Hrvaško društvo glasbenih teoretikov (HDGT) še vedno aktivno Deveti dnevi teorije glasbe (Zagreb, 26. in 27. oktober 2013) s strokovnimi predavanji, predstavitvami, delavnicami in igralnicami v Glasbeni šoli Vatroslava Lisinskega Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Tihomir Petrovic ´ Glasbena šola Vatroslav Lisinski (Zagreb, Hrvaška) tihomir.petrovic@inet.hr V organizaciji HDGT in hrvaške agencije za vzgojo in izobra- ževanje so v času od 26. do 27. oktobra 2013 v Zagrebu pote- kali zdaj že tradicionalni 9. Dnevi glasbene teorije. Med najbolj izstopajočimi omenimo vsaj nekatere programske naslove in njihove avtorje, ki so prerasli v mednarodno manifestacijo. V glavnem pa je to prireditev, ki prinaša predstavitve novih knjig, priročnikov in učbenikov ter predavanja. Gesine Schröder (Nemc ˇija): Koncepti uc ˇenja glasbe v 21. stoletju Na temelju del za solistično glasbilo (v tem primeru violine) in skladb za večje zasedbe lahko z nekaterimi vprašanji prika- žemo njihovo metodično uporabo pri pouku teoretskih glas- benih predmetov. Avtorica prof. dr. Gesine Schröder je profe- sorica teoretskih glasbenih predmetov na Univerzi za glasbo in gledališke umetnosti na Dunaju ter predsednica Društva za glasbeno teorijo (Gesellschaft für Musiktheorie) držav nem- škega govornega področja (Avstrija, Nemčija, Švica). Na pod- lagi del za različne izvajalske zasedbe se je predavateljica osre- dinila na vprašanja in uporabo pri pouku teoretskih glasbenih predmetov: 1. Kako današanjim skladateljem uspeva vzpostaviti medse- bojno odvisnost med izvajalci in njihovimi skladbami? Prob- lem je obravnavala na primeru koncerta za klavir in igračko Under Wood (2012) avstrijskega skladatelja Karlheinza Essla (1960). 2. Kaj pomeni glasbena moderna in kako se humor poraja v današnji glasbi na primeru skladbe Brahms za bariton in orkester (2001) angleškega skladatelja Thomasa Adèsa (1971)? 3. Kako se izogniti neskladju med glasbenim diletantizmom in instrumentalno virtuoznostjo? Za to je avtorica vzela za primer Etude za violino (2004) nemškega skladatelja Jörga Widmanna (1973). Predavateljica se je najprej osredinila na probleme aktualne glasbene produkcije in na podlagi izbranega obrazca (ključni pojem pri tem je bila »slogovna kopija«), potem pa se je obrnila k vprašanjem, pomembnim za glasbeno teorijo kot analitično disciplino. Analiza razmerij višin tonov se je pokazala za koristno teorijo tonskih polj v delu madžarskega dirigenta in teoretika Alber- ta Simona, ki ga je avtorica in predavateljica predstavila samo v glavnih obrisih. Prikazan je tudi spekter možnosti uporabe tonalne teorije v današnjih elementarnih kompozicijskih po- na kateri predava osnove teorije glasbe, harmonijo, kontra- punkt in glasbene oblike. Avtor je za ponazoritev svojih tez izbral durov kvintakord zni- žane VII. stopnje v durovi lestvici, imenovan vodilni ton ali miksolidijski kvintakord. Avtor se je pri ponazoritvi osredinil na harmonske funkcije, ki jih lahko izrazijo določeni akordi: tonični, subdominantni in dominantni. Z različnimi glasbeni- mi primeri s področja klasične in popularne glasbe so bile s pomočjo miksolidijskega kvintakorda prikazane različne mo- dulacije. Ivan Srša (Hrvaška): Glasbeni intervali v arhitekturi poznogotske kapele sv. Ivana v Ivanic ´u Miljanskem Ivan Srša je profesor umetnostne zgodovine, kot konservator restavrator svetovalec je zaposlen na oddelku za stensko slikar- stvo in mozaik v Hrvaškem restavratorskem zavodu. Poznogotska kapela sv. Ivana v Ivaniću Miljanskem, zgradba skromnih dimenzij in bogate zgodovine, skrivnostnih pome- nov, skritih znotraj ciklusov fresk, pritegne pozornost posebno v arhitekturi zasnovanih sorazmerjih na glasbenih intervalih. Kapelo je dal zgraditi grof Friedrich II. Celjski leta 1448. Ta je kot svetišče poligonalna, s svodom z leseno stropno konstruk- cijo nad pravokotno ladjo. Po doslej znanih analizah lahko stopkih. V središču pozornosti tako ni le pretirana urejenost tonskega gradiva, temveč so to splošna vprašanja o zvočnem potencialu izbranega inštrumentarija. Na primeru violine je nazorno prikazano, kako pomembne so akustične značilnosti in posebnosti ter tehnične zmožnosti izbranega glasbila oziro- ma ansambla za iskanje in urejanje tonskega gradiva. Po mnenju avtorice analiza kot glasbenoteoretična disciplina ne bi smela ostati omejena le na odkrivanje določenih kompo- zicijskih postopkov; nujno bi morala zajemati tudi njihov estet- ski okvir. Na podlagi odbranih glasbenih del so obravnavani pojmi, kot sta postmoderna in glasbeni humor, pa tudi avant- gardne glasbe sveta, odprla pa je tudi vprašanje, kaj pomeni re- gionalnost v sodobni glasbi. Nadalje je izpostavila, kako dana- šnji skladatelj lahko vtke svoje poreklo, dediščino in regionalno pripadnost v svojo ustvarjalnost, da bo »njegov jezik« razumel ves svet. Senad Kazic ´ (Bosna in Hercegovina): Vpliv notne grafike na improvizacijo pri pouku solfeggia Dr. Senad Kazić je izredni profesor na oddelku za glasbeno teo- rijo in pedagogiko Glasbene akademije v Sarajevu. Avtor izpostavi, da je C. Ph. E. Bach navedel (1760), da »kom- pozicijo lahko uspešno preučimo tako, da kakovostne vaje napišemo samo s peresom«, in nadaljuje o zelo pomembnem izhodišču za glasbeno pedagogiko. Prav iz tistega časa je znan preobrat v razvoju mišljenja: glasbo slišimo/poslušamo, vidi- mo/gledamo in jo preučujemo/učimo. To lahko pomeni dol- goročni vpliv za nadaljni razvoj glasbenega izobraževanja in omogoča nove možnosti v ustvarjalnem izražanju. Gledano z današnje perspektive je sodoben notni zapis logični del zgodovinskega razvoja glasbe. Tako je notna grafika zelo razširila možnosti glasbenega mišljenja in ustvarjanja ter odpr- la perspektive za večje podvige umetniške glasbe od 16. stoletja naprej. Po drugi strani pa notna grafika na neki način limitira glasbeno mišljenje, ker to temelji na uporabi znanih simbolov, ki so prikazani s konkretnimi grafičnimi, notnimi znaki. Ali je v tem lahko impresija enaka ekspresiji? Dvojnost slušnega in nazornega v glasbeni pedagogiki je preprosto neizbežna. Gra- fika je temeljna zahteva vzgoje in izobraževanja. Avtor in pre- davatelj S. Kazić je opozoril še na nekatere možnosti razvoja in umestitve svojih odkritij improvizacije v solfeggiu z možnostjo animacije. Tihomir Petrovic ´ (Hrvaška): Znižana VII. (stopnja; podroc ˇje harmonije) Tihomir Petrović je učitelj glasbenoteoretičnih predmetov v Glasbeni šoli Vatroslava Lisinskega v Zagrebu in na Rock-aka- demiji v Zagrebu ter ustanovitelj zagrebške Šole teorije glasbe, 103 Poročila 102 Godina XV, broj 15, rujan 2013. ISSN 1331-9892 Molba ravnateljima škola: Ako vam okolnosti poslovanja otežavaju plaćanje ovoga časopisa, lijepo vas molim da ga ne vraćate, nego zane- marite račun napisan na poleđini adrese, a časopis neka ostane na dar školskoj knjižnici, ili ga darujte najbližoj mjesnoj knjižnici ili kulturno-umjetničkom društvu. Hrvatsko društvo glazbenih teoretičara opstaje i jača zahvalju- jući poticanju ljubavi prema glazbi i glazbenome obrazovanju, čemu ovaj časopis svojim sadržajem pridonosi. (ur.) Hrvatsko društvo glazbenih teoretičara • HDGT • Gundulićeva 4 • HR-10000 ZAGREB • www.hdgt.hr • MB 1353721 • OIB 44481653673 • IBAN: HR2723600001101500068 • hdgt@hdgt.hr • Uredništvo: Sanja Kiš Žuvela, Nikša Gligo, Tihomir Petrović • Lektorica: Daria Lazić • Grafički urednik: Slavko Križnjak • Naklada ovog broja: 2000 primjeraka • Izlazi jednom godišnje, u mjesecu rujnu • Cijena: 20.00 kn • ISSN 1331-9892 104 Vse glasbeno bistvo po avtoričini trditvi dosežemo na višji ravni s poslušanjem programske glasbe, risanjem med poslu- šanjem glasbe, opisovanjem določenih pojavov iz narave ali živalskega sveta, z igranjem onomatopoetske predstave glasbe, poslušanjem barv različnih glasbil itd. Kot priporočeni pevski repertoar navaja tudi pesmi, ki jih poslušajo otroci osnovnošol- ske generacije, pa tudi jazzovske standarde, t. i. evergrine ipd. V srednji glasbeni šoli glasba postopoma prehaja v območje kognitivne abstrakcije. Emotivna reakcija na glasbo se vse bolj povezuje z intelektualizacijo, tj. s prepoznavanjem glasbenih obrazcev. Zato se solfeggio na tej stopnji povezuje z glasbeno teorijo, ki se prek poslušanja povezuje s pomenom, npr. poslu- šanje zvečane kvarte v znanstvenofantastičnom filmu Vrnitev v prihodnost vodi k njeni prepoznavnosti, tj. igranju na klavirju (iskanje po tipkah v odnosu na tonični trizvok), in naposled k vokalni reprodukciji. Podobno preostale elemente glasbene teorije prepoznavamo zvočno, registriramo jih na klavirju, v petju in šele nazadnje v teoretskih definicijah. Izpostavi, da v tem obdobju uvajamo poslušanje, prepoznavanje, zapisovanje in petje poznane skladbe skladateljev iz obdobja romantike (Chopin, Mendelssohn, Schubert). Petje vključuje tudi ekspre- sivne elemente (fraziranje in dinamika), mladi te generacije pa se usposabljajo tako, da – ob tem ko pojejo – uporabljajo levo roko na klavirju kot harmonsko spremljavo v obliki osnovnih tonalnih funkcij (t. i. igranje po posluhu). Uvajajo pa že impro- vizacijo na določene parametre (igranje in skladanje). Za študij glasbe avtorica navaja prepričanje, da bi moral biti solfeggio v službi interpretacije, tj. razumevanja glasbe. Zato priporoča glasbeno literaturo in sicer v kronološkem vrstnem redu: od baroka (v katerem postavljamo elemente glasbene strukture v okviru tonalnega glasbenega jezika, Bachove Sui- te za violončelo kot enoglasne primere, dvoglasne Invencije za dvoglasno petje, korale kot primere za večglasno, štiriglasno petje), nazaj k renesansi (modalnosti in tonalinosti) ter sre- dnjeveški glasbi (modalnost), zatem na enoglasno ljudsko pe- sem in cerkvene zapise (tudi pravoslavne, npr. iz bizantinskega Osmeroglasnika in gregorijansko petje) in šele nato proti klasi- cizmu (Haydnovi in Mozartovi samospevi, Mozartove arije s klavirsko spremljavo) in romantizmu (Schubertovi samospevi s klavirsko spremljavo, Verdijeve in Puccinijeve arije itd.), da bi na koncu prišli do glasbe 20. stoletja (glasba Beatlesov, songi iz muzikalov itd.). V vsakem od navedenih primerov dijaki in študenti poslušajo glasbo, jo zapisujejo (ritem, tempo, karakter, metrum, trajanje, fraze, dinamika in agogika, harmonski ritem, ritem in artikulacija, melodija) in tudi vokalno reproducirajo (samostojno ali skupinsko). Petje po logično zamišljenih delih je spremljano s poenostavitvijo klavirskega parta (spoštujemo harmonski ritem, ne pa vseh drugih delov tega ustroja). Avtorica poudarja tudi pomen pravilnega petja. Izpostavi vo- kalne vaje in telesno relaksacijo, karakterno upevanje s sol- sklepamo, da je graditelju arhitekture kapele sv. Ivana v Ivaniću Miljanskem kot idejna podlaga služil himnus, posvečen sv. Ja- nezu Krstniku (Ut queant laxis). Zoran Božanic ´ (Srbija): O teoriji dvojnega kontrapunkta Tanejeva in možnosti njegove uporabe pri pouku Zoran Božanić (roj. 1971) je glasbeni teoretik, skladatelj in iz- vajalec, docent na katedri za glasbeno teorijo na Fakulteti glas- bene umetnosti Univerze za umetnost v Beogradu. Avtor je predstavil teorijo dvojnega kontrapunkta (do začetka 20. stol.) in splošne karakteristike Tanejeve (Sergej Ivanovič Tanejev, 1856–1915, ruski skladatelj, pianist in pomemben glasbeni teoretik; op. prev.) teorije. Božanić je razpravljal o ver- tikalnem dvojnem kontrapunktu (s številčnim označevanjem intervalov), o pozitivni in negativni poetiki index verticalis, tj. po formuli vertikalnega premikanja z uporabo dvojnega kontrapunkta, tj. index horisontalis, po formulah dvojnega horizontalnega premeščanja z metodo osnovne konstrukcije, dvojnim kontrapunktom v imitacijski polifoniji s kanonsko imitacijo prve in druge vrste. Na koncu so bile prikazane še možnosti uporabe teoretskih elementov dvojnega kontrapunk- ta v izobraževalnem procesu z analitično razlago primerov iz glasbene literature. Milena Petrovic ´ (Srbija): Solfeggio kot osnova vertikale glasbenega šolanja – od glasbenega vrtca do študija glasbe Dr. Milena Petrović je docentka na katedri za solfeggio in gla- sbeno pedagogiko na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu. Avtorica v svojem prispevku poudarja, da je treba predšolske otroke poučevati glasbo holistično, tj. celostno in z integrativ- nim pristopom. Zagovarja metode poslušanja glasbe, pri kate- rih morajo otroci zgodnjega starostnega obdobja izvajati glasbo z glasom, igranjem na glasbila (Orffov inštrumentarij in klavir) in telesnim gibanjem (preprosti koreografski obrazci, ki spre- mljajo elemente glasbene strukture; Petrović, Milanković 2008). Priporoča, naj bo glasba za to razvojno stopnjo vsebinsko rano- lika s hitrimi tempi, v dvo- in tridelnem metrumu, v različnih oblikah in ritmu, naj ima logične melodije, dinamiko itd. V osnovni glasbeni šoli otroci nadaljujejo z združevalnim pri- stopom učenja glasbe ob glasbenih igrah. V glasbeni zapis se otroci uvajajo prek simboličnega in opisnega zapisovanja ele- mentov glasbene strukture. Proces pisanja se giblje od zapisa tempa, karakterja, metruma, trajanja in ritma do melodije. Prav tako ima poslušanje glasbe velik pomen, posebno glasba iz obdobja baroka (Bach, Händel, Vivaldi), pa tudi klasicizma (Haydn, Mozart, Beethoven). Avtorica poudarja pomen uspo- sabljanja otrok za slogovno in metrično prepoznavanje glasbe. Hrvaško društvo glasbenih teoretikov (HDGT) še vedno aktivno 105 Poročila in spretno prevajala Sanja Kiš Žuvela. Senad Kazić je pokazal, kako lahko notna grafika vpliva na improvizacijo pri pouku solfeggia, predstavil pa je tudi svojo knjigo s tega področja So- lfeggio: teorija in praksa. Na dveh krajših predavanjih je najprej Tihomir Petrović na temo s področja harmonije opozoril na možnosti vključevanja popularne glasbe v izobraževanje, Ivan Srša pa je s svojim predavanjem povezal glasbo z arhitekturo srednjeveškega cerkvenega poslopja. Drugi dan je bil izpolnjen s predavanji kolegov iz Srbije: Zoran Božanić je predaval o teoriji o dvojnem kontrapunktu ruskega glasbenega teoretika Tanejeva, Milena Petrović pa je pokaza- la nekatere oblike poučevanja solfeggia v vertikali glasbenega šolstva. Na dvodnevnem sestanku je bil vsak odmor med posamezni- mi dogodki še dodano izkoriščen za pogovore ter izmenjavo informacij in izkušenj navzočih, povezanih s poukom teoret- skih glasbenih predmetov. V to se je stalno vključeval tudi gost HDGT Damjan Temkov iz Makedonije, ki je opozoril na zani- mive posameznosti o glasbenem izobraževanju v Makedoniji. Priredba in prevod Franc Križnar mizacijo (glasbeni motivi, prevzeti iz pesmi/skladb, ki so pri- rejeni), petje s svobodnim gibanjem, ki spremlja in poudarja elemente strukture, kot so artikulacija, dihanje v odnosu na logiko strukture, dihanje v odnosu na karakter pesmi/skladbe, dihanje z elementi dinamike, ki kaže na razumevanje besedila itd. Deveti dnevi glasbene teorije Srečanje kakih sedemdesetih učiteljev teoretičnih glasbenih predmetov iz Hrvaške (Bjelovar, Crikvenica, Daruvar, Drniš, Novi Marof, Osijek, Pazin, Požega, Pulj, Reka, Sinj, Sisak, V ara- ždin, V elika Gorica, Zadar in Zagreb) je z uvodnim nagovorom pozdravil Tihomir Petrović, predsednik HDGT. Predstavil je nove izdaje knjižnice HDGT: Kajdanko – vadnico za solfeggio v osnovni in Kajdanko – vadnico za solfeggio v srednji glasbeni šoli. Svoje najnovejše delo, knjigo z naslovom Glasbena ustvar- jalnost, objavljeno v elektronski obliki, je predstavila Sabina Vidulin. Prvi dan srečanja je Gesine Schröder na primeru treh skladb, nastalih v 21. stoletju, pokazala enega od načinov, kako lahko sodobno umetniško glasbo vključujemo v pouk in predavanja teoretskih glasbenih predmetov. Njeno predavanje je simultano