Odvisnost cen sploh, tudi cen dela in kapitala
Na zadnjem svojem predavanju o socialnih in ekonomskih osnovah družabne reforme ,1e univerzitetni prof. dr. Gosar govoril tudi o plačah in obrestih kot cenah.
Plače in obresti so le cene
Mezde in plače ter obresti, je izvajal predavatelj, so v resnici tudi le cene, ki nastajalo in se spreminjajo tako kot cene blaga vobče. Mezda ali plača za nameščence je za podjetnika ravnotako trošek, kakor denar za surovine, orodje, stroje itd. Podjetnik ne sme izdati za delovne moči več kot je treba in jih mora najbolj smotreno zaposliti in uporabiti. Neopravičeno Je zahtevati od modernega podjetnika, kakršen je danes, da bi plačeval svoje delavce in nameščence na primer po socialnih ali humanitarnih vldikah in ne po tržnih, to rej gospodarskih razmerah, kakor ne more plačevati vsa druga produkcijska sredstva dražje nego je potrebno in posebe še dražje nego mu dopušča cena njegovih produktov, če hoče do-Rečl še običajen minimalen dobiček. Kakor skuša podjetnik dobiti produkcijska sredstva poceni, tako skuša dobiti pod najbolj ugodnimi pogoji tudi delovno moč. In kakor skušajo podjetniki svoje produkte čim dražje prodati, tako skušajo delavci in nameščenci vseh vrst dobiti čim boljšo mezdo ali plačo.
Razločka med delovno silo in produk. cijskimi sredstvi ni
Razloček med delovno močjo In drugimi produkcijskimi sredstvi sploh ni tako velik, kakor se zdi. Kajti v vseh produktih je vtelešeno človeško delo in v cenah produktov je obsežena tudi že plača ali mezda za to delo. Nizke ceno produktov pomenijo že slabo, nizko mezdo ali plačilo za delo, ki je bilo za izdelavo in prodajo teh produktov potrebno.
Obresti so cene za izposojeni denar
Obresti so pa cena, katero ljudje plačujejo za izposojeni si denar. Le vloga kreditov se je v teku gospodarskega razvoja bistveno spremenila.
V	prejšnjem naturalnem gospodarstvu so si ljudje izposojevall denar za svoje neposredne potrebe in gospodarstvo, jemali so takozvanl konzumni kredit. Ta izposojeni denar navidezno nič ne nese, je na prvi pogled neproduktiven.
Važna vloga pridobitnega kredita
Danes v denarnem gospodarstvu je pa kredit Sila važen gospodarski pripomoček. Ljudje iščejo namreč danes kredit za svoja pridobitna gospodarstva, za svoja podjetja, trgovine itd. To ni več kredit za svoje potrebščine, temveč tako-zvani pridobitni kredit. Kajti, kdor ima denar ali kakor pravimo kapital, ima lahko vse, kar potrebuje v pridobitnem gospodarstvu za obrat in s tem za pridobivanje novih denarnih sredstev. Ta Izposojeni denar ni mrtev, on nosi koristi, kakor zemljišče, hiša itd. Le da sl tisti, ki ima kapital, lahko nabavi prav tisto pridobitno sredstvo, ki mu najbolj prija in od katerega si obeta največ dobička. V tem je prednost kapitala pred drugim imetjem. S tega vidika plačujejo ljudje obresti za izposojeni kapital, kakor plačujejo n. pr. najemnino ali kupnino za zemljišče itd. Le da je kapital bolj gibčen, se lažje seli od ene gospodarske panoge na drugo, si vobče lažje poišče najugodnejše odjemalce kot katerikoli drugo blago. Zato je obrestna mera najbolj pristna in najbolj čista konkurenčna cena.
Zanimiva je odvisnost med cenami blaga in med ceno kapitala, to je obrestne mere. Splošna podražitev blaga povzroči, da ljudje vse potrošijo in ne morejo nič prihraniti. Zato se tvori manj novega kapitala, ponudba tega je manjša in postane zato dražji, to se pravi obresti se zvišajo, če se pa cene blaga vobče znižajo, ljudje lahko več prihranijo, tvori se nov kapital, več ga je na razpolago in se zaradi tega poceni, to se pravi obrestna mera se zniža.
Vloga mehaničnih sil
Omeniti je pa treba tudi zvezo med obrestno mero in plačami ali mezdami. Zaradi tehničnega napredka se dado namreč človeške delovne moči v veliki meri nadomestiti z mehaničnimi silami. Zaradi tega sl producenti stavijo najprvo vprašanje, ali Je v posameznem konkretnem primeru bolj ugodno uporabljati človeško delovno silo ali tehnično silo. To vprašanje mora producent premisliti ne le v začetku, ko začne z obratom, temveč tudi pozneje, ko se cena kapitala oziroma človeških delovnih moči znatno spremeni. Za nadomestitev človeških delovnih moči Je namreč potreben ka-
pital. In končno gre le za to ali naj se pri produkciji porabi več kapitala ali več človeških delovnih sil. Odločitev zavisi od cene enega ali drugega. Ce so človeške moči drage, jih skušajo producenti nadomestiti z mehaničnimi silami.
Pocenitev kapitala ne otvarja torej samo novih produkcijskih možnosti, temveč omogoča
tudi, da se človeške moči v večji meri nadomeščajo z mehaničnimi.
Iz tega sledi, da zavisljo vsestransko med seboj rie samo cene najrazličnejšega blaga v običajnem pomenu besede, temveč obstoji ta odvisnost tudi med vsemi cenami vobče. To se pravi tudi med cenami dela in kapitala.
Ljubljanskemu prebivalstvu!
Beda je vedno ostrejša. Mnogo je vidne, še več pa skrite, a tem strašnejše bede. Sinovi naroda, dobri in zvesti državljani nimajo najskromnejših življenjskih potrebščin: lačni so starši, lačni, bledi in bolehni so nedolžni otroci, matere morejo krik po kruhu tolažiti le s solzami. Sinovi so brez posla, a mnogi očetje prinašajo mnogoštevilni rodbini komaj toliko zaslužka, kolikor jo potrebno za eno osebo. Brez dobre obleke in čevljev gazijo po blatu, z bojaznijo gledajo mrazu nasproti. Temni in tesni stanovanjski prostori bi bili komaj primerni za prezimovanje živali — kako šele za bivanje Človeka — brata.
Žalibog je med nami se vedno premalo smisla za doslednjo in učinkovito dobrodelno pomoč bližnjemu.
Mnogim rodbinam v našem mestu, možem, ženam in otrokom preti to zimo glad.
Vemo, da trpi pod težko krizo, ki ne prizanaša nikomur, tudi ljubljansko prebivalstvo. Vendar pa je ogromna večina izmed nas. najhujšega obvarovana. Mi ne vemo, kaj je glad in kaj je zima za onega, ki jo pričakuje brez obleke, kuriva in toplega stanovanja.
Čas gospodarskih in socijalnih kriz, doba nemirnega političnega vrvenja, doba krizo družabnega reda nujna zahteva p o g 1 o -bitev in razširitev socialnega duha, krščanske morale in etike.
Mestna občina ljubljanska stori, kar more storiti. Njena sredstva pa so omejena in krijejo le del potreb socialnega skrbstva. Itazna karitativna društva sproti izčrpavajo svoje dohodke, kateri morejo učinkovati le malenkostno.
Število tistih, ki so še v službah, je neprimerno večje od števila tistih, ki so izobčeni iz gospodarske zajednice. Verujemo, da bi se dalo poskrbeti vsem tem vsaj kruha, če bi jim priskočili na pomoč vsi tisti, ki so še v službah in ki imajo dohodke od samostojnih obrti in premoženja.
Vsi skupaj bi ustvarjali čudeže, že en skromen odstotek odtrgan od naših mesečnih doliodkov in darovan za podpiranje gladujočih, bi nam najbrže omogočil, da bi obvarovali v našem mestu sleherno rodbino gladu.
Pod vodstvom mestne občine ljubljanske in njenega župana se je po vzoru drugih mest, doma in tujini, osnovala posebna »pomožna akcija,« katera naj ostane trajna dobrodelna skup na ustanova dobrega ljubljanskega prebivalstva in vseh njegovih dobrodelnih organizacij. »Pomožna akcij a« ima pričeti s svojim intenzivnim delovanjem vsako jesen, da blaži strahote zime in mraza.
»Pomožna akcija* hoče ohraniti in obvarovati samostojnost vsake dobrodelne organizacije. Ona naj bo samo izpopolnitev posameznikov, v njej naj bo združena avtoriteta vseh dobrih sre občanov. »Pomožna akcija« naj s skup-
nim nastopom poglobi, razširi smisel za karitativno delo, vsepovsod, kjer tega smisla ni, ali je preslabo razvit. »Pomožna a k-cijacnaj bo viden znak kulturne popolnosti socijalnega čutenja ter krščanske morale ljubljanskega prebivalstva. »P om o ž n a akcija« naj združi vse, skrbi naj s svojim dobrim srcem za socialni mir in red med nami.
Darujte to zimo vsaj en odstotek Vaših mesečnih dohodkov za gladujoče.
Karkoli morete pogrešati, naklonite eni podpisanih organizacij, obleko, obutev, perilo, živila. Darujte z dobro voljo in dobro besedo. Ne bodite gluhi za prizadevanje dobrodelnih organizacij ali socijalnega urada mestne občine.
Vsi zmoremo z malimi žrtvami vse. Zato mora pri podporni akciji sodelovati od onega z najskromnejšimi do onega z največjimi dohodki. Večje blagostanje pa nalaga še prav posebne moralne dolžnosti.
Mestna občina in karitativne organizacije sodelujejo združeno v tej veliki akciji. Vsi sodelujoči faktorji si bodo skupno prizadevali, da se doseže skupen veliki cilj:
da se obvarujejo to zimo brezposelne in revne rodbine in brezposelni in revni posamezniki v našem mestu pred gladom in zimo.
Vse ono je, komu izročite svoj prispevek. Po vseh potih zbrani prispevki bodo služili temu enemu cilju, da:
izpolnimo svojo dolžnost tr-pečim bratom in sestram.
Znpan in mestni načelnik:
Dr. Dinko Puc, 1. r.
Za Karitativno zvezo:
Učak Valerijan, prior.
Za Delavsko zbornico; Mihael Cobal, predsednik.
Za Društvo skrb za mladino: Urbas Miroslav, predsednik.
Za društvo »Soča«: Sancin Ivo, podpredsednik. Za društvo Sv. Elizabete: Sušnik Ivan, kanonik, predsednik.
Za Klub Primork: Maša Gromova, pred-sednLk
Za Kolo Jugoslovanskih Sester: Franja Tavčarjeva, predsednica.
Za Krajevni odbor Rdečega križa: Dr. Fettich Oton, predsednik.
Za Krščansko žensko zvezo; Lebar Anica, predsednica.
Za Krščansko žensko društvo: Mara Brejčeva, presednica.
Za Sokolsko župo ljubljansko: Dr. Pipen-bacher Josip, starosta.
Za Vincencijevo družbo; Dr. Božič Mirko, predsednik.
Za Zbornico za trgovino obrt in industrijo; Jelačin Ivan, predesednik.
Za Zvezo delavskih žena in deklet; Brezar Štefka, predsednica.
Poziv krvodajalcem!
Kirurgični oddelek potrebuje krvodajalce za transfuzijo krvi. V poštev pridejo k taki, ki stanujejo v Ljubljani. Honorar 300 Din za enkratno transfuzijo. Interesenti naj se javijo 27. t. m. ob 9. uri na kirurgičnem oddelku obče državne bolnice zaradi preiskave in določitve krvne skupine.
Šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze
V soboto 21. t. m. so ljubljanski akademiki otvorili v »Nar. kavami« prvi turnir za šahovsko prvenstvo univerze. Voditelju turnirja g. Pfeiferju se je do 20. ure prijavilo 19 igralcev. Na turnir je bilo na podlagi razpisa pripuščenlh le 16 prijavljencev; to so gg. Asejev, Cibic. Gabrovšek J., Gabrovšek L., GerželJ, Krulc, Kuščer, Preinfalk, Rupnik Zdenko, Rupnik Ivo, Sever, Sikošek, Šorli, M. Vidmar, Vogelnik ln Zidan. Za prvo rezervo je postavljen Skerlak.
Uvodno besedo pri otvoritvi je povzel g. Iskra, ki je pozdravil dr. Milana Vidmarja, pokrovitelja turnirja in g. Pfeiferja ter se obema zahvalil za izkazano prijaznost. Dalje se je zahvalil odboru »Jugoslovanskega akademskega kluba«, ki je v materijelnem oziru omogočil turnir. Nato je vse navzoče pozdravil univ. prof. dr. Milan Vidmar, povdarjajoč, da je z vese--ljem sprejel pokroviteljstvo nad turnirjem. Dolžnost profesorja m namreč samo bavitl se z znanostjo, ampak mora tudi povsod pomagati, kjer je govora o razvoju in napredku, šah pa je brezdvoma Igra, iz katere se človek lahko mnogo nauči, saj ga nekateri celo smatrajo za kulturen faktor. Ob koncu govora Je Izrazil dr. Vidmar željo, da bi postala ta prireditev tradicionalna.
Nato se je vršilo žrebanje, obenem pa se Je določil prvi dan igranja in sicer torek 21. t. m. ob 20. uri v »Narodni kavarni«.
V otvoritvenem programu Je bil tudi velik brzoturnir. Udeležilo se ga je 18 igralcev. Prvo mesto je po odlični Igri zavzel Milan Vidmar ml., drugi je bil Šorli, tretji pa se je plasiral sicer nepričakovano, toda popolnoma zasluženo mladi Sikošek.
Konferenca o tujskem prometu
Važni predlogi in nafrti za bližnjo bodočnost
Maribor, 23. novembra.
Pretekli teden je bila v Beogradu štiridnevna konferenca tujsko-prometnih zvez, »Put-nika«, Zveze kopališč in zdravilišč, zveze hotelirjev ter gostilničarskih zvez. Na konferenci so bili delegati iz vse države. Navzoča sta bila ves čas tudi zastopnik ministrstva železnic in trgovine ter šef oddelka za turizem. Mariborsko okrožje so zastopali gg. dr. Šter, dr. Geržina in Andrej Oset.
Obravnavale so se splošne prilike našega turizma in vprašanja zboljšanja tujskega prometa, kar bi bilo mogoče doseči z zimsko, letno in kolektivno propagando. Dalje se je razpravljalo o turističnih organizacijah in njihovih skupnih odnošajih do nadrejenih oblasti ter mednarodnih turističnih zvezah in stikih z našimi tujsko-prometnimi zastopstvi v inozemstvu. Zelo veliko se Je govorilo o nujnih ukrepih, da se znižajo razne takse in dajatve, ki jih imajo hotelirji in gostilničarji, ter da se čiinprej znižajo najemnine, katere plačujejo v tej težki gospodarski krizi hotelirji, gostilničarji in kolodvorski restavraterji. Nujno je tudi potrebno, da se ukinejo takse na račune v hotelih, restavracijah ter da se odpravi register za alkoholne pijače.
Govorilo se je tudi o ustanovitvi nabavljal-nih in kreditnih zadrug, gostilničarskih tečajev, hotelskih šol, modernizaciji sedanjih in zidavi novih modernih hotelov. Nadalje se je razpravljalo o zboljšanju železniških in avtobusnih prog ter o važnosti dobrih asfaltiranih cest in gorskih železnic. Govorilo se je pa tudi
o	zboljšanju položaja našega gostilničarstva ter
o	predlogu, da se naši lepi zdravi kraji, oso bito okolica Maribora s košatim Pohorjem, smatrajo za klitinatska zdravilišča. Po najnovejšem zakonu imajo tujci, ki posečajo klimatske kraje, popust na železnicah in taka uvrstitev bi dopoinogla, da se tudi pri nas dvigne tujski promet in s tem narodno gospodarstvo.
Clara Viebig:
f$c* h ja vas
32
Koman iz Eifela
Potnik je objemal Luco: občudovala je z odrevenelimi široko razprtimi očmi v tihem občudovanja njegovo debelo zlato talnii verižico in ponarejeno briljantno iglo v njegovi gumbnici.
Peter je sedel za mizo v svojem najljubšem položaju, uprt na oba komolca, glavo stisnjeno ined roki in buljil predse. V njegovem žepu na prsih ga je žgal tolar, čutil ga je skozi suknjič in srajco, do gole kože.
Zunaj na vratih je nekaj zapraskalo. Vrata so se odprla in v sobo se je opotekla stara Schneiderjeva. Na glavi je imela veliko ruto; zaslepljena od luči je gledala izpod rute kakor sova, ki se boji svetlobe.
»Kakšna babura pa je to? Haba! Le naprej, ba-bura,« je vpil potnik.
Ali sanja ali bedi? Kakor za debelim zidom, ki duši glas, je čul govoriti starko. Čuj! Ali ni rekla, da je Barbka umrla in da naj pride Peter Miffert zabit rakvo?
Planil je iz omotice kvišku; starka je z ostrim glasom klicala Krumschcida in ko je prišel, je zahtevala pol merice žganja.
»Barbki je postalo slabo, pa mora zaužiti kaj močnega.« Pokusila je, potem pa si je oblizovala ustnice. »To jo bo že Se spravilo pokonci. Ah —!«
»Pomaži jo s tem tudi malo pod nosom,« je rekel krčmar.
»Ne požrite ga med potjo sami,« je kričal Peter.
Naenkrat se je tako raztogotil, da je zgledalo, kakor bi se hotel vreči na Schneiderjevo. »Le kaj vam je uboga žival storila, da jo pustite crkavati zadaj v hlevu —a?«
Stresel je starko. »Kje je babica, a, ti nesramna, stara, skopa čarovnica?!« Dvignil je roko k udarcu, starka se mu je umaknila, morda se je zazibala, prevrnila, žganje se je razlilo po tleh.
Kriče in zmerjaje je počepnila Schneiderjeva na tla in pobirala s prsti slastno tekočino; lizala je in oblizovala, najraje bi z jezikom pobrisala podnice.
Potnik se je krivil od smeha: ali je to ubogo ljudstvo smešno! Smejal se je do solz.
Peter je stal s stisnjenimi pestmi; ali je hotel zbiti starko na tla? Ne, udaril je samega sebe po čelu, da je omahnil nekoliko korakov nazaj.
»Krčmar, dajte ženi vendar pošteno mero, za njeno žejo,« je zaklical potnik. »Hahalia! Na moj račun!«
Krumscheid se je približal s steklenico žganja in merico; preklinjajoč mu je iztrgal Peter napol prazno zelenko zi rok in jo izpil na dušek. Z divjim smehom se je opotekel nato ob steno.
Imel je dovolj. Zdaj ni več čutil, očitanja vesti,
zdaj ni več čul zunaj v noči stokanja in cvilenja. Zdaj ga ni več mučil tolar, hudič, ki se je okrogel in svetal trkalikal čez mizo.
Z osteklenelimi očmi, glavo pobešeno na prsi se je opotekel k vratom.
Luca je skočila pokonci: »Zdaj moram iti, nič več ne morem ostati tukaj!«
»Zakaj pa vendar ne?!« Potnik jo je s silo posadil nazaj. »Zdaj bos prav zares ostala tukaj, dušica moja!«
»Moram ga peljati domov. Sicer bi ga lahko še zadela nesreča, mojega Peterčka!«
»Tega?! Haba! Če bo obležal v blatu, bo že vstal. Prokleto, kako tuli veter! — Spravite se od tod, stara madam, tako obležanega blaga ne mara nihče več — haba ! Na moje naročje, lepa Luca!
Potem »e vsedeva oba na mehki kanape — —C
7
Proti jutru je padel prvi »neg in se stopil v lužah in mlakužah; toda klujb temu je bilo mraz. Sneg je tičal v zraku, ki je vlažen in mrzel rezal ostro kot nož; grozil je na nebu, ki je ležal enakomerno siv in težak nad dolino.
Se bolj zgrbljeni so se zdeli redki listi, jerebike so izgubile poslednje jagode; vrane so nemirne priletele t hriba in posedale krakotaje na slemenih streh.
Kdor si ni preskrbel dračja, je zmrzoval; v bajtah je bilo zatohlo kot v kleteh.
Stran 4a,  	  JUGOSLOVAN	Torek,	24.	novembra	;931
Jz Dravske banovine
Zahvala našim gasilcem
Predsednik Jugoslovanske gasilske zveze je prejel od g. bana Dravske banovine dr. Marušiča to-le zahvalo:
Po ugodnem izidu volitev v Narodno skupščino, ki so končale z veličastno zmago jugoslovanske državne in nacionalne misli, smatram za prijetno dolžnost, da se z zahvalo in priznanjem spomnim naših vrlih gasilcev, ki so v teh zgodovinskih dneh ponovno pokazali svojo čvrsto narodno zavednost in neomajno ljubezen do vzvišenega vladarja in naše svobodne domovine. Prostovoljna, toda železna disciplina, solidarnost, smisel za konstruktivno delo, neomahljiv in brezpogojen patrijotizem so lastnosti, ki so vedno odlikovale Vašo ugledno organizacijo in njene čane, in so 8. novembra prišle zopet do popolnega izraza. Tem odlikam gre v veliki meri zasluga, da so volitve potekle v lepem redu.
S	svojo nad vse častno volilno udeležbo pa je gasilstvo iznova svečano poudarilo, da mu je interes države prva in najvišja skrb, kateri se morajo podrediti vsi ostali interesi.
Ko se Vam, gospod predsednik, zahvaljujem za veliko uslugo, ki ste jo storili domovini v teh težkih in resnih časih, Vas prosim, da sporočite to mojo zahvalo vsem Vašim društvom, ki širom Dravske banovine nesebično in požrtvovalno vršijo svojo nacionalno in humanitarno poslanstvo. Sporočite jim, da bom kakor doslej, vedno z zanimanjem sledil njihovemu delu in njihova hvalevredna stremljenja po svojih	močeh	vedno	rad	podpiral.
Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, tudi ob tej	priliki	izraze	moje	odličnega	spoštovanja.	Dr.	Marušič, 1.	r.
Proti uvedbi celodnevnega pouka na srednjih šolah
Časopisi poročajo, da obstoji nevarnost, da se zopet uvede na srednjih šolah deljen pouk, t. j. dopoldanski in popoldanski.
Starši s periferije ljubljanskega mesta, pomislite, kaj pomenja za	vaše	otroke 4kratna
pot v šolo.Več ur bodo zapravili otroci samo e hojo v šolo. Še težja pa bo za otroke, ki stanujejo v bližnji okolici Ljubljane. Ti bodo prišli domov zvečer šele ob 6., 7. ali tudi pozneje, v šolo pa bodo morali že ob 5. ali 6. zjutraj. Jasno je, da pri tej zaposlenosti ne bodo mogli imeti otroci uspehov v šoli.
Kot eden prizadetih sl a riž e v s periferije poživljam vse etariše, da 6e skupno dogovorimo za skupen nastop, da se prepreči deljen pouk.
Eden prizadetih staršev.
Gelfe
* Smrtna kosa. V javni bolnišnici je 22. t. m. umrla 551etna Jožefa Razbornikova, gospodinja iz Škal pri Velenju. 23. t. m. je umrl 66-letni čevljarski mojster Franc Zajc iz Braslovč. N. p. v m.! Žalujočim sožalje!
* Borza dela v Celju išče 2 mizarja ter 2 Čevljarja, po 1 viničarja, Švicarja, kolarja, krojača za velike kose, raznašalca kruha, po 2 mizarska, čevljarska, pekovska, po 1 kovaškega, krojaškega, fotografskega vajenca, 3 kmetske dekle, 3 služkinje za splošna dela, po
1	šiviljo, podnatakarico, gospodinjo s kavcijo, šiviljsko vajenko.	.
* Andrejev sejem. V ponedeljek 30. novembra se bo vršil v Celju vsakoletni običajni Andrejev sejem.
* Sokolski smučarski odsek obvešča vse pri-stonivše brate in sestre ter naraščaj, da bo sestanek nocoj točno ob 19. v telovadnici.
* Sijajno uspel koncert mladinskega zbora iz Trbovelj. V nedeljo dopoldne so mladi trboveljski pevci v veliki dvorani Ljudske posojilnice priredili matinejo svojim tovarišem iz Celja. Že dopoldanski koncert je nad vse pričakovanje uspel, popoldanski koncert, ki se je istotam vršil in bil razprodan, pa je vse udeležence zadivil. Mladi pevci so zapeli s tako sigurnostjo, takim zanosom in takim znanjem, da se lahko merijo z vsakim zborom odraslih. Splošno je bilo mnenje, da ti mladi pevci prav nič ne zaostajajo za dunajskimi dečki-pevci. ki hodijo vsako leto v Celje pet. Vsem voditeljem mladinskega zbora, zlasti pa pevovodji g. Šuligoju, se mora iskreno čestitati. Zelo vneto se je zavzel 7,a nevce ter za njih udobnost v Celju g. narodni poslanec Pavlič ter celjski skavti.
* Tekma med Atletiki ter Olimpom v nedeljo popoldne na Glaziji, ki se je vršila v znamenju borbe za pokal LNP ni bila na višku. Pokalne tekme bi morale biti resnejše, ne pa da zmagovalec po prvih eolih svojo zmago samo brani z avtstreli. Zmaeal je Olimp s 3:2 (2:1). Rodil je g. Janežič, ne preveč sigurno. Publike je bilo malo.
* Mesini kino predvaja danes in jutri zvočni film iz vojaškeea življenja »Ljubezen preko groba«.
Vače pri Litiji
Smrtna kosa. V Spodnji Slivni je umrl Janez Pirc, posestnik. Imel je raka na želodcu. Na Vačah je preminul v starosti 78 let Franc Mrva. Naj v miru počivata. Žalujočim sožalje!
Za stradajoče so darovali učenci tukajšnje osnovne šole znesek Din 94'50. Hvala!
Nadležen potepin. Pri posestniku Končarju na Vačah se je zglasil v soboto 21. t. m. neki brezposelni potepin. Vsi domači razen gospodinje so bili pri delu. Pričel je gospodinjo prositi za denarno podporo. Ker mu gospodinja ni mogla ustreči, jo je pričel obdelavati s pestmi. Na krik je priletela domača hči, ki je nasilnika napodila. Sel je nato v Strmco, kjer se je prt »Ježovib« ponujah za hlapca. Ker pri Ježovih niso potrebovali hlapca, so ponudbo odklonili. Ta izjava je potepina zopet razburila. Pričel }e razgrajati po hiši. Ker se tujec na poziv gospodarja ni umiril, sta ga sinova prijela in odpeljala na Vače, kjer sta ga izročila orožnikom.
d Dosedanja zbirka Narodnega odbora Rdečega kriza v Trbovljah za pomoč pasivnim krajem po suši. Darovali so: Občina Trbovlje Din 1000, TPD Din 1000, Podmladek osnovne šole Hrastnik Din 58, Pododbor trgovskega gremija za Trbovlje Din 450, Sokol Din 400, Gozdovniki Din 100, Društvo rudniških nameščencev Din 200, Lovsko društvo Jelenca Din 50, Moška podr. CM Din 50, Vincencijeva konferenca v Trbovljah Din 100, Župni urad 100 dinarjev, Pevsko društvo Zvon Din 100, dr. Jenšterle Din 50, Kolo jugosl. sester Din 200, Društvo za varstvo otrok Din 200, Tamburaško društvo Kolo Din 50, Obrtna zadruga krojačev in krojačic za srez Laško Din 100, Društvo hišnih posestnikov Din 100, Krajevna skupina društva občinskih uslužbencev Din 50. Skupaj dosedaj Din 4358. Znesek se je nakazal Ljubljanskemu oblastnemu odboru RK. Vsem darovalcem prisrčna zahvala. Narodni odbor Rdečega kriza v Trbovljah.
d Velikodušen dar. Podjetje ing. Dukič in drug je izročilo po ing. Szekeliju Krajevnemu odboru Rdečega križa v Trbovljah znesek 1000 dinarjev za prehrano tuk. revne dece. Srčna hvala.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Smrt uglednega posestnika. Dne 17- nov. t. 1. je po dolgem trpljenju preminul vzoren posestnik podpredsednik sreskega kmetijskega odbora in dober družinski oče Štefan Kralj na Dolgembrdu, občina Libuče. V petek smo ga spremili na zadnji poti na mežiško pokopališče. Dolgi sprevod je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil rajnki med prebivalstvom, ki se je od blizu in daleč udeležilo njegovega pogreba. Ganljiv govor č. g. župnika Norenboka je ganil vse. Pod vodstvom ravnatelja meščanske šole Nergautha so učenci in učenke v lepo zbranem tonu zapeli »Vigred«.
—	A. Z.
d J. O. Cunvood: »Podarjeni obraz«. Roman. Založil konzorcij »Nove Dobe« v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 163. Cena Din 18'—. James Oliver Curwood je eden najslavnejših modernih ameriških pisateljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito romantiko, ki prime vsakogar. Glavni junak John Keith, obdolžen zločina, ki ga ni zagrešil, je narisan tako simpatično in človeško, da se lahko kosa z junaki raznih znamenitih del svetovne književnosti. Roman je v milijonskih nakladah razširjen po svetu. Samo v Nemčiji je naklada v dveh letih presegla 450-000 izvodov. Roman »Podarjeni obraz« je pisan tako, da takoj v začetku osvoji bralca in ga priklene nase, da ne more knjige odložiti, dokler je ni prebral do konca. Roman toplo priporočamo. Knjiga je ravnokar izšla v okusni opremi in se naroča pri upravi »Nove Dobe« v Celju.
d Čudno potovanje pisma. Za gojenca Ja-giča, ki se nahaja v banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki, je bilo oddano v Ludbregu v Medjimurju pismo, datirano z dnem 4. oktobra. Po čudnem naključju pismo ni prišlo v Škofjo Loko, ampak je napravilo daljno pot v Ameriko. Iz Chicaga so poslali pismo nazaj v Evropo in naslovljenec je te dni pismo, po nadenomesečnem potovanju pošiljke srečno v Škofji Loki prejel.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 774’5, termometer 21, relativna vlaga 79“/«, smer vetra ENE1, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 7744, termometer — 02, relativna vlaga 92°/o, smer vetra N4, oblačnost 10. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 62 (1-8), v Mariboru 3-4 (—0-4), Zagrebu 44	(—08), Beogradu
(— 1'6), Sarajevu (02) in Skoplju 6'5 (19). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Cjublicma.
Torek, 24. novembra 1931: Ivan od križa. Pravoslavni, 11. novembra: Stevan d.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. Šiški.
*
■ Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1932., in sicer: mestnega zakada, 6 odstotnega obligacijskega posojila iz leta 1927., 6 odstotnega gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928., zaklada meščanske imo-vine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mest-
.ne priprege in ustanovnega zaklada so dogo-tovljeni in bodo po določbi § 37. občinskega reda 14 dni, t. j. od 24. novembra 1931 do vštetega 7. decembra 1931 občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 14. na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretresovanju proračuna v premislek.
■ Violinist Karlo Rupel priredi pred svojim odhodom v Pariz v petek 27. t. m. svoj poslovilni koncert v Filharmonični dvorani. V zvezi s profesorjem Janko Ravnikom, našim priznanim prianistom, je naštudiral popolnoma hov program čisto komornega značaja. Izvajal bo klasično Mozartovo sonato v g-duru, dalje Cortijev Andantino con variationi, Tamanovo Sonatino in Schnlhofovo Sonato. Tako.imamo na sporedu dvoje slovanskih del, 1 češko in
1	poljsko, eno nemško klasično in 1 italijan-
sko novejše dobe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
■ Klub jugoslovanskih primorskih akademikov. Jutri v sredo 25. t. m. je članski sestanek v areni Narodnega doma (Preporod), vhod iz Bleiweisove ceste. Predava klubu priljubljen predavatelj. — Odbor.
■ Pri akademiji Ljubljanskega Sokola v ponedeljek 30. t. m. v Unionu se bo odlikovala na orodiju vzorna vrsta, ki bo nastopila na drogu. Da bodo nudile vaje na drogu res pravi užitek, nam jamčijo stari mednarodniki in prvaki z mednarodnih tekem. Poleg starejših nastopijo tudi mlajši bratje, ki bodo s svojimi vajami vzbudili. posebno pozornost. Omenimo le naj, da bo vsak od 12 nastopajočih bratov imel drugačen odskok z droga. Sicer pa pridite na akademijo in videli boste le naše sokolske borce. Zdravo!
■ Dne 2. decembra bo prepozno, zakaj že 1. decembra t. 1. bo žrebanje velike poštarske loterije. Zato hitite z nakupom srečk, ki jih po 10 Din prodajajo pošte in pismonoše. Vabimo cenj. občinstvo, da si ogleda nekatere dobitke v izložbah tvrd Mayer, Prelog, Tiskovna zadruga in Urbanc.
■ Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Raz-berger).	1436
■ MOTOI1 kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Alpinski film Durmitor v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo bo predvajalo prihodnji teden v kinu Dvor alpinski film »Durmitor«. Film je last Hrvatskega turistovskega kluba »Sljeme« ter prikazuje v divnih slikah zaradi svojih lepot znamenite, pri nas pa še skoro nepoznane planinske pokrajine gorovja Durmitor in sosednjih gorskih velikanov Vo-lujak, Maglič, Bioč. Film je v glavnem delo predsednika HTK Sljeme dr. B. Gušiča, ki je v družbi svoje soproge večkrat prepotoval te kraje. Znani predavatelj fotoamater in filmski operator Karlo Koranek je vršil pri snimanju filma kinematografska dela. Njegovo ime jamči, da je film v tehničnem in estetskem pogledu brez hib. Opozarjamo že danes slovenske alpiniste in ljubljansko občinstvo, da si gotovo ogleda to zanimivo delo, ki je poleg skala-škega filma »V kraljestvu Zlatoroga« edini alpinistični film v naši državi.
■ Umrli v Ljubljani od 14. do 20. X. 1931: Pirnat Ivana, roj. Sp^itzer, soproga trgovca, Bleiweisova c. 9; Golob Franc, 57 let, obrato-vodja, Metelkova ul. 4; Keršič Josipina, 20 let, hčerka predsednika dež. sod., Gosposvetska c. 4; Kahr Štefan, 39 let, čevljar, Vidovdanska c. 9; Lukežič Ana Marija, 6 mesecev, hči žel. uradnika, Jernejeva ul. 24. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Debevec Marija, 18 let, zas. uradnica, Dvofakova ul. 10; Verbovšek Justin, 15 let, sin dninarice, Gradec 10; Judež Anton, 3 leta, sin želez, čuvaja, Ponoviče, srez Litija; Peterca Ivana, 3 leta, hči delavca, Stran-ksa vas 32 pri Dobrovi.
■ Zopet tatvina kolesa. Delavcu Ignacu Farkašu iz Podjež je izginilo iz gostilniške veže pri Marentiču na Zaloški cesti 1700 Din vredno kolo znamke »Diirkopp«.
■ Iz bolnišnice. Rudar Karel Grebenc, ki dela v premogokopu v Trbovljah, se je vračal pozno ponoči z dela domov v Hrastnik. Pot ga je peljala preko, brvi, na kateri je bila polomljena ograja. Grebenc je v temi padel precej globoko v vodo in si zlomil obe roki. — 35-letni dninar Ivan Dragar iz Podgorice pri Ljubljani je bil pred dnevi v Dragomljah. Tu ga je v prepiru udaril neki Janez s kolom po glavi in ga znatno poškodoval.
m Prvi december. Dve prireditvi bosta dali letošnjemu prvemu decembru posebno pomembnost: novinarski koncert ob 20. uri v Narodnem gledališču in prireditev Narodne obrane ob 21. uri pri Unionu.
m Napredovanje. Poveljnik policijske straže g. Franjo Finžgar je napredoval v VI. skupino državnih uradnikov. Čestitamo!
m Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo na Maribor bo imelo jutri v sredo ob 8. uri dopoldne na tretji deški osnovni šoli na Ruški cesti društveno zborovanje.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marija Krajnčeva, vdova po mestnem uslužbencu, stara 44 let; Ana Klabusova, žena železničarja stara 68 let; Ivan Aprisnik, orožniški nprednik v p., star 56 let; Marica Predanova, hčerka železničarja, stara 2 leti; Konrad Lukas, mizar, star 41 let; Ana Slavičeva, hči mestnega uslužbenca, stare. 1 leto; Ivana Piattei-sova, kmetica, stara 63 let; Silva Lorberjeva, hči delavke, stara 14 dni; Ivana Klampferjeva, posestnica, stara 71 let; Alojzij Kokolj, posestnik, star 40 let; Julijana Kocbekova, žena vpokojenega železničarja, stara 55 let in sta-nislav Vorih, sin čevljarja, star 1 teden. Naj v mini počivajo!
m Ročne torbice, kovčke, dokolenice, nahrbtnike itd. priporoča po zmernih cenah J. Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2356
m Preprečena železniška nesreča. Na pror;i Maribor—Dravograd bi se bila v soboto v bližini Trboj kmalu dogodila velika nesreča. Na progo se je ponoči vsul plaz kamenja, ki je podrl tudi večje drevo, čuvaj je oviro opazil šele v zadnjem trenutku pred prihodom vlaka in ga ustavil. Stroj je obstal tik pred kamenjem. Odstranjevanje zapreke je trajalo pa ie pol ure. nakar je vlak odvozil dalje.
m Prepiri in pretepi. V soboto in v nedeljo zvečer je bilo po mariborskih gostilnah precej živahno, zato tudi prepirov in pretepov ni
manjkalo. Tako sta se v Ljudski kleti sprla neki K. in P. V njune zadeve se je vmešal tudi M. ter ju hotel pomiriti, namesto zahvale je pa dobil s pestjo tak udarec po obrazu, da mu je počila nosna kost. V neki mali kavarni je bil položaj že tako kritičen, da so sprti gosti segli po pištolah. Situacijo je rešil stražnik. Manjše praske so bile tudi drugod.
Kranj
Sokolski moški zbor ima danes ob pol 9. url zvečer pevsko vajo, obvezno tudi za brate pevce, ki sicer niso člani zbora. Posebne okrožnice ne bo. Vaja za ženski zbor danes odpade. Zdravo!
Jesenice
Odprla noč in dan so groba vrata. V minulem tednu smo imeli na Jesenicah kar tri mrzlice. O smrti osemletnega dečka Frohlicha in tovarniškega preddelavca g. Ranzingerja Primoža smo v »Jugoslovanu« že poročali. V petek pa je umrl v ljubljanski splošni bolnišnici Miloš R e g o v c st., gradbeni podjetnik in lesni trgovec na Jesenicah. Bil je zelo uvaževana osebnost v jeseniškem javnem življenju kot večkratni občinski odbornik in predsednik okrajnega šolskega sveta. Pa tudi razna kulturna in dobrodelna društva so ga poznala kot agilnega delavca in velikega podpornika. Veliko zaslug si je stekel tudi za zgradbo nove osnovne šole. Z avtom so pokojnika prepeljali na Jesenice, kjer se je vršil v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na Obrtniški ulici krasen žalni sprevod nd jeseniško mestno pokopališče. Številni venci in obilna udeležba pogrebcev je bila jasen dokaz, kako' je bil pokojni priljubljen in spoštovan od Jeseničanov. N. v m. p., težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje.
Odhod zdravnika. Pred dnevi se je preselil z Jesenic v Maribor tukajšnji zobozdravnik dr. Anton Levec. Želimo mu na novem službenem mestu vse zadovoljstvo.
Posnemajte! Občinski tajnik g. Potrata Ivan je nabral za pomoč pasivnim krajem 2520 dinarjev. Darovalcem iskrena hvala!
Predavanje. Jutri zvečer ob 20 bo v Sokol-skem domu predavanje o »Masaži in njenem vplivu na človeški organizem«. Iskreno vabljeni vsi!
Lep jubilej jeseniških prosvetnih delavcev.
V	soboto in nedeljo zvečer je dramatični odsek tukajšnjega Sokolskega društva uprizoril trodejanko »Pri belem konjičku« v počastitev starih bratov igralcev in sester igralk. Vseh pet jubilantov je nastopilo v svojih vlogah pri igri. Glede predstave same je pripomniti, da je sijajno uspela. Po končanem drugem dejanju je pozdravil slavljence mesto odsotnega staroste br. dr. Maksa Obersnela društveni prosvetar br. Franjo Klavora v imenu vsega članstva, nakar je 5 deklic izročilo slavljencem spominska darila. Brat Franc Hlebanja je dobil povečano sliko »berača Tončka« v krasnem okviru, brat Potrata Ivan enako sliko »krjav-lja«, sestra Pepca Ravnikova krasno blazino, sestra Mica Tancarjeva umetniško izdelano leseno škatljo, brat Vister Gregor pa krasno srebrno dozo. Poleg tega so dobili Se cvetja in zelenja. V imenu javorniškega Sokola je pozdravil jubilante br. Accetto. Želimo tudi mi vsem jubilantom še mnogo let plodovitega dela. Zdravo!
Škofja Loka
Proračun ubožnega sklada za 1. 1932., ki je sestavni del škofjeloškega občinskega proračuna, obsega naslednje številke: Dohodki od posestev in zakupnin 1150 Din; od plesnih prireditev 300 Din; od taks za podaljšanje policijske uro 700 Din; od daril, volil in dedščin 500 Din; od dražbenih odstotkov in povrnjenih predplačanih podpor tujim ubožcem 2050 Din; od glob 1200 Din; od oskrbe tujih ubožcev v mestni ubožnici 20.000 Din in prispevek občinske blagajne 49.150 Din. Izdatki za redne davke in druge davščine za imovino ubožnega sklada 250 Din: za vzdrževanje poslopja 4000 Din; za nabavo opreme 300 Din; za zavarovalnino 100 Din; vzdrževanje ubožcev v ubožnici 45.000 Din; za prevoz ubožcev 300 Din; za vzdrževanje ubožcev v posebnih oskrbnih in odgojnih zavodih 8000 Din; za denarne podpore domačim ubožcem 13.500 Din; predplačane podpore tujim ubožcem 2000 Din; za pogrebne stroške 1500 Din in za nepredvidene potrebščine 100 Din. Celotni proračun ubožnega sklada ima 75.050 Din dohodkov in prav toliko izdatkov.
Avtomatično bencinsko črpalko so instalirali pred gostilno župana Hafnerja na loškem kolodvoru. Ne dvomimo, da se bo zares umestna in potrebna stvar obnesla, ker je avtomobilski promet na Trati prav živahen.
Sneg je ponovno odel škofjeloško okoliško hribovje v belo. Tudi očak Ljubnik je dobil od petka na soboto snežni plašč. V okraju je nastopil prav občuten mraz.
Hrastniško pismo
Hrastnik, 21. novembra. Kriza nikakor noče pojenjati ne pri rudarjih ne pri steklarjih. Rudnik in steklarna še vedno obratujeta omejeno. Delavstvo s strahom pričakuje zime, posebno je težko onim, ki ne morejo s primerno obleko in obutvijo oskrbeti šoloobveznih otrok. Kakor čujemo, je steklarska tovarna odpustila nekaj tujcev. Pripominjamo, da imamo dovolj strokovno izvežbanih ljudi doma, samo želimo, da podjetje tudi domače moči plača tako, kakor plačuje tujce, ki pa k nam niso prinesli nič novega. Nekaj steklarjev se je doselilo v našo dolino iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini, ker tamošnja tovarna že dalj časa ne obratuje, in kakor kaže, bo delo v tej tovarni še nekaj časa počivalo.
Riklnov most, po katerem teče rudniška nor-malnotirna dovlačilna železnica, popravljajo. Most je že star in bo po tem popravilu zdržal še ogromno breme premoga, katerega bodo v teku desetletij izvozili iz doline. Mnogo se je govorilo pri nas o nemški šoli. še večje in važnejše vprašanje pa so zastavili starši šoloobveznih otrok, kateri želijo, da se pouk uredi tako, da ne bodo otroci v zimskem času prihajali v temi domov. Res je, da je to vprašanje težko rešiti zaradi pomanjkanja prostora, ali kljub temu upamo, da se bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešilo. Ali bi se naSel kakšen zasebnik, ki bi bil pripravljen vsaj čez zimo odstopiti primeren prostor za učilnico?
cSHui
p Iz zdraviliške službe. Dr. Jurij Carf, zdravnik OUZD s sedežem v Ormožu, je odsoten za
6	mesecev. Nahaja se v higijenskem tečaju v Zagrebu. Nadomestuje ga dr. Alfred Heiss iz Središča, ki prihaja dnevno v Ormož in ordi-nira za člane OUZD v ambulanci dr. Čarfa.
p Zverinski umor. V vasi Jablovci, občina sv. Trojica v Halozah, je bil izvršen grozen umor, kojega žrtev je šele ‘20-letni Matevž Drevenšak, posestnikov sin iz Jablovci. Dne 21. t. m. zjutraj so ga našli domači na dvori-rišču mrtvega v mlaki krvi z groznimi ranami. Prenesli so ga v hišo in o zločinu takoj obve-vestili orožništvo in okrajno sodišče v Ptuju. Sodna komisija, obstoječa iz zdravnikov dr. Vrečkota, dr. Urgoleta ter preiskovalnega sodnika dr. Muhe in zapisnikarja Božička, se je takoj podala z avtomobilom na lice mesta, nakar je bilo truplo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Trojici v svrho obdukcije. Pri raztele-senju trupla je komisija ugotovila, da ima nesrečnež obraz popolnoma razmesarjen, polovica obraza je celo odsekano, nos popolnoma odbit, ustnice presekane ter vrat z žilo odvodnico vred prerezan. Po mnenju komisije so bila morilna orožja motika in nož in sicer je morilec svojo žrtev najprej z motiko po glavi obdelal, pozneje pa še z nožem vrat prerezal. Smrt je morala nastopiti v hipu. Na kak način in radi česa' se je tragedija pravzaprav odigrala, ne ve nikdo, ker razun morilca in njegove žrtve ni bil nikdo drugi navzoč. Osumljen tega zverinskega zločina je Leopold Šmi-govc, posestnikov sin, istotako iz Jelove. Da je sum upravičen, potrjuje dejstvo, da je Šmi-govc isto jutro izginil in se ga dosedaj ni moglo izslediti. Orožništvo zasleduje s polno paro zverinskega morilca in je upanje, da ga tudi v najkrajšem času aretira. O izidu bomo poročali.
Nazaj k naravi
Ljubljana, 23. novembra.
Stari Grki in Rimljani so imeli povsem drugačen način življenja, kakor ga imamo v današnjih časih. Mnogo je ljudi, ki trdijo, da je današnji način življenja človeka pomehkužil in da je zakrivil, da je človek podvržen raznim boleznim, kakršnih preje sploh niso poznali. Radi tega so se po vsem svetu ustanavljala nova društva, ki so se ravnala po besedah velikega francoskega filozofa Rousseauja: »Re-tournons & la nature«, ali po naše: »Nazaj k naravi 1« Do sedaj nismo vedeli, da imamo zastopnike teh propagatorjev tudi pri nas v Ljubljani. Naslednja zgodba pa nas je prepričala o nasprotnem.
Policija je zvedela, da se nahaja tam nekje v šišenskem gozdu pod milim nebom med smrečjem lepo iz smrečja in praproti spleteno zavetišče, kjer so prenočevali in celo stanovali prijatelji narave. Ker pa je v današnjih modernih časih navada, da mora vsak stanovalec prijaviti policiji svoje bivališče, se je policija odpravila s svojimi agenti v hrib in izvršila temeljito racijo. Dvema stražnikoma se je posrečilo, da sta odkrila imenovano bivališče in v njem zalotila neko Malči K., staro 51 let, doma iz Kranjske gore, pristojno pa v Italijo. Pri zaslišanju je Malči izjavila, da ji ugaja življenje v naravi in da nima nobenega posla in radi tega nikakega denarja, da bi lahko stanovala tako, kakor je to navada pri običajnih zemljanih. Stražnika pa Malčki nista verjela in sta jo odvedla s seboj. Medpotoma sta prijela tudi Marijo P., ki je bila ravno namenjena v naravno zavetišče. Tudi njo sta povabila na policijo.
Pri zaslišanju in pregledovanju starih aktov se je izkazalo, da ima Malči na vesti več, stvari, ki niso v skladu z zakoni. Znana je kot delomržnica in tajna prostitutka. V času, ko so njeni kavalirji v sladkih objemih pozabili na dnevne težave, jim je pretkanim izmikala iz žepov listnice, včasih tudi njihove ure in prstane. Imela je radi tega večkrat neprostovoljno stanovanje na sodniji in je radi enakega slučaja zapustila sodnijo šele 9. t. m. Od tega časa je hodila v šišenski hrib. K njej so hodili večinoma bolj priletni prijatelji in ji nosili hrano, da je mogla živeti.
Aretirana Marija je izjavila, da je šla v hrib samo na izprehod, kar ji pa policija ni verjela. Policijski agenti so prijeli nato še dve prijateljici narave, in sicer Katarino Š. in Nežo L., ki sta tudi posečali zavetišče v šišenskem gozdu. Kljub strogemu zasliševanju pa aretirane niso hotele izdati imena oseb, ki so jih posečale v njihovem brlogu. Seveda je sedaj konec lepega življenja v naravi, mogoče je pa tudi, da je bila ženskam storjena usluga, kajti zima trka na vrata in vse kaže, da bo nastopil hud mraz.
Vlomi v kamniški okolici se nadaljujejo
Kamnik, 22. novembra.
Naši orožniki kljub marljivemu vsestranskemu poizvedovanju niso mogli odkriti najmanjšega sledu za vlomilci, ki so v začetku preteklega tedna vlomili na treh krajih v kamniški okolici. Vlomilce so, kakor znano, povsod pregnali, da niso mogli odnesti ničesar s seboj. Glede na preprečeni vlom v trgovino g. Šavsa v Maistrovi ulici v Kamniku lahko po vsej pravici trdimo, da vlomilcev ne smemo iskati v Kamniku, ampak nekje med Duplico in Homcem. To potrjuje tudi dejstvo, da so vlomilce pol ure po vlomu opazili pred Duplico.
Ker zadnje dni v preteklem tednu ni bilo čuti o nobenem novem vlomu, se je že zdelo, da so neznani vlomilci po treh ponesrečenih vlomil opustili nadaljne poizkuse. Danes dopoldne pa se je zopet raznesla po mestu novica, da je bilo v noči od sobote na nedeljo vlomljeno v pisarno tovarne upognjenega pohištva Remec in Comp. na Duplici pri Kamniku.
Tovarna Remec & Comp. ima svo'o pisarno razsvetljeno vso noč, da bi nočni čuvaj lahko takoj opazil kake neljube goste, če hi hoteli
v ponočnem času obiskati pisarno. Toda predrzni vlomilci se niso ustrašili niti nočnega čuvaja niti električne luči. Vdrli so v pisarno pri stranskih vratih, kjer so z močnim nožem ali dletom izrezali podboje v ključavnici. Vlomilci so preobrnili celo pisarno in odnesli, kar jim je na hitro prišlo pod roke. Železne blagajne v kotu, ki jih je brez dvoma zelo mikala, se niso lotili, ker morda niso imeli potrebnega orodja, ali pa so se bali, da bi jih kdo ne presenetil pri njihovem nečednem poslu, ako bi se dalj časa mudili v močno raz-
Litija, 23. novembra.
Včeraj pod večer sta opazila slučajno mimoidoča ga. Kovačeva in g. Žlinder, da so šipe na oknu tik vhodnih vrat čuvajnice tukajšnje topilnice zdrobljene in da moli skozi odprtino človeška glava. Pri vstopu v vežo sta takoj opazila, da je to g. Kovač, ki je ležal pod »topnjačami sključen na desno stran, tako da je glava bila naslonjena na zaprto krilo okna, katerega obe šipi sta bili popolnoma zdrobljeni in vmesni okvir zlomjen. Okoli Kovača je bila mlaka kivi.
Ga. Kovačeva je takoj hitela k neki sosedi,' nakar so nesrečnika dvignili in ga nesli po stop-
Maribor, 23. novembra.
Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je stal danes 301efni bivši knjigovez Ivan Magerl, takozvani »kralj mariborskih vlomilcev«, o katerem smo obširno poročali že ob priliki njegove dramatične aretacije v gozdnem skrivališču na obronkih Pohorja za Betnjavo dne 28. julija t. 1. Ivan Magerl, ki je bil 7krat predkaznovan, od tega 5krat radi vlomov in tatvin, je letos poleti izvršil v Mariboru in okolici okrog 20 vlomov in vlomilnih poskusov ter pokradel raznega blaga, posebno jestvin, za več ko 10.000 dinarjev. Vse ukradene stvari je znosil v svoje skrivališče, kjer je prebil vse dneve in se na vlomilske pohode napotil le ponoči. Del ukradenega blaga je za smešno nizko ceno prodajal Hauryjevi družini, ki ga je potem oddajala dalje. Zato so bili poleg Magela na zatožni klopi tudi 311etni delavec Ivan Haury, njegov 671etni oče Anton in 691etna mati Neža. Sodišče je Magerla, katerega je ex offo branil
Trbovlje
Kako je postal dnevnik »Jugoslovan« med prebivalstvom naše doline priljubljen, najbolje priča dejstvo, da so poslali v nedeljo v Trbovlje rekordno število izvodov — blizu 400. Tako v kolportaži, kakor tudi trafikah je bil ves prodan. Pri tem pa je treba še pomisliti, da naročene ali kupljene izvode čitajo 3, 4 ali pa še več skupaj, ker si le redkokateri delavec v današnji težki krizi more list nabaviti sarn. Tako gre »Jugoslovan« torej iz rok v roke, kajti zaradi zanimive vsebine in poročanja v vseh važnih dogodkih v rudarskih revirjih in v drugih krajih ga vsakdo, prav posebno pa še delovno ljudstvo, prav rado čita.
Dobrodelna akademija Rdečega križa v Trbovljah. Krajevni odbor Rdečega križa v Tr-bovl ab priredi 5. januarja 1932 v Sokolskem domu dobrodelno akademijo, na kateri bo nastopila vojaška godba pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gospoda dr. Čerina iz Ljubljane. Vojaška godba bo izvajala tudi umetniške točke programa. Po akademiji ples in prosta
svetljeni pisarni. Odnesli so s seboj 2500 Din vreden pisalni stroj Remington starejše vrste, zimski jopič obratovodje in jopico uradnice. Pobrali so tudi več štampiljk, med njimi štampiljko Gradbene zadruge.
Tovarna in oba uslužbenca trpijo okrog 5000 Din škode. Vlomilci, o katerih po vsej pravici sodijo, da sta bila ona dva, ki sta izvršila vlom pri g. Šavsu v Kamniku, zaenkrat niso zapustili za seboj nobenega sledu, vendar upamo, da bodo kmalu prišli v roke pravici.
njicah v vežo. Pod desnim ušesom je imel veliko rano, okoli pa več globokih zarez. V ranah je bilo polno steklenih drobcev. Ko so moža našli, je še hropel in mu je žila še bila. Ko je pa prišel zdravnik dr. Ukmar, je bil nesrečnež že mrtev.
Pokojni Kovač je bil božjasten. Zato je prva domneva, da je bil napaden, ovrgla preiskava, ki je dognala, da se je moral pokojni ponoči napotiti na prosto, pa mu je na stopnjicah spodrsnilo in se je zaletel z glavo v okno in pri tem dobil smrtno poškodbo. Pokojni je bil sicer priden človek in priljubljen. Njegov pogreb bo jutri popoldne na Vačah.
odvetnik g. dr. Stanko Štor, obsodilo na 8 let težke ječe in stalno izgubo državljanskih pravic. Poleg tega bo Magerl kot splošno nevaren človek obdržan po prestani kazni še nadaljnih 5 let v priporu. Ivan IIaury bo za sodelovanje pri prodaji ukradenega blaga sedel 3 mesece, ravno toliko njegova mati, oče pa 2 meseca, a pogojno na 4 leta.
Obsojen ubijalec
Za Magerlom in Hauryjevim je prišel na senat 23-letni ključavničar Marko Borak iz Razvanja, obtožen, da je dne 1. oktobra t. 1. pri posestniku Dregariču v Razvanju v nekem prepiru zabodel s kuhinjskim nožem v hrbet posestniškega sina Srečka Puklja, ki je kmalu nato vsled izkrvavitve umrl. Borak se je danes zagovarjal s silobranom, katerega pa ni mogel dokazati. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe in na 5 let izgube častnih državljanskih pravic. Branil ga je odvetnik g. dr. Makso Šnuderl.
zabava. Opozarjamo na to dobrodelno akademijo že danes društva in posameznike. Čisti donos je namenjen v dobrodelne namene. Ke sedaj prosimo vsa trboveljska društva, da opustijo ta dan svoje prireditve.
Nedeljske nogometne tekme. Nedeljski dan Je potekel pri nas v znamenju nogometnih tekem. Kljub občutnemu mrazu se naši agilni nogometaši še enkrat merili svoje moči, preden opuste nogometni šport čez zimo. 2e dopoldne ob 10. uri sta nastopila na igrišču SK Trbovlje rezerva SK Amaterja in kombinirano moštvo SK Dobrne. Ta tekma je končala z rezultatom
2	: 7 za SK Amaterja, ki je kazal veliko premoč, v kateri se je izgubljal napad Dobrne. V prvem polčasu je SK Dobrna sicer dobro iz-držal 1 : 0) dočim je v drugem polčasu povsem popustil. — Pri popoldanskem tekmovanju sta se prva spoprijela oba nevarna tekmeca SK Amater in SK Hrastnik. Priznati se mora, da je SK Hrastnik prvovrsten klub, ki je trd oreh trboveljskim nogometašem. Zilavosti, borbenosti in gladkemu tempu svojega moštva se ima SK Amater zahvaliti, da je SK Hrast-
nik v drugem polčasu v razmerju 1 :0 podlegel. — Ob 15. uri sta nastopila SK Trbovlje in SK Retje. Znana je borbenost Retja, ki se je tokrat še prav posebno izkazala, kajti klub je vzdržal oster tempo do kraja igre. SK Retje goji namreč praktično igro nizkih, kratkih pasov z naglimi prodori kril. Pri moštvu SK Tr-tirane moči. — Rezultat zadnje tekme je izkazal 3 : 2 za SK Trbovlje. — V splošnem je rezul-bovlje se pojavljajo nove, sveže, dokaj talen-tat stvaren, sodnik v glavnem dober, občinstvo disciplinirano. Pri obeh tekmah se je pa opazilo, da je igrišče preozko, ker so morali večkrat po žogo v Trboveljščico.
Sjfjopl
TEKME ZA POSKODBENI FOND
V	nedeljo so se vršile na območju LNP tekme za poškodbeni fond. V Ljubljani je pihal mrzel veter tako, da je bilo na igrišču Primorja komaj 300 ljudi. Obe tekmi sta v začetku kazali, da se bodeta končali s presenečenjem. Drugorazredni prvak Slovan je Iliriji zabil prvi gol in Je šele v drugem polčasu prišla premoč Ilirije številčno do izraza. Svoboda je takoj v začetku presenetila obrambno formacijo Primorja in je vodila s 2 : 0. Kasneje je prišla večja rutina Primorja do izraza in je morala Svoboda kapitulirati. Tako sta vendar-le zmagala favorita.
Ilirija : Slovan 4 : 1 (1 : 1)
Ilirija je zaigrala dosti dobro in je bila ves čas v premoči. V polju je s svojimi kombinacijami dominirala, pred golom pa ji je manjkala odločnost. Slovan je presenetil Jakšiča, ki je stal izven gola ter poslal žogo preko njega v gol. Sedaj so belo-zeleni položili v igro malo več volje in so potisnili nasprotnika v njegovo polovico ter zabili štiri gole. Pri Slovanu je zlasti zadovoljil neumorni srednji krilec Volkar.
Primorje : Svoboda 4 : 2 (1 : 2)
Krilska vrsta Primorja v začetku ni bila na višku in je napad Svobode, ki je s hitrimi kombinacijami skoro brez truda preigraval nasprotnikove vrste, v kratkem presledku zabil dva neobranljiva gola. Navzlic temu, da je bil kmalu nato izključen Zemljak in je Primorje do konca izgralo s 10 igrači, ni mogla Svoboda povečati rezultata. Primorje je zenačilo in v popolnem mraku zabilo še dva gola. Sodnik g. Mahkovec bi moral tekmo preje odzvižgati.
DRŽAVNO PRVENSTVO
BSK je tudi v nedeljo dokumentiral svojo izvrstno formo in je na splitskih tieh premagal Hajduka s 2 : 0 (1 : 0) ter si je zagotovil državno prvenstvo, ki ga po znanju brez dvoma zasluži.
Concordia je morala v Sabcu deliti točki in je lahko zadovoljna, da se je vrnila neporažena domov. Rezultat 0 : 0.
Gradjanski je v jako slabi igri jedva zmogel Saška s 2 : 1 (1 : 1). Tekma je zelo trpela radi slabega sodnika.
Stanje tabele: BSK 7	7	0	0	21:2	14
Gradjanski 7	4	1	2	8:6	9
Hajduk 8	3	2	3	12:11	8
Concordia 7	3	1	3	13:10	7
Sašk 8	2	0	6	9:22	4
Mačva 7	0	2	5	5:17	2
Ostale tekme
Ljubljana: Grafika rez. : Slovan rez. 3 : 0, Hermeg rez. : Jadran rez. 1 : 1.
Tržič: Ilirija : Tržič 29 : 1 (hazena).
Zagreb: prvenstvo I. razreda: Sokol : Jugoslavija 1 : 1, Zeljezničar : Grafičar 3 : 0, Sparta : Slavija 3 : 0, Viktorija : Ferraria
3	: 0.
Osjck: Slavija : Gradjanski 5 : 1 (3 : 1).
Beograd: Jugoslavija : Vojvodina 2 : 2.
Subotica: 2AK : Sand 2 : I, Električna centrala : Bačka 4 : 1. Presenečenje!
Izredna skupščina JZSS
V nedeljo dopoldne se je vršila v beli dvorani »Uniona« izredna skupščina JZSS, na kateri so se odobrila nova pravila. Udeležba je bila ogromna, 56 klubov izv se države je bilo zastopanih na skupščini.
Skupščino je vodil savezni predsednik dr. Ivo Pirc. Nova pravila so bila sprejeta. Sklenjeno je bilo, da ima vsak klub le en glas. V veljavo bodo stopila pravila za podsavez, ki bodo skoro povsem samostojni ter bodo sami izvrševali verifikacije.
Sprejeti so bili novi predpisi o saveznih sodnikih in smuških učiteljih. Sedanji nastavniki so bili prevedeni v smuške učitelje.
V svrho sanacije financ JZSS, se bo pobiral davek 5 Din za vsakega člana zimskošportnih sekcij v savezu včlanjenih klubov.
Državno prvenstvo se bo vršilo 6. in 7. februarja.
Kongres SSS
V soboto se je vršil v Zagrebu II. kongres Sa-veza športnih savezov. Navzoči so bili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, med njimi armijski general Marič kot zastopnik Nj. Vel. kralja, ban savske banovine dr. Perovič ter delegati raznih ministrstev, Sokola itd.
Kongres je vodil predsednik SSS, pomočnik bana savske banovine dr. Hadži. V svojem govoru je govoril o nalogah saveza, ki mora uveljaviti priznanje športnega dela in gibanja pri javnih oblastih. Uredi naj se zakon za telesno vzgojo. Predložen je bil tozadevni načrt zakona, ki bo najpreje predložen savezom v proučitev. Med drugim je bil izdelan načrt zakona o športnih prostorih, po katerem bodo morale občine urediti športna igrišča.
Referat v odnošajih do vojske je pokazal dosedanje delo ki bo v bodočnosti še širše.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Hadžijem, podpredsedniki dr. Ivo Pirc, general Kneževič, Veljko Ugrinič: tajnika Hrvoje Macanovič in dr. Grivičič, blagajnik Jovanovič^
Jugoslovanski olimpijski odbor je bil razpuščen in kot zasebna sekcija priključen SSS.
Ministrstvo prosvete je dovolilo udeležbo srednješolcev na tekmovanjih.
Prva skupina prekmurskih sezonskih delavcev
se je vrnila
V Slavoniji so si prihranili 2000 do 2500 Din, v Franciji pa 5000
do 6000 Din
Murska Sobota, 22. novembra.
Kakor znano, gredo vsako leto posebno iz Prekmurja posebno sezonski delavci v razno kraje, da si prisužijlo vsaj bori kruh čez zimo. Na tisoče in tisoče da svoje najboljše moči tuji zemlji, a prištedijo si komaj toliko, da se preživijo. Raztreseni so ti delavci po Slavoniji, a mnogo jih je tudi po Franciji in Nemčiji. Znano je, da so lani samo prekmurski sezonski delavci, ki jih je bilo nad 10 tisoč, prislužili nad 25 milijonov dinarjev, a letos bo prislužek precej manjši, kljub temu, da je delavcev tudi letos mnogo.
Prvi transport, ki je pripeljal okrog 400 delavcev iz raznih krajev, kot iz Slavonije in tudi iz Francije, je počakala na postaji množica ljudi. Nekateri so čakali svojce, ki so se pripeljali, a drugi so prišli vprašat za svojce, kdaj pridejo in če so kaj poslali.
Delavci, ki so prišli iz Slavonije, so nam povedali, da so prinesli 2000 do 2500 Din. Bili so zadovoljni s tem prihrankom kljub temu, da je za šestmesečno garanje zelo pičel. Znatno boljše so zaslužili delavci v Franciji, odkoder so prinesli 5000 do 5500 Din prihranka.
Strašna smrt božjastnika
Ob napadu se je zaletel z glavo v šipo in si prerezal vrat
»Kralj mariborskih vlomilcev« — obsojen
30 let star knjigovez Ivan Magerl, ki je imel svoj brlog na Po horju, obsojen na 8 let težke ječe
Krvava kronika iz mariborske okolice
Dva dneva v znamenju vina in nožev
Maribor, 23. novembra.
V soboto in včeraj zvečer se je po naših mestnih in podeželskih gostilnah popivalo kakor za stavo. Letošnje vino je tako poceni, da si ga vkljub vsej krizi in pomanjkanju denarja privošči lahko marsikdo, ki si ga sicer ne bi mogel. Zato pa je bilo tudi toliko pijanosti, prepirov, pretepov in krvavih pokoljev, kakor že ne zlepa naenkrat.
V bližini Kamnice sta se spopadla 30-letni delavec Josip Marinšek in neki njegov znanec, ki je Marinška podrl na tla, pokieknil mu na prsa in ga nato osuval z nožem. Ves krvav in ranjen na roki in nogi se je Marinšek po napadu privlekel do prve hiše, odkoder so ljudje poklicali mariborske reševalce, ki so ga z avtom prepeljali v bolnišnico.
V Svečini je bila v soboto zvečer še večja krvava bitka med domačimi fanti. Zaradi starih računov in nekega dekleta so se sprli Ciril Kolnik, Karol Stampfer in štirje bratje Žnuderli. Po uvodnem prepiru in-pretepu so prišli na vrsto noži ih mladi Ciril Kotnik je
moral v nedeljo zjutraj težko ranjen v tukajšnjo bolnišnico.
Tretj poboj je bil v Bresternici, kjer so 23-letnega Frica Vabiča zabodli z nožem v glavo. Pri četrtem, nastalem v neki gostilni v Studencih, je dobil 20-letni, v Gubčevi ulici stanujoči železniški ključavničar Viljem Reiter vbodljaj v levo stran hrbta. Z enako rano, zadano z nožem v hrbet, je izšel iz boja tudi 34-letni delavec Hinko Herinek v Račah, dočim so 33-letnega kovača Alojzija Klampferja iz Bistrice pri Limbušu za spremembo obstrelili. V bolnišnico so ga pripeljali z dvema ranama, eno na glavi, drugo na vratu.
Ako se bo to tako nadaljevalo, potem bosta morali biti reševalna postaja in bolnišnica rezervirani samo za ranjence iz fantovskih pobojev in pokoljev. Treba bi zato bilo nastopiti najenergičneje proti temu divjaštvu, ki je škandalozno sramotno za sedanji čas. Morda bi pa bilo vendar umestno, da bi se tudi pri nas prepovedalo nošenje večjih žepnih nožev, kakor v Italiji in ponekod drugod? Proti tej sramoti so oblasti dolžne ukreniti najstrožje.
Gasilska župa kranjska v Kranju javlja tužno vest, da je danes preminul njen ustanovitelj in prvi dolgoletni načelnik tovariš
Janko Sajovic
imejitelj reda Jugoslor. krone IV. st., redor sv. Sare III., IV. in V. st. ter zlato kolajne za državljanske zasluge.
Predragega pokojnika, ki so ga dičile vse vrline pravega gasilca in ki je vse svoje življenje posvetil mnogo dela in truda gasilski ideji, bomo ohranili v najčastnejšem in trajnem spominu. Pogreb blagopokojnlka bode v sredo, dne 25. novembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti.
V	Kranju, dne 23. novembra 1931.
Načelstvo kranjske gasilske župo r Kranju.
SOKOLSKA ŽUPA KKANJ javlja svojim bratom in sestram, da je njen bivši starešina, brat
Janlco Safovic
dne 23. novembra 1931 preminul. Dragemu bratu, neumornemu in požrtvovalnemu sokolskemu delavcu večna slava in poslednji bratski Zdravo!
V	Kranju, dne 23. novembra 1931.
Uprava Sokolske župe KRANJ
Vsemu sokolskemu članstvu javljamo pretužno vest, da je naš dragi brat
Janko Safovic
Član društvene uprave, odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. st., sv. Save III., IV. in V. stopnje in z zlato kolajno za državljanske zasluge, danes ob 18. uri umrl.
Zapustil je naše vrste iskreno ljubljeni brat, ki je ustanovil društvo, bil dolgoletni in večkratni starešina, prednjak in načelnik ter si pridobil za Sokolstvo vobče odličnih zaslug.
Nepozabnemu bratu: Slava in pokoj! Pokojnega brata spremimo k večnemu počitku v gredo, dne 25. t. m. ob pol 16. url.
V	Kranju, dne 23. novembra 1931.
Sokolsko družbo KRANJ.
Vinska
Situacija na tržiščih z vinom je še veduo nerazčiščena. Veletrgovina je hudo rezervirana; z nakupi namerava pričeti šele, ko bodo vina godna za transport in potrošnjo. Za sedaj si trgovina po večini pomaga še s starimi zalogami, dasi je bilo direktnih kupčij že precej sklenjenih. Zanimanje za vinski pridelek vlada v vseh državah, vendar izgleda, da bi se zaključki mogli vršiti samo na nizki bazi cene.
One države, ki so bile po sedanji gospodar, slci krizi najmanj prizadete, ne kažejo posebnega zanimanja. V prvi vrsti velja to okol-nost za Francijo. Tudi Švica, ki običajno uvaža do 1 milijona hektolitrov vina, ne kaže letos posebne kupčijske živahnosti. Trgovci se predvsem pritožujejo nad pojemanjem konsu-ma, ki kaže padajočo tendenco baš v industrijskih centrih. Znatno manjše je zanimanje za asortimente, medtem ko se zanimanje za nižje vrste še priličao vzdržuje.
Poročila o letošnji proizvodnji v Franciji bodo gotova šele koncem t. m. Privatne cenitve ugotavljajo za nekaj milijonov hektolitrov večji donos, kakor 1. 1. Stare zaloge so se cenile meseca oktobra na ca 10 milijonov hi. Vina južnih in jugozapadnih francoskih vinorodnih krajev bodo letos izredno dobre kakovosti. Lanski pridelek je bil v teh krajih zelo slab. Zelo slaba vina pa je letos producirala centralna Francija. Vina bodo radi vremenskih neprilik kisla, nizke gradacije in slabega okusa. Ta vina bodo popravili z rezanjem z južnimi pridelki in uvozom iz Alžirja. Cene so v Franciji izredno nazadovale. Povprečno se plačujejo po 8—9 frankov za stopinjo in hektoliter. Najbolje kotirajo še alžirski pridelki.
Borzna poročila
dne 23. novembra 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 23. novembra. Amsterdam 226718 do 2274-02, Bruselj 78374 do 786-10, Curih 1098-45—1101-75, London 207-19—214-69, New-york 5639-14—5656-14, Pariz 221-28—221-94, Praga 167-51-168-01, Trst 288-52—294-52.
Zagreb, 23. novembra. Amsterdam 2267-18 do 2274-02, Bruselj 783-74-786-10, London 207-19—214-69, Milan 288-52—294-52, Newyork kabel 5661-14-5678-14, Newyork ček 5639-14 do 5656-14, Pariz 221-28—221-94, Praga 167-51 do 168-01, ZUrich 1098-15-1101-75.
Curih, 23. novembra. Beograd 9 05, Pariz 20-16, London 19‘05, Newyork 516-12, Bruselj 71-35, Milan 26*48, Madrid 43"75, Amsterdam 206-55, Berlin 122-10, Dunaj ne notlra, Stockholm 103, Oslo 103-50, Kopenhagen 103-50, Sofija 374, Praga 15-28, Varšava 57’28, Budimpešta 90-025.
Vrednostni papirji Ljubljana, 23. novembra. 7% Bler 59, 8% Bler 68, Stavbna 40. Ruše 125.
Zagreb, 23. novembra. 1% inv. pos. 63 do 66, vojna škoda ar. 275—278 (275—277), kasa 275—278, dec. 275 d., 4% agr. ob v. 30—32, 7% Bler ar. 56—58, kasa 56—57 (56), 8% Bler ar. in kasa 63—66, 7% pos. hipot. banke 61 d., 6% begi. obv. 43-50—44-50.
Beograd. 23. novembra. Amsterdam 2271-18 do 2274-02, Berlin 1348-50—1375-50, Bruselj 783-14—786-10, Curih 1098-45—1101-75, Londan 210-79-214-69, Milan 288-52-294-32, Pariz 221-14—221-54, Praga 167-51—168 01.
Dunaj, 23. novembra. Bankverein 1270, Du-nav-Sava-Adria 1375, Prioritete 96-25, Trbovlje 27-50.
Žitna tržišča Novi Sad, 23. novembra. Pšenica: gornjebač. 80 kg 1% 255. — Vse ostalo je neizpreme-njeno. — Promet: 47 vagonov. Tedenca: neiz-premenjena.
Budimpešta, 23. novembra. Tendenca: čvrsta. Promet: živahen. — Pšenica: dec. 12-03 do
12-25 (12-25-12-27), rnarc 12-85-13-15 (1315 do 13-17). — Rž: dec. 12-80—13 (12-80—12-85), marc 14-03—14-20 (14-05—14-10). — Koruza: maj 14-57-15-02 (14-98-15).
Ljubljansko lesno tržišče Tendencaa še vedno slaba, brez prometa.
timom JAKOB FLIGL dediči
Kleparstvo in vodovodna instalacija Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5 Telefon 33-53 — Rimska cesta 2
se priporoča c. občinstvu
za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike i. t. d.
Dalje izvršuje vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najku-lantnejša postrežba. Odgovarjajoči materijah	2203
Posteljne mreže
izdeluje najceneje samo Alojz Andlovič, Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo 8e popravila.	2389
Razprodala.
V	petek, 7. novembra 1931. ob devetih razprodaja lesenih zabojčkov in steklenio raznih velik, v Mariboru, Vrbanova ulica 33, v Banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji. Blago si lahko vsakdo prej ogleda.
'2404
pMBHEDBSBHBBHHHHI
Bukova drva B febavel|sLl premog |
I pri tt
,KURIVO'*
Hublja* a
Dunajska cesta 83 (na Balkana) Telefon št. 84 Bi
Stavbne
nasveta
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Nogavice, rokavice, voSna in bombai
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOO
Ljubljana, Židovska ulloa In Stari trg
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo r Kranju javlja tem potom, da ga je zapustil za vedno njegov dolgoletni in častni načelnik tovariš
Janko Sajovic
odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. st., redovi sv. Savo III., IV. in V. st. in z zlato kolajno za državljanske zasluge.
Blagopokojni tovariš si j© pridobil velike in neprecenljive zasluge za naše društvo. Pogreb bo v sredo, dne 25. novembra ob pol 4. uri pop. iz hiše žalosti. Vzornega in požrtvovalnega tovariša ohranimo v trajnem spominu.
V	Kranju, dne 23. novembra 1931.
Načelstvo prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju.
kupčija
Italija bo letos imela za 15—20% manjši pridelek od lanskega leta. Cene so izredno nizke. Posebno velja to za severne vinorodne kraje. Kupčija se še ni razvila. V Siciliji so cene že nekoliko ustaljene radi zgodnje trgatve v letošnjem letu. Plačuje se vino po Lit 3-50 do 4-— za stopinjo in hi, in to za vina, ki kažejo najmanj 13 stopinj alkohola. Za močnejša vina se pačujejo nekoliko višje cene. V Apuliji znaša cena 5 do 5 50 lire za stopinjo in hi.
—	Trenutno se Italija pogaja s Francijo za izvoz vina na podlagi kontingentiranja.
V Španiji so tržišča mirna. Cene se sučejo po 210 do 2-30 pezet za stopinjo in hi. S Francijo se je Španija 'pogodila za precejšen kontingent uvoza. Kontingent pa je omejen le na zelo kratek rok, zato je tudi malo verjetno, da bi se Španija mogla uveljaviti na francoskem trgu.
Na Madjarskem se je situacija nekoliko zboljšala'. Namizna vina se prodajajo po 10 pengov za stopinjo in hi. Asortimenti imajo boljše cene. Povpraševanja iz inozemstva so malenkostna. Tudi Švica, ki se je do sedaj vedno zaninma za madjarska vina, je letos Izostala. Država se resno ukvarja z načrtom, da nabavi 600.000 do 700.000 hi vina v svrho destilacije. Vendar izgleda, da radi težkega stanja državnih financ ne pride do tega.
V Avstriji so cene prilično učvrščene. Prometne živahnosti pa še ni. Trgovina se brani visokih cen in čaka na ugodnejšo konjunkturo. Srednje vrste se plačujejo po 40 do 50 šilingov, bolje vrste po 50 do 60, specijatna vina po 80 do 100 šilingov za hi.
Na Češkoslovaškem so se cene zboljšale za ca 30°/o. Bolje vrste se plačujejo po 200 Kč, nižje vrste po 140 do 150 Kč za hi.
MaUlafa
rn papir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov nove uprava Jugoslovana