i(U
ospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja na leto 4 krone.
Udje družbe prispevajo na leto 3 krone.
Udje dobć list zastonj.
Vsebina: Razglas glede naročbe nove izdaje Brtldersove knjige o spravljanju in pošiljanju peCkatega sadja. — Štajersko gozdarsko društvo. — Prodaja semeuskegu zrnja. — Prva kmetijska razstava perutnine avstrijskih in ogrskih plemen. — Sadna razstava v Voitsbergu. — Premikanje prebivalstva po izidu ljudskega štetja. — Napajanje naše domače živine. — Trebljenje drevesnih vrhov. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Pogovor med kmetoma o osebni dohodnini in veliki koristi kmečkega knjigovodstva. — Pripravno obdelovanje polja za sejanje pšenice. — Čiščenje vina. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Uradno. — Vposlano.— Zadruga:-Poročila' Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila.
Razglas
glede naročbe nove izdaje Briidersove knjige o spravljanju in pošiljanju peč-katega sadja.
P. t. člane c. k. kmetijske družbe opozarjamo, da izide na novo v zalogi družbe brušurica strokovnega učitelja Brllder s a o spravljanju in posojanju pečkatega sadja v nemškem in slovenskem jeziku, ktera se dobi pri podružničnih načelstvih po 20 vin izvod.
Da morejo podružnice družbi navesti število izvodov te brošurice, ki ga potrebujejo, priporočamo, da se člani že sedaj oglasijo k naročbi te knjige pri svojih podružničnih načelstvih.
Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Štajersko gozdarsko društvo.
Oddaja gozdnih sadik.
Iz drevesnic štajerskega gozdarskega društva v Kapfenbergu, Kornbergu pri Feldbachu iu Oeblarnu v zgornji aniški dolini se bode oddalo spomladi .1913 približno 700.000 krepkih in zdravih gozdnih sadik, po največ triletnih smerek, in nekaj belih borov ter mecesnov z dvema letoma.
V mislu dogovora s štajerskim deželnim odborom in z ozirom na dovoljeno podporo pridejo pred vsem v poštev kmečki posestniki, občine in kmetijske podružnice. Tem se bodo oddajale sadike: tisoč po dve kroni od drevesnice proč brez zavoja in prevažnih stroškov.
Razpošilja se brezizjemno le po povzetju pod poroštvom naročevalca.
Za dobavo teh sadik se je treba čim prej pismeno zglasiti, najpozneje pa do konca decembra pri „Steiermarkischer Forstverein, Graz, Brock-manngasse Nr. 72“.
Prodaja semenskega zrnja pri semenskih gospodarstvih družbe
in sicer: kmetijski šoli v Grottenhofu, graj-ščinskem oskrbništvu Teichhof, pošta StraBgang (dr. Klusemann) in grajščinskem oskrbništvu Posthof v Kalsdorfu (Juri Lederer).
P. t. kmetovalci, ki si želijo naročiti zboljšano petkuško rž od grajščine Teichhof ali deželne kmetijske šole Grottenhof in zboljšano deželno rš od grajščine Posthof, obrnejo se naj naravnost na oskrbništvo dotičnega semenskega gospodarstva, pri kterem se izvejo tudi cene.
Prva kmetijska razstavaperutnine avstrijskih in ogrskih plemen.
Prvo štajersko perutninarsko društvo v Gradcu priredi v času od 17. do 20. oktobra v „Indu-strieballe" v Gradcu razstavo perutnine, na kteri bo se videla perutnina raznih pasem celega Avstro-Ogrskega.
Z ozirom na to, da še se taka razstava v Srednji Evropi sploh ni vršila in obljublja biti
za perutninarje jako zanimiva, bo ista obiska gotovo vredna. Opozarjamo toraj posebič kmetovalce in perutninarje na to znamenito prireditev in jih vabimo na nje obisk.
Društveno vodstvo nam javlja, da dovoli vsem štajerskim kmetijskim potovalnim učiteljem, loljedelskim, pozimskim in gospodinjskim šolam cakor tudi učiteljstvu brezplačen vstop in se šolška vodstva na to preprijazno dovoljenje posebič opozarjajo.
Sadna razstava v Voitsbergu.
Kmetijska podružnica v Voitsbergu priredi v dobi od 12. do 15. oktobra 1.1. v puntigamski pivnici v Voitsbergu okrajuo sadno razstavo, na kteri bo se razstavilo tudi sveže grozdje, sadni produkti, sadje v spravljenem (vkladanem) stanju, kakor mora biti za prodajo, kmetijska orodja in stroji, ki Se potrebujejo v sadjarstvu, kakor tudi produkti čebeloreje in orodja za čebelarstvo.
Razstava se otvori dne 12. oktobra ob 9. uri dopoldne.
Dne 13. oktobra ob 10. uri bo v razstavnem prostoru predaval deželni sadjarski in vinarski potovalni učitelj Kolonmn Grofibauer.
Z ozirom na velikost prireditve se je sestavil poseben komite za razstavo, in so v častnem predsedstvu zastopani tudi honoracijonarji izVoitsberga.
Ker se vse prebivalstvo živo zanima za to razstavo, smemo pričakovati da se bo dosegel popolen uspeh. ____________
Premikanje prebivalstva po izidu ljudskega štetja.
Spisal dr. Oton Wit, t s chi eh e n.
Pravkar je izdala c. k. statistična osrednja komisija prvi zvezek o konečnih rezultatih ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910. Publikacija se deli v dva dela; prvi vsebuje analitičen tekst, drugi pa tabele. Pridjani so zelo poučni kartogrami, kteri nam predočujejo naraščanje in padanje prebivalstva, bilanco preseljevanja, naseljenost in porazdeljenost po občevalnem jeziku. V ostalem nam pojasnjuje zvezek krajevno po-razdeljenje, velikost prebivalstva in obljudenost, naravno in preseljevalno gibanje; govori o hišah in hišnih strankah, o razvrstitvi prebivalstva po spolu, veri in občevalnem jeziku in o naselniškik razmerah.
Skupno prebivalstvo vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel znaša po suma-ričnih rezultatih ljudskega štetja z -dne 31. decembra 1910 28,571.934, toraj za 2,421.226 ali 9'26 odstotkov več kakor pred 10 leti. Seveda je to naraščanje prebivalstva po vaznih krajih zelo različno. Že za posamezne kvonovine se jako razlikujejo rezultati. Prebivalstvo je najbolj narastlo na Primorskem (18’2 odstotkov) in na Nižje Avstrijskem (139 odstotkov); najmanj na Kranjskem (3-3 odstotkov) in na Gornjem Avstrijskem (5.2 odstotkov). Toda tudi Štajersko (6-3 odstotkov) in Koroško (7-5 odstotkov) stojita pod splošnim povprečnim prirastkom države. Ako le površno pregledamo- rezultate ljudskega štetja v posameznih kronovinah, zdi se nam, da je na-
raščanje prebivalstva v deželah, kjer se ljudstvo po pretežni večini vkvarja s poljedelstvom, v splošnem manjše kakor v onih, kjer se najde mnogo industrije. Pri tem pa se mora pripomniti, da še številke posameznih dežel nikakor ne izražajo jednakovrstnega razvoja. Temveč iste nam le povejo izid dostikrat zelo različnih razmer prebivalstva manjšega krajevnega ozemlja.
Kako se kaže naraščenje prebivalstva v manjših teritorialnih podrobnostih, o tem nam daje kartogram A jako nazorno sliko. Na prvi pogled vidimo, da razvoj prebivalstva v naši državi — primerno veliki raznovrstnosti gospodarskih in fizikaličnih razmer posameznih dežel in manjših pokrajin — tudi v pretečenem desetletju ni bil jednakomeren. Ta nejednakomernost pa v primeri z letom 1900 v največih deželah ni več tako velika. Tako so dobile pred vsem tri dežele: Solno-graško, Tirolsko, Gorica in Gradiška vsled popolne zgube okrajev s stagnirnnim in pojemajočim prebivalstvom, nadalje dežele: Gornje Avstrijsko, Koroško, deloma tudi Štajersko iz ravno istega vzroka dosti bolj enoten značaj. Na Štajerskem je do cela zginilo deprosijsko okrožje, ki je obsegalo leta 1900 vse izhodne obmejne pokrajine; depresija je sicer zopet nastopila, toda porinila se je proti zahodu in je omejena na štiri okraje: Voitsberg, Deutschlands-berg. Slovenji Gradec in Konjice. To ozemlje sega na Koroško v stagnirani okraj Velikovec in se nadaljuje na severozahodnem delu Kranjskega v sosednih okrajih: Kraiy in Kamnik.
Če vprašamo po vzrokih, zakaj pojema ali zakaj ostane zmiraj isto število prebivalstva, kažeta nam kartograma B in C, da tega gibanja ni mogoče zakrivilo ponehanjo naravne regeneracije prebivalstva, ampak izseljevanje iz navedenih okrajev. Kajti medtem ko izkazujejo okraji, v lcterih vlada resnična depresija, normalno naravno naraščanje prebivalstva, predočuje nam grafična slika izseljevalne bilauce (kartogram C), da so ti okraji skoro izključno jako trpeli vsled velikega izseljevanja.
Kar zadeva okraje, v kterih je v resnici narastlo prebivalstvo, razvidimo pred vsem iz kartograma A, da	nima	nobena
dežela glede jakosti naraščanja enotnega značaja. Skoro v vseh deželah, tako tudi na Štajerskem, prevladujejo okraji s srednjim prirastkom. Naraščanje v odstotkih (+), oziroma pojemanje (- -) prebivalstva v dobi 1900 do 1910 znaša na Štajerskem :
V odstotkih na J00 prebivalcev v sled	v bied	vsled
splofc-	narav-	preeel-
iioga	nega	jevalnega
gibanja	gibanja	gibanja
prebivalstva
v	mestu	Gradec ............................+	9‘92	-t- 5-79	4-	4-18
_	_	Maribor ...... 4-	13-79	— 10-95	4-	20 02
„	„	Celje.............................4-	3-07	+ 0-28	4-	13-51
„	Ptuj..............................4-	9-51	—21-53	+31-04
n polit.	okr. Bruck n. M. .	.	+ 22-99	+	11-61	+	11-38
_	.	„	Colje (Okolica)	.	+	4-91	+	11-71	—	6-80
_	.	„	Deutschlandsberg	+	0-.81	+	4‘37	—	3-56
”	_	.	Feldback	. . .	+	2-45	+	3-28	—	0 83
_ „n Konjice .... — 0-32 + 1011 —10-43 „	„ Grade (Okolica) + 16-20 + 6-21 + 9 99
_	v	Grobming	...	4-	3-59	+	9-73	—	6-14
*	”	-	Hartberg	. . .	+	4 72	+	5-03	—	0-31
„	Judenburg ...	4-	7-36	4-	10 19	—	2-83
„„	n	Lipnica . . .	.	+	3-55	4-	4-09	—	0’54
v polit. okr. Leoben ....
»	»	»	Liezen • • •	•
»	n	»	Ljutomer. .	.
n	„	„	Maribor (Okolica)
„	„	„	Mllrzzuschlag	.
Murau . • . . „	„	„	Ptuj ('Okolica)	.
»	»	»	Radgona . .	.
„„ n Brežice .... „	„	„	Voitsberg . .	.
L	.	.	Weiz
+ 11-40 + l<J-82 + 0-58
8-13 2-70 +
7-	91	+	0-22
8-	68	—	5-98
—	5-17
+	1-22
2-12	+	9-46	—	7-34
2-84	-t-	11-51	—	8-G7
2-58	+	2-94	—	0-36
+	12-13	—	7-21
+	5-47	—	7-49
+ 7-5G	+•	5-16	+	2-40
— 1-34	-b	9 67	—11-01
4-
H- 5*88 + 10*50 + 13-38 + 12-16
+
4*
4"
+ 4-92 — 2-02
Slovenji Gradec Okraji s srednjim (10 do 20 odstotkov) in uioe.im naraščanjem (čez 20 odstotkov) so razmeroma redki. Semkaj spadajo pred vsem sosednji okraji onih velikih mest, kojih močno naraščajoče prebivalstvo je zmiraj bolj prisiljeno zaraditega, ker je mestni okoliš v krajevnem oziru omejen, in ker primanjkuje ravno iz tega vzroka stanovanj, se naseljevali oh mestnih mejah in v sosednjih krajih. Na ta način izkazujejo veliko naraščanje okraji Hietzing in Baden pri Dunaju Kraljevi Vinogradi in Žižkov pri Pragi, deželski okraj Brno, deželski okraj Inomost z mestom Inomost, deželski okraj Lemberg z mestom Lemberg, okoliške občine Gradca i. t. d. V z rok, da ti kraji tako rastejo, je tudi močno naraščajoča industrija. To zlasti najdemo v okrajih Moravska Ostrava in Freistadt v Šleziji, Leoben in Mllrzzuschlag.
Naravno gibanje prebivalstva, t. j. ono, ki ga najdemo, ako primerjamo porode in slučaje smrti v to svrho, da se ugotovi naraščanje in padanje števila prebivalstva — predočuje nam ga druga kolona — je ostalo mirno in jednakomerno. Le v treh mestih z lastnim statutom, Mariboru, Celju in Ptuju, je nastal prestanek, oziroma nazadovanje naravne regeneracije. V ostalem pa izkazujejo vsi okraji zmerno (1 do 10 odstotkov) ali celo srednje (10 do 20 odstotkov) naravno naraščanje prebivalstva. V slednjem oziru sta se pojavila dva okoliša z močnim lastnim naraščanjem; jeden leži na Zgornjem, jeden na Spodnjem Štajerskem. To so na Zgornjem Štajerskem okraji: Judenburg, Leoben, Bruck in MUrzzuscblag; na Spodnjem Štajerskem pa okraji: Maribor, Ptuj, Celje, Konjice in Brežice.
Ako si natančneje ogledamo posamezne oko-
liše pod vplivom preseljevalnega gibanja, (kartogram C), vidimo, da je največi del krono-vine glede preseljevanja pasiven, ali pa je ostalo vsaj pri prejšnjih razmerah. (Primerjaj tretjo kolono) Kakor zelene oaze se ,nam kažejo v teh velikih okoliših male pokrajine, kamor se znatno naseljuje prebivalstvo. To so pred vsem velemesta (skoro vsa mesta z lastnim statutom), ktera so relativno pridobila največ vsled priselitve; potem posamezni okraji ali skupine okrajev, kjer še cvete industrija in imajo velik promet.
Na Štajerskem je tak okoliš omejen le na okraje Bruck, MUrzzuscblag, Weiz, Gradec in mesta Gradec, Maribor, Celje in Ptuj; iz vseh drugih okrajev se prebivalstvo izseljuje ali pa tjekaj le v neznatnem številu priseljuje (pod 1 odstotek).
To krajevno porazdeljenje priseljevalnih in odseljevalnih okolišev nam da možnost spoznati vzroke in značaj. Vzroki tičijo izključno le v gospodarskih in socijalnih razmerah dotičnih pokrajin. Medtem ko najdemo v okrajih in okoliših, kjer je preseljevanje aktivno, bogato industrijo in živahen promet, prebiva v krajih, kjer je preseljevanje pasivno, skoro izključno le prebivalstvo, ki se bavi s poljedelstvom. Smer, ki jo ima gibanje prebivalstva že več desetletij v državi sami in čez njeue.meje, to je izseljevauje z dežele in preselitev v mesta in velike iudustrijelne kraje, vidi se tudi iz rezultatov zadnjega ljudskega štetja. Na drugi strani je padanje števila prebivalstva v agraričnih okoliših vsled izseljevanja še nadalje napredovalo in je za Štajersko to. s številkami
pojasnjeno.
To v narodnogospodarskem oziru obžalovanja vredno gibanje je v pretečenem desetletju poBtalo tem bolj opasno, ker se z ozirom na pomanjkanje dela na domačih tleh seli ljudstvo z dežele v tujino, toraj izven Avstrije. Vzroki za to so kaj raznovrstni in tudi znani. Opetovano na-glašajo politične oblasti te vzroke, n. pr., da je dnina poljedelskega delavca prenizka, tako da ne stoji v nobenem razmerju k današnjim cenam živil; pomanjkanje stanovanj, ki se pojavlja že tudi zunaj na deželi; pomanjkanje prometnih sredstev, s kterimi bi delavec lahko naglo dospel na svoje delo; izpodrivanje peš dela s prosto roko z delom s stroji v večjih poljedelskih obratih i. t. d.; na drugi strani pa mika in vleče
poljedelskega delavca proč z dežele večja plača v industrijskih podjetjih, manj ur dela na dan, večja prostost gibanja ter druge udobnosti in koristi tega delavskega razmerja (zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode i. t. d.). Končno pa dobi vsled delavskih razmer možnost, da v mnogo večji meri lahko zadosti svojim materijelnim in tudi kultu-relnim, zmiraj naraščajočim življenjskim potrebam. To bi toraj bilo nekaj vzrokov za izseljevanje prebivalstva s kmetov v tu in inozemske industri-jalne kraje. Razven delavcev, ki ne posedujejo nobenih zemljišč, pa zapuščajo dandanes tudi manjši posestniki s svojci vred domačo grudo bolj kakor kedaj poprej. Vzroki za to prikazen so n. pr.: Posestvo pri sedanji draginji ne preživi več posestnika; veleposestniki - mogotci si zaokrožajo svoja ogromna posestva z nakupom malih posestev; po nekterib krajih se držijo načela, da je posestvo nedeljivo i. t. d. Vse to in še marsikaj nagiba domače ljudstvo, da se izseljuje in gre s trebuhom za krakom v tujino. Čim bolj ima kakšna pokrajina agrarični značaj, čim bolj ekstenzivno je v dotičnem kraju poljedelsko obratovanje, čim slabejši je pridelek zemlje, čim bolj je pokrajina oddaljena od prometnih sredstev, tem večje je izseljevanje.
Napajanje naše domače živine.
O tem važnem vprašanju za živinorejca je spisal dr. KI ut man prav zanimiv članek. V glavnih potezah Vam ga hočem tu-le podati: Živalsko telo obstoji več ko do polovice iz vode.
V	vseli živalskih delih najdemo vodo, ki še le omogoči kot razkrojilo in povspeševaino sredstvo kemične in lizikalične teke v truplu. Prebavljenje in sprejem piče v krvni obtok, krvni obtok sam, presnova in izločenje porabljenih telesnih tvarin je brez vode nemogoče. Voda ohrani staničevje gibčno, da telesu njegovo obliko in vpliva vsled izločenja, v obliki potu kot uravnalka toplote.
Nadomeščenje porabljene ali izločene vode se vrši s krmili, ki vsebujejo več ali manj vode, kakor tudi z napajanjem. Ker se nahaja v krmilili razven v zeleni piči in kuhani klaji, le malo vode, nadomesti se voda s krmili le v neznatni množini; napajanje je za to večje važnosti. Kakor je povsod te ali one snovi preveč ali premalo škodljivo, tako tudi tukaj.
Napajanje se ravna po porabi vode. V poletju o vročih dnevih je poraba vode večja kakor o mrzlem letnem času. O suhem vetrovnem vremenu se telesu vzame več vode z izhlapenjem, kakor o mokrotnem vremenu, ko je zrak naravnost prepojen z mokroto. Živina, ki težko dela, in dobre molzne krave potrebujejo več vode kakor opitana in mlada živina. Tudi od kakovosti krmila je odvisna množina vode, ki je spije živina; kajti klaja, ki vsebuje dosti solnih snovij ali ki sploh vzbuja žejo, ima, kar je umljivo, na to velik vpliv.
V	številkah se pač težko da navesti množina vode, ki je potrebuje živina. Govedo, posebno molzna krava, potrebuje štiri-do petkrat toliko vode kakor tehta suha snov klaje, svinja celo pet do šestkrat toliko vode; konju in ovci pa že zadostuje enkrat do trikrat tako težka množina vode. Iz tega se pojasni tudi ta okolnost, da izrabijo svinje in krave klajo, ki vsebuje mnogo vode, mnogo bolje kakor ovce in konji. Taka krmila celo slednjenavedenim živalim skvarijo prebavila.
Ako damo živini premalo vode in ista žeja, trpi ves organizem. Presnova so moti, in nastopi razpad beljakovine, kar neugodno vpliva na zdravje živine, če popije živina preveč vode, zredčijo se želodčni in prebavni sokovi ter krmilo; posledica temu pa je, da se skrmljena krmila premalo izrabijo. Baje nastopi tudi pomnožen razpad beljakovine. MneDje, da se povspešuje podreja s tem, če živina močno pije, je napačno; saj to vidimo pri podrejeni živini, kteri se je pokladala preveč vodena piča. Meso in mašča take živine sta manj vredna.
Voda za napajanje mora biti čista in ne premrzla. Če vsebuje voda gotov odstotek ogljikove kisline in raznih solij, osveži okus in hladi ter s tem pridobi na svoji vrednosti. Neslane vode, ki vsebuje železo, ima rumenkasto barvo, se živinče komaj dotakne. Duha voda za napajanje ne sine imeti. Pred vsem je potrebno, da ne vsebuje živalskih in rastlinskih odpadkov in živih bitij, kterih dostikrat najdemo nebroj v vodi, ki je v dotiki z gospodarskimi in obratnimi odpadki straniščem, gnojiščem in gnojščnico. Voda, ki vsebuje amonijak, solitrove kisline in kuhinjsko
sol v večjih množinah, tudi ni pripravna za na-lajanje. Da vsebuje voda omenjene snovi, temu je vzrok ta okolnost, da stoji v zvezi z zgoraj navedenimi odpadki. Stroški preiskovanja vodo se zmiraj bogato poplačajo z odstranjenjem škod-Ijivih vplivov. Izkušnje v močvirnih pokrajinah nas učijo, da so krave postale takoj dobre molznice, in živina sploh zdrava, čim so je popravila litna voda.
Voda v vodnjakih je sicer dostlKrat onesnažena, toda navadno jo rabimo za napajanje. Izvil1, od koder prihaja nesnaga, se mora odstraniti, vrelec dobro obzidati in poglobiti. V studencih imamo najboljšo vodo za živino, zlasti če priteče voda iz skalovja. Ni je treba zboljšati in je zmiraj dovolj mrzla.
Deževnico uporabimo le v sili. V bližini mest in tovarn je skoro zmiraj nesnažna, dostikrat vsa polna strupenih snovij. Tudi je mehka in toraj ne povspešuje rasti kostij. Če se živini daje jo mehki vodi več časadobra pitna voda, car vidno prične rasti živinče in dobi trdne costi.
Voda po jarkih in domačih mlakah je le redkokedaj dobra; brez pomisleka pa smete napajati živino v rekah in ribnikih, če se v nje ne iztakajo škodljive snovi in odpadki.
Če si živina lahko po poljubnosti gasi žejo, pije na dan do dvajsetkrat, kar je dokaz, da ima živinče pogostoma in pa različno potrebo za vodo. Kjer ne more živina priti sama do vode, kakor in kolikokrat bi rada, ponudi se ji naj vsaj šestkrat na dan, in sicer pred in po krmljenju. Napačno navado imajo živinorejci, da napajajo le pred in po krmljenju. Ako je živina žejna, napolni si želodec z vodo; pri konjih, ki imajo primeroma le mal želodec, preostane potem jako majhen prostor za krmilo. Polu želodec odstrani popolnoma čut za glad, in živina le malo žre. Ko se želodec izprazni, dobi živinče zopet glad in tek. Ravnoisto je, če živinčeta ne napojimo pred krmljenjem; saj tudi žejen človek je manj. Zato pa dajte pred krmljenjem živini nekaj vode, po krmljenju pa kolikor se ji zljubi.	J—£—č.
Trebljenje drevesnih vrhov.
(Poročilo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.)
O tem delu*), ki se smatra v dobro oskrbovanih sadonosnikih kot sainoobsebi umljivo, se je že toliko pisalo in o priliki muogobrojnih tečajev in potovalnih predavanj govorilo, da bi človek mislil, nadaljni pouk ni sedaj več tako potreben; da, morebiti celo več ali mapj narovnosst nepotreben. Ako pa prideš na deželi v ta ali oni sadovnjak, prepričaš se lahko, da jo treba v tem oziru Še mnogo storiti, čeravno tudi kažejo, v nekterib krajih naši sadjerejci hvalevredno marljivost, in so nekteri izmed njih celo izborni sadjarji, ktere lahko naravnost imenujemo vzgledne sadjerejce.
Neobhodno potrebno je, našim sadjerejcem ponovno dati ta le dober nasvet: Zredčite krone svojega sadnega drevja! Listje, mladike in veje morajo obsevati vse oživljajoči in vrednote prinašajoči solnčni žarki v dovoljni meri, kajti le od solnca obsijano listje more tvarjati snovi, ki so potrebne za rast drevesa, vej, mladik in korenin, kakor tudi za rast cvetnih popkov, za rast in zorenje sadežev. Zato pa tudi drevo takorekoč samo skuša odpraviti veje, ki stoje v senci gostega vrha s tem, da jim vzame sok, tako da se posušijo. Kajti te veje so zajedavci na drevesu, ki mu vzamejo le redilne snovi, ne delajo pa za živo drevo ničesar in tudi ne morejo delati, ker jim primanjkuje potrebne svetlobe.
Toraj spravite sadjerejci svetlobo v drevesne krone! Odrežite gladko po zimi, ko drevesni sok počiva in miruje, v dnevih, ko ni zmrzjeno, pregosto stoječe veje in vejice, posebno pa one veje, ki rastejo na znotraj v drevesni vrh, z dobro drevesno žago pji nastavku dotične veje! Po odžaganju ne sme ostati nober. štrcelj, ker se ta potem posuši in rana le težko ali pa sploh ne zaceli. Pri tem delu pa tudi posebno pazite na to, da se veja, ktero hočete odrezati, ne začesne, ker bi potem nastala velika rana, ki le težko zaraste. Pri nastavku vsake veje in vejice opazite več ali manj nabuhel ali napet krog, kteremu pripade naloga, da vejo
Sadjarjem priporočam, da si šo enkrat prečitajo članek izbornega našega strokovnjaka v sadje-in vinorejstvu, gospoda Zupanca v št. 1 lanskega letnika „Gospodarskega Glasnika": „Očistimo in iztrebimo Badno drevje.4
dobro drži. Ta krog pri odžaganju veje naj ostane, ker je rana tako manjša; za tem pa mora strmeti z ozirom na hitrejše zacelenje rane vsak umen sadjar.
Ako je veja, ki jo nameravamo odžagati, tako težka, da je ne moremo z jedno roko držati pri padcu, odžaga se naj 1 meter proč od nastavka, in še le potem se previdno odstrani preostanek začenši pri vej nem nastavku. Seveda se mora proti koncu žaganja štrcelj prijeti z levo roko, da se ne začesne.
Kane, ki nastanejo pri odžaganju vej, se naj ob rubeh zaokrožijo in ogladijo z ostrim nožem (vinjakom) in potem čim prej dobro zamažejo s segretim, toraj zredčenim kotrar.om, da se rana ne izsuši, gol les ne razpoka, in deževje ne prodre v deblo ter na ta način ne prične gniti in trohniti deblo.
Pri drevesih, ktera niso bila že več let ali pa še sploh nikdar iztrebljena, in ki imajo nebroj pregostih nepotrebnih vej, se priporoča, da se odstranijo le nektere, in se spravi krona še le prihodnje ali celo tretje leto popolnoma v red. S tem se zabrani rast mnogobrojnih vodnih mladik na starejših vejah, in doseže polagoma nekak prehod od prejšnjega nereda na pravo drevesno stanje, ne da bi drevo motili v rasti.
Pregoste drevesne veje se lahko trebijo skozi celo zimo do konca marca, ko začnejo popki gnati in se lahko odrgnejo, če hočemo izvleči odžagano vejo izmed ostalega gostega vejevja.
Veliki in jednakomerno razviti sadeži rastejo le na obsevanih, ne pregostih drevesnih kronah. Ta stavek naj dobro pametuje kmetovalec, ki hoče pridelati lepo namizno sadje in polaga posebno važnost na dober razvoj sadežev.
Otto Bril d er s, strokovni učitelj.
Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini.
(Dalje.)
Vnetje srčnega mehurja (srčna Vodenika).
Ta bolezen se navadno le pojavi pri goveji živini. Tovzročijo jo tudi reči, ki pridejo s klajo v vamp in od tod v kapico; od tod predrejo preponko (prepona, Zwerchfell) ter se zarijejo v srčni mehur (Herzbeutel).
Izmed najhujših takih rečij so ostre, kakor: šivanke, igle lasnice, žreblji, kosci žice i. t.. d.
Znaki so isti kakor pri kronični neprebavnosti. Nerednosti v prebav-Ijenju se kažeje v presledkih z zapiranjem, potem zopet z drisko in napenjanjem. Splošno stanje živinčeta je jako slabo; čuti se utrujenega in oslabelega, stoji široko in če leži, kaže bolečine s stokanjem. Dihanje je zelo težko in naglo, srce bije nemirno in kar udarja.
Poznejo se prikažejo znaki Vodenike; nastanejo otekline na vratu, prsih in pod trebuhom. Ker je zdravljenje brezuspešno ne sme se čakati s pravočasnim zaklanjem živinčeta.
Tudi tukaj je previdnost prvo in najboljše zabranjevalno sredstvo. To se zgodi s tem, da se živini ne daje kar na slepo klaje, ampak je vsakokrat pogledati, li-niso v njej nesnažni in tuji predmeti. Potem pa je treba tudi paziti na to, da nimajo ženske lasneh igel in dragih rečij v laseh rahlo zataknjenih. * i. *
Zdravljenje bi imelo nekoliko smisla samo izpočetka, dokler je žrebelj (igla) še v kapici. Tu je dati dobro dristilo in sicer lopati ke 50 gramov. Dalje se naj živina preveč ne hrani, ne goni je navzdol, a mimo tega ji pod prvima
*) Duller pravi o znakih te bolezni in o zdravljenju na kratko to-le: Govedo stoka zlasti po krmljenju, po napajanju in če gre navzdol. Če gre navzgor, se pomanjša stokanje. Breje krave bolj stokajo kakor jalove. Ako pritisneš na spodnji del života ravno tam, kje se konča prsna kost, ali ako pritisneš z roko na hrbet in ga hočeš ukriviti, tudi tedaj je stokanje in ječanje hujšo. To se lahko razjasni, če so želodci polni, če gre živinče navzdol
i. t. d. takrat drob bolj pritiska na žrebelj (iglo) in to dela bolečine, vsled čenar živinče bolj stoka. Če pa gre živinče navkreber, ali če so želodci bolj prazni, tedaj se pomaknejo bolj nazaj, ne tišče toliko, in vsledtega so bolečine manjše in tudi stokanje. Če pritiska bodeči predmet že na srčni mehur ali na srce, tedaj je stok in jek še bolj očiten. Srce udarja nepravilno in včasih tako zelo, da se stresa vcb život. Izjemuo se čujo v srcu pljuskajoče in ropotajoče šumljanje, prihajajoče od vode, ki ge nabira v srčnem mehuiju.
nogama dobro (visoko) nastelji. Če pa pritiska bodeči prodmet že na srce, pa ni več pomoči.
O pomoči pri storitvi.
Posebne važnosti za živinojejo je poglavje o pomoči pri porodu. Čim bolj se povzdigne živinoreja, čim plemenitneje pasme je živinče, tem večja glavnica je shranjena v živini. Ako se ravna za časa storitve z živinčetom surovo in nepravilno, je to lahko vzrok, da ne zgubimo samo teleta, ampak moramo celo zaklati izvrstne krave za vzrejo; dostikrat pa tudi crknejo, ali če se že ne zgodi ta nesreča, živinče vendar dalje časa boleha in zopet ne pride k prejšnji moči.
Ni toraj čuda, da preživi kmet zadnji čas, ko se pripravlja njegovo živinče v hlevu k storitvi, v strahu in skrbeh; ves nemiren je. Saj pa je tudi od ugodnega poteka poroda odvisen marsi-kteri njegov up in s prirastkom še jedne glave živinčeta v hlevu pridobi na svojih prejemkih. Ako se živinče ponesreči pri porodu, napravi se živinorejcu križ po njegovih računih in je lahko v gospodarstvu s tem hudo oškodovan. Zlasti pa ga taka nesreča hudo zadene, če je imel le dotično kravico ali pa ima sploh le malo repov v svojem hlevu.
Žalibože pa grešijo mnogi kmetovalci ravno glede pomoči pri storitvi pogostoma in hudo. Na pomoč kličejo ljudi, ki si domišljujejo, da so za to poklicani; kojih znanje pa obstoji le v nekterih surovih prijemih, ki so sicer tuintam v lahkih slučajih v resnici pomagali živinčetu pri porodu, in so si s tern znali in vedeli pridobiti glas izurjenosti v takih poslih. V težkih slučajih pa si ne znajo pomagati in primejo potem po takih sredstvih, ko so zgubili glavo in jih je zapustilo njihovo „znanje11, da spravijo v nevarnost življenje krave in mladiča.
Tudi tukaj morem dati le dobromišljen nasvet, naj se zove prej nego pa prepozno živinozdravnika. Pomoč pri storitvi ne zahteva samo gotovih „umetnih prijemov" in metod, ampak za to, da se isti izvršijo, je treba natančno poznati notranje dele spolovil samice, nadalje razvoj mladiča, kakor tudi gotove teke in prikazni za časa brejosti in poroda.
Ker se dobi živinozdravniška pomoč le težko, dostikrat pa sploh ne, pri storitvi pa je hitra pomoč dvojna pomoč, ne bo odveč, ampak že gotovo primerno, ako se kmetovalec tudi seznani o pomoči pri porodu in se pouči o tem, kako mu je treba postopati in kako je popraviti navadne lege mladiča v starki. Kmetje se naj vsaj toliko poučijo, da vejo razločevati, bo-li storitev potekla normalno ali ne.
Zaradi važnosti tega po'glavja in zaradi popolnosti stvari smatram za potrebno, da govorim tukaj bolj obširno in razmotrivam razmere pred, med in po storitvi.	Pride še.
Pogovor med kmetoma o osebni dohodnini in veliki koristi kmečkega knjigovodstva.
J.: Ti Gašpar, poglej, poglpj vendar, kaj pravzaprav spet hočejo ti gospodje v mestu od mene; dobil sem nekako polo z različnimi črtami; najbrž bo to spet od davčne oblasti; ker pišejo nekaj o dohodkih, in navadno zanimajo dohodki le gospode pri davkariji; da človek nima ljubega miru pred temi davkarji.
B.: Aha, to je že tista znana pola; pa da so Te še le letos našli; s tem so mene pozdravili že pred 2 leti; takrat se jaz za to nisem brigal dalje in sem vrgel tisto cunjo v stran. In glej ga spaka, čez par mesecev pa sem dobil poziv v mesto k davkariji, in tam se je začela spoved, kakoršne še nisem doživel. Najprej me je vprašal gospod, če sem dobil kako polo in ravno to le je mislil, kojo si Ti sedaj dobil; vprašal me je če sem jo izpolnil ali kaj sem ž njo naredil, ker se pozivu nisem odzval, da bi napovedal svojo osebno dohodnino; v meni je kar vrelo. No, pa dotični uradnik je to opazil ter me pomiril rekoč, da to ni nič novega, da kteri to naredi, pa da to ne sme biti. Ce se pola ne izpolni in ne vpošlje, je to sitno za uradnika, ki ima nalog stvari priti do živega, še bolj sitno pa je za- doti enega kmeta, ki ima tako siten pot v mesto k oblasti. Izpraševati me je začel dalje, kake dohodke sem imel iz zemljiške posesti, od poslopij, iz samostojnih podjetij in opravil, iz službenih in mezdnih prejemkov i. t. d., iz glavnične imovine in povrh še iz drugih vrst dohodkov. Jaz sem
ga samo debelo gledal; tisti gospod pa je znal k vsaki točki kaj prašati, kar me je speklo; jaz sem napovedoval, on pa pisal in računal; kaj sem hotel drugega! Mož je sicer lepo gladko in prijazno govoril — z očmi pa mi je gledal nekam skoro v želodec, v enomer mirno in resno.
A.	: (Se popraska za ušesmi). Na-a, kako bi se temu izognil.
B.	: Le počakaj, da še Ti dalje povem, kako sva se pogovarjala. Naračunil je za par tisoč kron dohodkov, sicer na tanko nisem mogel reči ničesar, ker svoje žive dni nisem ničesar zapisoval, kakor morebiti, če sem ostal kakemu delavcu dolžan, da mu izorjem jeseni par ogonov, ali če sem gnal kravo k biku; vse to sem pa spravil na tisto prazno stran v mohorjevem koledarju; s tistimi podatki se seveda nisem mogel postaviti na noge pri vprašanjih, koje je stavil davkar. Navaduo je pač bilo tako, da je njegovo obveljalo, četudi se je v meni nekako upiralo, da tako visoki moji dohodki nikdar niso in tudi ne moreje biti. Gramska pojata, sem si mislil — osebna dohodnina — plačilo, spet plačilo, ena misel je podila drago, pri nobeni nisem mogel ostati; če sem se hotel oprijeti ene, se mi je kar izmuznila, ker nisem imel niti jasnih podatkov, niti pojma, kaj pravzaprav jo osebna dohodnina, za ktero bom moral šteti pošten denar. Prej vsega tega ni bilo.
Ko je stvar nekako preračunal, je obrnil list na drugo stran ter me začel na novo mučiti. Bili so odbitki. Jaz sem se izgovarjal, da je slaba letina, da so mi svinje poerkale, da mi je tpča vinograd pobila, pa vse ni nič pomagalo; on je kakor rečeno tako spretno govoril in me zavračal s tako lahkoto, da sem še danes sam na sebe jezen. Govoril je nekaj o neposrednih davkih, o obrestih od opravilnih in zasebnih dolgov; to sem še najbolj razumel, pa kaj ko nobenega dolga nisem imel*. Potem preide na trajna bremena; če plačujem užitek starišem. Res da sta oče in mati pri meni, pa me je bilo sram davkariji povedati, da kaj računam za to; davkar pa je rekel, da me ne morajo siliti k temu, da kaj računam. Opozoril me je tudi na vrednost lastnega dela iu še ne vem, na vse kaj drugega, vse v mojo korist — jaz pa sem si mislil vse to skup nič ne šteje. Ko sem pa potem dobil po nekoliko Časa plačilni nalog, ne vem, če imamo doma tako veliko skledo, tako sem moral raztegniti svoje oči. Osebna dohodnina mi je znašala več, nego moj zemljiški davek. Pa kaj sem htel — plačati sem moral, četudi mi ni nikakor šlo v glavo, kako da je prišlo do tega.
A.	: Ti Gašpar, prosim Te, povej mi, kako se naj človek izogne tem sitnarijam?
B.	: Ni mogoče drugače, nego da izpoluiš to polo, kakor po svoji vesti znaš in moreš. Boljšega sveta Ti ne morem dati. Ćital sem pa svoj čas v Glasniku, da imajo v Švici in na Francoskem že samo osebuodohodninski davek, in kakor sem se danes prepričal, bi bil to edino pravičen davek. Do kraja ti po tega sedaj ne morem razložiti, zakaj! ampak veš kako sem prišel do tega?
Naš sosed Naprednjakovič, ki je bil na kmetijski šoli, in njogovo posestvo je kam manjše nego so najina, ta mi je o tem že dosti prej pravil, pa sem si mislil, kaj bo taki govoril, ki dela vse nekam drugače, kakor mi drugi. Sedaj sem pa šel spet k njemu ter ga vprašal o tistih stvai-eh, o kojih sva svoj čas govorila domov grede iz mesta.
Pokazal mi je celo vrsto plavih zvezkov — neko knjigovodstvo baje, koje vodi že celih pet let in pravi, da si brez teh knjig ne more več misliti dobrega gospodarstva. V eni knjigi ima sestavljeno vse svoje premoženje od zemljišč do zadnje metle v hlevu, v drugi takozvani blagaj-nični knjigi vse prejemke, vse izdatko, terjatve, obračun s posli, zračunane dohodke, čisti dobiček, in kar me je presenetilo, tudi vrednost porabljenega živeža; človek ne verjame, koliko se ljubega živeža porabi v kmetski hiši; ves živež je pa vzel iz neke tretje knjige, takozvane knjige pridelkov — kratko malo — meni se je začela stvar dopadati in to zaradi tega, ker mi je sosed začel vse na tanko do vinarja praviti, kako stoji z njegovo letino, in zraven tega ima vse podatke izračunane v tem knjigovodstvu za napoved osebne dohodnine. Vse knjigovodstvo sestoji samo iz treh zvezkov. On je videl, da me je siia prignala do tega, da sem se začel za stvar zanimati bolj
* Tako srečnih bo menda pač malo naših posestnikov.
nego pred 2 leti, ko mi je začel on sam svetovati in prigovarjati.
Na to poišče številko „Gospodarskega Glasnika" , kjer je bil ravno razpisan knjigovodski tečaj na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju, in mi pravi, da se takega tečaja naj udeležim, ker vse, kar potrebujem, dobim in zvem tam in da se mi po tem, če sem tekom treh dni vestno slušal izvajanja predavateljeva in če si {knjigo po navodilu uvedem v gospodarstvu, ni več treba bati teh pol; jaz sem ga slušal in moram Ti reči, da mi ni žal, ampak, prepričal sem se tekom enega leta, o resničnosti besed našega soseda Napred-njakoviča; žal mi je samo, da ga nisem že prej elušal, gotovo bi si bil prihranil precej kronic. Poznej še le pa sem zvedel, da ni treba iti niti na kmetijsko šolo poslušat tečaja, ampak, da se taki tečaji priredijo tudi lahko v vsaki podružnici, če se oglasi vsaj kakih 10 udeležencev, kojim drugega ni treba, nego da žrtvujejo vsak po 2 K za potrebne knjige.
A.	: Ti torej hočeš reči, da bi se na stare dni še začel učiti kmetijskega knjigovodstva.
B.	: Prej ali slej bo treba, kajti drugače ne prideš na čisto, niti ne boš imel prej mira; zraven tega boš pa še zamujal čas ter plačeval, da boš belo gledal; na vsak način te stane vse skup desetkrat več, nego 2 K, ki jih daš za knjigovodske izvode, ki so sami tega dnarja med brati vredni. Razen tega pa ima knjigovodstvo neko posebno moč; jaz rad pogledam vanj, če imam le količkaj časa. Veš v blagajnični knjigi imaš napisane čudne stvari; človek začne misliti o raznih izdatkih in delati dobre sklepe, da se jih bo v prihodnje varoval; to je tudi veliko vredno.
A.	: Kedaj pa se vrši spet tak tečaj?
B.	: Počakaj prijatelj; to polo boš pač moral sedaj izpolniti, predno se začne tečaj. Za sedaj pač moraš vgrizniti v to kislo jabelko; ampak pazi, ne bo prav nič več dolgo, da se Ti bo nudila prilika. Gledal bom, da se tak tečaj priredi tudi v naši podružnici, ko bo glavno jesensko delo pri kraju.
Če se pa potem ne priglasiš, boš drugo leto spet tarnal.
A.: No bomo videli!	Holz.
Pripravno obdelovanje polja za sejanje pšenice.
Pšenica je naša najdragocenejša, pa tudi največ zahtevajoča žitna rastlina. Obnaša se najboljše v težki črnoprstni ilovnati ali tudi glinasti zemlji, prenese več mokrote nego rž, kteremu mokrota ne prija in že v takih legah pomrzne, kjer pšenica popolnoma ugodno prezimi. — Kot predsad se smatra za najbolje ogrščica, detelja, mešanica, praha, stročnice. Popolnoma napačno mnenje zastopajo oni, ki mislijo, da ima pšenica le plitvo korenje; kajti najnovejša veda nam pove, da se bilka pšenice ukorenini do 275 cm globoko, če se tamkaj nahajajo redilne snovi, ki se jih lahko navzame. Pšenica se naj seje še le koncem meseca septembra zaradi nevarnosti gotove vrste muh (Oscinis Frit. L., Fritfliege). Izkušnja nas uči, da je dobro ukoreninjena pšenica najbolj odporna proti mrazu in nevarnosti, da bi polegla, in leto 1912 nam je tudi dokazalo, kako pogubonosno se lahko pokaže preveliko gnojenje z dušikom zlasti v spomladi vsled poleženja. V tem smislu se mora tudi opustiti naravnostim gnojenje pšenici z hlevskim gnojem, ampak se naj hlevski gnoj s pridom uporabi pri okopavi-nah, mešanici, zeleni turščici i. t. d. Ker pšenica ne dobi stranskih odrastkov jeseni, ampak še le spomladi, se pozno seje, ima pred zimo kratko vegetacijo, je to neizmerno važno; da se dobro ukorenini in spomladi nato ne poleže, je zelo umestno in za ugodno prezimovanje in svoj čas dober pridelek zagotovljajoče, če uporabimo za pšenico — da se vsi navedeni učinki pokažejo — v vodi raztopno umetno gnojilo, ki ga rastlina lahko sprejme. — Najprimernejše je gnojenje z 200 kg 40% kalijevih soli, 400 kg superfosfata. — Ako uporabimo mesto kalijeve soli kajnit, mora se 14 dni pred setvijo raztrositi; kalijeva sol in superfosfat se uporabi naravnost pred setvijo ali pa le nekaj dnij poprej.
Dušičnato gnojilo je za pšenico neobhodno potrebno; pšenica dobi vase več lepa, in pšenična moka je za peka dosti več vredna. Kot jesensko gnojilo se uporabi 50 do 70 kg čilskega solitra ali 40 do 50 kg žveplenokislega amonijaka. Spomladi, ko se je polje prezračilo
in je mogoče priti na njega, uporabi se 50 do 60 kg čilskega solitra in kot nadaljno gnojilo se raztrosi 8—14 dnij pozneje ravnoista množina solitra. Ko se že lahko gre brez skrbi z živino na pšenično polje, se je zemlja dovolj osahnila, povaljaj pšenico z valjarjem in še le po novem ukoreničenju prevlači v približno 8—14 dneh po dolgem s setvino brano. Videl sem na Sedmograškem in na Moravskem pšenico, ki je dobro prestala zimo, pa so jo kar izruvali z brano, ker je niso prej povaljali z varjarjem; svarim toraj vsakega kmetovalca pred tako neprevidnostjo. Oskrbnik Alfred Pettera.
Čiščenje vina.
Spisal deželni vinarski in sadjarski ravnatelj Anton Stickler.
Dostikrat se zgodi, da vino noče postati lepo čisto, čeravno je redno in popolnoma vrelo, se je večkrat in vestno pretočilo in sploh ž njim skrbno ravnalo; tako vino seveda še ni godno za točenje.
V takem slučaju moramo vino čistiti. Treba je namreč z raznimi sredstvi v vinu se nahajajoče goste reči spraviti na dno posode. Sredstva, ki čistijo vina in se pri nas uporabljajo, delimo v dvoje vrst, v take: 1. ki učinkujejo kemično in mehanično, in 2. le mehanično.
Prvonavedenim spada vizji klej, želatina in beljakovina, pod 2. točko pa kaolin ali španska glina, papirni klej, asbestni prah.
Ta sredstva zadostujejo popolnoma, če se jih uporabi v pravi množini. Vsa druga pustite vstran, ker dostikrat vsebujejo snovi, ki ne spadajo v vino, da naravnost nasprotujejo novi vinski postavi. Čiščenje se le takrat posreči, če vino ne vre.
Za čiščenje belih vin se navadno uporablja vizji klej (Hausenblase), bolj po redkoma želatina. Takozvani šilher in rudeča vina se čistijo z želatino, še bolj navadno pa z beljakovcem.
Špansko glino le takrat uporabljamo, ako s prejšnjimi čistili nismo imeli uspeha. To je toraj radikalno učinkujoče sredstvo.
Ako temeljito pomešamo razkrojen vizji klej, želatino ali beljakovino kot dušičnata čistila s kalnim vinom, zvežejo se s čreslovino tega kalnega vina v neko kocnjasto snov, ki se sčasoma vsede na dno posode in potegne vse kalne snovi vina takorekoč kakor skozi tančico. Ta učinek čistila nastopi v slučaju, da ima vino dovolj čreslovine in razventega gotovo množino razpuščenega vinskega kamna. Toraj je od sestave vina odvisen učinek čistila. Iz tega se da pojasniti okolnost, da se dajo nektera vina lahko, druga težje, nektera pa sploh ne čistiti.
čiščenje z vizjim klejem te tako-le vrši.
Vizji klej je mehur ribe beluge ali vize. Riba živi v Kaspiškem in Črnem morju. Vizji klej se prodaja v suhem stanu, v širokih, stre-menatih, brezbarvnih, neubeljenih kosih. Po tem, koliko čreslovine vsebuje belo vino, vzame se za hektoliter 2 k večjemu 3 grame, toraj za polov-njak (sod s 300 litri) 6 do 9 gramov vizjega kleja. Ako pa nima vino čreslovine ali tanina, mora se mu ga dodati v isti teži, kakor je čistilo težko.
Vizji klej se mora, predno se razpusti, s kladivom na čistem železu, ali pa še boljše na čistem gladkem kamnu natolči. S tem razpoka v lističe. Potem se mora položiti v čisto vodo, kjer ostane skozi šest ur, da se napne. Voda izvleče iz vizjega kleja vso nesnago in tuje predmete. Potem se razreže vizji klej s škarjami v zelo male kose. Te denemo nato v kakšno posodo in jih polijemo z vinom, kterega hočemo čistiti tako, da stoji vino nekoliko nad klejem. Vizji klej se navleče vina, se napne in postane žoličasta snov. Ta žoličasti gosti klej se dene v čisti vinski škaf, se znova , polije z vinom, ki ga hočemo čistiti, in dobro premeša, da se jednako-merno razpusti. Potem še se prilije vnovič 3—4 litre vina in tako dolgo nato meša, da dobimo „sneg", da je snov vse le jedna pena. Iz soda, kterega vino nameravamo čistiti, se vzame toliko vina, da moremo vliti vanj penasto snov. Nato pa temeljito premešamo s čisto palico ali snažno verigo vino v sodu.
Drug način, kako se da vino dobro premešati, obstoji v tem, da se sod dene na pipo ; zgoraj se vlije vanj omenjena snov, in spodaj vino natoči in zopet skozi pilko v sod vlije. S tem delom se tako dolgo nadaljuje, da je pol vina, ki se nahaja v sodu, pretočenega.
Konečno se sod počasi, ko se poležejo pene, napolni do pilke. Ko napolnjujemo sod, treba je
s kladivom večkrat potrkati okrog čepa, da se peno poležeje, oziroma odstranijo kosci vizjega kleja, ki so se morebiti prijeli znotraj dog. V sod udarimo potem zopet čep, čisto vino pa po preteku 21 do 28 dnij pretočimo, da ostane na dnu soda čistilo z nesnago.
Za čiščenje z želatino se naj uporablja želatina, ki se le v to svrho prodaja in je pre-skušena.
Najboljša želatina je „Laine" in jo dobiš v vsaki večji trgovini ter obstoji iz čistega kleja. Zajeden hektoliter se je potrebuje 8 do 10 gramov, koliko pač vsebuje vino čreslovine. Za polovnjak (300litrov) je toraj treba 24 do 30 gramov „Laine" želatine.
Čistilo „Laine" se razdrobi v koščeke. ^e denemo v posodo in polijemo s čistim kropom tako, da stoji voda nad čistilom. Snov potem tako dolgo z lesom mešamo, da se raztopi. Ko se razpusti in ohladi, vlije se ta zmes v vinski škaf in nato prilije 4 do 5 litrov vina. Iz tega se napravi „sneg" in potem ravnamo tako, kakor sem povedal pri vizjem kleju.
Tanka, bela in rudeče barvna prozorna želatina, ki se navadno prodaja po trgovinah in se rabi v kuhinji, ni za čišenje vina. Dostikrat se zgodi, da povzroči ta vrsta želatine lahko trajno kalnost vina.
Čiščenje z beljakovino se uporablja pri šilherju, boljšem rudečem vinu in likervinu. Vzeti pa se sme za čiščinje takih vin le beljak od svežih kurjih jajec in zadostuje za čiščenje hektolitra vina — v kakem stanu je pač — beljak od dveh do treh jajec. Za kalno vino, ki je bogato tanina, se vzamejo trije beljaki; ako pa je vino manj kalno in ne vsebuje mnogo tanina, le dva beljaka.
Beljak, ki se previdno odstrani od rumenjaka, se stisne skozi platno v posodo, prilije se mu potem vina, ktero hočemo čistiti in napravi „sneg". Nadaljno ravnanje je nato isto, kakor smo to slišali o vizjem kleju. Posušeni beljak, ki se dobi po trgovinah, ni tako dober kakor od svežih kokošnjih jajec in je boljše, če posušenega beljaka za čiščenje vina sploh ne uporabljamo.
Španska zemlja, neka vrsta gline iz Španskega, se naj uporablja le v izjemnih slučajih kot čistilo, kjer se z do sedaj navedenimi sredstvi ni dosegel noben uspeh. Prodaja se kot prah ali pa v kepah. Za hektoliter vina se potrebuje % do 1 kg, kako je ravno vino kalno in po njegovem ostalem stanju. Španska glina se v posodi polije z vinom in pomeša, da se naredi kaša. Nato se doda 3 do 5 litrov vina, kterega nameravamo čistiti: zmes se nato dobro premeša,da se glina dobro razpusti. Potem se ta zmes dene v sod vina. Vino se mora v polovnjaku dobro in dalje časa mešati, da se zmes prerano ne vsede. Čiščenje traja 25 do 35 dni.
Najugodnejši čas za čiščenje je poletje, zlasti meseca avgust in september. Pri mrzlih vinih se izvrši čiščenje nepopolno, da dostikrat se ustavi. Priporoča se toraj, napraviti najprej z navedenimi sredstvi poskus v malem. Že po preteku nekaj dni se potem pokaže, ktero bodemo lahko uporabili s pridom.
Zborovanja podružnic.
Sv. Jurij na Pesnici, v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši v gostilni gospoda Ivana Schanzorja potovalno zborovanje. Na istem bo gospod deželni sadjarski in vinarski ravnatelj A. Stiegler predaval o vinoreji i. t. d. K mnogobrojni udeležbi vabi
podružnično načelstvo.
Iz podružnic.
= Sv. Juri 0. P. V nedeljo dne 28. julija je priredil načelnik tukajšne kmetijske podružnice, gospod Miha Klug, prvo potovalno zborovanje v gostilni gospoda Franca V e r d o n i k a pri Sv. Križu. Obisk je bil odličen. Prve besede je govoril gospod Ivah Robnik v čast in proslavo Nj. veličastva cesarja kot najvišjega zaščitnika kmetijske družbe. Trikratni klic: „Slava mu!" je zaoril po prostorih. Nato je pozdravil vodja zborovanja potovalnega učitelja, gospoda P i r-s t i n g e r j a, kakor tudi vse'" navzoče ter prečital došle vloge. Gospod potovalni učitelj je razpravljal jako temeljito in poljudno o poletnih in jesenskih opravilih v vinogradu in Sadovniku. Navedel je značilna svojstva strupene rose (Peronospera) in trtne plesni (Oldium) ter opozoril kmetovalce na napake, ki jih delajo pri zatiranju omenjenih bolezni. Predavanju je sledilo
živahno odobravanje. Gospodje Wach ter Janez, Tep eh Ivan in Hauptmann Alojz so še prosili raznih pojasnil. To dejstvo in triurno zborovanje svedoči najbolje, kako se zanimajo Križevčani za gospodarski napredek. Ne samo po mestih in dolinah tudi po gorah se svetli. Še nekaj poročil in vodja je z vsklikom; „Slava našemu cesarju! “ zaključil zborovanje. Prihodnje potovalno zborovanje s srečkanjem se vrši dne 1. septembra t. 1. v gostilni gospoda Mihaela Klade pri Sv. Jurju o. P.
Sv. Jurij ob Pesnici, V nedeljo dne 1. septembra t. 1. je imela tukajšnja podružnica v gostilni gospoda Mihaela Iliade svoje drugo potovalno zborovanje, ki je bilo z ozirom na tukajšnje razmere prav dobro obiskano. Podružnični načelnik gospod jlihaol K1 u g pozdravi najsrčnejc gospoda c. k. okrajnega živinozdravnika Alojza K 6 n i g a kakor tudi došlc kmetovalce ter otvori zborovanje. Gospod okrajni živinoz'dravnik omenja v uvodu, da se mu je omilil tukajšnji kraj in njega prebivalstvo; zato pa se je tudi rad odzval vabilu. V svojem predavanju je obširno razpravljal o nastanku, razširjenju in zatiranju najnavadnejših in najbolj nevarnih epidemičnih boleznih pri govedu, konjih in svinjah. Konečno se je tudi pokazalo, kako je treba uporabljati trokar. Za izvrsten in lahko umljiv govor je žel gospod predavatelj vsestransko priznanje. Potem so se izžrebale razne stvari.
Kmetijska podružnitfa v Rogaški Slatini.
Nabava umetnega gnojila. Tukajšnja podružnica je naročila za svoje člane vagon 18% Tomaževe žlindre, ktero bo oddajala na postajama Kostrivnica-Podplat in Rogaška Slatina za približno K 6 60, ko prido blago. Udje se prosijo, da nemudoma naznanijo potrebščino podružničnemu načolniku gospodu Andreju Drofenigu v Rogatcu.
Rogatec-Slatina. V nedeljo dne 15. septembra 1912 je priredila tukajšnja kmetijska podružnica poučen izlet v deželno kmetijsko šolo pri Št. Jurju ob juž. žel. Četudi je bilo vreme skrajno neugodno, vendar se je udeležilo tega izleta čez 50 podružničnih članov, med drugimi, pod vodstvom čilega in neumorno delavnega podružničnega načelnika gospoda Andreja Drofeniga, tudi gospod c. k. poštar Josip Sporn s soprogo, gospoda župnika iz Sv. Roka in Taborskega in gospod upravitelj Vizovišek. Izletniki so se odpeljali s poljanskim vlakom iz Rogatca do Gro-belnega, od koder se pride k imenovani šoli v kakih 20 minutah. V zavod došle goste pozdravi v prisrčnem nagovoru agrarni inženir gospod Josip Zidanšek, kot namestnik službeno zadržanega gospoda ravnatelja, na kar jim začne razkazovati v prvi vrsti zavodske hleve s krasno muropoljsko živino ; ogledovalci so občudovali pred vsem dva lepa plemenska bika, izmed katerih je eden dobil pri živinskem ogledovanju prvo darilo, nadalje celo vrsto lepih krav, zlasti pa telic. Gospod agrarni inženir Zidanšek pojasnjuje in poučuje člane o prednostih za naše razmere primerne muropoljske pasme, ter živinoreje v obče; iz hlevov nas popelje v velik vrt za zelenjavo in sadonosnik. Na to si ogledoju udeleženci najrazličnejše kmetijske stroje in tudi tukaj zvedo došli marsikaj novega in koristnega iz ust gospoda inženirja Zidanšek a. Ko smo si vse ogledali nas povabi prijazna gospa ravnateljeva k južini. Pri tej priliki se zahvali gospod načelnik Drofenig v imenu vseh udeležencev za gostoljuben sprejem gospej ravnateljovej kakor tudi gospodu agrarnemu inženirju Zidanšeku za nad dve uri trajajoče strokovno vodstvo, za njegov vsestranski pouk in zaželjena pojasnjevanja, ter izrazi željo, da hi vsi vso to, kar so videli in slišali, na svojih gospodarstvih plodonosno uvažali; zlasti pa, da bi jenjali z živinskim menjavanjem in barantanjem ter si posestniki rogaškega okraja vsi omislili le ž-ivino muropoljske pasme. Končno napijo gospod načelnik ljubeznivej gospej ravnateljovej na njeno gostoljubnost in gospodu agrarnemu inženirju Zidanšeku za njegov trud trikraten „Živijo 1“ Nato «i ogledajo izletniki še šentjursko jubilejno mlekarno, kojc vodja raztolmači ogledovalcem poslovanje mlekarne, mlekarstva sploh in marsikaj, kar je s tem v zvezi, posebno natančno razne v mlekarstvu potrebne stroje. Pri tem se mora pribiti, da je ta koristen in obenem prijeten izlet omogočil le naš čil in neumorno delaven gospod načelnik Andrej Drofenig, ki si je mnogo prizadeval, da se je uresničila že davna nakana njegova. Gospod upravitelj Vizovišek se končno zahvali gospodu načelniku v imenu vseh udeležencev za njegov trud !n njegovo požrtvovalnost pri svojem načelniškem ooslovanju ter ga prosi, da tudi v bodoče posveti svoje temeljito agrarično-strokovno znanje v dobro-
bit kmetijske podružnice rogaške; obljublja mu za to v imenu in soglasju sočlanov, da ga bodo po svojih močeh podpirali, da so rogaška podružnica ukrepi in razcvcto v prid in čast svojih članov in kmetijstva sploh.
Uradno.
.	38.158
btv- 11 • 4.585 12, Razglas-
Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku in Celju se bo oddalo v jeseni 1912, oziroma spomladi 1913 kakih 32.000 sadnih drevesec štajerskim kmetovalcem. Tri četrtine od teh se bodo oddale za znižano ceno po 70 vinarjev kmetijskim posestnikom in ena četrtina po K 1*20 nekmetom; pri tem pa niso vračunani stroški za odpošiljatev.
Tozadevne prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru in morajo biti potrjeno od občinskega urada s pripombo, da je prošnjik kot kmetovalec naseljen v dotični občini. Če se drevesa potrebujejo v jeseni 1912, se mora to posebe
povdariti v prošnji in se ima naročiti vsaj do 15. oktobra. Prošnje se morajo vložiti takoj, ko izide ta razglas in se bodo reševale po isti vrsti, v kteri bodo došle.
Več ko 120 drevesec ne dobi noben prošnjik; vsak pa je primoran drevesca zasaditi na svojem posestvu. Oddajala se bodo drevesca le za gotov denar. V slučaju da zmanjka te ali one vrste, se bodo dajala nadomestila, ki se pa morejo tudi zavrniti; če jih kdo ne mara, mora njih pridelitev takoj odpovedati. Po mogočnosti se morajo sprejeti drevesca od naročnika samega in se drevesca morajo takoj pregledati, če so se pošiljala po železnici. S pritožbami se je obrniti takoj na dotično vodstvo drevesnice; poznejše pritožbe so zaman. (Da se ugodi kolikor mogoče vsem prošnjam in se prihranijo pošiljatve nazaj, je dobro, če se že v prošnji omeni; katere vrste se žele kot nadomestilo, če v slučaju ni več tistih, za katere se je prosilo prvotno).
Z zvezdico zaznamovane vrste so priporočljive za Spodnje Štajersko.
S © z n a m
sadnih drevesc, ki se bodo oddale iz deželnih drevesnic za nasadno dobo 1912/13.
Vrsta:
z
visokimi
debli
a) v Gleisdorfu
ssrednje
visokimi
debli
pritli-
kavci
1») v Brucku
z
visokimi
debli
ssrednje i visokimi debli
pritli-
kavci
c) v Celju
z
visokimi
debli
ssrednje
visokimi
debli
pritli-
kavci
I. Jablane.
Štajerski zimski mošancelj* Veliki renski bobovec . . .
Ananas reneta*...........
Baumanova reneta* . . . . Damasonova reneta* . . .
Rumeni bellefleur........
Beli astrahan............
Charlomowsky ............
Gravenštanijska..........
Prestolonaslednik Rudolf . Plamenčasti Kardinal* . . Londonski Pepping* . . . Ribstonov Pepping' . . . Schflner von Boskop . . . Rudečeparmena lesnika . . Iluberjeva moštnica* . . . Danziger Kantjabelko . . Rumeno plemenito jabelko Landsberška reneta . . . . Zimska zlata parmenka . .
Prinčevo jabelko..........
Žolta poletna reneta . . . Rudeči jesenski kalvil . . . Šampanjska reneta* . . . Renska Krummstiel. . . .
7.900
1.800
82
3
48
155
165
418
176
380
II. Vrata kruaelt.
Dielova maslenka* . . .
Pastrvoka*...........
Dobra Lujiza Avranška* Olivier de Serres* . . ,
Pastorovka*..........
Salcburgerca* . . . . Zimska dehantka . . . Weilerjeva moštnica* . William Christ . . . . Boscova dula ....
36
88
4
8
4
3
20
53
83
27
3
52
3
25
25
28
30
3
47
16
2
60
235
575
20
224
358
46
710
612
100
168
416
142
90
120
23
60
79
33
36
315
27
80
30
50
116
55-
69
69
200
100
20
60
100
290
176
10
25
30
23
60
16
13
62
118
13
11
56
9
114
116
6
16
4.560
3.100
790
1.630
83
26
705
415
126
189
134
470
50
70
80
89
97
72
34
Skupaj . . 11.122
185
459
4.609
1.478
574
11.947
240
457
Razen navedenih vrst dobe samo kmetski prosilci še 211 orehovih drevesec z visokimi debli, 126 breskvinih z nizkimi (pritlikavimi) debli in ravno takih 37 mareličnih drevesec iz drevesnic v Celju ; drevesnica v Brucku ob Muri ima 1850 črešnjevih in 570 višnjevih drevesec.
V Gradcu, 3. septembra 1912.
Od štajerskega deželnega odbora.
Vposlano.
Pazile na svoje zdravje. Bodite previdni in ne uničite svojih živcev! Ako pa čutite, da so oslabele Vaše telesne in duševne moči, potrudite so, da pridobite zopet moč z uporabo umetnih živil. V to svrho je posebno pripravno svetovno znauo sredstvo Nutrigen, ki vsebuje najdragocenejše redilne snovi in kri tvorne soli. To živilo lahko poskusite brezplačno, ker ga dobi vsakdo nekoliko za poskušajo in še poučno knjigo zastonj od „Nutrigcn-podjetja, Budapest, llajds uteza 3, oddelek 193“.
ne

ID
Tržna poročila.
»M Ha M'
O
Graško tržno poročilo.
Sejemskrmoinslamood 16. septembra do 22. septembra 1912. Pripeljalo se je 74 vozov s 946 metrskimi stoti sena in 29 vozov s 382 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljše obiskan, ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno,
:islo od K 6-— do K 7-20, sladko od K 6.20 o K 7’40; ržena slama od K 4’70 do K 5’40; šenična slama od K 4’50 do K 5’20, ječmena lama od K —• do K— —-, ovsena slama od C —•— do K —•—; jezna slama od K —
Sej em z rogato živino dne 26. septembra 1912. Prignalo se je 490 volov, 366 bikov, 540 krav, 14 živih telet in — konj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 13 vvolov, 68 bikov, 50 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 40volov, 10 bikov, 10 krav; Spodnje Štajersko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; Trst: — vol, — bikov, — krav, — telet; Predarlber-ško: 10 volov, 22 bikov, 20 krav, — telet; Švico:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; češko: 92 volov, 104 bikov, 194 krav, 20 telet. Moravsko: 1 vol, 6 bikov, 26 krav, — telet; Nemško: 5 4 volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 102’— do K\\2— (izje-momalC 116'—), poltolsti od K 94’— do K. 100’—•, subi od K 88’— do K 92 —; voli za pitanje od K — •— do AT —; klavne krave tolste od K 80’— do K 92’—, poltolste od K 66’— do K 78’--, suhe od K 52’— do K 64’ —; biki od K 76’— do K 100’—; dojne krave do 4. teleta od I —•- do A —’—; črez 4. tele od K —•— do K —; breje od K—•— do K —•—; mlada živina do 80 — do K 96’—.
ZAD RTJ G

_ ^
Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št. 9.
Komisijonelna prodaja sadja na Dunaju.
Naznanjamo s tem, da bo Zveza do nadalje zopet prodajala vsak četrtek in petek na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug.
Sadje se prevzame v komisijonelno prodajo na podlagi poprejšnje prijave in pritrditve zastran Zveze. V slednjem slučaju se razven izdatkov v gotovini (tovornina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička.
Za skrbno spravljanje in posodo mora poskrbeti zmiraj vpošiljatelj sam.
Prijave, v kterih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, navedba članstva, se naj pošljejo Zvezi.
II.
Poročilo glede blagovnega prometa Zveze.
1.
Nakup vina za deželno vzorno klet.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem bo kupila letos za svojo deželno vzorno klet v Eggenbergu le majhno množino letošnjega vinskega mošta od kadi, večje svoje potrebe letošnjega vina bo pokrila še le po prvem pretakanju.
Uljudno toraj pozivljemo svoje članice, da se čim prej prijavijo za prodajo svojega vinskega mošta in vina. Prijave za prodajo niso obvezne in vkljubtemu lahko vsak vinogradar proda svoje blago tudi drugam.
2.
Cene žita za setev.
Ponujamo, dokler je kaj zaloge:
Zimska pšenica, vrsta GroS-Bleu, štajerski pridelek................K 30’—
Zimski ječmen......................„ 26-—
oboja za 100 kg čiste teže, od graškega kolodvora proč, brez vsakega popusta, plačljivo nam v Gradec.
Zimske rži in zimske grašice ne moremo več oddati, ker je zaloga popolnoma pošla.
Zrnje se oddaje le v vrečah po 50 kg čiste teže, in zaračunamo vreče po jedni kroni, vendar pa jih vzamemo zopet nazaj za ravnoisto ceno, če se pošljejo v dobrem stanu tekom 4 tednov tovornine prosto Gradec južni kolodvor.
Na zahtevanje vpošljemo vzorce.
•i :	3.
Nakup semena rudeče detelje.
Zveza namerava tudi letos kupiti seme rudeče detelje naravnost od svojih članic, in opozarjamo toraj svoje članice že sedaj, da začnejo čim mogoče rano z mlatitvijo, ker so cene meseca decembra in januarja navadno boljše kakor pa meseca februarja in marca.
Na vprašanje naznanimo vsak čas najvišjo mogočo ceno, ki jo moramo plačati, če se nam vpošlje vzorec.
4.
Nova tarifa pri tvornini za umetni gnoj.
Z ozirom na to, da je stopila v veljavo s 1. septembrom 1912 tarifa za krajevno blago na c, k. avstrijskih državnih železnicah, se je spremenila tudi tarifa az tovornino umetnega gnoja, toda le pri nabavi celih vagonov.
Nova znižana tovornina —• pri daljavah od od 300 do 700 kilometro ostane pri starem — se zaračuna, če:
1.	se uporabi kakor dosihdob umetni gnoj kot taki,
2.	se plača tovornina za vagon, 10.000 kg se toraj sme naložiti le na 10 tonske vagone, da se ne zaračuna višji tovorninski nastavek. Priporočamo toraj, ker se iz Nemčije uvozi mnogo
umetnega gnoja, kjer primanjkuje 10 tonskih vagonov, da se naročajo pri nas vagoni od 10.000 do 15.000 kg\ to pa v interesu hitrejše nabave in uporabe znižano tarife.
5.
Hitro naročevanje zaradi zmanjkanja vagonov.
Uljudno prosimo svoje članice, da si čim prej naročijo umetnih gnojil, ker jeseni vsled zmanjkanja vagonov ne moremo naročil naglo odpravljati, in so tvrdke že sedaj pogovile 3 do 4 tedenske roke za pošiljanje.
6.
Umetna gnojila.
Zveza oddaja:
Apneni dušik s 15 do 17% dušika v Ib kg vrečah, bruto za neto š, K l-36 za kilogramski odstotek dušika, če se vzame celi vagon, franko na vse štajerske postaje. V manjših množinah od Gradca za 100 kil približno K 25.50.
Žvepleno kisli amonijak, posušen in zmlet, s 20-6% dušika. V manjših množinah od Gradca proč 36 K za 100 kg, bruto za neto z vrečo vred.
IV.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca oktobra in novembra 1912.
Sejmi z rogato živino: Dne 3., 10.,
17.,	24. in 31. oktobra; dne 7., 14., 21. in 28. novembra.
Dva dni pred sejmom s klavnor živino se vrši sejem z živino za vzrejo, na kterega se priženejo ne le molznice, ampak tudi vprežni in mladi voli, mladi biki in telice.
Sejmi s klavno živino:	Dne 4., 11.,
18.,	25. in 31. oktobra; dne 8., 15., 22. in 29. novembra.
Konjski sejmi: v četrtek dne 3. oktobra in v četrtek dne 7. novembra.
Ponudbe:
Kmetijska podružnica v Solčavi ponuja 30 do 40 ovac loko Železna Kaplja, cena 70 v za kilogram.
Grajščina Poglhof, Bruck n. M., 3 murico-dolske krave, med temi je jedna še le storila, dve pa breje; živa teža 500 do 620 Jcg.\ 1 lepi montafonski bik, 2% leta star. Tudi se oddajo vsak čas mladi biki-plemenjaki in teleta.
Štefan Kock, po domače Gangl, v Stenzen-greithu, pošta Radegund, 2 vprežna vola, murico-dolske pasme, 5 let stara, 900 do 950 kg, 85 K za 100 kg-, 1 plemenjaka, 2 leti starega, 300 kg, 96 AT za 100 kg.
Dr. Tausch, Razvanje, pošta Hoče, 1 pinc-gavsko telico, 15 mesecev staro, 270 kg, 1 K za 1 leg žive teže.
Viljem La s s er v Landschachu pri Knittel-feldu, 1 bika-plemenjaka, muropoljske pasme, 21 mesecev starega, približno 550 kg, 580 K.
Alojz Brauchart, veleposestnik v lvnici, 1 plemenskega bika inarijinodvorske pasme, dveletnega, 500 kg, K 1-20 za kilo.
Julija Lienhart v StraSgangu pri Gradcu,
1 merjasca plemenjaka, 10 mesecev starega, jork-širki križanec z deželnim plemenom, 70 do 80 kg težkega.
Postaja za vzrejo jorkširskega plemena graj-ščine Steinhof pri Radgoni ima zmiraj naprodaj mlade merjaščeke, polnokrvne jorkširske pasme, 6 do 12 mesecev stare, cepljene, K 3’50 za kilogram žive teže; za nadaljno krmljenje in podrejo 4 glave pristno jorkširskih kupljenih praščekov, 3 mesece stare, cepljene, 2 kroni za kilogram žive teže, se odpošlje kot brzovozno blago proti povzetju od postaje Radgona.
Vnovčevalnica živine Tamsweg v Lungau, Solnograško, 25 mladih bikecev, čistega pinc-gavskega plemena, od c. k. kmetijske družbe subvencijonirah, pregledanih in za vzrejo sposobni spoznanih, ki so bili do 17. septembra na zadružnem planinskem pašniku.
Grajščina Oberlorenzen, pošta Sv. Lovrenc v Murički dolini, 7 telic, 1 — 2 letnih, 5 mladih bikov, % do 1 % starih, zgornje-aniš-kega plemena, od zelo dobrih krav-molznic.
Naročila.
Viktor Glaser, Ruše pri Mariboru, kupi mlado telico holandske pasme.
Oskrbništvo Frauneder, Urgenthal pri Brucku ob Muri, kupi vsak čas na novo molzne krave. »
F. L. Fery, oskrbništvo grajščine Meyer -berg pri Celju, 8 telic dobre pasme.
Grajščina Hohenrain, pošta Sv. Peter pri Gradcu, kupi vsak čas dobre krave molznice.
Oskrništvo grajščine Bal tali of, pošta Kum-berg pri Gradcu, kupi dva mlada pinegavska bi-keca za vzrejo, 1 do 1% leto stara.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili.
C. in k. intendanca 3. kora.	370—1
K št. 10.900 ;z leta 1012.
A.irizo
glede zakupne oddaje kruha in ovsa za vojaštvo, nastanjeno v sledečih postajali za zagotovitveno dobo od 1. novembra 1912 do 31. oktobra 1913. Potmdne obravnave se bodo vršile: za Celje pri vojaškem oskrbovalnem po-družnem skladišču v Celju, 1. oktobra 1912, ob 9. uri predpoldne; za Slovensko Bistrico pri občinskem uradu v Slovenski Bistrici, 2. oktobra 1912, ob 9. uri predpoldne; za Radgono pri okrajnem glavarstvu v Radgoni, 6. oktobra 1912, ob 9. uri predpoldne; za Bruck ob Muri pri okrajnem glavarstvu v Bračku ob Muri, 14. oktobra 1912, ob 9. uri predpoldne; za Judenburg pri okrajnem glavarstvu v Judenburgu, 15. oktobra 1912, ob 9. uri predpoldne; za Ptnj pri okrajnem glavarstvu na Ptuju, 21. oktobra 1912, ob 9. uri predpoldne.
Pogoji, veljavni za te pogodbe, se nahajajo v razglasih in zakupnih pogodbenih zvezkih, razpoloženih pri omenjenih uradih na vpogled, dobe pa se tudi brezplačno od vojaških oskrbovališč.
V Gradcu, meseca septembra 1912.
Od c. in k. intendance 3. kora.

Sejem klavne živine dne 27. septembra 1912. Zaklana živina: 612 telet, 2284 svinj, 15 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od 1-24 do K 1-32; teleta la (izjemna cena) od T34 do K 1-44; mlade svinje od K 156 do 1 *62; nemške pitanske svinje od K 1-54 do 1 *58; ogrske pitanske svinje la od JE 160 do F 70; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.54 do K 1*60; mesne svinje od K F54 do K 1 58; bošnjaške pitgnske svinje, debele, od K 1.46 do K 1.50; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —•— do K —•—; ovce od K -.80 do K 1-10; kozlički in jagnjeta od K 6-— do K 8-—.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske._____________________
išicsto
Celje .. Ormož., Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj Inomost Celovec Solnograd Dunaj . Ljubljana Line .. . Pešt . . .
Mesto
Celje... Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec
S
•	H
S
•	n
Ph
K v
K v
50
50
72
10
27
42
-3
3*
K^v
n
li
u:
10 —
50
75
25
75
07
15
12
87
.a
S
K v
e
v
S
*2
K v
75
50
50
10 60
o
K\ v
40
50
18
zn
<o
>
O
K v
50
50
50
50
10 80
I
K v
o ® a.52
K\v
af
3-
11
10
10
11
10
40
®
o
&
14 10 25110
30
30
90
S S
g I
>N rS
g “
50
50
cd
S s
S 4S
oi ta
K_ v
2 2
Letni m živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi: sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 6. oktobra pri Št. Jakobu im Walde, okr. Vorau; v Trofaichu, okr. Leoben.
Dne 7. oktobra v Pišecah**, okr. Brežice; v Krennhofu*, okr. Voitsberg; v Friedbergu*; v Aflenzu; v Kathareinu, okr. Bruck; v Stainzu**; v Ilzu (hmelijski sejem), okr. Fttrstenfeld; v Aussee*; v Knittelfeldu**; v Mautern; v Ormožu*;; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Slovenjem Gradcu**; pri Sv. Heleni**; v Krieglaehu**, okr. Kindberg; v Ranten, okr. Murau; v mestu Celje*.
Dne 8. oktobra v Feldbachu*; v Krau-bathu**, okr. Leoben; v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu*, v Milile*, okr. Neumarkt.
Dne 9. oktobrav Wolfsbergu, okr. Wildon; pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu*, okr. Slovenji Gradec; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Teufenbachu**, okr. Neumarkt; v mestu Maribor.
Dne 10. oktobra v Aflenzu*; v GroBkleinu, okr. Lipnica; v Orešju, okr. Brežice; v Grob-mingu*; v Gčižu, okr. Leoben; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Mariahofu*, okr. Neumarkt; v Gradcu (z rogato živino).
Dne 11. oktobra v Mitterndorfu*, okr.
Aussee; v Unzmarktu**, okr. Judenburg; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Dne 12. oktobra v Poličanah*, okr. Slov. Bistrica; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 13. oktobra v Št. Pongracu, okr. Okolica Gradec; v Kallwangu, okr. Mautern.
Dne 14. oktobra v Kaplji, okr. Arvež; v Turnau**, okr. Aflonz; v Gnasu**, okr. Feldbach; v Gomilici**, okr. Lipnica; v Liezenu**; v Oplotnici**, okr. Konjice.
Dne 15. oktobra v Kleinsodingu, okr. Voitsberg; v Arvežu (sejem z drobnico) v Predingu**, okr. Wildon; v Račjem**, okr. Maribor; pri Št. Lenartu, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. Duhu pri Ločah**, okr. Konjice; v Triebenu, okr. Rotten-mann; v Ormožu (sejem s ščetinarji) v Radgoni*.
Dne 16. oktobra v Špilfeldu**, okr. Lipnica; v St. Gallenu**; v Ptuju (konjski sejem, sejem z govejo živino in ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 17. oktobra v St. Gallenu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Pristavi, okr. Šmarje pri Jelšah; v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Dne 18. oktobra pri Sv. Trojici v Slov. Gor., okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Podsredi**, okr. Kozje; v Vojniku**, okr. Celje; v Mozirju, okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. Laško; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Gospodje^
naročevali
se uljudno prosijo, da se pri naro-če vanju blaga sklicujejo na naš list.
Najcenejši in najpopolnejši
Mayfarthov „Diabolo"
Izdelek prte vrste, enostavno delo, zajamčena množina 1*20 l ua uro. Cena samo K 185*—.
sla:
žr
Stroji za pripravljanje krme
noroentee, »troji »a res&nje repe,
___ilje (domači mlini), brioparllniki,
Rnojnlčne pum,e, stiskalnice /.a »eno kakor vaakojake kmetijske »troje, katere izdeluje in spravlja 700krat za to odlikovana tovarna 878—6
Ph. Noyfartn & Co., Duna] (Wien), II!,
Frankfurt o. M., Berlin, Paris.
Cenik st. 575a zastonj in franko. Žele so zastopniki.
Radgonske parne opekarne
oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto

votlo opeko za goveje hleve in svinjake,
Po dolgem premišljevanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami so lahko scalnica vedno odteka, vslefl česar ostane stelja daljo suha in ohranjena.
če primerjamo stroške za napravo lesonega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegove velike prednosti in na trpežnost.
Kakor se vidi iz slike, se položijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki je nagnjena 2*/2 do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake.
Hlevski tlak iz gline je pripraven za • ■ i .......mt Na železniški vagon
5TALLB0deS!l

<QUERSCHNITT EINES STAUBODENS
— —	-r-	3m| ' NEHŠUNa 3»/.

, tm.ao
M	
1	
IP	
Tlak iz takih lončenih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega raaterijala napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temperirani hlevski zrak v tlak, kar na eni strani blaži iz podlage prihajajočo mrzloto in na ta način zabranjuje preveliko tvorjenje hlevsko pare, na drugi strani pa te plošče, ker sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, ne jemljejo živini telesno gorkote, kar je velikega zdravstvenega pomena
vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, lc parkrat je treba potegniti z metlo, prihranita se torej čas in materijal z 10 tonami so lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 5 kg. Na m2 gre 15 plošč. - .a...	■
Vzorci in ponud-toe so na razpolago.	386-24
Ravnateljstvo radgonskih opekan v Radgoni.

Le Kometov! mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje = mečke in moke za pecivo. =====
Gabertsmfihle, dne 22. junija 1911.
Naj preme tvrdka J. E. Heller. Sandau b. Leipa.
Ha Vaše vprašanje Vam lahko odgovorim, da sem s pri Vas kupljenim mlinom za me£ko „Kom«tmiihle“ model A št. 8 popolnoma zadovoljen. Lahko izpostavim za njega najboljše spričevalo, ker vreanici zasluži, da si ga vsepovsod nabavijo. Ta stroj melje vsako vrsto zrpja naenkrat. Zlasti imam svoje posebno veselje takrat, ko se melje oves, ker je stopinja toplote znatno manjša, kakor pri drugih mlinih.
Odličnim spoštovanjem	417/11—24
Ivan Heimberger 1. r., Gabertsmflhle, pošta Mauer-Oehling, Nižje. Avstr
Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r.z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko.
Bolniki, ne obupajte, živilo Nutrigen vam ;; dž zopet zdravje. ::
Nutrigen zastonj zn usakosnr!
Kdor se čuti bolanega, zahteva naj brezplačno poskušnjo Nutrigena in zdravniški popis.
Ni ga živila, ki bi imelo tako izvrsten učinek, kakor svetovnoznani Nutrigen! Prepričajte se o tem, ker dobite lahko Nutrigen brezplačno in brez vsake obveznosti.
Nutrigen podjetje
Budapest, VI., Hajos-u. 3, oddelek 193.
BBBBBBBDBiB BBBBBB BBBBBBB
Rodbinam
kot prirojenim ljubiteljicam čašice dobre žitne kave, prijetnega in polnega okusa, služi najbolje Franckova Perl-rž. Prava samo z napisom iPerlro: in :kav-
nim mlinčkom: kot tvorniško znamko.
281—5
Lovske
puške
z vsemi zabeljenimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljše izdelane in za to tudi odgovarjajoče vsem zahtevam pri streljanju, nadalje pistole, samokrese, brov-ninge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjih cenah že slavno znana tvrdka
s Prva borovljska orožnotovarniška družba =
družba z omejeno zavezo, Borovlje, Koroško.
= Ceniki o orožju zastonj in poštnine prosto. -------
Popravila se prevzamejo za najnižjo ceno. 209 — 12
Dobra pitna voda podaljša življenje!

lakanje In odpiranj« vreleln, vodovode stavi pod garancijo kot ■peeljaliteto:
Prva moravska tvornica za vodovode In —......'ir: v sesaljke	■	- ■ ■
e. is k. dvorni dobtvnik,
Ant. KURZ,
ipoi
lica mesta zelo ceno.
Ilu.-WeWiAn.
Izborna priporočila na razpolago. - Ogled na
131-24
Vsak kmetovavecl oznanila
se pouči o za njega neizogibnem
I	jamstvenem zavarovanju
- - obrata in o zavarovanju - -
II	s proti nezgodam ^
SIS	za sebe in svoje osobje pri
Prvi avstrijski splošni zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju.
GLAVNO ZASTOPSTVO V GRADCU, HERRENGASSE 28 (GENERALIHOF).
Varnostni zaklad nad 30,000.000 K. Izplačanih premij nad 5 7,000.000-ST.
h'- ' .r	i' tri v
155—12
motorji za surovo olje in lokomobile.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt.
stotine zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že v obratih.	■ ■	---- -	-.... —...----------
Ceniki in proračuni brezplačno.

Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode.
6
j, XII
179a—12
[tisi vi««,) Heiligenstadterstrafie 83 La.

I Pozor pisil DiaHoi blagom! ®
Thomosovn moka l.
je najboljše in najcenojše fosfoniato gnojilo, ki B6 lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. —
Za čistost in za nakazano vsebino fosforjeve kisline, raztopne do zadnjega v citronski kislini, kakor za fino zmleto moko, zaznamo-
vano s
v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
štiriperesno deteljico
garantira (jamči) znana in že z nad 30 letnimi, vedno sijajno uspelimi skušnjami glede Thoma-sove moke	65—24
kupčijska pisarna za fosfatoYO moko čeških Thomasoiih toren
Dunaj I., Bauernmarkt 13.
Žito ni več snetljivo
če se rabi
Huma Dupuy & Komp., semenska zamako
Že 29 let z velikim uspehom rabljena proti smrdljivi snetivostl pšenice, sajasti in prašni kornze, ječmena, ovsa, krompirja i. t. d. Zavoj za 2 metrska stota semena stane 50 vinarjev, za 1 metrski stot 26 vinarjev. Svarimo pred manjvrednimi ponarejki. — Glavne zaloge s Aleksa Ertla sinovi, C. F. Schubert, Ignac Selialzl, M.Wein-liopf in Simon Rappel v Gradcu. — Prodaje: Maribor: M. Bi-rdajs; Radgona: F. Kržišnik; Cmurek: Joh. Kollet-nig; Wililon: C. Leitner; Gleisdorf: Alojz G logger; Ftir-stenfeld: Alex. Loidl; Alojz Lorenzoni; Aflenz: Ed. Mi-chaeler; Lonč: K. Birbaum; Slovenska Bistrica: F. Stiger in sin, A. Pinter, Karl Kopatsch; Weiz: J. Dellefant ml.; Trofaiach: J. Hofers Nachf.; Ettmisl: Ambr. ZieglersWwe.;, Fobnsdorf: A. Pfiisterschmidt.; H art berg: H. Knarr; Lip-; niča: J. B. Seredinsky; Gnas: Leop. Preglhof; Stnben-berg: Ant. Steinhacker; Pfillau: Louis Friedrich; Kam-mern; Fran-: Aigner; Loipersdorf: A. Kolb; Ptuj: Josef;
Kasimir, V. Schulfink, V. Leposcba.	348—3 '
Huma Dupuy & Komp.,
Dunay, Vl/i, Windmiihlgasse HO.

‘ ^	-.v/',:--
Grand Prlx na svetovni razstavi v Parizu 1904.
Kwizdov zdravje vračevalni fluid
?a konje. 1 steklenica stane 2 K 80 ».
Cez 60 let ▼ dvornih konjitnkahin dlrkališcuih hlevih v porabi za oj ar e nje in okrepcanje odi oven p 11 h k h po naporih 1.1. d., omogoča da konji napno vse Kile pri drenlngu. Kwizdov zdravje vračevalni fluid (besede --s	rKwizdas Restitutionsfluid“, vinjete in
J*-	»o postavno zavarovane) je le
takrat pristen, če stoji zraven ta var-iiwr| iT	n_ n n 11 n n znamka. Dobi se v vseh lekarnah
a*	— Uustrov.ini katalogi za-
stonj in poštne prosti. — Olavaa zaloga:
Franr In Kutiwrf9 e* 'n k. avntroogrski. kralj. rumunski 1 I flllu IV. nWl4Ud| jn kralj, hulgar.ski dvorni dobavatelj
okrožni lekarnar. Korneuburg pri Dunaju. 205-24
ME „Elbe"
Dunaj, IX., Frankgasse 1.
'	: ■:	(Je potrebujete	___.....
frake za cepljenje Irt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore
ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite naj cenej šega vira pri najtrpežnejših kakovostih.
Itauedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug.
Naročila sprejema Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu,
Stempfergasse 3.
adcu,
103-24 B
Urejuje Franc Holz, tajnik c. k. kmetijske družbe štajerske. — Prevaja na slovensko F. Janžekovič. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.