ICIfl I ICT ”
Naročnina za	H| 8gHB£fl|v	SK	bA»B	''VKl	8fl	«H 19	MM
celoletno 180 din (za ino- H mb^IHF	^0	__^B8	HI	BB	BB	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210din),za 'Meta fSfl 08 09k	^VnflnlBv BffiBv	^B	BB	■■■■	■■	25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za l(. leta 45 din, ^ BB	w	W	W BB	tičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača In toži se v LjubjanL Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlci v Ljubljani št. 11.953.
Izhajavsa? p°inedclj,ek-
sredo in petek
Ljubljana, ponedeljek 18. julija 1938
posamezni 4iEA vena številki din ■
Nove davčne odmere
Že dolgo se naglasa v javnosti nujna potreba davčne reforme in tudi glede davčne prakse. Potreba te reforme je postala zlasti očitna sedaj, koso se zvedele nove davčne ocene. Namesto pričakovanega znižanja pridobnine, kar bi bilo edino v skladu z izjavo finančnega ministra o popuščanju konjunkture — če je ta sploh bila —, so se mnogim davčne ocene še povišale. In kar najbolj preseneča, so se povišale zlasti malim in srednjim trgovcem.
To dokazuje, da imajo nekateri še vedno napačen pojem o stanju male in srednje trgovine, ker drugače si res ne moremo misliti, da se morejo celo branjevke tako visoko ocenjevati. Saj je morda res prikupen pogled na lepo urejeno stojnico sadja. Ampak ta pogled ne sme zavajati k napačnim sklepom. Sadje ne ostane vedno tako lepo in če se hitro ne proda, začne gniti. Kje pa je takrat ves dobi* ček? In kdo jamči branjevkam, da bodo res dosegle ceno, s katero računajo? Danes ali jutri more kdo pripeljati iz Banata ali drugod vagon sadja, pa je šla vsa pričakovana cena po vodi. Namesto dobička nastane težka izguba. In takšnih in podobnih presenečenj more doživeti mali trgovec s sadjem in živili še polno, a nihče se ne zmeni, kako si bo iz stiske polagal. Brez ozira na vse to se
'i predpiše davek, ker je prejel toliko in toliko košar sadja.
V enako težkem položaju so sploh vsi manjši trgovci. Konkurenca je vedno bolj ostra, uradniške odjemalce so vzele uradni* ške nabavljalne zadruge, delavske Pa konsumi in tudi fabrični konsumi, promet pada, davki pa rastejo. Poleg tega je padla kupna moč prebivalstva, da se sploh ne Proda predmet, ki ni cenen. Mali rgovec mora zato znižati ceno na
inimum, delati z najmanjšim domkom in Pri mnogih predmetih, tako tudi monopolskih, delati sploh brez dobička, a od njega se zahtevajo vedno nove dajatve. Pri tem pa pade ravno na malega in srednjega trgovca vse breme kala, ki je dostikrat mnogo večji, kakor pa bi smelo biti. Položaj malega in srednjega trgovca postaja zato vedno težji in dostikrat že naravnost obupen.
Zlasti še, ker se mu prav nič ne pomaga. Nasprotno se s privilegiji, to je tudi z njegovim denarjem pospešuje nabavljalno zadružništvo, da je konkurenčni boj ma ega trgovca vedno bolj neenak m težaven. Celo proti krošnjarski nadlogi se nič ne stori in še vedno morejo krošnjarji po mestu skoraj nemoteno prodajati. Obljubljena nam je sicer nova uredba o kroš-njarstvu, toda od takrat bo minulo kmalu že dvakrat toliko tednov, ko bi morali novo uredbo že imeti, a o uredbi ni ne duha ne sluha.
tra°loŽaj maleSa in srednjega ito°VCa se je tako v vsakem po-u poslabšal, kljub temu pa se n ^ merJa ista ali celo večja Pridobnina ko lmi. Nikakor ne
krn,m° Priznati> da bi bil tega
j* le Beograd.
ne 6 ?reg^edujemo letošnje davč-°d'mere, potem moramo reči, k ..ne. najdemo nobenega pravega riterija, po katerem so se odmerile. Davčni odbori bodo zato lmeU silno mnogo dela, da po-
pravijo vsaj največje in najočit-nejše krivice. Imeli bodo dela čez glavo. Ali res ni mogoče, da bi davčna uprava to delo prihranila sebi in članom davčnega odbora?
Naš davčni sistem boleha kar naprej na isti napaki. Višina davkov ni toliko odvisna od zakonskih predpisov, kakor' pa pd davčne prakse v posameznih pokrajinah. Kjer davčna uprava bolj pritisne, tam je več davčnih dohodkov, kjer pa popusti, tam jih je manj. Pri tem seveda zlasti trpi Slovenija,
In še druga na-
paka se dogaja, da je vedno najbolj obremenjen tisti, ki se najmanj zna braniti, ker se tudi naša davčna uprava ravna po načelu najmanjšega odpora. Zato so mali in srednji trgovci najbolj obremenjeni.
Ta obremenjenost je sedaj dosegla že višino, ki- postaja nevarna za celoto, ker velik del malih in srednjih trgovcev teh bjemen ne bo zmogel. Vsak smisel in vsako upravičenost pa je izgubil davek, ki uničuje eksistenco davkoplačevalcev. Zato upamo, da se bodo te mnogo previsoke ocene v
davčnih odborih pravilno reducirale, da bo mogel tudi mali in srednji trgovec še nadalje dihati.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 16. julija objavlja: Pravilnik o pooblaščenih aktuarjih — Pravilnik o pobiranju cestne takse od železniškega prevoza blaga v vagonskih tovorih — Spremembo imena vasi Studenec-Ig v Ig — Razne razglase uradov ter razne druge objave.
Sodelovanje gospodarskih
stanov	in
Neutemeljeni	eiitki
organizacijam
Pod naslovom »Sodelovanje ali borba proti gospodarskim skupinam« je objavil zadnji »Privredni pregled« članek, v katerem med drugim pravi:
Na občnih zborih gospodarskih organizacij se opažata zlasti dve stvari: 1. Nikdar se na teh zborih ne govori lastnim stanovskim tovarišem, kako naj bi zboljšali svoje delo in svoje stanje. 2. Vsaka gospodarska skupina smatra, da je vseh njenih neuspehov kriva katera druga gospodarska skupina. Te medsebojne obtožbe stanov ter njih skupni očitki državi pa ne privedejo nikamor. Država mora danes bolj posegati v gospodarsko življenje. Nadalje očita člankar, da zahtevajo gospodarski stanovi od države vse mogoče stvari, da pa se vedno braniijo, kadar je beseda o davkih. Eno brez drugega pa je nemogoče. Zelo komodno je seveda, pravi nadalje člankar, valiti krivdo za neuspehe vedno na druge. Morda je včasih tudi kateri državni organ kriv, toda tudi lastne napake treba videti. Najprej (je treba spoznati sebe, potem šele očitati drugim.
Nato govori člankar o davkih ter pravi, da je državna davčna politika v -svojih temeljih vendarle prava. Pri tem se pa tudi ne sme pozabiti na davčno moralo, s katero bi se tudi morale bolj ba-viti gospodarske organizacije.
Posebno pa so napačne medsebojne obtožbe gospodarskih skupin, zlasti še, ker so te navadno tudi neutemeljene in napačne. Tako se trgovci in obrtniki pritožujejo nad delovanjem industrijskih kartelov, delovanja lastnih kartelov pa ne vidijo. A baš ti karteli trgovcev in obrtnikov se sklepajo samo na račun potrošnikov. V resnici pa je ves boj proti kartelom utemeljen le v toliko, da mora biti državno nadzorstvo nad karteli ostro.
Zato svetuje člankar gospodar-f.,1 ni or,&an i c ij a m, da se na svoji zborovanjih bolij bavijo z lastnimi zadevami, kakor pa da stalno gledajo čez -plot k drugim gospodarskim skupinam. Vsaka gospodarska skupina da bi imela dovolj dela, da napravi red v lastnih vrstah, potem pa naj bi delale na to, da bi res prišlo1 do sodelovanja gospodarskih skupin. Harmonija v. gospodarstvu je potrebna, zaključuje člankar svoja izvajanja.
«
Ne rečemo, da ne bi bile nekatere trditve člankarja tudi resnič-
ne, toda v celoti je ves njegov članek zgrešen. Samo tu in tam se dotika resnice, v celoti pa je nikjer ne objame.
Takoj pri osnovni trditvi njegovih izvajanj se vidi to. Ce se sestanejo pripadniki cele gospodarske skupine enkrat na leto na javnem občnem zboru, potem morajo naravno govoriti o javnih vprašanjih, zlasti tistih, ki se tičejo- njihovih interesov. Žalostni bi bili občni zbori gospodarskih skupin, če ne bi povedali svoje mnenje o državni gospodarski politiki In njenih posledicah za rujih stan. Sicer pa država tudi pričakuje od njih, da o tem govore in zato ministri, ki se udeleže teh zborov, redno- na predloge gospodarskih skupin tudi odgovarjajo in posvečajo tudi sami svoje govore le javnim vprašanjem. Kajti namen teh občnih zborov ije tudi ta, da na njih vsaka gospodarska skupina razloži svoje stališče, naloga vlade pa je, da na podlagi vseh teh stališč vodi gospodarsko politiko, ki bi čimbolj ustrezala vsem skupinam.
Da, v resnici je naloga države, da harmonizira interese vseh stanov, toda naloga stanov pa je, da opomnijo državo, kadar te svoje funkcije ne opravlja. In ne opravlja ije, kadar daje privilegije enemu stanu na škodo drugega. Kajti to ni več harmonija, ker ta se neha, kadar ima kdo od nje škodo. Menda je le malo preveč zahtevano, da bi se kdo sprijaznil s harmonijo, ki ogroža njegovo eksistenco. Zato se tudi trgovci nikdar ne morejo sprijazniti s privilegiji, ki jih uživajo njim v škodo konsumi in pa tuja kapitalistična velepodjetja. In če trgovci o tem ne bi spregovorili na občnem zboru svoje glavne organizacije, potem bi bil tudi ves njihov občni zbor brez smisla. Kajti niso občni zbori le zato, da bi se na njih volile le nove uprave!
Ge dobi tuje velepodjetje pravico do carine prostega uvoza strojev, domače podjetje pa mora v istem času plačevati še višje carine, potem je naravno, da bodo domači gospodarski ljudje proti temu nastopili. Kajti naloga države (je, da v smislu fundamentalnega državnega zakona o enakopravnosti državljanov ustvari vsem enake konkurenčne pogoje, ne pa da favorizira ene na škodo drugih.
In če nastopajo trgovci proti temu, da se ne obdačujejo industrijske prodajalne tako kakor
prodajalne samostojnih trgovin, potem to ni noben nastop proti industriji, kaijti tudi domača industrija zaradi tega trpi.
Tudi trgovci, obrtniki in sploh vse -gospodarske skupine vedo, da je nemogoče zahtevati od države vedno novih investicij, istočasno pa zahtevati znižanje davkov. Toda takšnih nemožnosti sploh nihče ne zahteva. Gospodarski stanovi zahtevajo samo to, da se davčno breme prilagodi gospodarski situaciji in da se z investicijami poveča gospodarska sila države. Ce pa se že delajo investicije, potem se naj delajo najprej najbolj potrebne in takšne, ki se morejo tudi rentirati. Če pa vidijo n. pr. slovenski trgovci, da
se zida draga železnica, ki se ne bo mogla rentirati, na drugi strani pa se ne gradi železnica, ki bi se prav gotovo- dobro izplačevala, potem ni zahteva po zidanju rentabilne železnice prazno kričanje po novih investicijah, temveč le preudaren zaključek pravega smisla za dobro gospodarstvo. Prav nič ni treba gospodarskim stanovom z visokega deliti lekcije, kaj naj zahtevajo, temveč mnogo bolj potrebno je, da bi se njih zahteve že enkrat tudi v resnici upoštevale. Marsikaj bi bilo potem bolje!
Res pa je, da je medsebojno sodelovanje gospodarskih skupin še premalo živahno. Toda napačna je trditev, da tega sodelovanja sploh ne bi bilo. Nasprotno je tega sodelovanja mnogo in marsikatera skupna akcija vseh gospodarskih stanov ije to tudi že dokazala. Da pa ni tega sodelovanja več, pa je vzrok tudi v tem, ker gospodarski stanovi nimajo skupnega foruma, na katerem bi razpravljali o vseh teh skupnih zadevah. Dajte jim gospodarski svet, pa bo -takoj to sodelovanje bolj aktivno in ustvaril se bo cel program za še intenzivnejše in živahnejše sodelovanje.
Vse pa kaže, da resnično medsebojno sodelovanje gospodarskih skupin nekaterim sploh ni zaželeno in morda je v tem vzrok, da ne pridemo do -gospodarskega sveta kljub ustavi in kljub zakonu o gospodarskem svetu.
Harmonija v gospodarstvu je v resnici potrebna. Danes pa mnogi to harmonijo kršijo in zato treba proti tem nastopiti. Zato pa so tudi občni zbori naših gospodarskih organizacij, ko so nastopili proti tem kršiteljem, storili prav in zato ne zaslužijo očitkov, temveč pohvalo!!
Red na	cest
zaradi tujskega prometa
Avtomobilski klub je izdal na javnost prepotrebno opozorilo, ker so se v zadnjem času nenavadno pomnožile nesreče, ki so večinoma nastale samo zaradi nediscipliniranosti uporabnikov javnih cest.
In kdor z odprtimi očmi gleda, kako brezskrbno in brez vsake cestne discipline uporabljajo naši ljudje ceste, ta se mora čuditi, da ni še mnogo več nesreč. Pri tem ni treba iti kam daleč ven na kmete, temveč tudi sredi Ljubljane se opaža takšna cestna nedisciplina, da mora človek kar zastrmeti. Ljudje hodijo čez ceste, kadar se jim zljubi in ne da bi pogledali na levo ali desno. Vsak avtomobilist mora biti vedno pripravljen, da mu stopi pred voz kak pešec ali pa- kolesar.
Ce pa je celo v Ljubljani takšna nediscipliniranost na cestah, koliko večja je še na deželi. Nič redkega ni, da kmečki voz počasi in udobno vozi po levi strani in da vrh vsega voznik še spi na vozu. Poglavje za -sebe so pa kolesarji. Treba imeti res železne živce, da voznik avtomobila ostane miren, kadar mu kolesar tik pred nosom križa cesto. Da kolesarji tudi ne znajo voziti- drug za drugim, temveč najraje vozijo vštric, da se morejo pogovarjati, je tudi znano.
Naše ceste so že itak tako slabe, da mora biti voznik avtomobila silno previden. 2e to je mnogo, če se tuji avtomobilist sploh upa na naše ceste. Če pa vidi še to anarhijo, ki vlada na naših cestah, po-
tem pač ne bi bilo čudno, čel raje obrne in se odpelje v deželo, kjer imajo ne samo dobre ceste, temveč tudi red na cestah.
Zato treba tudi zaradi tujskega prometa napraviti na cestah red, in sicer tudi z železno roko, če drugače ni mogoče. Govorilo se je tudi že, da dobimo- policijske motorizirane patrulje, ki bodo skrbele za red na cestah. Čas bi bil, da bi te tudi že začele delovati.
Naj se razglasi, da se bo s tem in tem dnem začela izvajati stroga kontrola nad cestnim prometom in da bo vsakdo ostro kaznovan, kdor bi se prekršil proti cestnemu redu. In ta napoved naj se potem tudi rigorozno izvršuje, pa bo v kratkem red na cestah in potrebnih bo le nekaj eksemplaričnih kazni in ljudje bodo spoznali, da cesta služi edino prometu in da mora vsak uporabljati cesto tako, da prometa ne ovira.
Bonnet — avtor angleško-francoskega gospodarskega načrta
Nemški listi obširno -razpravljajo o franc.-angleškem gospodarskem prodiranju na Balkan. »Der Angriff« piše, da si je to prodiranje zamislil franc. zun. minister1 Bonnet. List je mnenja, da se bo to prodiranje ponesrečilo, ker da balkanske države ne potrebujejo finančne pomoči, temveč dober odjem svojega blaga. Tega pa da more nuditi edino Nemčija.
125 milijonov din za nove
ceste
»Jugoslovenski Kurir« je poročal, da je dobilo ministrstvo za javna dela na račun dohodkov cestnega fonda, ki so se začeli dne 1. julija pobirati, predujem 125 milijonov dinarjev. Ta denar se bo uporabil predvsem za najbolj nujna cestna dela. Ker pri cestah, ko se bodo gradile iz štirimilijard-nega posojila, Slovenija ni zadostno-upoštevan a, bi dobila Slovenija od teh 125 milijonov 40 milijonov. »Jugoslovenski Kurir« piše nadalje, da je hotelo ministrstvo tudi že razpisati dela za teh 40 milijonov, a da v Ljubljani še niso izdelali načrtov za ta dela.
Zdi se nam, da gre tu za nelep poskus opravičila, če iz obljubljenih 40 milijonov za Slovenijo nič ne bi bilo. V Ljubljani so izdelani načrti že za celo vrsto del, naravno pa niso izdelani za dela, ki jih nihče ni naročil. Kar na slepo se vendar načrti tudi ne morejo delati.
Ce se hoče teh 40 milijonov dati za ceste v Sloveniji, potem se naj dajo, ni pa treba že naprej iskati izgovorov, da jih ne bi bilo treba dati, ali pa celo pisati, kakor da je samo nemarnost Slovencev kriva, če se naše ceste ne zboljšajo. Ne, krivda je prav gotovo čisto drugje!
Sporazum zavarovalnega uradništva z zavarovalnico »Dunav« sklenjen
Zavarovalni uradniki so dosegli svoj prvi pomembni uspeh. Zavarovalnica »Dunav« je podpisala z njimi kolektivno pogodbo. Po tej pogodbi so določene uradne ure poleti na 6, pozimi pa na 6 in pol ure. Določena je bila lestvica za avtomatično napredovanje, ki bo do 10. leta vsaka 3 leta, nato pa vsakih pet let. Po I. službenem letu bodo prejemali uradniki z akademsko naobrazbo najmanj 1500, z maturo 1200 in brez mature po 1000 din na mesec. Za ženo pa po 200 din mesečno. Vsem uradnikom se priznava pravica do 18. plače. Kolektivna pogodba velja do konca leta 1942. in do ta-1 krat ne sme zavarovalnica od-1 pustiti nobenega uradnika.
Upamo, da bodo sedaj tudi dru-^e zavarovalnice sklenile sporazum. Pričakujemo to tembolj, ker gre večinoma za tuje, ki so svojim nameščencem v drugih državah že priznale boljše pogoje, kakor pa jih zahtevajo sedaj naši uradniki. Upamo, da bo tudi oblast primerno nastopila v korist zavarovalnega uradništva.
Domače velepodjetje za ceste se ustanavlja
V Beogradu se vodijo pogajanja za ustanovitev velike delniške družbe za gradnjo cest, železnic in javnih poslopij. Družba bi bila popolnoma domača, glavni inicia-torji nove družbe pa so stavbeni inženirji. V uradnih krogih je bila namera ustanovitve takšne družbe pozdravljena zelo dobro, ker je znano, da naša domača stavbena podjetja zaradi pomanjkanja kapitala ne morejo prevzeti večjih del. Nova družba pa bi mogla prevzeti tudi največja dela,
Ali ne bi bilo mogoče, da bi takšno družbo dobili tudi v Sloveniji? Na programu je še mnogo cestnih in tudi drugih del. Ali ne bi bilo dosegljivo, da bi se naša stavbena podjetja združila, da bi naši domači ljudje vsa ta dela izvršili?
Sklepi strokovnega odbora za sadje
V Beogradu je bila v Zavodu za ■pospeševanje zunanje trgovine v četrtek seja strokovnega odbora za sadje, ki ima pri izvajanju nove uredbe o kontroli sadja za izvoz zelo veliko besedo. Na seji se je
sklenilo, da se v svrlio čim hitrejšega izvajanja uredbe stori naslednje: 1. Vsem zbornicam se bodo čim prej dostavila navodila za izdajanje potrdil izvoznikom sadja. 2. Banske uprave se bodo pozvale, da čim prej predlože trgovinske-
mu ministrstvu sezname nakladalnih postaj, na katerih naj se pregleduje sadje, ki je namenjeno za izvoz. Nadalje naj tudi predlože sezname kontrolorjev. 3. Čim prej se morajo izdati formularji za potrdila o kakovosti sadja, kakor jih
zahteva nova uredba. Ti formularji se morajo takoj dostaviti kontrolnim organom. 4. Trgovinskemu ministru se mora v najkrajšem času predložiti načrt pravilnika o poslovanju kontrolnih organov in revizorjev.
Ne uvažati, kar moremo
sami izd
Naiboli	nevaren	uvoz	—
Pod tem naslovom piše Zvonimir Martinkovič v zadnji »Metanji« na uvodnem mestu naslednje:
Prejšnja leta so se v tujini naročale za račun države velike nabave železnega materiala in kovin, in sicer brez vsakega načrta in brez ozira na to, če se izdelujejo dotični predmeti pri nas doma ali ne. Dostikrat se je pripetilo, da se je na račun reparacij in kompenzacij jemalo iz tujine ravno to, kar se je moglo kupiti v državi. Na ta način je bila domača kovinska industrija tako zadeta, da se leta dolgo ni mogla popraviti. Šele v zadnjih dveh do treh letih so se razmere nekoliko zboljšale in takoj se je stanje domače kovinske industrije zboljšalo, kar ni ostalo brez učinka na vse narodno gospodarstvo.
V zadnjem času pa se zopet opaža, da se ponavljajo napake preteklosti. Ni dolgo tega, kar sta bila naročena v Nemčiji dva velika železna mostova, od katerih bo eden postavljen na Tisi, drugi pa na Savi. Brez vsake potrebe! Poleg velikih železarn v Zenici in Jesenicah imamo še celo vrsto tvornic za mostne konstrukcije.
Sedaj pa dnevni tisk zopet z zadovoljstvom registrira, da je v tujini veliko zanimanje za potrebe naših državnih železnic, ki nameravajo nabaviti 470 vagonov. Poleg Poljakov, Čehoslovakov, Mad-
žarov, Nemcev in Italijanov se za to nabavo zelo zanimajo tudi Angleži in Francozi, ki celo med seboj konkurirajo, kdo bo dal bolj ugodne plačilne pogoje. Francozi zahtevajo plačilo v 7, Angleži pa šele v 10 letih.
Če ne bi imeli v državi tvornic vagonov, ki morejo kvalitativno in kvantitativno zadostiti našim potrebam, ne bi mogli imeti nič proti temu, da se nabavijo vagoni v tujini. Dokler pa tvornice vagonov v Slavonskem Brodu, Kruševcu in Smederevski Palanki čakajo na državna naročila, se pač ne bi smel v tujini naročiti niti en vagon, kajti ne le v interesu narodnega gospodarstva, temveč tudi i.	, je, da se tem
tvornicam zagotovi kontinuiteta dela. Sicer pa zavisi od zaposlenosti kovinske industrije tudi v znatni meri prosperiteta Zenice in Jesenic.
Kar velja za vagone in državne železnice, to velja tudi za vse državne nabavo. Brezpogojno se mora spoštovati načelo, da se ne sme oddati v tujino niti en posel, ki se more dovršiti doma. Kajti z uvozom takšnih predmetov iz tujine ne uvažamo samo dotičnih gotovih izdelkov, temveč tudi delavske mezde, ki so se plačale za izdelavo teh izdelkov.
Takšen uvoz pa je najbolj škodljiv, ker brez vfeake potrebe izgub-
lja z njim naše narodno gospodarstvo vsote, ki bi jih mogli zaslužiti naši delavci in ki bi ostale v državi, ter koristile vsem. Druge države so že davno spoznale nevarnosti, ki izvirajo iz takšnega uvoza ter ga zato ovirajo na vse mogoče načine, zlasti pa uvoz finalnih izdelkov z velikim odstotkom delavskih mezd.
Mi izvažamo v prvi vrsti predmete z minimalnim odstotkom delavskih mezd. Glavna vrednost našega izvoza je v samem blagu, dnevnice pa tvorijo le neznaten del. Poleg tega se naši izvozni predmeti nmogo laže prodajo in se bolj iščejo, kakor pa predmeti, ki jih uvažamo, kar pomeni, da nam nikakor ni treta sprejeti vsake zamenjave dobrin, ki se nam ponuja. Najmanj pa seveda zamenjavo predmetov, ki jih moremo sami izdelati. Nasprotno bi mogli s pametnim selekcioniranjem uvoza (kar delajo vse druge države) zaposliti vse polno naših delavcev ter prihraniti desetine milijonov dnevnic za naše delavce.
■ Če že ni nikake omejitve za zasebne nakupe v tujini, potem je dolžnost državnih ustanov, ki nabavljajo stvari v tujini, da se strogo ravnajo po določilih obrtnega zakona in zakona o državnem računovodstvu in da ne naročajo v tujini ničesar, kar moremo sami izdelati doma.
Uredba	o	no
Ministrski svet je na podlagi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisal naslednjo uredbo o normalizaciji.
§ 1. — V svrho normalizacije se ustanovi pri ministrstvu za trg. in industrijo »Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo« kot avtonomna ustanova.
§ 2. — V delokrog »Jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo« spada:
1. delo za normalizacijo splošnih, tehničnih in trgovinskih predpisov za javna dela in nabave ter proučevanje predlogov, ki bi bili v tem namenu predloženi od zainteresiranih,
2. delo za normaliziranje proizvodov gospodarske delavnosti ter proučevanje v ta namen predloženih predlogov,
3. koncentriranje ter koordiniranje dosedanje delavnosti na polju normalizacije ter
4. vse drugo delo v zvezi z normalizacijo, ki mu ga bodo naložila pravila.
§ 3. — Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo tvorijo: zastopniki ministrstev za trgovino, kmetijstvo, javna dela, promet, pošte, vojno in mornarico, gozdove in rudnike, socialno politiko in ljudsko zdravje in finance, ter zastopniki znanstvenih, strokovnih in zainteresiranih gospodarskih ustanov, ki bodo predvidene v pravilih odbora.
Organi odbora so: plenum, izvršilni odbor in predsedništvo, njih sestava ter delokrog pa bosta predpisana po pravilih odbora. Denarno poslovanje odbora pod leži kontroli nadzornega odbora treh članov, ki jih imenuje trgovinsko ministrstvo iz vrst članov odbora. Izvolitev predsednika potrjuje minister za trgovino in industrijo, tajnika pa postavlja na
predlog izvršilnega odbora po izvršenem natečaju.
§ 4. — Neposredno nadzorstvo nad delom odbora izvaja minister za trgovino in industrijo po svojem stalnem delegatu. Stalni delegat trgovinskega ministrstva je oseba, ki jo določi trg. minister.
Dolžnost stalnega delegata min. za trgovino je, da kontrolira delo odbora, da ne bo v nasprotju z zakonom in pravili odbora. V ta namen mora prisostvovati vsem sejam izvršilnega odbora in plenuma. Stalni delegat ima pravico v stvareh svoje dolžnosti zahtevati vsa pojasnila od izvršilnega odbora, ki mu jih tudi mora dati.
Če je stalni delegat mnenja, da je neki sklep izvršnega odbora ali plenuma nasproten zakonu, ima pravico izvršitev sklepa ustaviti, o čemer pa mora takoj obvestiti trgovinskega ministra, ki mora predlog delegata v 8 dneh potrditi ali pa zavrniti, če minister njegovo odločbo potrdi, se vrne predlog odboru v ponovno postopanje. Če minister ne izda tega sklepa v navedenem roku, postane sklep izvršen.
§ 5. — Izdatki za potrebe odbora se krijejo iz dotacij, ki se v ta namen vnesejo v proračun trgovinskega ministrstva, ter od drugih izdatkov odbora. Vse sklepe o izdatkih treba predložiti glavni kontroli v odobritev.
§ 6. — Trg. minister bo izdal v sporazumu z ministri iz § 3. uredbe pravila Jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo, ki so sestavni del te uredbe.
Pravila se smejo menjati samo s soglasjem najmanj dveh tretjin plenuma, izprememba pa na na čin, ki je predpisan s prednjim odstavkom.
§ 7. — Norme, ki jih odbor usvoji ter za katere dobi pritrdilo
pristojnih ministrstev, se objavijo v »Službenih novinah« ter postanejo s tem uradne norme in obvezne za vse javne nabave, ki se izvršujejo po določilih zakona o državnem računovodstvu.
§ 8. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«, (t. j. z dnem 12. julija).
Konec Privredne zadruge
Afera Privredne zadruge, ki je pred par meseci v janosti dvignila toliko prahu, se zdaj končuje z likvidacijo te registrirane blagajne, ki je, kakor že več njenih prednic, oškodovala toliko ljudi za velike zneske. Banska uprava je proučila poročila mariborske policije in okrožnega sodišča o poslovanju te zadruge in o poteku njenega občnega zbora in upoštevala predloge, naj se zadruga likvidira Banska uprava je sedaij imenovala okrajnega podnačelnika Borisa Modrijana za likvidatorja Privredne zadruge. Likvidacija se ima hitro izvesti, predvsem pa je gledati na to, da brezvestni ele menti, ki jih gotovo še ne manjka pri nas, ne bi tudi tokrat izrabili prilike in se lotili članov, da jih po ovinkih pridobe za druge registrirane blagajne, ki najj bi nadalje vale delovanje tega in prejšnjih sličnih podjetij.
Na dan prihajajo vedno nove afere, iz katerih je razvidno, kako je poslovala Privredna zadruga Oglašaijo se tudi dobavitelji, ki jim računi niso bili poravnani, čeprav je v bilanci razvidno, da je zadruga zadostila vsem obveznostim Več dobaviteljev je od oblastva za. htevalo, naj se jim vrne dobavljeno blago, kakor pisarniška oprema pisalni stroji itd., ker so računi še vedno odprti. Likvidator bo moral zadovoljiti tudi dobavitelje
oliličite vesti
Angleški list »Times«, ki velja zadnjem času kot list, ki je v zelo dobrih odnošajih z ministrskim predsednikom Chamberlainom, je objavil uvodnik o položaju na Češkoslovaškem. List pravi, da se je položaj zboljšal, ker je praška vlada storila vse, da bi zadovoljila Nemce. Pripravljena je sklicati deželne zbore, ki bi imeli zakonodajno pravico za vsa vprašanja, ki se tičejo šolstva, soc. politike in prometa. Poleg tega je pripravljena dati nemščini večje pravice. List zato svetuje Henleinu, naj bo zmeren in naj se odloči za kompromis. Na koncu pravi list, da tudi v Berlinu uvidevajo, da ima praška vlada na vsak način pravico, da kontrolira zunanjo politiko, vodi narodno obrambo in bedi nad državnimi financami. Ohranitev češkoslovaške-ruske pogodbe je samo stvar praške vlade.
Priprave za prihod angleške kraljevske dvojice v Pariz so končane. Kraljevska dvojica krene v torek na admiralski jahti iz Dovrea v Callais. Jahto bo spremljalo angleško in francosko vojno brodovje ter angleška in francoska vojna letala.
Pred prihodom angleške kraljevske dvojice sta izmenjala ministrska predsednika Chamberlain in Daladier pismi, v katerih sta se dotaknila vseh važnejših zunanjepolitičnih vprašanj. Pismi smatra-o kot uvod k posvetovanjem, ki se bodo začela po prihodu kr. dvojice in zunanjega ministra lorda Halifaxa.
Francoska vlada je zasedla otočje Paracelsus v popolnem soglasju z angleško vlado, ki ne dopušča, da bi bila zaradi japonske blokade _užne kitajske obale ogrožena zveza Hongkonga z drugimi pristanišči. Francoska vlada je zasedla to otočje samo zato, da zagotovi nemoteno funkcioniranje svetilnikov in morskih znakov na tem otočju.
Angleška vlada je naročila v novi tvornici za letala lorda Nuffielda 1000 letal, ki bodo imela po 1000 konjskih sil in bodo mogla, napraviti na uro 550 km. Ti bombarderji bodo najhitrejši bombarderji na svetu.
Madžarski ministrski predsednik Imredy ter zunanji minister Ka-nya sta odpotovala v Rim, kjer bosta Imela važne razgovore z
Mussolinijem. Madžarska bo skušala poglobiti gospodarske stike z Italijo, ki so sedaj po priključitvi Avstrije zelo trpeli. Nadalje bosta skušala tudi utrditi politično zvezo med Italijo in Madžarsko. Nekateri politiki so tudi mnenja, da bi mogla Madžarska uspešno posredovati med Anglijo in Italijo.
Na zadnji plenarni seji emigrantske konference v Evianu je bila sprejeta soglasno resolucija, ki med drugim ugotavlja, da ogroža neprostovoljna emigracija velikega števila ljudi zaradi svetovno nazorskih in verskih razlogov zlasti sedaj v času brezposelnosti svetovno gospodarstvo. Stroške za naselitev beguncev ne morejo naselitvene države nositi same. Konferenca pričakuje, da bodo države, iz katerih se morajo ljudje proti svoji volji seliti, dovolile tem, da vzamejo s seboj svoje premoženje. Konferenca je nadalje sprejela več predlogov, kako bi se mogel olajšati položaj emigrantov. S posebnim zadoščenjem ugotavlja konferenca, da je več držav pripravljenih dovoliti emigrantom naselitev. Tako bo Anglija omogočila emigrantom naselitev v koloniji Ke-
niji.	..	.	.
Poljski zunanji minister Beck
je izjavil, da je imel njegov obisk v Rigi samo ta namen, da se po-globe prijateljski odnošaji med Poljsko in Latiško, da pa nikakor ni skušal ustanoviti kakšnega bloka baltiških držav.
Divizija ruske vojske je zasedla mesto Sangfeng v Mandžuriji. Po zavzetju mesta so Rusi začeli utrjevati okoliške hribe, ki imajo stra-tegično zelo velik pomen. Japonska vlada je zaradi zavzetja mesta in kršitve mandžurske meje zelo ostro protestirala v Moskvi.
Ruske oblasti v Moskvi odklanjajo japonsko zahtevo, da bi se ruska divizija, ki je odšla v Mandžurijo, umaknila, ker da je to ozemlje sovjetsko. Japonci smatrajo to za veliko izzivanje, za katero pa da so si sovjeti izbrali zelo slab čas, ker se japonska ofenziva uspešno nadaljuje.
Za vrhovnega poveljnika vseh sovjetskih čet v Sibiriji je imenovan maršal Blucher. Nad srednjo in vzhodno Sibirijo je proglašeno vojno stanje. V Sibirijo prihajajo vedno nove čete, ki se izkrcujejo ponoči.
Kitajska narodna skupščina je
sklenila, da bo mobilizirala vse sile kitajskega naroda v boju proti napadalcu in da se bo borila Kitajska do zadnje kaplje krvi.
Denarstvo
Beograjska borza
Pretekli teden je bil na beograjski efektni borzi kljub počitnicam zelo živahen. Tečaji državnih papirjev so začeli zopet rasti, kar je brez dvorna posledica novega notranjega 4 milijardnega posojila ter nove uredbe o nalaganju rezerv denarnih zavodov ter socialnih ustanov v državne vrednostne papirje. Na borzi je torej nastala preorientacija glede notranjega posojila, ker je preje povzročilo padec tečajev državnih papirjev baš notranje posojilo.
Kakor na beograjski borzi tako so napredovali tudi na zagrebški borzi tečaji državnih papirjev. Napredek pa ni velik in tudi ni enakomeren. Tako so zlasti napredovali 6odstotni dalmatinski, kar je menda posledica izjave finančnega ministra, da se je za novo posojilo določil tip 6odstotnih papirjev, ker bodo državni papirji narasli večinoma do nominalne višine in se obrestovali po 6%. Kako so se gibali tečaji državnih papirjev kaže naslednja tabela:
8.	15.
julija
7% investicijsko	97	98
4% agrarne obveznice	61.5	62'5
6% begluške	92.5	93
6% dalmatinske agr.	9.20	93.25
8% Blair	97	97.50
7% Blair	92.5	92.5
7% Seligman	99.5	99
7% stabilizac. pos.	98.5	99
vojna škoda	476	482
Na devizni borzi je najvažnejši dogodek preteklega tedna kolebanje tečaja nemške klirinške marke. Tečaj nemške marke je bil dolgo stabilen ter je znašal 14‘50 dinarja. Sredi junija pa se je pojavilo pomanjkanje blaga in tečaj klirinške marke se je začel dvigati ter dosegel že 15’50 din. Kon-cem junija pa se je pojavilo na Irgu mnogo privatnega blaga in tečaj klirinške marke je začel slabeti ter je padel tečaj na 14‘75 in nato celo na 14'45 din. To so uvozniki izrabili in začeli zelo nakupovati marke. Posledica tega je bila, da je začel tečaj klirinške marke zopet rasti ter je klirinška marka zaključila pretekli teden s 14'65, v soboto pa izvenborzno ce lo na 14'70 din. Drugih važnejših sprememb na deviznem trgu ni bilo.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. julija navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih dinarjev):
Kovinska podloga se je skupno povečala za 1'75 na 1835‘46.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 15'2 na 430'99.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 2'08 na 424'9.
Posojila so se skupno povečala za 1418 na 1547’9.
Razna aktiva so narasla za 3'56 na 2142'4.
Vrednost nepremičnin je večja za 1'6 ter znaša 178’7.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 291 na 6007'2.
Obveze na pokaz so narasle za 29-5 na 2445‘9.
Razna pasiva so padla za 13’2 na 32515.
Celotno kritje znaša 27"89°/o, samo zlato pa 27‘63°/o.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
*
Po zadnjem izkazu Čsl. narodne “anke se je zlata podloga poveva za 0’6 na 2,652,5, devizna se t!LZniani,sala za 15,5 na 273,4, ob-7oVnkovcev pa za 386,5 na Wo , H^bjona Kč. Zlato kritje je l^aslp od 33,3 na 35,0%. strif^ški kapital kupuje eno avte ^ 0 podjetje za drugim. Tako i *uPila vsedržavna organizacija ‘^•meščencev »Arbeitsfront« večino emic družbe »Oesterr. Verslche-3,nS?<<’ ki je naslednica družbe *monix«. v zvezi s tem se govori, !~.a se bo obnovil proces proti ne-Klru vodilnim osebam starega
Uredba	o
Splošne določbe
§ 1. — Denarni zavod, ki je aktiven, a ne more zadostiti svojim obveznostim, ali ki more priti v tak položaj zaradi čezmernega dviganja vlog, more v smislu uredbe vložiti na ministrstvo za trgovino in industrijo prošnjo, da se mu dovoli poček.
Kot denarni zavod se smatra v smislu uredbe denarna ustanova, ustanovljena v obliki delniške družbe ali družbe z omejenim jamstvom, hranilnica samoupravnega telesa in zadruga v smislu veljavnih zakonov, če se bavi pretežno z organiziranjem varčevanja in kredita.
g 2. — (1) Prošnjo in bilanco morata podpisati upravni in nadzorni odbor, ki za resničnost navedb odgovarjata v smislu čl. 20. te uredbe.
(2)	V prošnji se mora navesti znesek vlog, ki so bile dvignjene v zadnjem mesecu z navedbo višine vseh vlog, ki so ostale denarnemu zavodu. Prošnji se morajo priložiti zadnja bilanca ter vsi podatki, ki so potrebni za nedvomno ugotovitev stanja denarnega zavoda. Denarni zavod v obliki delniške družbe ali družbe z omejenim jamstvom ter hranilnice “samoupravnih teles morajo sestaviti bilanco po določilih pravilnika o sestavljanju prečiščenih bilanc denarnih zavodov, ki se hočejo poslužiti uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 24. januarja 1934. Zadruge morajo sestaviti bilanco po določbah pravilnika o sestavljanju bilanc in načrta prečiščenih bilanc ter določevanju obrestne mere za stare vloge z dne 13. februarja 1934.
Ko denarni zavod predloži trg. ministrstvu prošnjo za dovolitev počeka, mora vložitev te prošnje s potrdilom, njene vložitve, ki ga izdaja trg. ministrstvo, ter s pri-ložitvijo prepisa te prošnje sporočiti svojemu pristojnemu sodišču zaradi vpisa v trgovinski oz. zadružni register oz. zemljiško knjigo. Kjer ni trgovinskega oz. zadružnega registra, se vpiše dovolitev počeka v posebno knjigo, ki se v ta namen uvede. Od dneva vložene prijave pa do dne, ko se izda odločba na prošnjo oz. dokler ne poteče rok 2 mesecev od dneva vložitve prošnje, se ne morejo proti takšnemu zavodu izdati ni-kaki ukrepi za izvršbo ali zarubi-tev niti se ne more nad njegovim premoženjem proglasiti konkurz.
§ 3. — Trg. minister mora preden izda sklep po § 4. odrediti pregled denarnega zavoda, ki je vložil prošnjo v smislu § 1. in 2., da ugotovi dejansko stanje zavoda. Pregled se more odrediti tudi za čas počeka.
V primeru, da zahteva poček denarni zavod, ki ima nad 10 milijonov din vlog, mora zaslišati trg. minister pred izdajo sklepa o počeku Narodno banko kraljevine Jugoslavije.
§ 4. — Odlok, s katerim se dovoljuje poček, izda trgovinski minister, če je zavod aktiven in če to zahtevajo splošni interesi, in sicer najkasneje v dveh mesecih po vložitvi prošnje.
§ 5. — če se ugotovi, da zavod, ki je zaprosil za poček, ni aktiven, obvesti o tem zavod trg. minister ter mu določi rok 8 dni v kate-
»Phonixa« ter da bo pri tem prišlo tudi na dan, kako je ta družba delovala v tujini.
Prva transa madžarskega notranjega posojila v višini 125 milijonov pengov je bila v celoti podpisana.
Reforma bank in hranilnic se je
začela izvajati v Italiji. Dosedaj je bilo zaprtih okoli 700 podružnic.
Ker Japonski silno primanjkuje surovin, je predlagala komisija za določevanje cen japonski vladi, da uporabi za nakup surovin 800 milijonov jenov iz japonske zlate podloge. Na ta način bi dobila Japonska potrebne surovine za nadaljevanje vojne.
rem se mora izjaviti, če zahteva ikvidacijo izven konkurza po določilih čl. 26. uredbe.
Poček
§ 6. — (1) Poček se more dovoliti za najdalj eno leto. Če razmere to zahtevajo ter iz utemeljenih razlogov, se more poček podaljšati za največ eno leto. Denarni zavod more dobiti poček tudi v času likvidacije.
(2) Poček se nanaša samo na one terjatve upnika, ki so nastale do dneva vložitve prošnje pri trg. ministru. Trg. minister more dovoliti poček tudi za obresti in druga doplačila teh terjatev, in sicer za največ šest mesecev.
(3) Trg. minister more pri izdaji odloka o počeku odločiti, da se poček ne nanaša na manjše vloge, katerih višino določi on z ozirom na značaj zavoda.
(4) Poček velja od dneva njegove prijave sodišču.
(5) Denarnemu zavodu, ki se poslužuje koristi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934, se ne more dovoliti poček.
§ 7. — (1) Za čas počeka ne morejo upniki zavarovati proti zavodu starih terjatev. Izplačila se morejo izvrševati samo po predpisih uredbe. S tem pa se vseeno ne izključuje kompenzacija medsebojnih terjatev in dolgov po enakih pogojih kakor v prisilni poravnavi izven stečaja.
Prav tako ne more biti denarni zavod za čas počeka tožen za izpolnitev starih jterjatev, niti se mu ne more zaradi teh terjatev otvoriti konkurz ali dobiti proti njemu sodna pravica na zastavo ali prisilno izplačilo. Zaradi starih terjatev ne more biti nobena eksekucija, že dovoljena pa se ne sme izvesti. Prav tako se prekine tok rokov zastaranja, ki so določeni za podvzemanje pravnih dejanj, potrebnih za ostyariJev ali ohranitev pravic iz starih terjatev.
Za časa počeka, ki je dovoljen zadrugi, se ne morejo polnovredno odpovedovati članstva in deleži, niti se ne morejo izplačevati deleži; roki za odpoved in jamstvo, ki so že v toku, pa se prekinejo.
§ 8. — Denarni zavod za čas počeka nadaljuje s svojim poslovanjem, za obrate pa, ki ne pripadajo rednemu poslovanju, je potrebno dovoljenje komisarja. Posli, ki so storjeni brez dovoljenja komisarja ali proti katerim je on vložil ugovor, ne veljajo, če je tretja oseba vedela oz. ni vedela samo zaradi debele brezbrižnosti, da komisar zanje ni dal dovoljenja ali da je proti njih izvrševanju celo ugovarjal.
Sredstva, ki jih dobi denarni zavod za čas počeka na podlagi novih upniških terjatev, se smejo nalagati samo v lahko likvidne vrednosti. Te vrednosti se morajo voditi posebej, samostojno obračunavati ter posebej upravljati ter služijo v prvi vrsti za plačevanje novih terjatev.
§ 9. — Denarni zavod, ki je dobil poček, mora po vsakih šestih mesecih napraviti razpored denarja, ki je -bil plačan iz starih terjatev v tem času. Po tem razporedu se bo v prihodnjem tromesečju uporabila vsa vsota plačanih terjatev za kritje starih zavodovih dolgov po predhodnem odbitku režijskih stroškov. Pri izdelavi razporeda mora zavod predvideti, da dobe manjši vlagatelji in drugi upniki proporcionalno več, večji pa manj. Razpored mora obsegati izjemna plačila vlagateljem za primer bolezni, smrti in nujnega njihovega vzdrževanja in njihovih rodbin ko tudi pravnih oseb za vzdrževanje njih rednega funkcioniranja.
Ko postane razpored pravomo-čen, se mora nabiti na vidnem mestu v lokalu centrale denarnega zavoda in v lokalih podružnic.
Denarni zavod mora predložiti
razpored vsakih šest mesecev trg. ministrstvu, ki ga more v 15 dnelf v svrho boljše in pravilnejše razdelitve spremeniti in odrediti zavodu, da tako postopa.
§ 10. — Za čas počeka mora denarni zavod zmanjšati svoje režijske stroške na ta način, da za čas počeka ne izplačuje nikakih tantiem ali drugih materialnih koristi članom upravnega in nadzornega sveta. Prejemki celotnega osebja se v tem času izplačujejo samo v višini 50% rednih prejemkov, v kolikor tako zmanjšani znesek ni manjši ko 3000 din mesečno.
§ 11. — Odlok trg. ministra o dovolitvi počeka mora denarni zavod objaviti v »Služ. novinah« in na način, ki je predpisan v pravilih ali poslovniku zavoda. Poleg tega mora objaviti sodno overjeni prepis odloka tudi v poslovnih prostorih zavoda ter vseh podružnic, ga vpisati v trg. oz. zadružni register ter ga sporočiti tudi sodiščem, ki so pristojna za centralo in podružnice in na katerih ozemlju so nepremičnine zavoda.
§ 12. — Kakor hitro je zavod zaprosil za poček in zaradi kontrole nad njegovim poslovanjem, imenuje trg. minister komisarja na stroške zavoda. Pri zadrugah se imenuje komisar iz vrst revizorjev pristojne revizijske zveze.
Spore med komisarji in zavodi rešuje trg. minister.
Če je komisar mnenja, da je neki sklep ali dejanje zavodovega organa nasprotno pravilom zavoda, predpisom uredbe ali veljavnim zakonom ali da škoduje interesom upnikov, more njegovo izvršitev ustaviti. O tem mora takoj obvestiti trg. ministra, ki izda o tem rešitev v 15. dneh.
Proti temu sklepu oz. odloku trg. ministra ni pritožbe na drž. svet.
Kjer je po zakonskih predpisih postavljen stalni komisar, opravlja komisar po določbah tega člena tudi njegovo dolžnost.
§ 13. — Od dneva vložitve prošnje trg. ministru v smislu odst. 3. § 2. ter do dne objave dovolitve počeka ne sme zavod izplačevati svojih starih dolgov niti jih na kateri drug način poravnati. Dovoljena so samo izplačila za kritje rednih režijskih stroškov.
Komisar mora pregledati vsa zavodova izplačila v zadnjih šestih mesecih pred začetkom veljavnosti počeka. Če trg. minister na podlagi prijave komisarja odkrije, da je zavod v navedenem času izplačeval v večjem obsegu, kar je imelo za posledico, da so nekateri upniki bili favorizirani na škodo drugih, izda odlok o preklicu počeka. Proti temu odloku ni pritožbe na drž. svet.
V primeru razglasitve konkurza ali izvenkonkurzne likvidacije nad zavodom, ki se je poslužil počeka, se morajo roki o pobijanju pravnih dejanj, storjenih pred po-čekorn, računati z dnem veljavnosti počeka.
§ 14. — Poček preneha:
a) s potekom roka, za katerega je poček dovoljen,
b) z odpovedjo zavoda na poček,
c) z odvzemom dovoljenja o počeku z odlokom trg. ministra,
č) z uvedbo postopka prisilnega poravnanja izven stečaja in
d) z razglasitvijo konkurza.
Ce preneha poček po toč. c) odst. 1. tega §, se mora to objaviti najkasneje v treh dneh s sklepom ministra v poslovnih prostorih denarnega zavoda. Prenehanje počeka z natančno označbo dneva prenehanja se mora prijaviti pristojnemu sodišču zaradi vpisa v register. Sicer pa se mora postopati po predpisih § 11. te uredbe.
Če je poček prenehal po toč. č) in d) odst. 1. tega §, potem se morajo računati roki, ki veljajo pp konkurznem zakonu ali zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja za prenehanje novih pravic, pridob-
ljenih z izvršbo kakor tudi ža ugovarjanje proti pravnim dejanjem in ki bi se sicer računali za nazaj od dneva vložitve predloga za razglasitev konkurza ali postopka za prisilno poravnavo izven stečaja, od dneva, ko je prenehal veljati poček.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, če je v roku 15 dni po prenehanju počeka bil storjen predlog za uvedbo postopka za prisilno poravnavo izven stečaja ali za proglasitev konkurza.
Pregled denarnega zavoda
§ 15. — Za pregled denarnega zavoda, ki zaprosi za poček, imenuje trg. minister potrebno število revizorjev, in sicer polovico iz vrst onih uradnikov Nar. banke, Drž. hip. banke in Poštne hranilnice, ki se bavijo z revidiranjem denarnih zavodov in ki mu jih bodo predlagale navedene ustanove, polovico pa iz vrst strokovnjakov zavodov. (Konec stavka je zaradi tiskovne napake v »SL novinah« nejasen.)
Pregled zavodov izvrše revizijske komisije dveh do štirih članov, ki jih določi trg. minister iz vrst revizorjev po točki 1. tega člena. Za pregled zadruge se more določiti en sam revizor.
Komisija mora svoje poročilo o izvršenem pregledu v celoti sporočiti upravi zavoda, ki ima pravico, dati k poročilu svoje pripombe ter v primeru, da komisija ugotovi, da je zavod pasiven, da dokaže aktivnost zavoda ali da predlaga sklepe za obnovo aktivnosti. Pripombe in predlogi uprave se morajo hkrati s poročilom predložiti trg. ministru.
Podrobnejša določila bo predpisal trg. minister s pravilnikom.
§ 16. — Člani upravnega in nadzornega odbora denarnega zavoda, ki se pregleduje, ko tudi ravnatelji in ostali nameščenci morajo dati preglednikom na razpolago vse, knjige, korespondenco in dokumente ter ves material, ki je za pregled potreben, če to revizorji zahtevajo.
Nesoglasja med pregledniki in organi zavoda rešuje odsek za kreditne ustanove in zavarovalnice trg. ministrstva.
§ 17. — Pregledniki morajo opraviti svoj posel vestno. Ohraniti morajo kot uradno tajnost vse, kar so zvedeli ob pregledu.
§ 18. — Če se pregled ne opravi v redu, kakor predpisuje čl. 15. ali če se da neresnično poročilo, so krivci odgovorni kazensko in civilno. Prav tako tudi oni, ki bi izdajali uradne tajnosti ali neupravičeno izkoristili to, kar so /.vedeli ob pregledu.
Kazenske določbe.
Členi 19. do 25. vsebujejo kazenska določila. Kazni so zelo visoke ter se giblje njih maksimalna višina od 50.000 do 200.000 din.
Prehodne določbe
§ 26. — Zaradi zaščite interesov Upnikov denarnega zavoda more minister za trgovino in industrijo dovoliti izvenstečajno likvidacijo, za katero veljajo predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.
Ta uredba je stopila v veljavo dne 12. julija.
Vprašanje stanovanjske hiše Poštne hranilnice
Z ozirom na našo notico smo prejeli od direkcije podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani naslednje sporočilo:
»S pozivom na članek »Kaj je s stanovanjsko hišo Poštne hranilnice«, ki ga je objavil Vaš cenjeni list, št. 75 z dne 13. julija 1938., mi je čast sporočiti, da bo dne 25. t. m. pri kraljevski banski upravi dravske banovine (tehničnem oddelku) javna pismena licitacija za zidavo naše stanovanjske hiše ter da je za zgradbo določen in osi-guran kredit v znesku 4,300.000 dinarjev.«
Zunanja trgovina
Maksimalne cene za naše sadje v Nemčiji
Po poročilu našega trgovinskega atašeja v Berlinu je nemška »Uberwachungsstelle fiir Obst« sklenila, da daje uvozna dovoljenja za naše sadje po naslednjih maksimalnih cenah: za namizna jabolka prvovrstne kakovosti do 31. avgusta 25 RM franko nemška meja ali 22 mark nemško-jugoslo-vanska meja, za ista jabolka do konec septembra nemška meja 22, nemško-jugoslov. pa 19 RM, za kisla jabolka (Strudelapfel) 25 RM nemška in 22 RM nemško-jugoslov. meja. Za sveže hruške 25 oz. 22 RM, sveže marelice 44 oz. 41 RM, sveže češplje do 1. avgusta 15 oz. 12 RM, grozdje do 21. avgusta 30 oz. 27 RM. Ker je cena za sveže češplje zelo nizka, je odsek za sadje Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine storil potrebne korake, da se ta cena zviša vsaj na 20 mark. Če bo to dosegel, bodo naši izvozniki o tem pravočasno obveščeni.
*
Narodna banka je izplačala dne
15.	julija v italijanskem kliringu
nakaznice do št. 14.806 z dne 16. marca 1938. V poljskem in turškem kliringu ni nikakih sprememb.
Turška vlada nam je v dodatnem sporazumu priznala uvozni kontingent v višini 30.000 kub. metrov lesa za izdelavo zabojev. Polovica tega lesa se ‘bo plačala po kliringu, druga polovica pa z bombažem, volno, oljem, suhimi figami in lešniki. Uvoz naših bombažnih tkanin je dovoljen v Turčiji tudi čez določene kontingente, toda proti kompenzaciji v volni in bombažu.
Umetno vlakno iz kazeina (mleka) se mora po odloku finančnega ministra cariniti tako kakor umetna volna, t. j. 25 zlatih din maksimalno in 20 zlatih din minimalno za 100 kg.
Iz češkega poročajo, da so hmelj-ski nasadi okoli žatca zaradi neugodnega vremena precej trpeli in da je zato v najboljšem primeru računati le s srednje dobro letino.
Med Italijo in češkoslovaško je bila podpisana dodatna trgovinska pogodba, po kateri bo mogla češkoslovaška izvoziti v Italijo za 50 milijonov Kč blaga.
Italija bo najbrže v kratkem pristopila k evropskemu kartelu jekla. Pogajanja v ta namen so se že začela.
Francoska proizvodnja železa je v prvih petih letošnjih mesecih znašala 14'6 milijona ton, lani pa 15.1 milijona ton. število v železni industriji zaposlenega delavstva pa se je povečalo od 28 na 31 tisoč.
Romunska vlada je sklenila, da bo plačevala za izvoz žita v države s svolx>dnim deviznim režimom izvozne premije v višini 10.000 lejev za vagon.
češkoslovaška je pridelala lani na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji 14,04 milijona kg tobaka, za katerega je plačala kmetom 65 milijonov Kč.
Med Romunijo in Argentino je
bil po informacijah italijanskega lista »II Sole« sklenjen sporazum o enakih cenah žita iz obeh držav na evropskem trgu, da se odpravi konkurenca med obema državama Sporazum je baje nastal, ker se je Argentina zavezala, da bo nabavila v Romuniji večje količine stavbenega lesa.	.
»Lloyd Triestino« bo izplačeval za lani 4% dividendo.
Švica je v letošnjem prvem polletju izvozila blaga za 617 (lani 579) milijonov šv. fr., uvozila pa za 781 (930) milijonov šv. fr. Pasivnost njene trgovinske bilance se je zato zmanjšala od 351 na 163 milijonov šv. fr. V resnici pa stanje ni tako ugodno, kakor kažejo te številke, ker se kaže že od maja dalje nazadovanje izvoza in uvoza. Zlasti pa je padel uvoz surovin,
kar kaže na manjšo delavnost industrij. _
Norveška centrala za izvoz sardin bo začela prodajati sardine po nižjih cenah kakor pa so določene minimalne cene. Prodajala pa bo sardine samo na debelo-, v partijah po 1000 zabojev. Razliko v ceni bo nadomestila Centrala sardinskih tvornic iz rezervnega fonda.
Vff. Mariborski teden
Velika iubileina kulturna razstava in narodni tabor
Priprave za letošnji Mariborski teden, ki bo od 6. do 15. avgusta, so že v polnem teku. Maribor se intenzivno pripravlja na svojo vsakoletno največjo prireditev, ki je postala že tradicija. Ta velika gospodarska in kulturna revija slovenskega severovzhoda bo letos še posebno pomembna in veličastna, ker bo združena z mogočnimi javnimi proslavami zaradi dvajsetletnice osvobojcnja in ustanovitve kraljevine Jugoslavije.
Da dobi prireditev ves potrebni sebinski in zunanji poudarek, se je doseglo vzajemno sodelovanje zadruge »Mariborski teden«, mestnega odbora za proslavo dvajsetletnice osvobojenja in bolj ali manj pomembnih društev, ustanov in korporacij, ki bodo v lastnem delokrogu podale svoje delo in svoj razvoj. Hkrati s temi organizacijami se udeleži razstav tudi mesto Maribor.
Običajnim razstavam industrije, obrti in trgovine bodo letos priključene tudi razstave kmetijstva, cest, tujskega prometa, fotoamaterjev, znamk, gostinstva, vin, ženskih ročnih del, narodnih noš iz vseh delov države, čebelarstva, malih živali, društva »Nanos« itd. Osredje vseh prireditev pa bo jubilejna kulturna razstava »Maribor 1918—1938«, ki bo pokazala ves veliki razvoj in napredek obdravske prestolnice v svobodni Jugoslaviji. Že samo ta razstava bo nad vse zanimiva in privlačna.
Jubilejna kulturna razstava bo obsegala tri glavne dele. Zgodovinsko društvo, Študijska knjižnica, Pedagoška centrala, Umetniški klub, lavantinski škofijski ordinariat in šolske sestre organizirajo kulturno razstavo, ki prikaže prevrat, literarno, pedagoško, šolsko in umetniško delo ter varstvo spomenikov.
Sokol, Zveza kulturnih društev, Vzajemnost in Prosvetna zveza organizirajo razstavo prosvetnega dela in življenja Maribora s Podravjem in Pomurjem. Prosvetno razstavo bodo izpopolnile specialno mariborske organizacije Ljudska univerza, Francoski krožek,
Narodna strokovna zveza in Slovensko trgovsko društvo.
Poseben del razstave zavzame socialno skrbstvo, ki ga prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, društvo za Zdravstveno zaščito dece in mladine ter Jadranska straža. Prehod med prosvetno in socialno razstavo pa tvori oddelek mariborskih gasilcev in lovcev.
Na jubilejni razstavi »Maribor 1918—1938« bo prvič razstavila pri nas tudi državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih železniških delavnic združila tudi sliko prosvetnega in kulturnega življenja naših železničarjev v dobi po vojni.
Mesto Maribor bo nazorno pred-očilo urbanistični razvoj zelene metropole ob Dravi in tako kot gospodarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine povezalo vse gori omenjene razstave v eno organsko zaključeno enoto.
Jubilejna razstava bo podala vse aktivne in pozitivne strani dvajsetletnega razvoja Podravja in Pomurja. Pokazala pa bo tudi pasivne in senčne strani našega obmejnega življenja v zadnjih letih, kar je za nas enako važno,
da znamo v zavesti svojih slabosti pravilno usmeriti razvoj za bodočnost.
Poleg razstav bodo tudi zanimive koncertne, gledališke, športne in zabavne prireditve s središčem v velikem veseličnem parku na razstavišču, ki bo letos docela preurejen in deloma tudi povečan.
Vrhunec prireditev v okviru Mariborskega tedna pa bo brez dvoma veliki narodni tabor dne 14. avgusta. Ta tabor bo manifestacija vsega slovenskega Podravja, organizirana v velikem in veličastnem obsegu, pri kateri bo sodelovalo vse naše meščanstvo in podeželsko ljudstvo brez razlike strankarskega prepričanja.
Tako bodo letošnje prireditve VII. Mariborskega tedna zgodovinski dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu vsemu našemu ozemlju.
Za obisk Mariborskega tedna je dovolilo prometno ministrstvo polovično voznino na vseh državnih železnicah in ladjah v času od 4. do 17. avgusta. Za narodni tabor pa je ministrstvo dovolilo še poseben popust, in sicer četrtinsko voznino v času od 12. do 16. avgusta. Zato je pričakovati, da bo letošnji Mariborski teden lahko zaznamoval izreden obisk.
Na konferenco nemških škofov v Fuldi niso bili povabljeni tudi avstrijski škofi, kar je vzbudilo precejšnjo pozornost.
Draginja na Dunaju je začela močno naraščati. Z ostrimi upravnimi in policijskimi ukrepi hočejo nar. soc. draginjo ustaviti. V ta namen so organizirali poseben urad, ki šteje že 70 uradnikov, a bodo njih število še znatno povečali. Nad 1000 trgovcev je bilo že kaznovanih z visokimi globami, draginja pa seveda narašča, ker je njen vzrok drugod, ne pa pri trgovcih in gostilničarjih.
V Porenje je bUo poslanih 100.000 ljudi nemške delovne službe, ki bodo začeli zidati nemške utrdbe.
Po kitajskih vesteh niso dosegli Japonci v enotedenski bitki pri Kiukiangu nikakih večjih uspehov. Vedno večje preglavice pa delajo Japoncem kitajski četniški napadi. Peking je zaradi teh napadov že deloma čisto odrezan od okolice.
Plastični film je baje iznašel Italijan Valentino. Jedro iznajdbe e v tem, da se vstavi med obe leči prizma, ki v kotu 45 stopinj lomi žarke tako, da se vidijo vsi predmeti v treh dimenzijah, torej popolnoma plastično.
Proizvodnja umetnih desk, ki se e začela v Združenih državah Sev. Amerike, se je sedaj razširila tudi Nemčijo. Umetne deske se izdelujejo iz lesne volne in lesnih odpadkov. Ti se zmeljejo, nato pa se primešajo magnezit, mavec in cement. Umetne deske izglodajo na ta način kakor proizvodi iz umetnega kamna. Zlasti se uporabljajo te deske kot izolatorji v hišah. V Nemčiji se producira teh desk že zelo mnogo. Umetne deske se izdelujejo tudi na ta način, da se zmletim lesnim odpadkom primešata klej in smola. Ta zmes se potem posuši in stisne v deske pod večjim ali manjšim pritiskom. Nekateri trde, da imajo te umetne deske enake lastnosti ko deske iz naravnega lesa.
Konkurzi - poravnave
Naznanjamo tužno vest, da je preminul gospod
FRANC SERŠEN
trgovec v Ljutomeru in predsednik nadzorstva Združenja trgovcev
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 18. uri v Ljutomeru.
Ohranimo zaslužnemu tovarišu trajen spomin.
Ljutomer dne 16. Julija 1938
Združenje trgpvcev
Doma in po svetu
Zagrebški »Obzor« napoveduje še za letos skupščinske volitve, in sicer iz naslednjih razlogov. Dobra letina bo ustvarila dobro razpoloženje ljudstva, kar bo za vlada-, očo stranko ugodno. Tudi splošna situacija da je sedaj za JRZ zelo ugodna. Končno pa dosedaj v Jugoslaviji še nobena skupščina ni doživela polnih štirih let._
Vodja narodno socialistične mladine Baldur v. Schirach je bil povabljen na Bled, kjer je bil sprejet od ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča.
Mariborski občinski svet je izvolil na svoji zadnji seji za častnega občana mesta Maribora notranjega ministra dr. Korošca v priznanje njegovih zaslug za slovenski narod in za Jugoslavijo.
Štiri zasilne stanovanjske hise bo sezidala mariborska mestna občina. Hiše bodo veljale 1,804.000 dinarjev.
Promet z motornimi vlaki na progi Beograd—Sarajevo je bil v nedeljo slovesno otvorjen. Kdaj bomo mogli poročati, da je bil tak promet otvorjen na turistično najbolj važni gorenjski progi?
Zastopniki vojnih mornaric Balkanske zveze bodo te dni imeli sestanek v Atenah, da se dogovore zaradi raznih sredozemskih vprašanj.
Med zastopniki mornarjev in lastniki ladij je bil v Splitu dosežen po večdnevnih pogajanjih sporazum. Po novi kolektivni, pogodbi se plače mornarjev nekoliko zboljšajo, urede pa se tudi njih delovni pogoji.
Poravnalno postopanje je bilo uvedeno nad premoženjem tekstilne industrije Milan Prpič, d. d. v Zagrebu. Tvrdka ponuja upnikom 50% kvoto.
»Združeni rudniki in topilnice« v Zagrebu izkazujejo za lani pove-
Že v 24 urah
barva, plealra 1» kemično s o ati obleke, klobuke itd. Skrobi ln eretlolika irajee, ovrat alke ln maniete. Pere. inii, monga ln lika domače perilo
tovarna J O S. R EIC H
Poljanski nasip >6- Selenbnrgova ni,» Telefon it 88-71
Čanje bilančne vsote od 79,4 na 80 milijonov din. Produkcija premoga je narasla od 67 na 70 tisoč ton in sorazmerno tudi prodaja. Kljub temu pa izkazuje družba letos izgubo v višini 319 tisoč din. To pa zaradi večjega izdatka za mezde in režijske stroške.
Tovarna pohištva je pogorela v Vukovaru. Skoda znaša okoli 600 tisoč din.
Francoski zunanji minister Bon-net bo v kratkem prišel v Sofijo.
Bivši predsednik poslanskega kluba laburistične stranke Lans-burry pride avgusta meseca v važni politični misiji v Beograd.
Turška vojaška delegacija je odpotovala v Anglijo zaradi nakupa oz. naročila več vojnih ladij v Angliji.
Ameriški letalec Hughes je bil
po rekordno hitrem poletu okoli sveta sprejet v Newyorku od nepregledne množice. Izjavil je, da bo delal na to, da se letala v vojni ne bodo uporabljala in da upa, da ga bodo pri tem podpirali vsi piloti.
Plemenska politika se bo začela uveljavljati tudi v Italiji. »Gior-nale dTtalia« je namreč te dni ob javil spomenico posebne visokošolske komisije o potrebi uvedbe plemenske politike v Italiji. S to spomenico, ki se je izdelala na poziv prosvetnega ministrstva, se bo v kratkem bavil veliki fašistični svet.
Glavna vsebina te spomenice je:
1. Več človeških plemen je. 2. So velika in manjša plemena. 3. Plemenski pojem sloni edino na bioloških temeljih. 4. Sedanji italijanski narod je arijskega pokole-nja. Isto velja: za njegovo kulturo. 5. Ni res, da bi veliki deli drugih plemen prišli v Italijo in pokvarili prvotno pleme. 6. Danes obstoji čisto italijansko pleme. 7. Prišel je za Italijo čas, ko mora proglasiti načelo politike plemenske čistosti. 8. Med sredozemskimi Evropci, ki so zapadnjaki, ter orien-talci in Afrikanci se more potegniti jasna meja. 9. Židi ne spadajo k italijanskemu plemenu. 10. Italijani ne smejo opustiti ali spremeniti svoje čisto evropske zna čilnosti.	,	..
Italijanska vlada je zaplenila premoženje vseh Židov, ki so oa Nemčije obtoženi, da dolgujejo nemški državi denar. Premoženje ostane zaplenjeno, dokler se nemške obtožbe ne razčistijo.
Nemški senator Wiesner je pred ložil v poljskem senatu- pet ihter pelacij, v katerih se pritožuje, da se zatira nemška manjšina na
Poljskem.
Razglašen je konkurz o premoženju trgovke Petavs Marije na Vrhniki. Konkurzni sodnik doktor Leitgeb, upravnik mase odvetnik Marolt. Oglasitveni rok do 6. avgusta, ugotovitveni narok pri sodišču na Vrhniki dne 12. avgusta ob 12.
Odpravljen je konkurz o premoženju »Slalom kluba« v Ljubljani, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca s špecerijo in kolonialnim blagom Martina Kopušarja v Celju. Poravnalni sodnik Kraut, poravnalni upravnik odvetnik dr. Orožen. Narok za sklepanje poravnave dne 19. avgusta, rok za oglasitev do dne 12. avgusta.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju posestnice Frančiške Bokavšek v Ljub-ljani-Moste. Poravnalni sodnik Bariče vič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Vodušek Božidar. Narok za sklepanje poravnave dne
16.	avgusta ob 9., rok za oglasitev do 2. avgusta.
Radio Ljubljana
Torek, dne 19. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Pevski koncert Marjana. Rusa, čl. zagrebške opere, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Skadarsko jezero, njegove lepote in gospodarski pomen — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Edw. German:’ Neli Gwyn, plesi št. 1, 2, 3. — 20.10: Tintorettov sv. Miklavž (Jože Gregorič) — 20.30: Slovenski vokalni kvintet — 21.15: šornov Šramel — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Mandolinistični kvartet.
Sreda, dne 20. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Kvartet Stritar poje narodne pesmi, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek — 14.00: Napovedi — 18.00: Poskočnice (plošče) — 18.40: O pomenu časnikarstva (prof. France Vodnik) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: življenje in delo dr. Božidara Petrano-viča — 19.50: Nekaj Dvorakovih orkestralnih skladb (plošče) — 20.00: Klavirska ura — Josip Pro-hazka: Chopin: 9 Etudes, Chopin: Impromptu-Fantazija, Beethoven: Sonata appassionata — 21.00: Praški učiteljski zbor (plošče) —21.20: Cimermanov kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz nebotičnika.
———■—	 1	j	».'I	  V"..........*.......  j--,---
»Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plees, urednik
AiBironniter Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«,