ljan sk em u baroku.
O A ntonu C ebeju prvi poroča J. K alasanc E rberg v svojem rokopisu 
(1825), k jer ga n ap ačn o im enuje »Joseph«.1 Z apis je k ratek , to d a za­
nim iv, saj govori o Cebeju predvsem kot o slik arju o ljnih portretov 
in šele n ato kot slik arju o ltarn ih slik. Z am an bi iskali im e našega 
slik arja v Pohlinovi Bibliotheci, k je r piše P o h lin o M etzingerju, o Ce­
beju pa molči. Vemo pa, da je P ohlin p ri Cebeju naročil sliko za di- 
skalceatski sam o stan v L jubljani. V tisk u je izšel n a jsta re jši zapis 
o Cebeju leta 1848.2 Tega leta se Cebej v Mittheilungen des histo­
risches Vereines für Krain om enja kot av to r slikarij Izidorjeve kapele 
v cerkvi n a T rški gori p ri Novem m estu. T a podatek, ki n aj bi govoril 
o znanem Cebejevem delu, sta pozneje u p o rab ila še P. v. R adisc (1880)3 
in I. šašelj (1886).4 Isti vir je uporabil tu d i E. S trah i (1884), ki po 
Erbergovem rokopisu C ebeja ponovno im en u je »Joseph«.5 Pom em bno 
je poročilo, ki se n a n a ša n a arhivski podatek v Blätter aus Krain 
(1865), iz k atereg a nekoliko razberem o Cebejev položaj m ed sodob­
niki.8 Na našega slik arja n aletim o še v Zgodovini dobrovske fare 
(1893).7 O Cebeju ni n ičesar zapisanega p ri W urzbachu in tu d i ne pri
* Prispevek je prvi del diplomske naloge, ki je bila dokončana leta 1974.
1 Milena Uršič: Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno 
zgodovino Kranjske, razprave SAZU, 1975, 11/28, p. 152.
2 Franz Anton von Brekernfeld: Pfarvicariat St. Peter bei Werdl, nächst an 
der Gurk, Mittheilungen des historisches Vereines für Krain 1848, Ljub­
ljana 1848, p. 76.
3 Peter pl. Radies: U m eteljnost in um eteljna obrtnost Slovencev, Letopis 
Matice slovenske 1880, Ljubljana 1889, p. 37.
4 Ivan šašelj: Zgodovina šentpeterske fare pri Novem mestu, Ljubljana 1886, 
p. 23.
5 Edvard Strahl, K unstzustände K rains in den Vorigen Jahrhunderten, Lai­
bacher Zeitung, 1884, pp. 178, 179, 180, 182, 183, 186, 187, 188. Prim erjaj tudi: 
Em ilijan Cevc, Spis Edvarda Strahla o um etnostnih razm erah na K ran j­
skem, Loški razgledi XVII, 1970, p. 91.
6 A (nton) D (im itz): Zur Geschichte der K unst und der K ünstler in Krain I, 
Blätter aus Krain, št. 11, L jubljana 1865, p. 43.
7 Anton Lesjak: Zgodovina dobrovske fare pri Ljubljani, Ljubljana 1893, 
p. 74.

W astlerju.8 Tudi J. W allner v Beiträge zur Geschichte der Laibacher 
Maler und Bildhauer im , XVII und XVIII Jahrhunderte (1890) ne 
pozna C ebeja.9 žal ni izšel do konca K ukuljevičev Slovnik, ki bi v er­
jetn o pod črko »Z« obravnaval tu d i Cebejevo im e.1 0 V tolikšni m eri 
nam ga torej predstavi 19. stoletje.
Ob uspešni restav raciji Cebejeve slike je bila leta 1908 v Domu in sve­
tu objavljena fo to g rafija slike Marijinega vnebovzetja iz K opanja." 
Na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v L ju b ljan i leta 1922 
so m ed številnim i znanim i in neznanim i slik arji predstavili s šestim i 
slikam i tu d i Cebejev opus.1 2 Odmev n a to razstavo sta prispevka v 
Mladiki (1922) in v Domu in svetu (1922). V M esesnelovem prispevku 
v Mladiki lahko preberem o nekaj zanim ivih opazk tu d i o Cebeju 1 3 
J. M an tu an i pa je v Domu in svetu poskušal odgovoriti n a v p rašan je 
v zvezi s Cebejevim šolanjem in glede dveh slik, ki so ju pripisovali 
C ebeju.1 4 Slovenski Vasari, V. Steska, je v knjigi Slovenska umetnost I, 
slikarstvo (1927) prvič obširneje predstavil C ebejeva dela.1 5 To po­
glavje pa je tudi osnova za n ad a ljn jo obravnavo slikarjevega opusa. 
Nekaj »novih« Cebejevih slik p ri u ršu lin k ah v L ju b ljan i nam je leta 
1944 predstavil J. Veider v Zborniku za umetnostno zgodovino.1 6 K r a t­
ke stiln e oznake o slik arju lahko preberem o še pri pregledih baroka 
v Steletovi knjigi Slovenski slikarji (1949)1 7 in v knjižici N arodne g a­
lerije Umetnost baroka na Slovenskem (1957).1 8 O m eniti velja tudi 
razstavni katalog N arodne g alerije Barok na Slovenskem (1961), k jer 
je poleg že znanih biografskih podatkov navedenih nekaj novih C e­
bejevih del.1 9 B arvno in razpoloženjsko pa je predstavil C ebeja E. Cevc 
v knjižici Slovenska umetnost (1966).2 0 Na koncu om enim o še stilno
8 Constant v. Wurzbach: Biographisches Lexikon des Kaisertums Oester­
reich, I—LX, 1856—1891; Josef Wastler: Steirisches K ünstler-Lexikon, Graz 
1883.
9 Julius W allner: Beiträge zur Geschichte der Laibacher M aler und B ild ­
hauer im XVII. und XVIII. Jahrhunderte, Mittheilungen des Museal­
vereines für Krain, Ljubljana 1890, pp. 103—139.
1 0 Ivan Kukuljevič Sakcinski: Slovnik umjetnikah Jugoslavenskih, I—V, 
1858—1860; izšlo od Agapič do Strahinjič.
1 1 Dom in svet, XXI, 1908, pri p. 339, p. 383.
1 2 Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva. Izdala Narodna gale­
rija, Ljubljana 1922, pp. 20, 21, 24.
1 3 France Mesesnel, Preteklost slovenskega slikarstva, Mladika, III, Gorica 
1922, pp. 352—362.
1 4 Josip M antuani, Slikarska um etnost naših dežel v prošlih dobah, Dom in 
svet, XXXV, 1922, pp. 458—459.
1 5 Viktor Steska: Slovenska umetnost, I: Slikarstvo, Prevalje 1927, pp. 93— 
100.
1 6 Janez Veider, Slike v uršulinskem sam ostanu v Ljubljani, ZUZ, XX, 1944, 
pp. 98—136.
1 7 France Stele: Slovenski slikarji, Ljubljana 1949; isti, Barok ali rokoko?, 
Zbornik zimske pomoči 1944, Ljubljana 1944, pp. 399—408.
1 8 Umetnost baroka na Slovenskem, Vodnik po um etnostnih zbirkah Narodne 
galerije v Ljubljani, II. Uvod: France Stele, katalog: Melita Stele-Možina, 
Ljubljana 1957.
1 9 Barok na Slovenskem, razstavni katalog Narodne galerije v Ljubljani, 
Ljubljana 1961.
2 0 Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, pp. 138, 139, 141, 145, 
148, 177.

oznako izpod peresa š. čopičeve (1966) in s tem je pom em bnejša lite ­
ra tu ra o slik arju izčrpana.2 1
ŽIVLJENJE IN DELO
V ajdovskem župnijskem arh iv u je v k rstn i m atrik i Liber Baptizato- 
rum Sturiensium ob d atu m u 23. m aj 1722 zapisano, da je bil tega dne 
krščen Anton, sin M atije in M arine Zebey. K rst je opravil Nicolao 
R odeschini cu rato — capellano, botrovala pa sta A ndrea W attiz (B a­
tič) in Apollonia G regorizhin (G regorička). Prvorojenem u A ntonu so 
do leta 1732 sledile še štiri sestre in dva b ra ta .2 2
Na običajna v p rašan ja kdaj, kje in kako, ki se p ostavljajo o m lad o st­
n ih in šolskih letih m ladega A ntona, ne vemo odgovoriti ničesar. Tudi 
približno ne. P rav tak o lahko sam o ugibam o, kdaj n a tan č n o je Cebej 
začel sam ostojno slikati. Pri zgodnjih delih nam je v oporo le slika 
Povišanje sv. križa iz Vinice, ki je d a tira n a z letnico 1750.2 3 Iz p rim er­
jave z drugim i zgodnjim i Cebejevim i slikam i je razvidno, da je slikar 
sam ostojno n asto p al s svojim i deli že v drugi polovici štirid esetih let. 
Med prva dela lahko uvrstim o podobo sv. Uršule s področja župnije 
Šm arje pri L jubljani. Slika, ki jo zdaj h ra n ijo v depoju N arodne ga­
lerije v L jubljani, je zgodnje Cebejevo delo, slikano v svetlih, p ro so j­
n ih barvah. Prizor U ršulinega poveličanja je zasnovan preprosto: 
svetnica kleči n a oblakih, ki so obenem edina p redstavitev k raja, 
družbo pa ji delajo le zabuhli p u tti in angelske glavice, ki si dajejo 
cpravka z njen im i atrib u ti. Podoben kolorit in obrazni tip svetnice 
kot pri sv. Uršuli srečam o n a m an jši sliki sv. Lucije v podružni cerkvi 
v M alem Lipoglavu nad Šm arjem pri L jubljani. Slika je bila del atike 
nekega o ltarja. Z aradi velike podobnosti m ed slikam a sv. Uršula in 
sv. Lucija, tako glede detajlov kot celotnega vtisa, je m ikavna celo 
misel, da sta obe nekoč pripadali istem u oltarju.
Iz leta 1750 je zn an a prva d a tira n a Cebejeva slika. T ak rat je n a ­
slikal za glavni o ltar viniške župnijske cerkve Povišanje sv. križa. 
K ljub poznejšim preslikavam je slika zanim iva zato, ker nam pred ­
stav lja slikarsko že izoblikovano osebo in nam pokaže, kaj je zmogel 
tedaj osem indvajsetletni Cebej. Na viniški sliki že opazim o obrazne 
tipe, ki jih bomo odslej srečevali v Cebejevih delih.
Okrog leta 1750 je v erjetno n asta la slika poveličanja sv. Lovrenca za 
Lokavec pri Ajdovščini. Prizor je postavil Cebej v isto okolje kot 
sv. Uršulo. Toda tu je oblikovno zah tev n ejši v kom poziciji te r v ob­
delavi figur in draperije. še je mogoče opaziti kakšno form alno te ­
žavo: n a p rim er nelogično izboklino d rap erije nad Lovrenčevo levo 
nogo, ki pa v bistvu ne m oti trik o tn išk e kom pozicije angela, diakona
2 1 Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966. Sprem na študija, Špelca čopič, pp. 
60—61, biografski in bibliografski podatki, Melita Stele-Možina, p. 233.
2 2 F(rance) M (esesnel), Anton Cebej, ZUZ, III, 1923, p. 78.
2 3 Vsi podrobnejši podatki, ki se bodo nanašali na določeno sliko, bodo sku­
paj z literaturo navedeni v katalogu pri vsaki sliki posebej.

in dveh puttov, ki se n a desni p o ig rav ata z baretom in knjigo. Po­
sebno skrbno je izdelan vase zam išljen angel n a levi.
Z vstopom v petd eseta le ta začne število C ebejevih del n araščati. 
N ek atera so o h ran jen a, nek aj pa jih je zn an ih le n a podlagi arhivskih 
poročil.
F ran čišk an sk i diarij poroča, da so leta 1752 kam niški fran čišk an i n a ­
ročili p ri C ebeju poslikavo oltarčka, ob katerem bi se n a p raznik 
sv. R ešnjega telesa prepeval evangelij. H k rati je Cebej naslikal še 
sliko Brezmadežne. Oboje je danes izgubljeno in n iti ne vemo, kakšno 
je bilo videti to delo, za k atero je bil Cebej »izplačan« z barvam i 
v vrednosti 10 gld., ki so ostale sam o stan u po sm rti njihovega slik arja 
b ra ta L .M ayra (fe b ru a rja 1752).2 4 N aslednje leto, 1753, srečam o Ce­
bej a prvič v L jubljani. P ri bosonogih avguštineih je v m esecu avgustu 
poslikal stro p letn e obednice v sam ostanu. To bi m orda izvršil F. J e ­
lovšek, ki je p ri te h redovnikih uspešno slikal že pred leti, to d a prav 
ta k ra t je bil zaposlen z obsežnim delom n a Sladki gori. Cebej je na 
tre h p oljih stro p a n aslik al v al fresco te h n ik i tr i prizore iz stare za­
veze. V prvem polju je upodobil n ad an g ela R afaela z m ladim Tobijem , 
ki se zgraža n ad ribo, v srednjem polju D aniela v levnjaku, kam or 
m u angel p rin aša prero k a H abakuka s hrano, n a tre tje polje pa je 
n aslik al S am uela in Savla v gosteh.
U ršulinski sam o stan v L ju b ljan i h ra n i m nogo slik, ki so ob razn ih 
priložnostih p rih aja le iz razpuščenih lju b ljan sk ih sam ostanov k ap u ci­
nov, diskalceatov in jezuitov. Izm ed kap u cin sk ih slik je že Veider po 
Steski pripisal Cebeju sliki sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Pado- 
vanskega. N aslikani sta bili v prvi polovici p etd esetih let. Obe sv etn i­
ški postavi je slikar upodobil v ospredju, n ad neizrazito pokrajino, ki 
se poglablja v ozadje do nizkih gora.
Okrog srede p etd esetih let opazim o n a Cebejevih slikah sprem em bo. 
O pazen je vpliv V. M etzingerja. T a n ač in slik an ja nam lepo p red stav ­
lja ta podobi iz M alovš in D vorij. Na m alovški sliki vseh svetnikov je 
slikar m nožico oseb razv rstil v tri vodoravne pasove. Z aradi perspek- 
tivičnega u čin k a so svetniške postave v ozadju n aslik an e le bežno. 
Ikonografsko so določljive le osebe v ospredju, predvsem v spodnjem 
pasu.
Bolj dom iselno je Cebej uredil skupino štirin a jstih priprošnjikov na 
sliki v dvorski podružnici. S p reraču n an im i k re tn ja m i jih je razpore­
dil v obliki osmice. V to običajno skupino štirin a jstih oseb je vpletel 
še p a tro n a podružnice sv. M iklavža.
V dnevniku b aro n a F. H. R aigersfelda (R akovca) je zapisano, da je 
b aro n 19. m a ja 1755 poklical k sebi slik arja C ebeja.2 5 Ali se je Cebej 
odzval povabilu, ni znano. K ljub skrbno vodenem u dnevniku ne zasle­
dim o več njegovega im ena. Zanim ivo je dejstvo, d a je im el baron v 
tem času živahne stike z raznim i slikarji, predvsem z V. M etzingerjem .
2 4 Viktor Steska: Slovenska umetnost, pp. 94, 113.
1 5 Jože Šorn, Novi podatki o um etninah in um etnikih našega baroka, ZUZ, 
n. v. III, 1955, p. 255.

Iz dnevnika je še razvidno, da je naročal p ri slik arjih predvsem p o r­
tre te svojih družinskih članov.
Tega le ta (1756) je Cebej slikal v rom arski cerkvi n a T rški gori pri 
Novem m estu. S freskam i je okrasil severno, Izidorjevo kapelo s p ri­
zori iz življenja om enjenega svetnika. Freske so bile prebeljene že 
v drugi polovici p rejšn jeg a stoletja. O stal je le n aslik an i o ltarn i n a ­
stavek, ki pa je tak o preslikan, da ne prispeva nobenega bistvenega 
deleža k boljšem u po zn av an ju Cebejevega opusa. P reslikani sta tu d i 
sočasni oljni sliki sv. Izidorja in sv. Notburge, ki dop o ln ju jeta nasli­
kan i o ltarn i nastavek. Za Trško goro je Cebej naslikal v drugi polo­
vici p etdesetih let še m an jšo sliko s prizorom um irajoče sv. Rozalije. 
L eta 1758 je naslikal Cebej za m oravsko župno cerkev Marijino vnebo­
vzetje. Okrog 2,5 m visoka slika je bila m ed zadnjo vojno izgubljena. 
Na k ratk o jo je opisal V. S teska v Slovenski um etnosti: »M arija plava 
v višavo. Apostoli se delom a ozirajo za njo, delom a strm e v prazen 
grob. M arijo obd ajajo tri skupine angelcev«. Od ta k ra t je bil Cebej 
še večkrat zaposlen z deli za m oravško župnijo. N aslednje leto je za 
M oravče n aslikal o ltarn o podobo sv. Boštjana. Nekoliko preslikana, 
vendar dobro o h ra n je n a slika nam p red stav lja m ladeniča, privezanega 
ob drevo, v drži razgibanih k o n trap o stn ih linij. Bolj kot n a vseh do­
sed an jih slikah se je n a tej uveljavila b u jn a narava, o b rav n av an a z 
vso skrbnostjo in z velikim posluhom za naturalizem v sm islu 18. sto ­
letja. P o k rajin i ni odm erjen ozek pas zem lje n a spodnjem delu slike, 
n a k atereg a bi se logično opiral prizor B oštjanovega m učeništva, tem ­
več je zem eljski prostor p o u d arjen z obilno vegetacijo, ki je zaživela 
s svetniško postavo.
Ob koncu p etd esetih let je Cebej naslikal freske n a stro p u Jožefove 
kapele k artu zijan sk eg a sam o stan a v B istri. M. M arolt jih je pravilno 
opredelil v začetek druge polovice 18. sto letja kot delo slikarja, ki je 
bil »pod m očnim vplivom V. M etzingerja«. Poznejši av to rji postavljajo 
n astan e k fresk prepozno, po požaru, ki je leta 1773 prizadejal sam o­
stan . To pozno d a tira n je fresk postane nevzdržno, takoj ko jih p ri­
m erjam o s Cebejevim i deli šestdesetih in sedem desetih let. F reske se 
n ajb o lje ujem ajo z deli, ki so n a sta la n a koncu p etd esetih let. Skupen 
je n ačin kom pozicije gradnje, razgibanost figur, posebno pa vloga n a ­
rave s sončno svetlobo, kot jo lahko vidimo n a sliki sv. Boštjana iz 
M oravč. V Jožefovi kapeli ne gre za poslikavo celotnega stropa, te m ­
več le p etih posam eznih polj, ki so vključena v štu k a tu rn i stro p k a­
pele. Vseh pet polj prikazuje in poveličuje dogodke iz Jožefovega živ­
ljenja, od zaroke in dveh prizorov svete družine do njegove sm rti in 
poveličanja. L ahkoten videz jim d aje svetel kolorit v štev iln ih o d ten ­
kih ali, kakor je zapisal E. Cevc, »prisrčna bukoličnost, ki dih a iz te h 
fresk«.
Da je Cebej m ed k ran jsk im i slik arji v drugi polovici p etdesetih let 
užival določen ugled, nam lepo dokazujeta sliki sv. Benedikta in sv. Fi­
lipa Nerija iz leta 1759. O danes izgubljeni sliki sv. Benedikta, ki je b i­
la v frančiškanskem sam ostanu v Jastreb arsk em na Hrvaškem , edini 
poroča S. V urnik v svoji d isertaciji o V. M etzingerju, v k ateri je p ri-

m erjal sv. Benedikta z M etzingerjevo sliko sv. Katarine iz Polhovega 
G radca in z goričansko Brezmadežno. Sliko sv. Filipa Nerija je Cebej 
n aslikal za jezuitsko, danes župnijsko cerkev v K utjevu v Slavoniji. 
Slika je podpisana in d a tira n a v letu 1759. S ig n atu ra (A nt: Zebey: / 
pinx. Lab: 1759) p o trju je, da je bila n aslik an a v L jubljani. Torej je 
m oral Cebej bivati v L ju b ljan i vsaj že v drugi polovici p etd esetih let. 
P ri tem , da so jezu itje naročili delo p ri Cebeju, je tre b a upoštevati 
še dve okoliščini. T ega leta je um rl V. M etzinger (12. m arca 1759), ki 
je zad n ji dve leti slikal že bolj m alo,2 6 F. B erg an t pa je bil še v Italiji.2 7 
Slika sv. Filipa Nerija je zaradi točnega d a tira n ja dober prim er, ki 
nam časovno boli n a tan č n o p red stav lja likovno govorico našega sli­
k a rja zad n jih let petega d esetletja. Z n jen o pom očjo lahko zanesljivo 
uvrstim o v ta čas nekaj drugih nepodpisanih slik. To sta že om enjena 
sv. Rozalija s T rške gore in sv. Boštjan iz M oravč, n ad alje slika 
sv. Vincencija Ferrerskega iz R udnika pri L ju b ljan i te r slika sv. Not- 
burge iz Sam obora. Na te h upodobitvah je Cebej popolnom a obvladal 
problem velikega fo rm ata. V prim erjav i s p rejšn jim i slikam i z m irnim 
dogajanjem je n a teh slikah več dinam ike. F igure so čustveno živah­
nejše in intenzivnejše v k re tn ja h . Na slikah n asto p a večje število oseb, 
n ad prizorišče pa n avadno p rip lav a ta še p u tta z atrib u ti, s katerim i 
vsebinsko in kom pozicijsko d o p o ln ju jeta dogodek. Značilno za p u tte 
te dobe je, da im ajo ožje in višje glavice.
O h ra n jen je arhivski zapis, ki poroča, da je Cebej leta 1760 naslikal 
za lju b ljan sk i m a g istrat sliko, ki je p red stav ljala m estno svetovalnico 
»abris von der R a th Stuben«. Iz naslova si bržčas ne m orem o p red ­
sta v lja ti m estn e svetovalnice sam e kot prostor, tem več je slikar po 
vsej v erjetn o sti upodobil v n jej še poglavitne p red stav n ik e ta k ra tn e g a 
m estnega življenja. Slika je bila n am en je n a za spom inski dar, ki ga je 
lju b ljan sk i m a g istrat istega le ta podaril deželnem u kom isarju, grofu 
von P erlassu v G radcu. Cebej je prejel za to sliko 16 gld. nem ške ve­
ljave. R azen te h podatkov n i znanega o sliki n ičesar več. Zdi se, da 
je bil Cebej v te h letih k ar »dvorni slikar« lju b ljan sk eg a m ag istrata. 
K onec le ta 1760 ali v začetku n asled n jeg a le ta je Cebej poslikal gle­
dališko dvorano n a ljubljanskem rotovžu. V erjetno se ni om ejil sam o 
n a poslikavo prep ro ste o rn am en taln e dekoracije, am pak je kot p re­
izkušen iluzionist u stv aril scenarijo, ki je bila ta k ra t nepogrešljiva 
sestav in a tak o posvetne kot cerkvene dekoracije, scenarijo, ki je ži­
vela m ed kulisam i bogatih o ltarn ih zasnov, veličastnih slavolokov in 
trib u n . Po ustanovitvi stanovskega gledališča leta 1765 je začela gleda­
liška d vorana n a rotovžu izgubljati n a pom enu. S prezidavam i za po­
treb e arh iv a in pozneje za zapore so n ek d an jo gledališko dvorano 
tak o tem eljito predelali, da ni od slikarij ostalo skoraj ničesar.
L eta 1761 se je Cebej podpisal n a sliki sv. Antona Padovanskega in 
sv. Lenarta, ki k ra sita stra n sk a o lta rja cerkve v M oravčah. Na sliki
2 6 Stanko Vurnik, II, K M etzingerjevem u življenjepisu, ZUZ, VIII, 1928, p. 
122.
2 7 Anica Cevc: Fortunat Bergant 1721—1769, Ljubljana 1951, razstavni kata­
log Narodne galerije, p. 42, št. kat. 19; Ksenija Rozman, Rimsko šolanje' 
Fortunata Berganta, Sinteza, 24—25, 1972, pp. 81—82.

sv. A ntona se je slikar razgovoril, saj je u staljen i predstavi A ntona z 
m alim Jezusom dodal p u tte in angelske glavice. Iz postave d eteta iz­
vira m očna luč te r u stv a rja n a razgibanih golih otroških telesih ostre 
svetlobne prehode. R um enorjavi to n slike poživljata Jezusovo m odro 
ogrinjalo in zelena zavesa n a zgornjem delu slike. P e n d an t Antonovi 
podobi je slika sv. Lenarta, ki je razd eljen a n a dva dela: n a zgornjo 
svetlo nebeško vizijo s sv. Lenartom , zaščitnikom jetnikov, in na spod­
n ji tem n i zem eljski pas ječe, k jer je slikar z zanim anjem za ak t in 
žan r upodobil gole postave u k len jen ih jetnikov.
V tem letu je Cebej podpisal in d atiral še sliko vseh svetnikov na Slad­
ki gori. Z aradi m nožice upodobljenih oseb je slika p rav a galerija Ce- 
bejevih figur. Idealizirani ženski obrazni tip pride m ed m nožico svet­
nic še bolj do veljave, ko vidimo, kako so si te m ed seboj podobne. 
Nekoliko drugače je s predstavo m oškega. V tem p rim eru se obrazni 
tip sp rem in ja le v okvirih asketskega obraza, ki m u d aje dokončno 
podobo k ratk a, redka b rad a pri m lajših in k ratk a, košata b rad a pri 
stare jših svetnikih. Ob tej sliki je treb a še posebno poudariti Cebejev 
n ačin rešev an ja kom pozicije in perspektive. Cebej je strn il svetniške 
postave v skupine in jih razvrstil n a oblakih v krog, k atereg a vrh 
sklepa sveta Trojica, središče pa se m u poglablja v prostor. Iluzijo 
p o g lab ljan ja je slikar dosegel s postavam i in svetlobo, ki se v globini 
vedno bolj stap ljajo v zlatorum eno ozadje. Mesto, k jer visi slika vseh 
svetnikov, ji je bilo odm erjeno že v začetku, saj izbočena sprem lja 
potek zidu in se n a tan č n o prilega m ed oba p ilastra. N jen n am en je, 
da u stv a rja prostorsko ravnotežje prižnici n a n asp ro tn i stra n i te r 
s tem prispeva k popolnosti scenskega u čin k a te en k ratn e baročne no­
tran jščin e.
V začetek šestdesetih let uvrščam o še sliko sv. Izidorja iz G robelj in 
sliki sv. Boštjan in sv. Ludvik, neznanega izvora, ki sta prišli iz S trah - 
love zbirke v N arodno galerijo.2 8
Iz leta 1762 ni znano nobeno Cebejevo delo. Tudi arhivskih poročil ni
o njem .
N aslednje leto je bil Cebej zaposlen z delom v L jubljani. Za šem petr- 
sko cerkev je opravil p ozlatarska dela n a nekem banderu, bosonogim 
avguštincem (diskalceatom ) pa je naslikal n a p latn o ta k ra t zelo p ri­
lju b ljen m otiv Marije dobrega sveta, v obdobju okrog srede šestdesete­
ga d esetletja p a je naslikal po tej sliki še nekaj kopij. To so slike iz 
Sv. Vida n ad Zg. T uhinjem , iz D ednega dola in iz M oravč. K ljub zako­
nitostim , ki jih m ora pri u s tv a rja n ju določene kopije upoštevati, za­
pusti slikar n a sliki še vedno dovolj tiste osebne note, ki sprem lja 
njegov slogovni razvoj. T ak je n a p rim er B ergant pri svojih številnih
2 8 Podobo sv. Ludvika v literaturi običajno izenačujejo s cesarjem K onstan­
tinom, kar pa ne bo držalo, ker K onstantina častijo kot svetnika le v 
Vzhodni cerkvi. Zahodna cerkev mu nam reč ni priznavala svetniškega 
naslova. Na tej sliki pa gre nedvomno za svetniško osebo in atributi go­
vore za francoskega kralja Ludvika IX., Svetega (1214—1270); Prim erjaj: 
Josip M antuani, Slikarska um etnost naših dežel v prošlih dobah, Dom in 
svet, XXXV, 1922, p. 458. V tem prispevku je nam reč svetnik na sliki prvič 
enačen s podobo sv. Ludvika.

in ačicah M arije dobrega sveta, k jer nam za vedno ostane v spom inu 
topel m aterin sk i izraz M arije in m alce hudom ušen Jezusov izraz, po­
leg tega p a še značilno g ubanje in izdelana m odelacija in k arn a ta.
V k o lo riran ju in m odelaciji otroških glav je vtisnil svoj izraz podobi 
M arije dobrega sveta2 9 tu d i A. L erchinger, isto p a velja tu d i za Cebe- 
jeve slike teg a m otiva. Njegove slike so precej podobne B ergantovim 
in zato v eljajo za B ergantova dela. V endar govorita M arijin ozek ob­
raz in pogled, k akršnega srečam o n a C ebejevih sočasnih slik ah (K am ­
nik, D rtija), za Cebeja. P rav tak o bi lahko našli vzporednico Jezusovi 
glavi v kaki lebdeči angelski glavici. T udi čustveno se Cebejevi prim eri 
nekoliko razlik u jejo od B ergantovih po rah lo zadržani intim nosti. Do­
kaz, da lahko slike pripišem o našem u slikarju, pa sta tu d i n ačin gu­
b a n ja d rap erije in uporaba barv v detajlih .
L eta 1763 je Cebej naslikal sv. Roka in Boštjana za cerkniško podruž­
nico Sv. Roka. Oba zav etn ik a pred boleznim i je postavil n a rob prizo­
rišča, n ad n jim a je n aslik al n a oblaku M arijo z detetom , ki sklepa 
trik o tn išk o razv rstitev figur, središče slike pa je nam enil p o k rajin i 
s cerkvijo globoko v ozadju.
N aslednje leto se p red stav lja Cebej s Krstom v Jordanu iz L etuša na 
štajersk e m in s fresk am i v Ih a n u , k je r je v župni cerkvi n a poglob­
lje n ih poljih severne in južne ladijske stene n aslik al o ltarn a nastavka. 
M orebiten podpis n i viden. O h ra n jen a je sam o letn ica 1764 n a M ati­
jevi sekiri. F reske so u trp ele nekaj preslikav, dokler jih niso ob k on­
cu p rejšn jeg a sto letja končno prebelili. Na novo so bile odkrite leta 
1969. O ltar n a južni sten i je bil n aslik an za ihansko bratovščino Svete 
družine. O ltarn i n astav ek izp o ln ju jeta ob stra n e h n a levi sv. Tom až 
(Jakob?) in n a desni sv. M atija. Z aradi poznejše vzidave okna m an jk a 
precej atike. U gotoviti je še mogoče, da je sredo atik e zavzem al sv. 
A nton z Jezusom , n a v o lu tah pa sta delno vidna n a levi sv. B oštjan 
in n a desni sv. Ambrož. Ali je bila podoba sv. družine v osrednjem 
polju n astav k a izvedena v sliki ali plastiki, pa ni znano. D anes je n a 
tem m estu p lastičn a skupina k ip a rja Pengova. Ozadje o lta rja je z a str­
to z bogato nagubanim baldahinom , ki ga podpirajo angelske glavice. 
O ltar n a ženski, severni s tra n i je kom pozicijski p en d a n t južnem u z 
razliko, da tu k aj n asto p ajo svetnice m učenke. N a levi s tra n i p odstav­
k a stoji sv. A polonija, n a desni sv. A gata. Nad n jim a sed ita n a volu­
ta h atik e sv. D oroteja in sv. Neža. O srednje m esto atik e zavzem a Bog 
oče z zem eljsko kroglo in dvem a angelom a. Z asnova obeh o ltarjev v 
podrobnostih n i popolnom a jasn a. O čitno je m oral slik ar že m ed de­
lom nekoliko sp re m in jati p rv o tn i koncept. N ajbolj so te sprem em be 
vidne n a kapitelih. Misel, da bi to delo opravila dva slik arja, ne p ri­
de v poštev, ker d aje celotna slik arija kljub tem u en o ten videz. K on­
cept o lta rja ustreza le C ebejevim prim erom , kot recim o n a T rški gori 
ali v poznejših delih. T re tjo o ltarn o arh ite k tu ro je n aslikal Cebej v 
vlogi sončne u re n a južnem delu zunanjščine iste cerkve kot ozadje 
prizoru Svete družine z bolnikom in dvem a priprošnjikom a. že zveza
2 9 Na prim er oljna slika M arije dobrega sveta v glavnem oltarju župne cer­
kve sv. Jerneja v Rogatcu.

z vlogo sončne ure p o trju je, da gre za prizor »Svete družine priproš- 
njice ob zadnji uri«. Na spodnjem robu freske je bil pred leti še č it­
ljiv kronogram z letnico 1764. Ikonografsko je prav tak o zanim iva 
sočasna sončna u ra n a zahodni steni. N aslikana je sm rt, ki je privi­
h ra la z zastavo nad druščino mož ob m izi in zabada m ednje drog za­
stave s številčnico, ki tak o opozarja n a m inljivost — memento mori.
V letu ih an sk ih slikarij je 2. novem bra slikarska b ratovščina lju b lja n ­
skih slikarjev n ap isala vlogo, naslovljeno n a deželno glavarstvo, v k a ­
teri se pritožuje n ad nelojalno konkurenco n ev član jen ih slikarjev.
V pritožbi sta o m enjena tu d i B erg an t in Cebej, sta pa izvzeta, k er sta 
se že izkazala ( ... zwei bew ährte M aler .. ,).3 0
V čas pred sredo šestega d esetletja se u v rščata sliki sv. Boštjana iz 
Loga pod M angrtom , ki je obenem najbolj severozahodna točka, do 
koder segajo Cebejeva dela, in slika podobnega fo rm a ta sv. Neže iz 
Zg. K ašlja p ri L jubljani.
Med poglavitnim i Cebejevim i slikam i je Marija, kraljica angelov iz 
D rtije p ri M oravčah. S likar se je podpisal n a stopnico pod angelom 
s knjigo, k je r je v kronogram vpletel letnico 1765. Prizor M arije z J e ­
zusom v n aro čju se odvija ali bolje m iru je n a tristo p n iščn em suppe- 
daneumu pred bogatim ozadjem z zaveso, oblaki in stebriščno a rh i­
tekturo. S kupina M arije, Jezusa in dveh angelov je z odm aknjenim i 
pogledi in lirično zasan jan o stjo po svojem razpoloženju p rav a' sacra 
conversazione. Bolj razgibana je skupina angela, p uttov in angelskih 
glavic v zgornjem delu slike, ki je v p rim erjav i s spodnjim delom v 
p re te h tan em kom pozicijskem ravnotežju.
Okrog leta 1765 in najbliže d rtijsk i sliki se u v rščata Marija z Jezusom 
iz fran čišk an sk eg a sam ostana v K am niku in podoba Manjine zaroke 
iz P lan in e p ri R akeku. Slika iz K am n ik a je inačica slike v D rtiji, le 
da se je slikar pri n jej om ejil zgolj n a upodobitev m atere z otrokom . 
P ri obravnavi detajlov se kaže m ed slikam a ta k šn a podobnost, ki go­
vori v p rid le sočasnem u n astan k u . Prizor M arijine zaroke iz P lanine 
izstopa iz dosedanjega Cebejevega opusa po svoji m o n u m en taln o sti in 
o staja kljub akciji zaroke statičen. Dogodek je p red stav ljen v sloves­
nem vzdušju, n a stopnišču pred mogočno, ploskovito členjeno a rh i­
tek tu ro . R azen rah le globinske diagonale, ki p oteka od Jožefove des­
nice v ozadje, je celotno prizorišče, podobno kot n a d rtijsk i sliki, poj­
m ovano ploskovito. G re za ozek pas prostora, kam or je slikar p re ra ­
čunano razvrstil večje število figur. Vlogo prostorskega poudarka 
igrajo p u tti n a spodnjem in zgornjem delu slike. Eden je n aslik an še 
v drznem škorcu. V bistvu je slika kom pozicijsko zasnovana v m reži 
horizontal in vertikal. T rije glavni a k te rji zaroke, M arija, Jožef in 
Z aharija, pa so kom ponirani tako, da v obrisu tvorijo krog. Ti so sre­
dišče d o g ajan ja, posebno Jožefova desnica s prstanom , ki tak o sim ­
bolično kot kom pozicijsko p red stav lja središče slike.
Okrog srede šestd esetih le t je Cebej n aslik al b andero sv.rešnjega te­
lesa in m an jšo o ltarn o sliko sv. Urha. V zbirko N arodne galerije sta 
obe prišli že iz druge roke, tak o da ne vemo za n ju n o prvotno n a h a ja ­
3 0 Dimitz, Zur Geschichte der Kunst und der K ünstler in Krain, p. 43,

lišče. Na eni s tra n i b an d era je K ristusovo poveličanje, n a drugi pa je 
čaščenje hostije. K ristu s z b an d era je precej podoben K ristu su iz L e­
tu ša. Njegova glava je, podobno kot n a letuški sliki iz le ta 1764, lep o t­
no idealizirana. K ratk a, kom aj opazna p u h asta b rad a in prav tako 
m ehko n aslik an i do ram en padajoči lasje p o u d arjajo m ilino obraza. 
T oraks z vsem i anatom skim i pravilnostm i je o bravnavan volum inozno. 
Apolinično K ristusovo postavo rožnatega in k a rn a ta p o u d arja bogato 
razv ih ran o ogrinjalo m odre barve. Na drugi s tra n i b andera, n a prizo­
ru čaščenje hostije, zavzem a osrednje m esto m o n štran ca, n aslik an a s 
pravim veseljem do o rn am en ta. Idejno središče tvori h o stija v m on- 
štranci, okrog pa so v razm ak ih razporejene angelske glavice in dva 
angela, ki s tk an in o p o d p irata najsveteješe. Na obeh prizorih poveli­
ča n ja ev h aristije se je Cebej z zanim anjem pom udil ob v p rašan ju 
b arv n e obdelave celote, an ato m ije teles in g u b an ja drap erije. L ahko 
rečem o, da je m o jster dano tem o s slikarskim i sredstvi vsestransko 
obvladal. Sredi šestdesetih let pom enijo n a njegovih p la tn ih novost 
angelske glavice z razk u štran im i p u h astim i lasm i in nekako m ongol­
sko oblikovanim i očmi. T a pojav sm o srečali že n a letuški sliki Jan eza 
K rstn ik a. T ak n ač in oblikovanja oči se je obdržal še n a n ek a te rih 
poznejših delih ,nato pa je izginil.
O m enjena slika Sv. Urh iz N arodne galerije je kom pozicijsko prep ro ­
sta. S vetnik stoji v ospredju pred pokrajino. Na levi ob njem je igrivo 
gledajoč putto, ki im a v ro k ah škofov simbol — ribo. Na sliki je po­
u d a rje n a v itk a U rhova postava z m ojstrsko naslikanim ornatom , k a ­
tereg a d etajli se razkazujejo s pom očjo svetlobe.
L eta 1766 se je Cebej vpisal v M arijino bratovščino, ki so jo ustanovili 
jezuiti v L ju b ljan i že le ta 1605 in je tra ja la do razp u stitv e jezuitskega 
red a le ta 1773.3 1 P a tro n b ratovščine je bilo M arijino vnebovzetje, vsak 
n je n član pa je v 18. sto letju dobil bakrorezno podobo s tem prizorom . 
T ako je zn a n a podoba iz le ta 1750, delo V. M etzingerja.3 2 B ratovščina 
je im ela za svoje člane poleg M etzingerjeve stv aritv e še nekoliko m la j­
še delo z istim , le da z nekoliko sprem enjenim m otivom . Podrobnejši 
pregled tega bakroreza n as km alu pripelje v bližino C ebejevih del in 
n as spom ni n a že om enjeni Steskov opis izgubljene m oravške slike 
Marijinega vnebovzetja iz le ta 1758. Misel, da je ta bakrorez delo n a ­
šega slikarja, p odkrepljuje o ltarn a slika Marijinega vnebovzetja (glej 
spodaj) iz K opanja. P odobnosti so presenetljive. Za C ebeja govorijo še 
značilni tip i fig u r te r n ačin obravnave svetlobe in senc n a posam ez­
n ih p a rtija h . B akrorez ni podpisan in ne d atiran , n a sta l pa je v er­
je tn o v času po Cebejevem vpisu v M arijino bratovščino leta 1766.
Do podrobnosti podoben zgornjem u bakrorezu je m anjši, v erjetn o prav 
tak o Cebejev bakrorez Marijinega vnebovzetja v m olitveniku »offi­
cium R akoszianum sub titu lo B. V. M., Labaci 1772«.
L eta 1766 je Cebej naslikal o ltarn o podobo sv. Krištofa za glavni oltar 
n ek d an je pokopališke cerkve, ki je stala n a pro sto ru ob d anašnjem
3 1 V iktor Steska: Slovenska umetnost, p. 94.
3 2 Viktor Steska, M etzingerjev bakrorez M arijinega vnebovzetja iz leta 1750, 
ZUZ, X, 1930, p. 37.

G ospodarskem razstavišču v L jubljani. Po o d stran itv i cerkve so oltar 
s sliko vred prenesli v bližnjo bežigrajsko cerkev sv. Cirila in M etoda.
V letih 1766—1767 je Cebej za 450 gld. »po la stn ih osnutkih« poslikal 
semeniško kapelo in obednico v L jubljani. Usoda slikarij v kapeli je 
neznana. Poznejše prezidave so opravile svoje. Nič bolje se n i godilo 
freskam v obednici. O bednica je bila pozneje opuščena in prezidana. 
T ako je bila stro p n a fresk a (3,5x10 m) m orda že leta 1791 ali 1820 
prebeljena, leta 1958 pa je bil odkrit in konserviran del slabo o h ra n je ­
ne freske.
R azen slikarij v sem enišču ni iz 1767. leta znano nobeno Cebejevo delo. 
O b stajata pa dve k ra tk i notici, ki nekoliko o sv etlju jeta položaj in za­
sebno življenje našega slik arja. Neka B arb ara F ischerin je nam reč to ­
žila m eščana A ntona Cebeja p ri ljubljanskem m ag istratu zaradi po­
ravnave zaostalih obresti glede »sponsali« (co n tra A nton Zewey B u r­
ger : M ahler allh ier).3 3
L eta 1768 se je m udil Cebej v Vipavski dolini, k jer je oprem il z dvem a 
o ltarn im a slikam a Cerkev v D obravljah in okrasil s freskam i n jen ce­
lotni prezbiterij in štiri polja v ladji. Na fresk ah se je s ponosom pod­
pisal kot lju b ljan sk i slikar in še dodal, da je po rodu iz bližnje Ajdov­
ščine. Glede n a razporeditev kipov glavnega o lta rja je razporedil tudi 
prizore n a oboku in sten ah prezbiterija. K er je cerkev posvečena sv. 
P etru, je n a oboku naslikano njegovo poveličevanje. Leva stra n prez­
b iterija je n am en je n a sv. M arku in desna sv. Š tefanu. Ju žn a sten a lad ­
je prikazuje iluzionistično arh ite k tu ro niše s sv. Janezom Nepomukom, 
n a baročnem zrcalnem svodu lad je pa so tri posam ezna polja. Na p r­
vem polju, če gledam o od prezb iterija proti zahodu, je n aslik an sv. P e­
ter, n a drugem , večjem polju je M arijino k ronanje, n a zadnjem pa 
sv. Pavel.
Cebej je pri poslikavi p rezb iterija upošteval realno arh itek tu ro . D anih 
oblik oboka in sten n i razveljavil v sm islu baročnega iluzionizm a, tem ­
več jih je s slikarskim i sredstvi poudaril, tak o da so se v svoji realn o ­
sti še bolj uveljavile. N a sten ah in oboku ni m nožice figur, ni številnih 
dek o rativ n ih in a rh ite k tu rn ih členov, tem več so poslikani sam o z 
drobnim i dekorativnim i elem enti, ki p o n azarjajo štu k atu ro . Tako je 
n a sta la lah k a lu p in a prezbiterija, ki se odpira v zu n an ji svet n a tre h 
koncih s prizori Petrove apoteoze te r m učeništva sv. M arka in sv. Š te­
fan a. Ti prizori so m išljeni kot dogodki izven p rezb iterija in se kom ­
pozicijsko ne navezujejo n an j. Njihovo izoliranost p o u d arjajo še n a ­
slikani okvirji, ki prispevajo k prepričljivejšem u videzu odprtin. Ne­
koliko sega iluzija zunanjega sveta v prezbiterij sam o v prizoru P etro ­
ve apoteoze, k jer se del oblakov vali prek roba v no tran jščin o . S tem 
je nam reč nekoliko ponazorjeno Petrovo dviganje n ad prezbiterijem 
v nebesa. P ri m učeništvih je slikar n a sten ah prikazal bes rabljev, ki 
so z divje izbuljenim i očmi in divjim i k re tn ja m i pravo n asp ro tje uso­
3 3 Cod. 1/106, fol. 38, 25. februar 1767; Cod. 1/106, fol. 66, 29. april 1767. Izpis 
iz Mestnega arhiva se hrani v Umetnostnozgodovinskem inštitutu France­
ta Steleta pri SAZUju v Ljubljani.

di predanim a m učencem a. Prizor obrobljata n aslik an a okvirja, ki d a ­
je ta vtis, da gre za sliki, p rip eti n a steno.
Freskam d elata druščino še sliki sv. Janeza in Pavla te r sv. Apolonije 
n a stran sk ih o ltarjih . S vetniški ju n ak i so upodobljeni n a oblakih m ed 
p u tti. P o k rajin i je odm erjen ozek pas n a spodnjem delu. Na sliki sv. 
Janeza in Pavla, priprošnjikov pred hudo uro, je p rik azan a nev ih ta, ki 
se je zgrnila nad polje z značilno prim orsko hišo z latnikom . Na sliki 
sv. Apolonije je n a spodnjem delu upodobljena h rib o v ita p o k rajin a 
z naseljem n a v rh u osrednjega h rib a in z m anjšo cerkvijo pod njim . 
T ukaj gre za k o n k reten del določenega pokrajinskega prizora, ki je 
bolj slikovito uglašen in p red stav lja m esto Sveti Križ, d an a šn ji Vi­
pavski Križ. Spodaj v dolini p a n aj bi bila dobraveljska cerkev, ki še 
danes spada pod duhovni jo n a Vipavskem Križu.
L eta 1769 je Cebej naslikal za glavni o ltar kopanjske cerkve sliko Ma­
rijinega vnebovzetja. T a nedvom no n ajb o ljša Cebejeva slika je žal m ed 
zadnjo vojno propadla. O h ra n jen a p a je foto g rafija, ki nam seveda ne 
m ore p red stav iti slike v vsej n jen i veličini. O b arv ah je S teska zapisal: 
»M arija, odeta v rdeče in m odro ogrinjalo, se vzdiguje proti nebu ..., 
barve so lahne, p rijetn e, sence precej m očne, osenčevanje n a obrazih 
je zelenkasto«. Z ato je E. Cevc upravičeno zapisal: »K akšno čudovito 
m ehkobo smo občudovali n a žal zgoreli — sliki M arijinega vnebovzetja 
v velikem o ltarju n a K opanju«. Fr. Stele pa je o n jej zapisal, da bi v 
N arodni galeriji dobro p red stav ljala p ro tiu tež M etzingerjevi sliki Po­
veličanje sv. F ran čišk a Šaleškega. F o to g rafija p rikazuje M arijo, ki kle­
či zam ak n jen a z razp rtim i rokam i n a oblaku; obkrožajo jo številni 
p u tti in angelske glavice. Spodaj n a levi vidim o del zem lje s cvetjem . 
S lik ar p a se je n a tej sliki odpovedal skupini apostolov ob sarkofagu 
in je uprizoril sam o bistvo: M arijino vnebovzetje. U činku dviganja 
u streza v krogu razp o rejen a glavna skupina, krog pa tvori skupaj z 
angeli tu d i m o n u m en taln a postava M arije, ki se cikcakasto zalam lja. 
Angeli so razgibani, njihove drže se ne ponavljajo in vsak po svoje 
doživlja tre n u te k vnebovzetja. M arijino držo in rah el p ato s ponavlja 
p u tto n a levi spodaj. Form alno so novost angelske glavice s perutm i, 
k a jti p eru ti tu ne rastejo več takoj pod glavicam i, kot je bilo to dotlej, 
tem več nekoliko nižje, iz v ratu . G lavice s krilci so podane svetleje in 
bolj plastično.
K om pozicijsko in form alno sorodna kom panjski stv aritv i je slika sv. 
Antona Puščavnika iz Verda. A nton kleči z razp ro strtim i rokam i n a 
oblaku in se zam aknjeno zazira navzgor. Ob njem so angelčki z n je ­
govimi simboli. Z aradi vlage je slika v spodnji tre tjin i popolnom a raz­
padla. Na spodnjem delu je bil pod oblaki upodobljen p o k rajin sk i p ri­
zor s p astirjem in počivajočo živino ob potoku, ki je p ritek al s h ri­
bovitega ozadja. P oudarek je n a veliki postavi puščavnika, ki z b ra ­
d ato glavo in zagorelim obrazom učinkuje realistično. K om pozicijska 
sestava fig u r in glavice s perutm i, ki so oblikovane podobno kot n a 
kopanjski sliki, govorijo za čas okrog leta 1769.
Sočasno s sliko iz K o p an ja in V erda je n asta la še m an jša in p rep ro ­
ste jša slika sv. Valpurge, n eznanega izvora, ki jo h ra n ijo v N arodni 
galeriji.

L eta 1769 je Cebej n ap rav il n a č rt glavnega o lta rja za cerkev sv. P etra 
v L jubljani (St. P eter in L aubacher V o rstatt). O benem so m u naročili 
še sliko za ta oltar. Cebej je še istega le ta prejel za n a č rt in sliko 
8 goldinarjev in 24 k rajcarjev , ni p a znano, če je bila slika res n a re ­
jen a in k akšna je bila videti.
Povrnim o se spet k lju b ljan sk im bosonogim avguštincem . N jihova k ro ­
n ik a poroča, da je leta 1770 naročil n jihov b ra t M arko Pohlin, ki je 
bil ta k ra t nedeljski pridigar, pri A ntonu Cebeju sliko sv. Janeza Zlato- 
usta (Krizostoma). K ot piše v kroniki, je bila slika istega leta n a svet­
nikov god, 27. ja n u a rja , že v o ltarju . V endar se tu d i ta slika, ki je zn a­
n a sam o iz om enjene kronike, uvršča m ed Cebejeva izgubljena dela. 
Iz leta 1770 sta sliki poklona Treh kraljev in sv. Magdalene, ki ju je 
Cebej naslikal za stra n sk a o ltarja M arijine cerkve v Zagrebu. Slika 
poklona je še n a prvotnem m estu, m edtem ko je slika sv. Magdalene 
v depoju M uzeja za u m etn o st in obrt v Zagrebu. K om pozicija obeh slik 
je prem išljena, noben d etajl ali p redm et ni odveč. T rdno zgrajeni kom ­
poziciji se pod reja tu d i okolje, da podre in okrepi držo figur. O sliki 
sv. Magdalene je leta 1779 ob vizitaciji cerkve poročal vizitator, da je 
»eleganter depicta«.3 4
V naslednjem letu ne zasledim o nobenega Cebejevega dela. Tudi a r­
hivsko ni slik ar n ik jer om enjen.
L eta 1772 je Cebej ponovno slikal za M oravče. Upodobil je Marijo, kra­
ljico rožnega venca, in sliko podpisal: Ant. Zebey 1772. O tej, danes 
izgubljeni sliki je Steska zapisal, da se »odlikuje po m ilem izrazu ob­
ličja in po lepih, u b ran ih barvah«.
Isteg a le ta je Cebej naslikal tu d i sv. Ano za R azguri n a Prim orskem . 
Podobno, kot je zapisal S teska o sliki R oženvenska M arija iz M oravč, 
bi lahko dejali tu d i za to delo, da ga odlikujejo mil izraz obličja in 
svetle, skladne barve. B ogata d ra p erija s širokim i zalom i gub u stv arja 
pri Ani in M ariji polnost teles, n asp ro tje tej plastični obravnavi teles 
s klasistično pojm ovano a rh ite k tu ro pa je dim asto, m ehko n aslik an a 
pokrajina, ki zastira del ozadja.
L eta 1773 je bil Cebej ponovno zaposlen z naročilom iz Zagreba. Za 
isto M arijino cerkev, za k atero je pred trem i leti naslikal poklon Treh 
kraljev in sv. Magdaleno, je zdaj upodobil smrt sv. Jožefa. Motiv, po­
sn et po C. M arattiju , ne p rin aša v Cebejev opus nobenih novosti. U sta­
ljen i prizor je obogaten s p uttom in z angelom , ki zak lju ču jeta t r i ­
kotno u rejen o fig u raln o skupino.
Z adnje d atira n e slike n ašega slik arja so iz leta 1774. T a k ra t je Cebej 
za svoj ro jstn i k raj Ajdovščino n aslikal oltarn o podobo Smrt sv. Jo­
žefa, za atiko istega o lta rja pa ovalno sliko sv. Marjete. V prizoru z 
um irajočim sv. Jožefom je z nekaj sprem em bam i v glavnem ponovil 
podobo, k ak ršn a je n a leto stare jši Jožefovi sliki iz Zagreba. V isti 
cerkvi so Cebejevo delo še freske n a oboku ladje. T ri poslikana polja 
p red stav ljajo dogodke iz življenja Jan eza K rstnika, p a tro n a ajdovske 
cerkve, če gledam o od prezbiterija, je n a prvem polju prizor, ko m ali
3 4 Franjo Buntak, Župna crkva Sv. M arije u Zagrebu, Vjesnik hrvatskog 
arheološkog društva, XVI—XVII, 1935—1936, p. 60.

Jan ez z m aterjo obišče Sveto družino, n a drugem je cerkveni p atro n 
v nebeški slavi, n a tre tje m polju pa K rstn ik prid ig a zbranim ljudem . 
F reske so m ed prvo svetovno vojno utrp ele precej škode, tak o da je 
prizor K rstnikove pridige popolnom a obnovljen. Nekaj obnovitev je 
p restal tu d i sred n ji prizor poveličanja. N epoškodovano je ostalo le 
tre tje polje pred p rezb iterijem s prizorom Janezovega obiska pri Sveti 
družini. T akšno sta n je slikarij precej otežkoča d atira n je , to d a n a pod­
lagi prim erjav z drugim i Cebejevim i deli lahko postavim o freske v 
prvo polovico sedem desetih let, m orda v leto 1774, ko sta bili dokon­
čani ajdovski sliki sv. Jožefa in sv. Marjete. Mogoče je šlo ta k ra t za 
večjo obnovo cerkve in so tak o poklicali še slikarja, da je prispeval k 
n jen em u okrasu.
M orda sočasno z deli v Ajdovščini, vsekakor pa v prvi polovici sedem ­
desetih let, je Cebej naslikal o ltarn o podobo sv. Bruna za stran sk o k a­
pelo cerkve n a P lan in i p ri Ajdovščini. T a slika im a nam reč veliko 
stiln ih sorodnosti s C ebejevim i deli zad n jih let, posebej z zagrebško 
Sv. Magdaleno (1770) te r s sliko Smrt sv. Jožefa iz Ajdovščine (1774). 
P reraču n ljiv in izvirnejši k ak o r n a sliki Smrt sv. Jožefa iz Ajdovščine 
je Cebej p ri podobi svete družine, ki je n a sta la istočasno in je bila 
n aslik an a za župno cerkev v žužem berku. Delo je bilo m ed vojno u n i­
čeno. P redvojni fotografski posnetek nam žal ne m ore p red stav iti sli­
ke v vsej n jen i b arv n i veličini. P ojm ovana je bila precej klasicistično. 
M irna, statičn o g ra je n a fig u ra ln a skupina je bila o rg an iziran a v tri- 
kotniško kompozicijo, form alno središče slike pa je pom enila k o n tra - 
p o stn a sto ja Jezusa, ki je kot kaka s ta tu a n a podstavku segal po Jo ­
žefovi liliji. M iren, skoraj negiben prizor družine sta poživljala v zgor­
njem delu slike ra zig ran a p u tta z vencem cvetja. A rh itek tu ra in n a ­
rava, ki s ta om ejevali prizorišče, sta bili podobni ozadju n a sliki 
sv. Ane iz R azgurija. Obe sliki im ata dejansko m nogo skupnega, od 
zgradbe in n ač in a obdelave celote do posam eznih detajlov, ki so se na 
žužem berški sliki ponekod ponovili. Z ato je lahko slika iz R azgurija 
v barvnem pogledu dober p rim er za to, česar ne m ore n u d iti črnobela 
fotografija.
V prvo polovico sedem desetih let se uvrščajo še tri nepodpisana, ven­
d ar pom em bna C ebejeva dela. To sta sliki sv. Leopolda in sv. Florijana 
iz N arodne galerije v L ju b ljan i in poslikava oboka graščinske kapele 
v Sm ledniku.
Sliki sv. Leopolda in sv. Florijana sta m ed najbolj znanim i C ebejevi­
m i deli. Obe sta enakega fo rm a ta in sta bili nedvom no n aslik an i isto ­
časno za istega naročnika. P rizor s sv. Leopoldom je aran žira n n a po­
doben n ačin k ot slika sv. M agdalene iz Zagreba. Dvorsko okolje je pri 
Leopoldu v kom pozicijskem pom enu podobno okolju, v k aterem spo­
korniško živi M agdalena. Cebej je n a n aslik an ih p red m etih z m o jstr­
skim i potezam i čopiča uprizoril igro oblik, svetlobe in barv. Poigrava 
se s sencam i in svetlobnim i učinki osvetljenih predm etov. Lep p rim er 
za to so svetlobni refleksi Leopoldovega oklepa, ki jih je slikar upo­
dobil tako, da oklep deluje k ar se da plastično, č rn in a oklepa z belim i 
odsevi je v popolnem n asp ro tju s toplo in m ehko naslikanim herm e-

linskim plaščem . O grinjalo v svoji m ehkobi k a r drsi po trd ih in glad­
kih površinah oklepa te r s širokim i zalom i gub navidez krepi Leopol­
dovo postavo.
Tudi n a sliki sv. Florijana občudujem o dognanost naslikanega prizora. 
F lo rijan je pokleknil n a dvignjeno ploščad. V ozadju, m ed plam eni, je 
m ogočna a rh ite k tu ra . Svetnikovo avreolo n adom eščata ožarjeni angel­
ski glavici, ki obenem p o u d arja ta njegovo pokončno držo. E n k ratn a, 
lah k o tn a F lorijanova drža v oklepu z razv ih ran im ogrinjalom izstopa 
iz ozadja ostro začrtan e arh ite k tu re. S vetnik u stv a rja s svojo držo te r 
z rdečim plaščem in p uttom trik o tn išk o kompozicijo. Toda drža je le 
navidez svobodna, saj se v odnosu do okolice pod reja geom etrijskim 
kom binacijam h orizontal in vertik al s povezavo globinskih diagonal. 
Cebej je tak o n a tej sliki ustv aril p reraču n an o kom pozicijo. Lahko bi 
rekli, da živi rokokojska fig u ra v klasicistično pojm ovanem okolju 
(sl. 93).
Med zad n ja Cebejeva fre sk a n tn a dela prištevam o poslikavo oboka k a ­
pele v sm ledniški graščini. T edaj je bil lastn ik sm ledniškega gradu 
F ran čišek Jožef b aro n Sm ledniški (F lödnik).3 5 Torej so freske n astale 
m ed leti 1763, ko je še m ladoleten prevzel graščino, in 1795, ko jo je m o­
ral zaradi dolgov pro d ati F ran čišk u b aro n u L azariniju. Fračišek Jožef 
b aro n Sm ledniški je dogradil graščino, ki so jo začeli o b n av ljati že 
njegovi predniki, n a to pa je uredil p ark in leta 1779 zasadil še drevo­
red pred graščino. Da so se gradbena dela odvijala skozi daljše ob­
dobje, bi lahko sklepali po tem , ker so u rejali okolico še ob koncu se­
dem desetih let, in ne n azad n je zaradi baronove zadolženosti, saj je 
prav zaradi n je pozneje graščino prodal. Iz teh skrom nih podatkov bi 
s p recejšnjo v erjetn o stjo lah k o ugotovili, da je Cebej poslikal kapelo 
šele v prvi polovici sedem desetih let. Za časovno uvrstitev fresk v ta 
čas govorijo še p rim erjave z ostalim Cebejevim opusom. V erjetno je 
baronovo im e prispevalo k tem u, da so kapelo posvetili njegovem u pa- 
tronu, sv. F ran čišk u Asiškemu, saj m otivika o sv. Frančišku, njegovih 
čednostih in krepostih, ta k ra t vsebinsko ni najbolj ustrezala poslikavi 
g rajsk ih kapel. K er je kapela posvečena sv. Frančišku, se vsa slikarija 
vsebinsko n a n a ša n an j. S trop v celoti zavzem a prizor poveličanja sv. 
F ran čišk a Asiškega, ki se, obdan z angeli in pu tti, dviga n a oblaku 
proti sveti Trojici. Na obrobju, k jer p re h aja obok v ostenje, je naslikan 
a rh ite k tu rn i venec, n a njem pa so upodobljene sedeče ženske, ki po­
osebljajo čednosti in kreposti, značilne za F ran čišk a in njegov red. 
A rh itek tu rn i venec je razgiban z naslikanim i nišani, kartušam i, upog­
n jen im i gredam i, konzolam i in vazam i s cvetjem v vogalih. Obok je 
z delom o sten ja obravnavan dvodelno; do g ajan je v cerkvenem prosto­
ru je ločeno od d o g ajan ja n a oblikih. O dprta nebesa ne iščejo nobenih 
povezav z n aslik an o a rh ite k tu ro in ženskim i liki — personifikacijam i, 
ki so kom pozicijska opora stropu in vsebinska opora F rančiškovem u 
poveličanju. Freske niso utrpele preslikav in nam zato dobro p red stav ­
3 5 Vladimir Levec, Schloss und H errschaft Flödnig in Oberkrain, Mittheilun­
gen des Musealverein für Krain 1886, pp. 271—280; isti, Rodovina Flödnig, 
Izvestija muzejskega društva za Kranjsko, IV, 1894, pp. 252—253; isti, Ro­
dovina Lazarini, Izvestija muzejskega društva za Kranjsko, IV, 1894, p. 166.

lja jo v barvnem pogledu n eo k rn jen o Cebejevo slikarstvo. M ehki p re­
hodi barv n a oblačilih d ajejo vtis m ehke tk an in e, ki se brez v ih ran ja 
v širokih in polnih gubah m ehko zalam l j a. Skrbno je n ia n sira n in k ar- 
n at, za k atereg a slikar u p o rab lja paleto ro žn atih barv, od rum enih 
prek rdečih do zelenih odtenkov. Da bi prišli n aslik an i deli a rh ite k tu ­
re bolj do izraza, so o bravnavani v dveh osnovnih b arv ah : rum eni in 
svetlozeleni. V prim erjav i z D obravljam i b arv n a lestvica ni več tako 
svetla in tu d i ved rin a barv je nekoliko popustila. U panje živahnosti 
lah k o opazim o tu d i p ri p o m an jk an ju orn am en ta, kot so n a p rim er 
rocaille in angelske glavice oboje je bilo nam reč običajno n aslikano 
kot štu k atersk i ozirom a kiparski dodatek — ali p o m an jk an ju punci- 
ra n ih površin, ki so bile n a Cebejevih fresk ah dotlej običajne. K oli­
kor lahko govorim o o ornam entu, je ta v glavnem le n a k a rtu ša h z 
besedilom, vsa slik arija pa je v p rim erjav i s freskam i iz šestdesetih 
let izpeljana bolj resno. Na obeh bočnih k a rtu ša h z besedilom je Ce- 
bej uporabil nov dekorativni elem ent, ki ga doslej p ri n jem nism o sre­
čali in je pom em ben s stiln o -raz voj nega vidika. To je zelena k ita — 
klasicističen elem ent —, ki je p rip eta n a okvir k artu še.3 6 U poraba t a ­
kega okrasa sovpada z n astan k o m prvih prim erov klasicističnega slo­
ga v L ju b ljan i; om enim o sam o kapelo, stopnišče in fasado G ruberjeve 
palače (Zvezdarska 1) iz začetka sedem desetih let.3 7 Pojav klasicizm a 
opazim o v sedem desetih letih tu d i v kiparstvu, k jer n asto p a klasici­
stični okras le kot površinski pojav novega sloga.3 8 
Z ad n ja d a tira n a Cebejeva dela so torej iz leta 1774 in tu d i poznejših 
arh iv sk ih poročil o njem ni. K er je bil Cebej zad n jih d v an a jst let z d a­
tiran im i deli ali arhivskim i om em bam i dobro izpričan in ker nastopi 
po letu 1774 o njem popoln molk, je po vsej v erjetn o sti le ta 1774 ali 
km alu potem um rl. K je je um rl? Tudi ob tem v p ra šan ju ostajam o 
zgolj p ri dom nevi, da je um rl v L ju b ljan i in n a to km alu utonil v po­
zabo. V svoji »K ranjski gram atiki« ga nam reč ne om enja n iti M arko 
Pohlin, za k atereg a je leta 1770 n aslikal Jan eza Z latousta, om enja 
sam o M etzingerja.
O CEBEJEVEM DELU V ČASU 
IN PROSTORU
POVZETEK IN UGOTOVITVE
Poleg nekaj skopih arh iv sk ih podatkov o A ntonu Cebeju so poglavitni 
vir, ki nam omogoča, da se bolje seznanim o z um etnikovim delova­
njem , njegova dela. Sam o s podrobnejšo obravnavo o ljnih slik in fresk 
je mogoče razb rati n ek atere značilnosti, ki nam pom agajo vsaj n e­
3 6 Motiv kite srečamo že na Jelovškovih freskah v prezbiteriju ž. c. v Lescah, 
po S. Mikužu iz leta 1736. Toda tega motiva Jelovšek pozneje ni več upo­
rabljal.
3 7 Nace Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, L jubljana 1961, p. 45.
3 8 Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, M aribor 1963,
p. 82.

koliko osvetliti d ejavnost našega slikarja. Doslej ugotovljeno Cebejevo 
delovanje spada v čas tre tje če trtin e 18. stoletja, to je od prve d a ti­
ran e slike iz leta 1750 (Vinica) do zad n jih d atira n ih del v letu 1774 
(Ajdovščina, Žužem berk). T ak je torej časovni okvir, ki se verjetn o ne 
končuje ostro p ri m ejn ih letnicah.
S stilno-razvojnega vidika se v Cebejev opus zarezujeta dve pom em b­
ni prelom nici, ki d elita njegovo delo n a tri obdobja. V prvo obdobje 
spadajo n a jsta re jša dela do sredine p etd esetih let, drugo obdobje tra ja 
od sredine p etd esetih let do le ta 1762, tre tje pa od teg a le ta do sre­
dine sedem desetih let, ko ni več del in podatkov o Cebeju.
N ajstarejša d a tira n a slika iz prvega obdobja je viniška o ltarn a slika 
Povišanje sv. križa iz leta 1750. Toda to ni prvo Cebejevo delo, am pak 
so njegova p rv a dela n a sta la bržčas že v štirid esetih letih (Sv. Uršula 
iz N arodne galerije in Sv. Lucija iz M alega Lipoglava). Po viniški 
sliki se je v p etd esetih letih povečalo število del, m ed k aterim i p a se 
jih je do danes precej ohranilo sam o v sporočilu. Na zgodnjih slikah 
si slikar še oblikuje svoj rokopis. P ri d etajlih p re h a ja iz oblike v obli­
ko, n a p rim er p ri uporabi ostro lom ljenih ali vzporedno padajočih 
oblik gub (slika Sv. Uršule in Povišanje sv. križa), ki m u včasih de­
lajo tu in tam še težave. V glavnem p a se n a te h slikah že kažejo 
oblike, ki napovedujejo poznejša C ebejeva dela. Glede izbora barv 
lah k o rečem o, da u porablja slikar enotnejšo lestvico svetlih barv.
V barvnem pogledu dajejo zgodnja dela svetlo zelen, oliven barvni 
vtis. Slike poživlja cinobrasto rdeča barva, s k atero je u m etn ik slikal 
d rap erijo in in k arn a t, zlasti p a jo u porabljal za poživitev lic in u st­
nic. Ta rdeča b arv a je po stala n a n asled n jih C ebejevih delih p ri sli­
k a n ju d rap erije in zagorelih angelskih glavic k ar nepogrešljiva.
Okrog srede p etd esetih let je nastopilo v Cebejevem opusu novo ob­
dobje. Pojavil se je nov n ačin slikanja, ki precej spom inja n a delo 
V. M etzingerja. M etzingerjev vpliv je n a C ebejevih delih opazen pov­
sod; barve so postale krepkejše, d rap erija zdaj obilneje, v širokih in 
globokih, včasih ozkih gubah obdaja svetniško postavo in gubanje je 
postalo »pravilno«. M etzinger j evski so tu d i asketski m oški obrazni tip i 
z značilnim i navzgor obrnjenim i belim i pogledi. T a značilni M etzin­
gerjev pogled navzgor, pri katerem oseba obrača le oči, m an j p a obraz 
ozirom a glavo, je Cebej pozneje sprem enil, tak o da je pogled sprem il 
v glavnem tu d i z ustreznim zasukom glave. Toda čim bolj so se Cebe­
jeva dela bližala šestdesetim letom , tem bolj se je slikar osvobajal 
M etzinger j evega vpliva. Tega vpliva p a seveda ne sm em o jem ati kot 
preprosto p o snem anje stareg a m ojstra, tem več le kot likovni vzor, ki 
ga je Cebej po svoje oblikoval. S likar si je ustv aril n a pridobljenih 
izkušnjah svoj izraz, ki je v prim erjav i z M etzingerjevim vedrejši, 
m an j p atetiče n in m o n u m en talen te r m an j pripoveden, zato pa bolj 
um irjen, lah k o tn ejši in drobnejši v fo rm a tu figur. V tem drugem ob­
dobju ra ste p ri našem slik arju zan im an je za naravo, ki obdaja svet­
niške figure, in prav n jej je n a slikah iz K u t jeva in M oravč (slika 
sv. Boštjana) te r n a fresk ah v B istri nam en il prav toliko pozornosti 
kot svetniški postavi. T ako zaživijo figure skladno s prostorom , ki jih

obdaja. V sekakor pa je ostala vloga k ra jin e še n ap rej po d rejen a in 
je tem eljila n a splošni idealistični pom em bnosti upodobljenega do­
godka.
Za tre tje stilno obdobje je zanim iva prelom nica leto 1762. Od leta 1758 
do 1774 se je Cebej vsako leto posebej pojavil s kakim delom, sam o 
iz le ta 1762 ni znano nobeno njegovo d atira n o delo. T udi arhivsko 
ni ta k ra t n ik jer om enjen. V abljiva je misel, da je bil v tem letu od­
soten in n ek je n a potovanju, kje in zakaj, pa bo ostalo bržčas n e ­
znano. G lede n a poznejši Cebejev stiln i razvoj bi kazalo, da se je m udil 
v Italiji. T a m isel po stan e sprejem ljiva km alu potem , ko prim erjam o 
Cebejeva dela iz časa pred letom 1762 s tistim i, ki so n a sta la po tem 
letu. R azlika je očitna. Cebejev n ačin slik an ja se je sprem enil, če smo 
pred letom 1762 opazili n a kak i Cebejevi sliki kaj takega, k a r bi lahko 
im enovali italijan sk o ali beneško, je to prišlo do C ebeja posredno, 
m orda prek M etzingerja, pa tu d i L ju b ljan a kot k u ltu rn o središče 
K ran jsk e dežele je im ela v splošnem dober posluh za vse tisto, k a r je 
p rih aja lo iz Italije. Glede C ebejevih slik iz časa po letu 1762 p a lahko 
brez pridržka zapišem o, da so n asta le pod vplivom italijan sk eg a, bolj 
n a ta n č n o beneškega slikarstva, že ob koncu p etd esetih let se je Cebej 
izkazal k ot dober slikar, ki je popolnom a obvladal slikarsko zn an je 
tu d i n a slikah velikega fo rm ata. To njegovo zn an je se je po letu 1762 
obogatilo še z novim i slikarskim i p rvinam i v barvnem , vsebinskem in 
form alnem pogledu. O dtlej je skušal doseči skladno lepoto v ita lija n ­
skem pom enu besede. N agibal se je k prem išljeni h arm o n ičn i kom ­
poziciji g rad n je fig u r v p ro sto ru te r d ajal n aslik an i snovi rah el ču ­
stv en zanos, če je nekaj let poprej n aslik al sv. Boštjana iz M oravč 
m očno razgibanega, v n en av ad n i drži in nekam oglatega od pet do 
glave, im a pri delih po letu 1762 ra je u m irjeno in svečano vzdušje. 
Telo oblikuje v skladnih proporcih in ga m odelira v toplem , finem 
sfum atu. O braz o staja v m ejah idealiziranega p o rtre ta . Figuralno 
kom pozicijo v ospredju slike rešu je brez posebne diagonalne grad n je 
v prostor. Na n ek a te rih slikah (Cerknica, D rtija) pa je kom pozicijsko 
in vsebinsko prvič pri n as bolj dosledno uveljavil m otiv sacra conver­
sazione,3 9 N a slikah, n astalih po dom nevni Cebejevi odsotnosti, pride 
bolj do izraza tudi a rh ite k tu ra , »ki se v n a sp ro tju s skoraj lirično po­
k ra jin o uveljavlja z novo geom etrično trdoto«, v še večjem obsegu pa 
se ji prid ru žu je zastor, ki n avadno zag rin ja zgornji del slike ali ozad­
je prizorišča in im a vlogo prostorskega odrivala, še posebno rad pa 
je Cebej prizor, ki je bil m išljen v in terieru , zastri v ozadju z oblaki 
te r sam o ponekod odprl pogled skoznje n a posam ezne dele a rh ite k ­
tu re ; tak o je vsaj približno p red stav il k raj d o g ajan ja. V endar je zdaj 
pom en oblakov zm anjšal in jih n aslikal le kot prosojno meglico, ki 
z angelci lebdi v prostoru. Vpliv italijan sk eg a slik arstv a je bil n a n je ­
govih delih opazen nekako do leta 1768, ko je d atira l freske in oltarn o 
sliko v D obravljah. Na dobraveljskih slik arijah ni več tisteg a duha, ki
3 9 Tudi na eni zadnjih M etzingerjevih podob, na sliki Sv. M arjete, Helene in 
Neže (1758) iz Bakra bi že lahko govorili o m otivu sacra conversazione. 
Prim erjaj: Stanko Vurnik, K razvoju in stilu M etzingerjeve umetnosti, 
ZUZ, XII, 1932—1933, pri p. 54, sl. 17.

je prispeval precej italijan sk eg a okusa n a slikah po letu 1762, še m anj 
p a ga je bilo n a zgoreli sliki Marijinega vnebovzetja iz K opanja (1769), 
k jer ne m orem o m im o n ek a te rih posebnosti, značilnih za ljubljansko 
baročno slikarstvo.
Cebejev slikarski razvoj je prešel v sedem deseta leta brez večjih spre­
m em b. Kolikor lahko govorim o o sprem em bah n a poznih Cebejevih 
delih, so te m an jšeg a pom ena in so le kot členi v verigi stilnega ra z­
voja. G ledano s form alnega stališča se odlikujejo Cebejeve slike po 
brezhibno n aslik an ih prizorih tja do n a tan č n e obravnave detajla. Na 
slikah iz sedem desetih let je prizorišče zasnovano enostavneje in p re­
m išljeno, nobena stv ar ni n aslik an a odveč. Okolje se podreja navidez 
lah k o tn i drži ene ali več figur, ki se v tem obdobju bolj izrazito pod­
rejajo trik o tn išk i kom poziciji. Poprej so bili številni angeli pri osred­
njem prizoru nepogrešljivo navzoči, v sedem desetih letih pa je Cebej 
njihovo število zm anjšal n a m inim um . V tem času n ajv ečk rat n a ­
sto p ata dve angelski glavici ali p u tta n a zgornjem delu slike kot v er­
tik aln a p oudarka in poživilo trik o tn o u rejen i glavni fig u raln i skupini.
V ozadju za figuralno skupino je navadno n aslik an a a rh ite k tu ra s ste­
brom in za n jo se oko ustavi n a bujnem , kot m eglica rah lo n aslik a­
nem zelenju. Potem je tu še svetloba, ki ji je Cebej izm ed vseh naših 
b aro čn ih slikarjev nam enil n ajveč pozornosti. M očneje ga je p riteg ­
n ila že v začetku šestdesetih let in n jen e učinke je n a svojih p latn ih 
in fresk ah n ep restan o izpopolnjeval. P ri Cebeju je svetloba ostala le 
kot pojav, ki izvira iz enotnega vira, ta p a barvno ne ra zk ra ja oblik, 
am pak jih le osvetljuje in s tem oblikuje slikovite form e. T ako so n a ­
stali svetlobni k o n trasti, ki jih je Cebej n a poznih delih znal uporabiti 
v n ajv ečji m eri. Vse te navidezne m alenkosti in d etajli so ustvarili 
novo razpoloženje, ki veje iz C ebejevih poznih del. Slike so se stilno 
približale idealom klasicizm a in om enil sem že, da je bilo sedm o de­
setletje že dovzetno za nove stiln e im pulze n a likovnih področjih, ki 
so sledili burnim baročnim stvaritvam . Toda ti im pulzi so ostali sam o 
površinski odmev in pozna Cebejeva dela so še vsa bolj ali m an j v 
poznobaročnem stilnem izročilu.
Z akonitosti Cebejevega slikarskega razvoja, ki so bile orisane v zvezi 
s tabelnim slikarstvom , veljajo v glavnem tu d i za njegove freske. Pri 
tem je tre b a upoštevati specifičnost teh n ik e slik an ja n a m oker omet, 
ki zah tev a določena prav ila in daje drugačne m ožnosti slikarski go­
vorici k akor tab eln a slika. Z ato se tu ne bi u stav ljal ob v p rašan ju 
barve in fo rm aln e obdelave te r pri drugih podrobnostih, pom em bno 
pa se m i zdi p o u d ariti vlogo in pom en Cebejevih fresk glede n a ra z­
voj stro p n eg a slikarstva v okviru lju b ljan sk eg a baroka. R esnici n a 
ljubo je tre b a zapisati, da se je doslej ob pregledu razvoja stropnega 
slik arstv a 18. sto letja v osrednji Sloveniji vselej popolnom a izključeval 
pom en C ebeja kot fresk an ta, čigar dela spadajo v neločljiv člen stil­
nega razvoja iluzionističnega slikarstva n a ozem lju n ek d an je K ra n j­
ske. S Cebejevim i freskam i se nam reč n a K ranjskem zaključi sm er 
iluzionističnega slikarstva, ki je izh ajala iz del G. Quaglia. Svoj v rh je 
ta sm er dosegla s freskam i F. Jelovška, C ebejeva dela pa pom enijo 
n je n logični zaključek. Jelovškove zveze s Q uaglievim i deli so p risp e­

vale pom em ben delež k iluzionističnem u slik arstv u n a K ranjskem . Po 
Q uagliu sp rejeti tip iluzionističnega slik arstv a je Jelovšek združil z 
dom ačim i likovnim i p rvinam i in s svojim i freskam i spregovoril v bolj 
poljudni slikovni govorici. Po Jelovškovi sm rti leta 1764 je ostal Cebej 
v L ju b ljan i edini pom em bnejši fresk an t, ki je lahko s svojim i deli 
ugodil tu d i zahtevnejšim naročnikom .4 0 Fresko slikarstvo zavzem a pri 
C ebeju pom em bno m esto. Njegove o h ran jen e freske dokazujejo, da se 
Cebej ni m udil n a tem področju priložnostno, tem več jim je v svojem 
opusu nam enil ravno toliko p ro sto ra kot oljnim slikam . Ni znano, 
kdaj je začel slik ati v al fresco teh n ik i, to d a videti je, da ga je ta sli­
k arsk a zvrst p riteg n ila že zgodaj. Prvo njegovo znano, a danes u n i­
čeno delo p ri bosonogih av g u štin cih v L ju b ljan i je bilo iz le ta 1753, 
poglavitna Cebejeva dela v fresko teh n ik i p a spadajo v čas od začetka 
šestd esetih let dalje, to rej v obdobje, ko širokopotezni zam ah b aroka 
že stag n ira, ko u p ad ajo n aro čila velikih o ltarn ih slik in poslikav ce­
lo tn ih n o tra n jšč in in se naro čn ik i vse bolj zadovoljujejo z delnim i 
poslikavam i n o tran jščin . Iz o h ra n je n ih in n e o h ran jen ih (arhivsko 
sporočenih) fresk je m ogoče sklepati, da Cebej ni n ik jer poslikal ce­
lo tn e n o tran jščin e od tal do v rh a oboka, am pak se je om ejil le n a dele 
prostora. N a fresk ah Cebej ne u stv a rja iluzionističnega bogastva n a ­
slikane arh ite k tu re, m nožice fig u r in okrasja, tem več vso slikarijo 
izpelje bolj ploskovito, bolj um irjeno, brez m nožice prizorov in n a ­
drobnosti, tak o da n aslik a k rh k o in tan k o lupino, ki o bdaja prostor 
(npr. prezbiterij v D obravljah). Z načeli baročnega iluzionizm a, ki si 
prizadeva za sta p lja n je cerkvene n o tran jščin e z nebeško vizijo, se za­
brišejo tu d i m eje m ed zem eljskim in nadzem skim prizoriščem z n a ­
m enom , da bi n a sta l prep ričljiv ejši vtis vseobsežnega in enotnega 
božanskega prostora. Toda C ebejeva dela se od teg a ideala o ddalju­
jejo in se v sm islu razvoja v sm eri od idealistično-spekulativnega p o j­
m ov an ja sveta k vedno m očnejšim n atu ra lističn im težn jam poznega 
b aro k a uvrščajo bolj v zad n je obdobje. P ri u p o d ab ljan ju nekega do­
godka se Cebej n agiba k jasn i delitvi n aslik an ih prizorov, ki so m iš­
ljen i zn o traj cerkve, torej n a zemlji, od prizorov zunanjega, nadzem - 
skega sveta. N aslikane o dprtine n a oboku in n a ste n a h so k ot okna 
v zu n an ji svet, k jer se odvijajo razni dogodki brez povezave z n o tra n j­
ščino. T ako je n a oboku sm ledniške kapele m išljen prizor poveličanja 
sv. F ran čišk a Asiškega, k je r je poveličani sam o priplaval n a oblakih 
n ad »odprti« obok kapele. S tem je n a oboku n a stal prizor, ki ne išče 
nobenih opor ali povezav s kapelo in z n aslikano a rh ite k tu ro ostenja.
Podoben prizor je v D obravljah n a prizorih m učenj sv. M arka in Š te­
fana, k jer se dogodek odvija izven prezbiterija. P rizora u čin k u jeta 
celo kot sliki, p rip eti n a steno prezbiterija. Dober p rim er v sm islu 
slike, ki je p rip eta n a steno ali obok, je stro p Jožefove kapele v B istri. 
Slikar je naslikal pet prizorov iz živ ljen ja sv. Jožefa n a p o lja m ed š tu ­
katuro, ki freske uokvirja in ponekod »pridržuje« s štu k iran im i pal- 
m etam i, ki segajo prek roba n a fresko. Drugod, k jer ni bilo ta k ih
4 0 Tukaj ne izključujem Jelovškovega sina K rištofa A ndreja (1729—1776), ki 
je živel in um rl v Ljubljani, toda razen poslikave oltarne stene v K atari­
nini cerkvi v Zagrebu (1762) ni zapustil drugega pomembnejšega dela.

spojk, pa jih je Cebej k ar naslikal (npr. p ri fresk ah n a slavoločnem 
oboku m oravške župnijske cerkve).
Cebej je Jelovškova dela nedvom no poznal, saj so m u bila dostopna 
vsaj v L jubljani ali pa v dom ači Vipavski dolini. Toda kljub časovnim 
križanjem poznih Jelovškovih del s freskam i našega slik arja ni zn a­
m enj, ki bi dokazovala Jelovškov vpliv. P ri poslikavi oboka pojm uje 
n a p rim er F. Jelovšek vse površine oboka za več ali m anj enako­
vredne. C eloten obok je poln prizorov in daje vtis n atrp a n eg a prizo­
rišča (horror vacui), težišče prizora pa je težko določiti, k er so prizori 
razporejeni po celem oboku. Toda pri Cebeju že n a s ta ja jasn ejše te ­
žišče n aslikanega prizora, ki se začne oblikovati n a obrobju ozirom a 
n a podnožju oboka. Ta način, ki še bolj krepi težnjo po delitvi na 
zem eljski in nebeški prizor, se je začel u v eljav ljati v iluzionističnem 
slikarstvu že po sredini 18. stoletja. Cebej je bil tako sam o prvi, ki je 
m ed lju b ljan sk im i slik arji načel ta problem , tega pa je nekaj let po­
zneje (1786) izraziteje uveljavil A. H errlein v kupoli stopnišča G ru ­
berjeve palače v L jubljani.
Podobno kot je Cebej ubral drugo pot p ri poslikavi obokov, tak o je 
drugače, neodvisno od Jelovška, oblikoval o ltarn o arh itek tu ro . Jelov­
škova o lta rn a k u liserija n a p rim er kaže vse bogastvo oblik, ki jih je 
ta k ra t poznalo slikarstvo in tudi rezbarstvo. O ltarn i n astav k i so b a ­
ročno polni in po zasnovi spom injajo n a alpske lesene oltarje. Pri 
Cebeju je drugače. Ko u stv a rja s čopičem oltarn o arh itek tu ro , im a 
kot P rim orec v m islih k am n iti o ltarn i nastavek, pri katerem p rev la­
d u jejo a rh ite k tu rn a načela. K ljub m ožnostim , ki jih nudi iluzioni­
stično slikarstvo, o stajajo Cebejevi o ltarn i n astav k i tektonsko g ra­
jeni, v o krasju redkobesedni, lahko bi rekli m editeranski. Na poznih 
Cebejevih fresk ah prevladuje tih o in nekam vzvišeno, slovesno raz­
položenje, podobno kot je bilo zapisano že v zvezi s tabelnim i slikam i. 
Figure so m irne, vase poglobljene, brez m očnejših čustvenih p o u d ar­
kov. Tudi s freskam i je Cebej dosegel poznobaročni klasicizem — p ri­
šel je do faze, do koder Jelovškova dela niso segla.
T ako smo do neke m ere predstavili Cebejev odnos do M etzinger j evih 
in Jelovškovih slik. O stalo je le še nekaj v p rašan j v zvezi s slikarjem 
F. B ergantom , leto starejšim Cebejevim sodobnikom . V ečkrat je bilo že 
zapisano, da je m ogoče p ri Cebeju opaziti kako bergantovsko gubo, 
bergantovski n ačin uporabe barv ali da je Cebej z B ergantove slike 
kako figuro preprosto kopiral. Zato so n a pogled podobni form alni 
elem enti n a n ju n ih slikah privedli do tega, da so n e k a jk ra t napačno 
pripisali Cebejevo delo B ergantu. O čitno sta si bili življenjski usodi 
obeh slikarjev v m arsičem podobni, v slik arstv u pa sta u b rala vsak 
svojo pot. U poštevati je treba, da sta bila sodobnika te r da sta črpala 
iz podobnega vira, n a podlagi k atereg a sta s svojim tem peram entom , 
izobrazbo in m iselnostjo izoblikovala svojstven slikarski izraz. Za 
B erg an ta velja, da je v pogledu k v alitete slikar velikega form ata, ki 
dokaj sam ovoljno in n a izviren n ačin oblikuje slikarsko snov ln se pri 
tem ne ozira toliko n a m n en je sodobnikov. B erg an t se nagiba k za­
nesenim izrazom, sak raln e tem e pa so pri njem kljub tem u večkrat 
žanrsko razpoložene. K ot sam osvoj in bolj ločen od sveta si je B er­

g a n t n a slikah po svoje razlagal svet v duhovnem pom enu, dobrem 
in slabem , Cebej p a je n a splošno upodabljal telesno skladne in vitke 
svetniške junake, ki jim oblačila niso sam o sredstvo za volum inozno 
oblikovanje teles, am pak jim služijo tu d i kot okras. M istično zanese­
nost, kakršno vidim o p ri B ergantovih svetnikih, pojm uje Cebej bolj 
blago in sam o k ot rah el n ad ih n a svetniških licih. Cebejeva težn ja 
k u b ran em u in skladnem u videzu izključuje m ožnost, da bi se kje na 
fresk ah ali n a o ljnih slikah uveljavil žanrski prizor.
U strezno dobi in razm eram je Cebej kot v sestranski baročni slikar 
poleg tab eln ih slik in fresk izdeloval še bakroreze, n a č rte za oltarne 
n astav k e in po potrebi opravljal p o zlatarsk a dela. Vsa do danes o h ra ­
n je n a njegova dela vsebujejo sakralno tem atiko. Med deli posvetnega 
zn ačaja je arhivsko zn an a poslikava gledališke dvorane n a lju b lja n ­
skem rotovžu, ki je bila u n ičen a že v 18. stoletju. V svoji slikarski 
k arieri je Cebej nedvom no naslikal tu d i nekaj portretov. K ot po r­
tre tis t se je bržčas uveljavil že v p etd esetih letih, k ar bi lahko skle­
pali n a podlagi dnev n ik a b aro n a Rakovca, k jer je zapisano, da je 
19. m aja le ta 1756 baron Rakovec povabil k sebi Cebeja.4 1 Iz dnevnika 
je razvidno, da je b aro n v tem času naročal pri slik arjih številne po r­
tre te članov svoje družine in iz teg a bi lahko sklepali, da je Cebeja 
m o rd a povabil prav s tem nam enom . Iz leta 1760 je arhivsko sporo­
čena slika ljubljanske mestne svetovalnice, k jer je Cebej bržčas upo­
dobil še poglavitne p red stav n ik e ta k ra tn e g a m estnega življenja.4 2 Teh 
n ekaj dom nev o Cebeju kot p o rtre tistu pa dobi trd n ejšo osnovo, ko 
poiščem o vzporednico z Erbergovim rokopisom iz leta 1825, k jer se 
o m enja »Zebe Joseph, m. in Ölfarben P o rtra ite n / auch A ltarb lätter« .4 3 
Torej ga E rberg om enja n a prvem m estu kot slik arja o ljn ih portretov 
in šele n a to kot slik arja o ltarn ih podob!
P ri obravnavi C ebejevega opusa se vselej p ostavlja v p rašan je o n je ­
govem šo lan ju in likovnih vzorih. Mislim, da v ečk rat izrečena do­
m neva o Cebejevem šo lan ju p ri V. M etzingerju nim a prave podlage. 
Z godnja Cebejeva dela se precej razlik u jejo od M etzingerjevih in šele, 
ko je im el Cebej že prek trid eset let, se okrog srede p etd esetih let 
pojavijo pri njem dela, ki kažejo m očan M etzingerjev vpliv. M orda 
je Cebej v tem času stopil v M etzingerjevo delavnico, v en d ar ta do­
m neva tem elji zgolj n a m edsebojnih p rim erjav ah del obeh slikarjev, 
m an jk ajo p a zanesljivejši arhivski podatki, širše se je Cebej razgledal 
v začetku šestd esetih let, ko se v njegovih delih uveljavi m očnejša 
ita lija n sk a govorica. Blizu m u je n ačin slikanja, k ak ršen je n a prim er 
v delih N. G rassija (1682—1748), vpliv G. B. Tiepola (1696—1770) pa 
m oram o o b rav n av ati bolj kot vpliv beneškega slikarstva. Bolj k on­
k retn o se je Cebej približal Tiepolovim delom z d rtijsk o sliko Marije,
4 1 Jože Šorn, Novi podatki o um etninah in um etnikih našega baroka, ZUZ, 
n. v. III, 1955, p. 255.
4 2 Slika je bila nam enjena kot spominski dar, ki ga je ljubljanski m agistrat 
istega leta podaril deželnemu kom isarju grofu von Perlassu v Gradec. Po 
pripovedi prof. B. Otorepca so o tej sliki v A vstriji zaman poizvedovali.
4 3 Uršič: Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgo­
dovino Kranjske, p. 152.

kraljice angelov, k jer sta M arija, posebno p a Jezus, zelo podobna M a­
riji z Jezusom n a sliki Počitek na 'begu v Egipt iz cerkve Sv. M assim a 
in O svalda v Padovi.4 4 T udi liričn a zasan jan o st figur je n a obeh slikah 
enaka. Določen vpliv n a Cebejevo slikarstvo je im el m orda slikar 
A. P aroli (1688—1768) iz Gorice. N jegova dela najdem o pri nas po cer­
kvah n a K rasu, v Vipavski in Vrem ski dolini, in so im ela ugoden od­
m ev m ed dom ačim i prim orskim i slik arji v vsem 18. sto letju .4 5 ’4 6 Z a­
rad i p recejšn je podobnosti m ed Parolijevim i in Cebejevim i slikam i so 
n e k a jk ra t n apačno pripisali P arolijeva dela našem u slikarju. Ta po­
dobnost p a ne izh aja toliko iz m orebitnih Cebejevih posnem anj ko­
likor iz dejstva, da je beneško slikarstvo z vodilnim i m o jstri seglo 
s svojim i vplivi v širši geografski prostor. S tega stališča lahko raz­
ložimo veliko podobnost m ed slikam i v dvorani Le quattro maggiori 
Mappe v doževi palači v B en etk ah s Cebejevim i deli šestdesetih let.4 7 
Iz te h prim erov lah k o zaključim o, da se Cebej pri slik an ju ni n a ­
slan jal n a določene slikarje, tem več spadajo njegova dela v velik 
m ozaik slikarjev, ki jim je skupni im enovalec beneško slikarstvo.
že v ečk rat se je pojavilo vprašanje, kdaj je Cebej prišel v Ljubljano, 
natan čn eje, kdaj se je naselil v m estu. V strokovni lite ra tu ri najdem o
o tem različna m n en ja, ki pa so si en o tn a v tem , da se je Cebej n a ­
selil v L ju b ljan i šele v prvi polovici šestd esetih let. V endar je treb a 
Cebejevo naselitev v L ju b ljan i pom akniti v zgodnejši čas, in sicer že 
v prvo polovico p etd esetih let. Tem u v p rid govori geografska razšir­
jen o st zgodnjih Cebejevih del. L eta 1752 je slikal za kam niške fra n ­
čiškane, leto pozneje p a ga že srečam o v L jubljani pri bosonogih 
avguštincih. P rvi zanesljiv podatek o Cebejevem biv an ju v L jubljani 
p a je iz leta 1759, ko je n a kutjevski sliki sv. Filipa Nerija dodal le t­
nici še k ratico »Lab:« in s tem potrdil, da je bila podoba n aslik an a 
v L jubljani.
O Cebejevem zasebnem življenju ne vemo ničesar. Njegov n ačin živ­
lje n ja je bil m orda podoben B ergantovem u. Videti je, da se Cebej ni 
aktivno vključeval v m estno življenje, še leta 1764 ni bil včlanjen niti 
v slikarsko bratovščino, leta 1766 p a se je vpisal v M arijino b rato v ­
ščino v L jubljani. R azen ene p ravne zadeve (1767) se ni pravdal ali 
kako drugače uveljavljal lastn in sk o -p rav n ih zadev. Posebnega p re­
m oženja si ni ustvaril, saj ga P. v. R adics v svoji knjigi o lju b ljan sk ih 
h išah n ik jer ne om enja. Tudi v Fabiančičevem popisu h išn ih posest­
nikov v L ju b ljan i C ebeja ne najdem o. M orda je ves čas do svoje sm rti 
ostal sam ski.
Za konec še o Cebejevem položaju v slovenski u m etn o stn i zgodovini. 
Cebej je neločljiv del četverice n ajpom em bnejših slikarjev tak o im e­
novanega lju b ljan sk eg a baročnega slik arstv a (M etzinger, Jelovšek, 
B ergant, Cebej), četverice torej, ki p red stav lja s svojim i deli kvali­
4 4 Slika je bila pred kratkim prenesena v Mestni muzej v Padovi.
4 5 S terenskim delom je bilo doslej ugotovljeno, da je na Prim orskem 17 slik, 
ki pripadajo tem u slikarju.
4 6 Tako je opazen vpliv Parolijevih del na sliki škofa svetnika, iz leta 1799 
v p. c. v Volčjem gradu na Krasu.
4 7 Oljne slike, de'lo slikarja G. M eneskardija, so iz 3. četrtine 18. stoletja.

te te n v rh dom ačega slik arstv a baročne dobe in ki je izšla iz baročne 
trad ic ije slik arstv a s konca 17. in iz začetka 18. sto letja. M etzinger 
in B erg an t sta se posvetila tab eln em u slikarstvu, Jelovšek p a p red ­
vsem freskam . Oboje je Cebej enakovredno združil in k v alitetn o ob­
vladal obe slikarski teh n ik i. Logično je n ad aljev al in zaključil sli­
k arsk i razvoj lju b ljan sk eg a b aroka n a razvojni sto p n ji više od M et­
zingerja in Jelovška.
Poleg M etzingerja, Jelovška in B erg an ta je prispeval tu d i Cebej po­
m em ben delež k p ro filu in vlogi, ki jo je im ela ta k ra tn a L ju b ljan a 
kot um etn o stn o središče n a K ranjskem , pa tu d i zunaj deželnih m eja. 
Z unaj lju b ljan sk eg a obm očja so C ebejeva dela po Prim orskem , nekaj 
pa jih je n a štajersk em , D olenjskem , v Suhi in Beli K ra jin i te r n a se­
vernem H rvaškem . Vpliv L ju b ljan e kot k u ltu rn eg a središča pa se ni 
končal p ri Zagrebu, tem več je segal še globlje do Slavonije (B ergant, 
C ebej).4 8 Zagreb je bil v tem p rim eru sam o posredovalec in naročnik. 
Usoda je pač hotela, da so vsi štirje slik arji v časovnem razm aku 
p etih let odšli s prizorišča b aročnega slikarstva. Nekaj časa so živeli 
v svojih delih p ri m lajših slik arjih . Ko Cebej n a eni s tra n i zaključuje 
obravnavano obdobje, pa n a drugi s tra n i s svojim i poznim i deli n a ­
poveduje novo stilno razpoloženje v slik arstv u zadnje če trtin e 18. in 
začetku 19. sto letja. Na slikah iz teg a časa opažam o poteze, ki smo jih 
prej videli n a Cebejevih delih. Ni znano, če je im el Cebej kakšne po­
m očnike ali učence. Slike, ki spom injajo n a dela našega m o jstra, so 
delo tis tih slikarjev, ki so posnem ali tak o M etzingerjeva k akor Cebe­
jeva dela. M ednje spadajo A. M. Fayenz, A. Tušek in J. Potočnik. Tuško- 
va dela p red stav ljajo značilno slikarijo poljudnejše sm eri, ki ji ne m o­
rem o od rek ati solidne poznobaročne barvne obdelave in n a več m estih 
spom inja n a Cebejeva dela. Z anim ivejša je osebnost J. P otočnika. Ni 
znano, kje se je šolal, to d a n a svojih slik ah s konca 18. in začetka 
n asled n jeg a sto letja se m očno n a sla n ja n a M etzingerjeva in Cebejeva 
dela. N ekaj M etzinger j evih podob je P otočnik tu d i obnovil in kopiral. 
V endar n as n a tem m estu bolj zanim a njegov odnos do Cebejevih del.
Z adnje Potočnikove slike so do neke m ere podobne Cebejevim , k ar 
lahko privede do n ap ačn ih opredelitev glede avtorstva. T ak p rim er 
sta sliki sv. Angele Merici, ki ju je V eider n apačno pripisal Cebeju, 
a n ista n iti zgodnje Potočnikovo delo.4 9 Na Cebejevo Sv. Apolonijo iz 
Dobravelj spom inja slika iste svetnice iz atik e stran sk eg a o lta rja pri 
sv. F lo rijan u v L jubljani. T udi tip starčevskega obraza in p u tte, k a­
kršn e vidim o n a Cebejevi sliki sv. Antona Puščavnika iz V erda, je 
uveljavil P otočnik n a svojih zgodnjih delih. N erešeno je še v p rašan je
o predlogi, ki jo je Cebej nedvom no im el za svoj Križev pot iz A jdov­
ščine. D a gre za neznano grafično predlogo, dokazujejo ostali križevi 
poti iz druge polovice 18. sto letja. T ak tip križevega p o ta je naslikal
4 8 Om enjena Cebejeva slika v K utljevu in Bergantova slika M arija dobrega 
sveta, o. pl., 43 x 29 cm, ki je prišla v osiješki Muzej Slavonije že pred voj­
no. Njena prvotna pripadnost ni znana.
4 9 Janez Veider, Slike v uršulinskem sam ostanu v Ljubljani, ZUZ, XX, 1944, 
p. 112, 132, št. 48, 221.

V. M etzinger,5 0 p a tu d i F. B ergant se kljub dokaj izvirni rešitvi na 
stiškem križevem potu ni m ogel popolnom a izogniti predlogi, ki je 
bila n a K ranjskem očitno precej razširjen a.5 1 K riževi poti se m ed se­
boj n ajv eč k rat razlikujejo sam o po oblikovnih k v alitetah in po raz­
lični obravnavi ozadja, ki je ponekod nepom em bno, drugod pa ga 
obvladuje n arav a ali a rh ite k tu ra m esta. N esprem enjena o staja vedno 
le fig u raln a skupina in zato jih je n a prvi pogled težko ločiti od Ce- 
bejevega p rim era. T ak je npr. križev pot A. Tuška, ki je v fresko te h ­
niki n aslik an n a zu nanjščini Križeve cerkve v B rezju p ri P o ljan ah 
n ad Škofjo Loko. Težko bi ločili zgodnja Potočnikova križeva po ta od 
Cebejevega iz Ajdovščine, če ne bi bila podpisana ali sam o d a tira n a.5 2 
Sam o zgodnja Potočnikova dela do okoli leta 1800 so precej podobna 
Cebejevem u križevem u potu, pozneje, v 19. stoletju, pa so p ri kvali­
te ti zašla v vedno večjo poljudnost in so o h ran ila sam o še precej raz­
ra h lja n o figuralno skupino. Enako velja za preostala Potočnikova 
tab eln a dela, ki se po letu 1800 vedno bolj oddaljujejo od M etzinger - 
jevih in C ebejevih vzorov.
RIASSUNTO
II contributo su Anton Cebej (nato ad Ajdovščina, 1722 — morto a L jublja­
na ?, dopo 1774) e il primo di trattare piü detagliam ente il lavoro di questo 
pittore ehe si inserisce tra le quattro rappresentanti pili im portanti della 
pittura barocca di Lubiana (V. Metzinger, F. Jelovšek, F. B ergant). Cebej,
il piü giovane fra loro, conclude con le sue opere la corrente stilistica della 
pittura barocca, la quale hanno introdotto G. Quaglio con gli affreschi e V. 
M etzinger coi quadri ad olio. Sugli studi di Cebej non ne sappiamo niente. 
Le prim e opere dim ostrano lo studio da un pittore dell’orientam ento popola- 
re. In seguito, le opere degli anni cinquanta indicano 1 ’influsso del pittore 
V. Metzinger. Dall’inizio degli anni sessanla si osserva l’influsso forte della 
pittura italiana precisam ente quella veneziana. Nonostante gli influssi diver- 
si il pittore rimase fedele ai suoi principi. Gli influssi erano soltanto un 
mezzo nella ricerca degli orientam enti nuovi in pittura. Accanto ai quadri 
religiosi ehe prevalgono si trovano aleune p itture del contenuto profano, le 
quali non sono conservate. Le fonti lo menzionano anehe come ritrattista. 
Gli affreschi ed i quadri ad olio, cioe oltre ottanta finora constatate opere 
sono sparse in Slovenia ed Croatia vicina.
5 0 Samo VII. postaja, Jezus pade drugič, iz nekega M etzmgerjevega križe­
vega pota je ohranjena v zasebni lasti v Ljubljani.
5 1 Na prim er kompozicijska sestava figur, posebej pa rabelj, ki vleče K ristu­
sa. II. postaja, Jezus sprejm e križ.
5 2 Na prim er Potočnikovi križevi poti v p. c. na Vinjem vrhu nad Šm arjeto 
na Dolenjskem (dat. 1781); p. c. Slape na Dolenjskem, nedatiran; ž. c. Semič 
(sign. in dat. 1800).



70 Anton Cebej: 
Petnajst priprošnjikov v sili. 
D vor.i e
71 Anton Cebej:
Bog oče. Vodice, župnišče. Izgubljena
73 Anton Cebej: 
sv. Bonaventura. Ljubljana, 
frančiškanski samostan

74 Anton Cebej: 75 Anton Cebej:
sv. Boštjan, ok. 1759. Moravče, Sv. družina. Bistra, kapela sv. Jožefa 
župnišče

77 Anton Cebej: 
sv. Boštjan, pred 1760. Log 
pod M angartom
78 Anton Cebej:
K rst v Jordanu, 1764. Letuš 
pri Braslovčah
/ft«V
79 Anton Cebej. 
Poveličanje evharistije, bandero 
Ljubljana, Narodna galerija
80 Anton Cebej: 
Poveličanje evharistije, bandero. 
Ljubljana, Narodna galerija
A *

81 Anton Cebej: 82 Anton Cebej:
M arija kraljica angelov, 1765. Drtija M arija z detetom, ok. 1765. Planina
pri Rakeku
83 Anton Cebej:
Poklon treh kraljev, 1770. Zagreb, 
sv. M arija na Dolcu
84 Anton Cebej.
Janez K rstnik z m aterjo obišče 
sv. družino. Ajdovščina

85 Anton Cebej: 86 Anton Cebej:
M arijino vnebovzetje, bakrorezna sv. Apolonija, 1768. Dobravlje
podoba M arijine bratovščine 
v Ljubljani
87 Anton Cebej: 88 Anton Cebej:
sv. Janez in Pavel, 1768. Dobravlje M arijino vnebovzetje, 176!). Kopanj.
Uničena

89 Anton Ce be j: 
M arijina zaroka, ok. 1765 
Planina pri Rakeku
90 Anton Cebej: 
sv. Magdalena 1770. Zagreb, 
Muzej za um jetnost i obrt
92 Anton Cebej:
Sm rt sv. Jožefa, 1774. Ajdovščina

93 Kompozicijska sestava Cebejeve slike sv. Florijana iz Narodne galerije-,
Ljubljana

94 Anton Cebej: sv. Florijan, prva polovica sedemdesetih let 18. st. Ljubljana,
Narodna galerija

95 Anton Cebej: sv. Leopold, prva polovica sedemdesetih let 18. st. 
Ljubljana, Narodna galerija