List 16. Tečaj LUI. i M I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje po dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 19. aprila 1895. in pa fizikov, šolski odsek pa šolnikov. Obrtniki sami :c eBSBoS! Politiški oddelek. =§* te % ne m'>gli opravljati tacih poslov, ker se niso pridobili Občinske volitve ljubljanske. dotičnih sposobnostij. Tacih izrednih talentov pa mej našimi obrtniki ni, kot je sedanji predsednik francoske republike, ki od navadnega strojarja se povzdignil na Kmalu bodo v Ljubljani mestne volitve. Ob- tako visoko stopinjo, ki se je v parlamentu kot poslanec činski zastop je sedaj v rokah odločno narodnih mož, kar in minister bil izkazal za velicega veščaka v finančnih večkrat pokazal, zlasti tudi v vprašanji o uličnih na- stvareh in pomorskih stvareh. Tak mož bi se pač znal pisih. Stvar še sicer ni řešena, a priznati moramo, da pomagati v najraznovrstnejših strokah, ali taki možje so mestni zastop vse storil, da v tej stvari brani čast slo- izjeme. Naši obrtniki so sicer prebrisane venskega naroda. glave, a niso Ko se neugodno resila, bodo krivi bili v tako ugodnih razmerah, da bi si mogli seznaniti z tišti faktorji iz slovenskega tabora, šanji prihiteli nemškutarjem na pomoč so v tem vpra- najraznejšimi strokami javnega življenja. Zastop, v katerem bi bili sami obrtniki, bi gotovo ne bili kos vsem Nekaterim narodna odločnost mestna zastopa že nalogom občinske opi Če pa slabo vodil ob dolgo ni po volji in so že z raznimi, včasih nelepimi cinske stvari, bi gotovo imeli škodo le volilci. Sicer pa pripomočki skušali izviti iz rok zastop narodni stranki, mestni zastop nima naloge zastopati le obrtnikov, temveč Sprva so pri volitvah dotičniki sami posegli v boj, a ko mestno prebivalstvo sploh, tudi trgovce, uradnike i. druge so viděli, da ljubljanski volilci ne najdejo nad njihovimi stanove. Zaradi tega je pa le pravično, da so v mestnem kandidati nobenega dopadajenja in jim ne priznavajo po- zboru zastopniki raznih stanov. Narodna stranka je za trebne sposobnosti za upravo mestnega gospodarstva, so torej vedno gledala, da so v mestnem zastopu bili zašto pa poskusili po ovinkih izriniti narodno stranko iz mest- pani razni stanovi. nega zastopa. Začeli so pripovedovati da obrtnik more Tudi obrtniki so potrebni v mestnem zastopu in zastopati obrtnika in da ima obrtnik srce za ubrt- je narodna stranka vedrio gledala, da se je tudi iz tega nika, in ker so menda mej ljubljanskimi volilci obrtniki stanu v mestni zbor volilo več zastopnikov in oziralo se v največjem številu, torej naj bi v mestni zastop volili je tudi na njih želje. Drugi možje v mestnem zastopu so samo obrtnike. To seveda bilo samo sredstvo. Zastop obrtnikom šli na roko. Mestni zastop se je vedno iz samih obrtnikov v tem smislu besede, kakor za razu- se tako ne mogel obdržati in volilci sami na- míjo, posled bili le prisiljeni, poséci po druzih možeh in na-sprotniki narodne stranke se pa nadejajo, da tedaj pride vrsta na nje. Mestni zastop ljubljanskega mesta je važen zastop na interese obrtnikov, kolikor je sploh v njegovem področji mogoče. Magistrat se pa ravna pri svojih od-ločbah v obrtnih zadevah po obrtnih zakonih in se tudi ravnati mora. Glavna obrtna vprašanja ne spadajo v mestni, temveč v druge zastope. Posebno pa nekateri nasprotniki odne stranke s tem slepe ljudi da je odna stranka in v njegov delokrog spadajo kaj različne zadeve in zato nakopala mnogo davkov in obetajo, da se davki znižajo, je potreba, da se vanj pokličejo možje, ki so izvedeni v ako pridejo v mestni zastop drugi možje. Edino moramo raznovrstnih strokah. Če pogledamo odseke mestnega za- při tem omeniti, da mestni zastop nima odločevati o stopa, svet. precej spoznamo, kakšnih mož treba v mestni davkih, temveč le o mestni prikladi, ki je pa jako majhna in pi malem obrtniku znaša 64 kr Za finanční odsek je treba v denarnih zadevah izvedenih mož, pravni odsek potřebuje pravnikov, odsek Kdo je v ljubljanskem mestnem zastopu, pa ne more za električno razsvetljavo in stavbeni odsek pa tehnikov narodni stranki biti vsejedno, ker se vsi Slovenci ozirajo na 152 Ljubljano. Vsi narodni nasprotniki bi se veselili ko oblastvom ljudstvo varovati pred slabi mi vtisi. Na Člověka Ljubljani imeli zastop iz neznanih ljudij Mislimo da se namreč naredi to, ko vidi duhovnika v popolni cerkveni opravi. ljubljanski volilci ne bodo dali zapeljati in bodo S m m • m m ■■ , aMB . . m ■ . __• . čast bele Ljubljane, kakor so jo že večkrat. ešili z ministrantom spredaj svetilnico in zvončkomv v roki, posebno slab vtis in člověk nehote mora misliti . na smrt. Tega je treba ljudi varovati. Da bi bili pač socijalisti tudi toli preme- Politicni pregled. teni, da znali smrti sami prepovedati pri stop Istrske volitve. ani v Istri sporazumeli in jih bode vlada podpírala pri Kuba. svojo upravo Avtonomična stranka na Kubi, njim. hoče samo- za otok in k veČjemu to odobrava, da Španij i Govori se, da so se vlada in pa iz doma posije svojega namestnika, vse ge službe ]e oddati domaôinom, je izdala te dai v tem smislu pa, da neko volitvah ln popolnoma neverjetno to tudi ni Vlada očividno okrožnico do naroda Zmerna stranka hoče ustavno zvezo, hoče ohraniti prvenstvo Italijanom na Frimorskem, kar pač že torej za sedanje razmere. Reformisti hočejo, da se vseh to dokazuje, da pusti Rinaldinija še vedno na svojem mestu v Trstu krajinskih skupščin, sedaj )e ■■■^■po- obstoje na Kubi, spoje v eno Deželna vlada je tudi odklonila prošnjo slovanské samo naselbinsko, čemur se Spanija odločno ustavlja Vse te stranke, da bi se volitve volilnih mož ne vršile v italijanskih tri stranke niso deležne ustaje in le separatisti, večinoma za-mestih, kjer je vsled pritiska Italijanov vsaka svobodna vo- morci so za popolno odlocitev od Španije. litev nemogoca Če SO Italijani obljubili, da nekaj časa ne bodo naravnost napadali državne avtoritete, pa je gotovo koa- licijska vlada jim obljubila pomoč Seveda Italijani dolgo ne bodo držali besede Pokazali bodo kmalu sv »jo predrznost Vlada se pa ne upa pioti njim ničesa storiti, ker se boji za koalicijo sedaj nima zadostno večino za izvršitev vseh svojih nalog, Če pojde Coroninijevi klub z nekateri levičarji v opozicijo ? pa je konec koalicijske slave. Konservativci in koalicija. Grof Hoheriwart na- so oač še vedno za stopiti iz kluba. Štajerski konservativci zvezo z liberalci, kakor je razvidno iz pisave njih glasila. Tirolci in Gornjeavstrijci se iz strahu pred protisemiti in nem-škimi nacijonalci ne upajo prav trdno držati se liberalcev. SK áfetfeáfcáfeáiífeífcíteáÉáŘáÉ áfsífeáSífeíhífe í&řfcřfcifcífcrfc rhrfc Hf^^j&rfeđk'firfc ft, M .........i".............................. * * Óbrtnija. •š* penja vsa sila. da bi ohranil koalicijo. Po svojih glasilih raz-glaša, da ni najmanjšega povoda za razkol v konservativnem klubu. Pa tudi Dipauli ni imel nobenega pravega povoda iz- \ Preosnova obrtnega reda. poslednji seji pred velikonočnimi prazniki je državni zbor razpravljal o Luegerjevemu predlogu, da naj se hitro zbornici predloži predloga novega obrtnega reda. vspr ta predlog, da si je poprej bila od klonila jednak predlog Mladočeha Adameka. Nekateri konservativni poslanci glasovali so za ta predio g, ki so poprej glasovali proti Adamekovemu pred Volilne reforme koalicija pač ne bode izvršila, a obdržati se logu. Gospodje se niso upali menda nase vzeti vse odgo pa utegne le do novih volitev. Konservativcem je na tem, da bi se volitve vršile po starem volilnem redu. Liberalci tudi po volilni reformi ne hrepene, temveč jim je le za davčno reformo, da spravijo ž njo petakarje ob volilno pravico. Odlo-ločitev prineso pac še le nove volitve Konservativci in protisemitje. vornosti, če se ta stvar odloži. Posebno jih je v zadrego spravil trgovski minister Wurmbrand. On je naznanil, da ima vlada že pripravljeno dotično predlogo, in jo predloži še v tej postavodajni dobi. Tega jedino zaradi Glasilo štajerskih tega ni storila, ker ima odsek še pet predlog obravnavati. konservativcev nadaljuje svojo borbo proti kršćanskim socijalistom in daje naravnost razumeti. da so mu ljubši nemški Lberalci. Pa tudi nekatera druga konservativna glasila se že zaganjajo v kršČanske socijaliste Vidi se. da te gospode jezi, da so se zmotili, ko so sami začeli delati za krščanski soci- Če se pomisli, da je minister že jedenkrát grajal da obrtni odsek premalo delà, se ta odgovor ravno tako glasil, vlada vam predlogo že predloži, a ne veruje, da jo rešili pri znani svoji počasnosti. Vso odgovornost jalizem MisMi so, da bodo krščanski socijalisti jih brezpogojno je torej izvrnil na parlament, in to je zlasti na koali- rance, ker ti odločujejo v državnem zboru. Da bi se pa ne očitalo konservativcem, da so preprečili obrtno reformo, podpirali in da bodo le ondi nastopili. kjer konservativci ne rnoiejo nic škodovati. Ko pa kršćanski socijalisti samo dostojno postopajo, je pa jeza v konservativnem taboru. Vatikansko glasilo „Osservatore Romane" pa jako laskavo piše o kršćanskih socijalistih, kar pac jasno kaže, da kardinal grof glasovali so nekateri konservativci za ta predlog. Seveda zaradi tega še ne smemo pričakovati, da Schonborn s svojem potovanjem ni ničesa opravil v Rimu. bode kaj iz vse obrtne reforme. Gospodom manjka dobre Sploh je pa po • časopisih vse utihnilo o imela uniciti krščanske socijaliste. • » misiji, ki ie volje in za to bodo pa stvar v odseku mrcvarili in mre va Srbija. 1]ice Natalije v Belgrad. Opetovano se je že napovedal prihod kra- Sedaj hoče postati ta vest istinita. rili, kakor v pododseku volilno reformo. Ko iz vsega ne bode nic, bodo pa pri volitvah konservativci delali odgo- Razkraljica Natalija pride v Belgrad začetkom maja meseca. vorne liberalce, te pa morda konservativce, da se niso Pripravljajo se vlada, razni zastopi in društva, na sijajen vsprejem in velike slavnosti povodom njenega bivanja na Srbskem. Kraljica baje ostane do julija meseca ondi. Če ■I je torej prišlo do sporazumljenja mej Milanom in Nataljo in kraljica zopet pride v domovino, iz katere je bila segnana, bi zboljšajo. Složnega in koristnega delà v prospěli kraljevine potreba je mej krono, vlado in ljudstvom. Francija. Socijalistiški občinski zastop v Roubaix je prepovedal duhovnikom v popolni opravi peš hoditi délit sv. popotnico. Ogrniti se morajo vselej s plašóem. To svojo prepoved utemeljuje občinski zastop s tem, da je dolžnost mogli sporazumeti. Sploh igra koalicija neko jako čudno ulogo. Liberalci in konservativci se drug druzega podpi- rajo, a na raznih shodih pa proti onim zabavljajo in nanj vso krivdo izvračajo. Prebivalstvo se pa še ni toliko pač bilo pričakovati, da se i drugi žalostni odnošaji v Srbiji izbistrilo, da zmatrala koalicija za celoto in za vsa njena delà dělalo jednake odgovorne konservativce in beralce. tem naredili konec vsej komediji » ki jo oboji sedaj igrajo. Če se ne vjemajo, naj se pa ločijo. Sedaj dobro vemo, da ni vlada kriva, če se obrtni zakon ne bode řešil. temveč parlament. Vlada ima pred loge pripravljene in sedaj je dolžnost državnega zbora, drugačnih razmerah še mnogo redilnih snový odpelje da jo reši. Trgovskem ministru smo prav hvaležni » da je pokazal, kje je pravi uzrok oviri, da ne pridemo v no bene količkaj ugodne obrtne reforme. voda v nižje plasti. Zaradi tega je dobro primakati rastlinam rastejo, zlasti pomladi, ali v zgodnjem poletji. i dokler Lom- Seveda ko bi sledili po vrstah obeh strank pa bi bardiji baš z namakanjem dobe naravnost čudovito sena. kmalu se lahko prepričali, zakaj da odsek ne more rešiti Rastline dušik namakalne vode še bolje izrabijo, ako obrtne stvari. Na obeh stran eh bi našli ljudij, ki si kaj se je jim dobro pognojilo s kalijevimi ali fosfornokislimi radi izkoristijo sedanje neurejene obrtne razmere. Po snovmi, ker rastline v nekem gotovem razmerji vspreje sebno, če se določi, da se z rokodelskimi obrti ne bodo majo vse redilne snovi. Ce dobe več kalija in fosforne smeli pečati razne kapitalistične družbe, bi marsikomu to kisline, porabijo več dušika. ne ugajalo, brez tega pa vsa reforma ne more nič kori Posebno koristno namakanje, kjer je gorkejše štiti. Zaradi tega bode pred volitvami treba gledati, da podnebje in lahka zemlja. Porabi naj se v tacih krajih ae izbero taki možje za poslance, ki ne bodo imeli tacih voda, če jo je le moč napeljati. S tem si več kakor po koristi j. dvojimo pridelke. Pred vsem je pa dobro namakati trav nike î ker mnogi ljudje še ne znajo dovolj ceniti. Obrtnijske raznoterosti. Brez Se- vode večkrat tudi druga gnojila dosti ne koristijo. veda je treba ozirati se tudi pri tem namakanju na po trebo. Premokrih vrtov ne gre namakati ker krmo Siva lesna namaka. Starejši mizarji so dajali lesu sivo barvo z namakanjem s Čreslovo kislino, železnim vitri-jolom in golunom. Pozneje je podala kemija v smodni šiškovi kislini (Pyrogallusřáure) novo in boljše sredstvo za sivo bar- vanje lesa. V družbi z železnim vitrijolom ta kislina kaj lepo manj v navadi, kjer ne sejejo riža. Ravnati se je pri pobarva les in goluna ni treba jemati na pomoč. Na svitlobi VSem po razmerah in to mora umni kmetovalec tudi malo spridili. Polja se pa seveda ne smejo namakati, kadar pridelki že cveto ali zore. Sicer je pa namakanje polja pa postane tako napojen les kmalu rujavkast in v teku let se je siva namaka spremenila v rujavkasto. Bolj trdna je siva barva, če vzamtmo namesto smodne šiškové kisline navadno šiskovo kislino (Gallussáure) Y novejšem Času priporočajo barvilo, se dobiva v katranu in na prodaj z imenom ni gr osin. Raztopi 7 gramov mgrosina v 1 litru vode in s tem namaži les. Barva je srebrno siva jako lepa in vztrajna. Kmetystvo:"""i^^»|I Zanemarjeno sredstvo za povzdigo kmeti jst va. Da dovedemo zemlji dušika, je dobro napeljavanje vode iz rek in potokov in pa nadanje vode višje ležečih zemljišč na travnike in njive. Rastline morejo vsrkavati dušik le kot solitrovo kislino. Dušik v sebi imajoče snovi, se mora najprej pre-meniti v amonjak, na to pa v solitrovo kislino. Solitrove kisline pa ne posrka nobena prst, temveč z vodo gre v nižje plasti, v kolikor je sproti rastline ne porabijo in je tako za poljedelca zgubljena. V Angliji so izračunali, da na leto na jednem hektarji 17 do 83 kilogramov dušika v vrednosti od 14 do 70 gld. odpelje vodo seboj. Ta voda pa pride potem zopet kot studenec in pride v potoke in reke. Za koliko milijonov vrednosti odpeljejo slednje leto reke dušika v morje. Iz povedanega je jasno, da je kaj umestno, če tako vodo porabimo za kmetijstvo, Preiskave so pokazale, da solitrove kisline po tudi drugih snovij, ki jih ima v sebi taka voda, ne posrkajo najprej razne prsti in oddado rastlinam, temveč jih po-rabljajo takoj korenine rastlin. Posebno dobro je nava-janje vode na travnike in polja, če rastejo na njih hitro rasteče rastline ali če je zemlja slaba, da manjka dušika. Tedaj rastline sproti porabljajo dušik raznih rastlin. Pri sam preudariti. Kmetijske raznoterosti. Kakšna jajca so za valjenje ? Za valjenje se naj vza- mejo sveže, ne čez tri tedne stara jajca, lepe oblike in z gladko lupino. Biti moiajo precej debela, da se izležejo močna piéČeta. Posebno debela jajca se ne smejo dajati valiti, ker sta v njih po dva rumen)aka in pisčeta.ki se iz njih izležejo, Diso prav razvita, večkrat se pa ne izhžejo. Kako odvadiš krave, da se same ne sesajo ? Tri- kiat na dan namaži kravi vime z vodo, v kateri si raztopil nekoliko aloe. Aloa se dobi po ceni v vseh druguerijah. «l-i--.M-.UM«,....................................»..................................... Poučni in zabavni del. Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VII. (Dalje.) Naposled je za prevažanje otrok v šolo in iz šole določeno 30.648 dolarjev stroškov. Pred desetimi leti teh stroškov še ni bilo in so nastali, da se olajša obiskova- nje šole v redkonaseljenih krajih in da je mogoče vzdr ževati šole za nezadostno število otrok. Ceneje otroke voziti slednji dan, kakor pa vzdrževati dobro šolo za ali ljudi Poročilo priporoča, da naj se še več izdaje v ta namen ; pobijo mnenje nekaterih starišev i da bolje imeti slabo šolo pa blizu, kakor dobro pa oddaljeno Svet za narodno izobraževanje mora pa tudi skrbeti za poduk slepih, gluhonemih in bebastih otrok. letu > o katerem govori poročilo, se izdalo za izobraženje gluhih učencev na tacih specijalnih šolah 35.337 dolarjev, za izobraževanje slepcev v jedni šoli 95*267 in bebcev v jedni šoli 153.529 dolarjev. Stroški so bili pokriti iz po- 154 sebnih virov, največ požrtvovanih ali voljenih v njih ko- kod prostovoljne žrtve v korist narodnih šol. Tako se rist, in niso všteti mej višje omenjene stroške za na- rodno šolstvo leta 1890/1891. državi mej šolska poslopja. ,Prvo je drugim bil zgradil zastonj podarili tri Tajnikovo poročilo se koncuje s statističnimi po- gospod Durfy za višjo mesta Fali Rivera, v spomin umršega sina. Poročilo ne datki o bnih in duhovskih šolah države. Vse te šole poroča, koliko je stala zgradba z aparati, a soditi po so brez izjeme s posebnim zakonom prisiljene svetu predlagati natančno poročilo o njih stanji, u*nih načrtih, šte- a vilu učencev, dohodkih in stroških itd. Temu poročilu tajnik kot uvod dodaje primerjanje mej državnim in za- sebnimi šolami vsake vrste in se rezko izreka, ne 0 _ rist v prvih, temveč dokazuje nevarnost poslednjih. drugim on to-le ko- Mej navaja : „Razlika mej zasebnimi šolami ne nahaja se le v njih kakovosti, temveč v njih ustav- zasebni šoli ima ljenju, vzdržavanji in nadzorovanji. opisu poslopja in fotografiji, priloženej poročilu, gotovo ni stalo manj kakor pol milijona dolarjev. Oskrbljeno je z zvezdarno, osempalčnim ekvatorijalnim steklom, delar-nicami, fiizičnim in kemičnim laboratorijem, in s petde-setimi tisoči dolarji gotovega kapitala za kake poprave. Drugo poslopje je zgradil Rogers v Fer-Haueru in stane 100 tisoč dolarjev. Stavil je jedini pogoj, da se varuje verska svoboda učencev. Tretje poslopje pa podařil Efrajm Murdok městu Vincedomu. Stane 25.000 dolarjev in je ■. . i . starši popolno nadzorstvo nad svojimi otroki, programom mogla biti izbirati učenje osnovano na misli, preskrbljeno z 250 tisoči dolarjev, da bode šola na visočini zahtev udaje znanosti glede učnih apa ratov in sredstev. — (Dalje sledi.) in načinom učenja. Domišljeno pravo v zasebni šoli ali pa v nobenega da imajo stariši jedino pravico nadzorovati fizični, um-stveni in nravni razvoj svojih otrok. Pravica in dolžnost države določati pogoje narodnega izobraževanja iri pokoriti ves narod tem pogojem, je osnovana na čelu, da je neprestani obstanek države potreben, ker je država naravna hraniteljica človeških pravic in jedina naprava, ki Clietelien vojvoie Westminsterskega ob Temzi in vec Poučni in zabavni drobiž. Milijonar Astor. Pred dvemi leti se je v Londonu s svojo lepo in duhovito soprogo ameriški milijonar Astor, jev premoženja Kupil je naselil s svojo kateri ima kacih 200 mi dola svojim razmeram primerno stanovališce v Westendu lep grad mi more ohranjevati vedni razvoj človeštva. Vpliv na izobra- daleč se razprostiraj posestvo tega gradu Za zabavo je žen je zatorej potreben, da posamezne osebe mogle sestavljati državo. Ta vpliv ima namen v posamičnih osebah razvijati ta duh, kateri omogočuje jedinstvo v kupil časopis Pali Mali Gazette v zvezi z ilustrovaaim listom Pali Mali Budget in osnoval dragoceni ineseČnik Pall Mali Magazine. Astor je vse storil, da te liste pouzdigne. Pridobil žanje najboljših sodelavcev To pa trpělo le nekaj me fundamentalnih načelih in oblikah državne samouprave, secev, potem mu je pa umrla soproga. Sedaj hoče Astor pro Neobhodno je avtoriteta države, da se doseže, da bodo dati vsa posestva v Angliji, liste pa ustaviti, ceš, da so bili hodili v šolo vsi otroci v šolskih letih. Država je jedina moč, .ki more proglasiti za ob ževanja. kak program izobr Uporaba te avtoritete v zadevi obveznega šolstva da si in nje pogojev je jedino sredstvo v rokah države, zagotovi svoj obstanek in da doseže popolno in vspešno izvrševanje vseh poslov. Vsled spoznanja teh istin je država vedno priznavala zasebno šolo kot glavni vir dr- • */» žavljanskega življenja države. Zasebne šole so bile v teku vse naše zgodovine, in nekatere iz njih so tudi na dobrem glasu ; a ne jedenkrát se je dokazalo, da se ne mo- lastnina njegov žene Tednik Fall Mali Budget je že nehal izhajati. Zastonj so pregovarjali milij da bi list se dalje izhajal Po so mu zanj 200 000 gld., a Astor ga ni hotel prodati Papeževa palača v Avignonu vojašaica, hoče kupiti neki odbor je sedaj konjiška in premeniti v umetniško V nekaterih dvoranah tega znamenitega poslopja so po stenah še sedaj dragocene slikarije dobro ohranjene. godovinski in starinoslovni muzej jft rÁTířiííft íÝiíři íÍVÝy^^ÝyÝifříííří rívívÝt^^^í^í^rífj ^ € ■■■ €= <5 Novice. remo zanašati na te naprave, da bi zadoščale občnemu Presvitli cesar so podarili iz svoje lastne blagaj izobraženji in pripravljale ljudi za razumne in zveste nice 15.000 gld. za prebivalce v Ljubljani in okolici priza-državljane republike. Namen sedanji šoli je, da organi- dete vsled potresa in za pogorelce v Toplicah 1000 gld. zuje njene člane-otroke v skupnosti oseb, v kateri se mo- Občinski svet v Pragi je dovolil 1000 gld. za rajo gojiti vzajemni odnošaji našega državljanstva Šolsko življenje bode v takem slučaji neposredno vplivalo na državljanski razvoj otrok. one revne prebivalce ljubljanske, ko so vsled potresa brez strehe. Velikonočni prazniki. Tako kakor letos veselili so se ljudje malokdaj velikonočnih praznikov. Po dolgi in ne- državnih šolah so učenci navadno hudi zimi obetali so namreč prelepi dnevi velik ega prisiljeni z državnimi zakoni učiti se vsega i kar daje jednako znanje in jednak umstveni razvoj, istoveten v občnih posledicah. Posledica take uredbe bode, da bode mej narodom občna inteligentnost in ono jedinstvo čuvstev tedna krasne velikonočne praznike. Toda še predno so ti na-stopili, pokazilo je na veliko soboto popoldne nastalo mrzlo in deževno vřeme krasoto dnij in zabranilo veličastne procesije vstajenja na prostém Česar bi pa noben ne bi bil pricakoval velikonočne praznike, to nastopilo je velikonočno nedeljo zjutraj. in teženj, katero daje jedino solidno podlago republikanske Grozni potres razdejal je malone vse. Obetajoči veseli veliko- države. nočni prazniki so se spremenili v žalostné obupne dneve. Država Massachussets se more ponašati s tem, da učenci ne pozabijo, da so baš šole položile temelj vspe-hom njih življenja. Slednje leto prinese ogromne svote Kakor smo se veselili lepih velikonočnih praznikov, tako jih v njeni grozoti iû strahu tudi ne bomo nikdar pozabili. Umri je v noči na 16. t. m. vpokojeni mestni uči- telj Matěj Močnik v 69. letu svoje starosti. Pokojnik je r bil vri narodnjak in si je pridobil veliko zaslug za narodno àoletvo in tudi za slovensko slovstvo Deloval je neumorno pri raznih narodnih društvih. Ranjemu narodnjaku bodi zemljica lahkaj! — Vse ljubljanske šole so vsled grozne nesreče — potresa na nedoloČen čas zaprte. — Odpoved. Gr. nadučitelj A. Rragl v Tržiči se je od-povedal službi okrajnega šolskega nadzornika za okr. kranjski io radovljiški. — V Družbo sv. Mohora se je, kakor poroča „Mir" vpisalo letos okrog 71.000 članov. Ta zopefcni veliki na- predek naše prekoristne družbe pač mora z veseljem navdati vsakega zavednega Slovenca! — Slavnostna akademija, ki bi se bila imela na korist družbe sv. Cirila in Metoda vršiti dne 21. t. m. v deželnem gledališči se je preložila do jeseni — Velik požar je uničil na veliki petek zvečer ma-lone celo vas Toplice pod Novim mestom. Pogorelo je v vsem 121 stavb. Škode je čez 100 000 gld. Pogorelci so bili za-varovani le za 30 000 gld. Cerkev, župnija in grad s kopa-liščem niso pogoreli. — Iz Novakov pri Cerknem, doé 15 aprila. Snega tukaj ni več, v Davči pa ga imajo še 6 pedij. Sadje bo letos mnogo cvetelo, ker ga lani ni bilo prav nič ; najbolj rodé tepke in jabolka Ozimine je polovico pognjilo Živina ima sedaj visoko ceno: krave po 70 — 90 gld. Par volov, 220 gld. Pravijo da bo sedaj cena padla. Mladih prešičkov je letos malo, dobiš jih par za 8 — 10 gld. Kukavica se je oglasila 12 aprila, navadno en teden prezgodaj ! Potres. Ljubljana še ni dožrvela tako strašne noči, kot je bila od nedelje na ponedeljek. Ljudje so bili že deloma odšli k pocitku, ko jih je ob jednajsti uri 10 minut prebudil grozen potres. Vse je pokalo in majalo se, zidovi so pokali, dimniki so se ropotajoč podirali. Ljudje so hiteli iz his, da si rešijo vsaj življenje. Ulice so nakrat oživele. Bolnike in otroke so nesli iz sta-novanj. Kdor je bil na periferiji města, je videi cele vrste ljudij- prihajati iz mesta. Na javnih trgih so ljudje molili, da bi Bog obvaroval jih vsaj smrti. Gasilci so že po noči se zbra li> ker je bilo marsikje potreba njih pomoci. Po noči ni nikdo imel časa se brigati za poškodbo, vesel je bil, da je bežal in svojce spravil iz stanovanja. Kakor se je izvedelo, je ta potres segel silno daleč. Treslo se je v Italiji do Florencije Ferare, in t Ravene, do Zadra v Dalmaciji, po Bosni, Hercegovini, velikem dělu Ogrske in na severu do Solnograda in Dunaja. Tudi na nekatere kraje Tirolske se je raztezal ta potres . Ker je bil potres pozno v noči, ljudje niso bili na ulici. Za prvi sunek ob cefcrtr na devet je pa malo kdo vedel, ker je bil laliek in» ni napravil nobene škode. Večina ljudij misli, da se je začelo tresti še le četrt na dvanajsto uro, ker ta sunek je bil najmočnejši. Ob polu dvanajstih se je zopet močno streslo.- Pa [tudi proti jutru sta bilat dva šunka močnejša* Sicer so se pa ponavljali slabsi šunki vso noć, ki pa niso naprav- ljali škode. Pa tudi prihodu je dni se je* zemlja po «i malem tresla. VSlonovih ulicahv Ljubljani je poškodovalo s strehe V m ' palo opeko nekega vojaka od godhe. Na Karolinški zemlji je ubilo šiviljo Franico Škrjanc, ki je ležala na peči, ko se je stresio. Ranjeni so pa bili v m est u redar Anton Furlan, na katerega je pal podirajoč se dimnik, stávec Pascliek in trgovski pomoćnik Mayr. Manj po-škodovanili je pa dosti ljudij, mej drugimi tudi soproga deželnega glavarja. Največ so trpele cerkve, in sicer šentjakobska, šentpeterska in frančiškanska, manj prizadete so nunska, škofijska in cerkev Jezusovega srca. Razun škoíijske cerkve so se vse zaprte, i maše in pridige so bile v ponedeljek in priliodnje dni na raznih večjih trgih v mestu. Najbolj je prizadeta frančiškanska cerkev in zraven nje stojeći samostan. V cerkvi so se podrli ne-kateri stebri in altarji, zidovje je razpokalo. Samostan je dobil tudi široko razpoko. Trnovska cerkev je zlasti poškodovana in razbit a okrog velicega oltarja. Tudi I^^H^n jHMflHj 'CBSPiaí u: J HHkti4 * M^BKatuÉIĚBUjnlS^ĚÉBSII^^UU^ ^ i *^HiiSftiL zvonika sta moćno poškodovana. Jednemu se je zrušil že del strehe. Cerkev sv. Jakoba je tudi močno poškodovana. Bali se' jer posebno, da se podefeta zvonika, ker sta se močno razpokala. Po uticah je bilo zjutraj cele kupe s strehe .pale opeke. Povsod so se videíe razdrapane strehe, podrti dimniki in razpokani zidovi. Pri mnogih hišah se je bati, da se podero. Zaradi tega bodo mestne komisije pregledale hiše, da se iz nekaterih potem preselijo ljudje. Večina ljudij je pa prve dni po potresu spalo pod milim nebom in se jih je gotovo mnogo prehladilo. Skoro nobena liiša ili nepoškodovana. Nekateri hišni posestniki so ginotno uničeni. Najhujše je prizadeta neka hiša v Kolodvorskih ulicah.- Trpele so mnogo hiše v Hilšerjevili, Glediških ulicah, v Gradišci, v Krakovem in Trnovém, na Žab jek u, ,v Rožnih ulicah, v Hrenovih ulicah, na Poljanah, na sv. Petra cesti. Posebno je mnogo trpěla deželna bolnica. Stropje so se udrli, zidovje je razpokalo, da se vidi iz sobe v sobo. Zid pri cesti se je moćno iiagnil. Usmiljene sestre so t obćudovanja vredno pogumnostjo in požrtovalnostjo nosile bolnike iz poslopja na vrt. Le k norcem se ni nikdo upal, ki so grozno tulili, a k sreći baš oddelek za blázne ni nič poškodovan. Na vrtu so za bolnike napravili salon. Tudi vojaška bolnica je dosti trpěla. Jako poškodovan je deželni muzej. Zidovi so razpokali, zbirke so uničene. Vsa škoda se ceni nad 50.000 gld. Kranjski muzej je dosedaj zlasti slovel po svojih pred-zgodovinskih zbirkah. Grozno je tudi razdejano deželno gledališče. Zid in tlak je razpokal, v dvorani za pre-skušnjo se je udri strop. Potres je tukaj pokazal svojo moč s tem, da je prevrgel silno težko mašinerijo za pogrezanje. Poslopje deželne vlade je jako v žalostném stariji. Zidovje je vse raftrahljaíio.-V pisariticah je vse razme- ta no. V stauovauju deželnega predsednika je polomljeno pohištvo in druge dragocene stvari. Deželni predsednik rii bil doma. Odpotoval je v Toplice gledat, koliko 156 škode je napravil požar. Soproga njegova je strahu bežala na ulico in prenoćila v svoji kočiji. Jako poškodovan je tudi deželni dvorec. Sole niso dosti trpele. Le gimnazijsko poslopje je precej poško-dovano. V realki je potres razmetal in razbil kemični laboratorij. Pouk na šolah se je začasno ustavil. Knezji dvorec je tudi ves razdrapan. Streha je razmršena. Dimniki so se podrli, zidovi razpokali, v nekaterih stanovanjih se je podrl strop. Vnanji zid se je na nekaterih straneh močno odmaknil. Dragocene slikarije so pa vse uničene. Tobačna tovarna je tako poškodovana, da se je za dolgo časa ustavilo delo. Del stopnic seje podli. Vse škode v tovarni je 30.000 gld. Meščanska vojašnica v Trnovém je vsa razbita in morali so jo izprazniti. Vojaštvo vseh vojašnic se je preselilo v šotore. ■A V Križankih je poškodovana velika dvorana. Jet- nike so spustili na vrt. Obravnave so se morale ustaviti. Tacega potresa, kot je bil ta, še Ljubljana ni nikdar imela. Velika množica ljudi je za rana v ponedeljek prihitela v gostilno gosp. Cad-a na Spodnji Rožnik in tam napravili so ležišča na prostém, bilo jih je več sto. Na vrtu v majhni leseni hišici je prenočevalo 60 oseb in jih še do danes gostoljubno přenocuje brez- V ' plačno velika množica. Gospodu Čadu za to gre javna zahvala. Potresi ponavljajoci se dan na dan v Ljubljani vedno povekšujejo škodo. Toliko je že gotovo, da je mnogo večja, nego je bila v Zagrebu pred 15 leti. Leta in leta se ne bode dala škoda popolnoma popraviti. Od zasebnih hiš je posebno zelo poškodovan Ko- , M X lizej, v kateri hiši je stanovalo največ ljudij v Ljubljani, več kakor v višenjskem ali ložanskem mestu. Pa tudi druge liiše so hudo razdejane. Razpoke so poznejši potresi še le razširili. Da se ne podro, jih podpirajo z debelimi oporami. Čudno je videti lepa poslopja od zunaj in znotraj vsa podprta. V opekarni Kneza in Zupančiča je hudo poškodoval parni stroj. Zidarji popravljajo dimnike, tudi razdrapane strehe že popravljajo, da dež ne bi lil v hiše, ko se je vřeme spremenilo. Primanjkuje mnogo opeke. Delajo se že tudi lesene barake za nastanje ljudi, kateri se ne morejo zaradi poškodb več povrniti v svoje hiše. Z ozirom na poročilo na razne govorice omenimo, da ljubljanski grad ni tako zelo poškodovan, da bi ga morali porušiti. Počil je obok v cerkvi in precejšnje razpokline so na severovzhodnem vogalu, kodér sta bolnica in [šola. Največ škode je na strehah kaznilnice, ker se je zvrnilo mnogo dinmikov, ki so potiii mnogo mnogo opeke. Najbolj je poškodovana pri kaznilnici vojaška stražnica, ki stoji na naneseni zemlji ; ta se jé udala in vsled tega je počez nastala velika razpoka, da bodo morali stražnico podreti. Za vojake so naredili leseno kolibo. Zaprti kaznjenci, katerih je okoli 270, so pač v prvem trenotku preplašeni prosili, da jih iz-pusté na dvorišče, kjer so prenoćili dve noči ; a so v sredo že mirno opravljali navadne svoje posle. Nereda ni bilo niti najmanjšega, stražo so samo prvo noč pomnožili za nekaj mož, toda opraviti niso imeli ničesa. Mestni svet ljubljanski je imel v torek izredno sejo in vsprejel nastopne predloge obč. svetnika Hribarja: 1.) Za najnujnejšo pomoč ubožnejšemu delu mestnega prebivalstva, katero je vsled potresa moralo biti doloževano in obrtnikom, ki začasno ne morejo izvrševati njihove obrti, da se g. županu na razpola-ganje 10.000 gld., da jih razdeli po sporazumu z ubožnim odsekom obč. sveta. 2.) Ta znesek naj se izplača iz specijalne rezerve za kurzne izgube pri mestni loterijski posojilni zakladi. 3.) Iz iste zaklade dovoli se 10.000 gld. za eventualno potrebno zgrajenje barak, v katerih se naj nastanijo rodbine, ki so vsled poškodbe poslopij, v katerih so stanovale, ostale brez strehe. 4.) Mestnemu županu se naroča : a) Naj se obrne do vis. c. kr. dež. predsedništva z nujno prošnjo, da za podporo ubožnemu delu mestnega prebivalstva, in brezposelnim obrtnikom izposluje kar najhitreje mogoče izdatno grozni elementarni nesreči primerno podporo iz državnih sredstev ; b) naj se v isti namen obrne za podporo do dež. odbora kranjskega, 5.) Ko bodo poizvedbe o približnih škodah, katere je provzročil potres na posameznih po-slopjih, končane, skliče naj se izredna seja občinskega sveta, da se posvetuje, za kakošno brezobrestno poso-jilo je prositi državno upravo. Dalje so se vsprejeli predlogi obč. svetnikov vit. Zittererja, naj se naprosí tudi kranjska hranilnica za izdatno podporo ; g. ravnatelja Pirea, naj se izposluje sekundarni vlak. ki bi vozil iz Ljubljane do Lesec, in sicer ob polu 7. uri zvečer odhajal ter se vračal drugo jutro ob polu 9. uri, da se omogoči mnogim uradnikom, ki so brez stanovanja, da začasno prebivajo v okolici proti gorenjski strani, in g. Hra skega, naj se naprosi železniško vrhovno ravnateljstvo, da bi dalo še več vagonov na razpolaganje. — G. župan je naznanil, da za prvo silo bode še isti dan postavljenih 30 velikih šotorov. katere je blagovoljno dala vojna uprava, V teh šotorih je za blizu 1000 oseb prostora in bodo postavljeni v Zvezdi (10), na igrališči pod Tivoli (5), na ledini poleg par-nega mlina (5) in v Krakovem in Trnovém ob Gradašci (5). Naglašala se je posebno še želja, naj časnikarstvo upliva na to, da se pomiri prebivalstvo, ki je do skraj-nosti razburjeno po lažnjivih in brezvestnih neosnovanih poročilih. . Odposlanstvu občinskega sveta gg. župan Grasselli in posl. Hribar je bila v torek dopoludne pri g. dež. predsedniku baronu Hein u prosit ga, naj izposluje izredno podporo za tište ljubljanske prebivalce, kateri so vsled potresa brez strehe in za tište obrtnike, katerim je sedaj nemogoče delati ter brezobrestno poso- jilo za tište oškodovane hišne posestnike, kateri sami kova in Vodnikova hiša in več manjih his v spodnj niso v stanu placatí potrebne poprave. Gosp. dež. před- Šiški. Večja pa je bila nesreča v Zgornj sednik baron Hein je obljubil deputaciji, da bo storil nekoliko poslopij skoro razdejanih. kar mogoče Šiški je hiši 70letnega * * • vinskega trgovca Zogarja zrušil se je obok ; moža, ki Ministru notranjih stvarij se je poslala sledeča je. sam spal v dotični sobi, je ruševina pri priči ubila, _ M j i — i * m brzojavka: Grozni potres, kateri je zadel v noči od dočim so drugi članovi rodbine ostali nepoškodovani. 14. na 15. deželno stolno mesto, je prouzrocil strašna Uprav tragična je nesreča, ki je zadela rodbino znaše nepregledna opustošenja, vsled katerih bodo potrebne nega gostilničarja Fr. Šušteršiča, po domaće „slepega » U # • ' m — k| ~ k fár •«- . IJ — • , —- f . izredne podpore od strani države, zlasti ker so najhuje Janeza". Vsled silnega potresa zrušila se je hiša ter prizadeti baš siromašnejši sloji prebivalstva : Prosimo ubila moža in ženo ; devet nepreskrbljenih otrok joka . • li _ I 1 ^ . _ ^^ MB 0 V " JS ^^ ^B ■ ^ • torej Vašo ekscelenco, da blagovolite to za sedaj na za ponesrečenima .roditeljema. Mož je bil pod zrušenim « • znanje vzeti in, kadar bo sestavljen materijal o çenitvi škod, izposlovati primerno državno podporo. — ri em skoro zmečkan. na njegove žene pa se Gras- ni dala konštatovati nikaka težka rana ter je nesrečna se 11 i, župan in dež. poslanec. Kušar, drž. poslanec, zena eizrečno grozen bil je Hribar. dež. poslanec. prizor na cesti : mlado in staro, zdravo in bolno bežalo Volilski shod narodne stranke. shod narodne e — ^ w stranke v Krškem in osnovalni shod Leonove družbe «o se zaradi potresa odložili. . ; ^ M/g - • m Blizu jednako hudo kakor v Ljubljani je bilo'v Celji. Podrl se je stari stolp. Nevarno poškodovani so hranilnica, protestantska cerkev, deška šola, liiše v Ko- # # lodvorskih ulicah sploh. Škoda se ne da določiti. Ljudje bili so ravno tako prestrašeni, kakor v Ljubljani. Ure ^ « «o se povsod ustavile. Zidovi pri hišah so se močno razpokali. Ljudje so prenoćili tudi pod milim nebom. / Gradci so čutili tudi precej močem potres a škode pa ni napravil nobene. Nekateri ljudje so IZ strahu prenoćili pod milim nebom. Mariboru se je podrlo več ; dimnikov in razpokalo več zidov vsled po- % ^t » Ptuji je potres vzbudil speče in hiše so se třesa. močno tresle, par dimnikov Kozjem je potres podrl neki stolp in škode po poslopjih je v Slovenski Bistrici. Slovenjem gradcu, Gornjem gradu, v Šmarji pri Jelšah in Marenbregu. Celovci je bil potres tako močen, da se tacega ne spommjajo Škode ni posebno napravil. Nekaj zidov je malo razpokalo. VBeljaku se je podrlo več dimnikov Trstu je potres poškodoval več hiš, če tudi ne posebno hudo. Velik strah je bil v nekem gledališci. konj se j£ splašilo ljudij je přespalo v va- gonih ali pa tudi pod milim nebom čutili le bolj lahek potres. Gorici so pa Zagrebu so čutili precej močen potres, a škode je iz: .stanovanj na cesto, a ko so se šunki kar v krat-kili intervalih: ponavljali, začelo je preplašeno ljudstvo prižigati svece ter glasno moliti, naj bi Bog odvrnil pretečo katastrofo. Bil je prizor, ki ostane vsakemu neizbrisljiv za celo življenje. — — Pri tej priliki naj pohvalno omenimo ljudomilega postopanja pivovarja gospoda Petra Koslerja, ki je takoj dal izprazniti razpo- " 4 j» — ^ ' # • _ ~ fr .i ložive prostore vrtne restavracije, kjer je na stotine ljudij našlo varno zavetje in kjer je tudi sinoči čez 40 obitelji Pri Devici Mariji v Polju je potres župnišče jako močno poškodoval. Župnik Kolar je bil nekaj trenotkoy * ê . s i brez zavěsti. Bati se je, da se zvonik žruši na cerkev • » p če se to zgodi, je cerkev uničena. ' nedeljo ob 11. uri 17 m. je bil v Kamniku močan 17 sekund traj aj oč potres s podzemelj skim gromenjem. • ' " \ ♦ * 1 ! • ! • f K* • ' • A ». - - il * Do ponedeljka zjutraj ob 7. uri je bilo skupaj 36 sun- • • • kov, 4 zelo mocni. Več his poškodovanih, 20 dimnikov • • razrušenih. Prebivalci so z groznim strahom in třepe- t * '( \ ' . À ' - r : i ' . ' , tom za silo oblečeni prenoćili v prostih železniških va- W >v l__m W . » _ . gonih. To tudi v ponedeljek. Niliče ni ranjen, maša je bila na prostém. Najhujši je bil potres vMengšu, Dom- _ m « à ' • t ■ žalah. Stobů. Mlaki, na Vodicah in Skaručini. Yeč po- f • 0 _ je razrušenih, živine ubité, v Rodici je jeden otrok mrtev/3 osebe ranjene. Cerkve v Komendi,'Vodicah, Skaručini, Suhem dolu, Mengšu, Šmarci, Homcu, X * X 1 Dobu in na Smarni gori so zelo poškodovane. Skoda v á v, # okrajů je ogromna.: Kranj je potres bil močen, a škode ni velike pa velike ni napravil. napravil. Nekateri zidovi pri cerkvi in hišah dobili so Grozne so bile posledice potresa v Šiški in oko- male razpoke. Na Bledu so ljudje pribili noc zunaj hiš j lici. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Obok po- v krajih je razpokalo zidovje. Psi so pri vsakem . a m . v družnične cerkve sv. Jerneja počil je tako nevarno, da šunku grozno lajali in tulili. / Kropi je potres hiše se je cerkev morala zapreti ter je vsled tega zavtorek precej stresel, a znatno jih ni poškodoval. Hujši je pa napovedano cerkveno opravilo izostalo. Še nevarneje pa bil na Jamniku nad Kropo 7 kjer so poškodovane mnoge privatne hiše in to posebno v dence in je živina močno tulila je potres skalil stu-Ljudje so pa naj več višjih nadstropjih, kjer je zidovje nevarno razpokalo, noč prebili pod nebom tako pri Zormanovi hiši j kjer se je Borovnici je potres posebno podli masiven poškodoval župnišče in cerkev. Na Vrhniki je pometalo dimnik ter streho na dveh krajih popolnoma přebil ; dimnike s střeli. Na Rakeku je opeka padala s streh, plafoni so razpokali terse je nekoliko peči podrlo. živina grozno mukala. V Kočevji je pometalo več opeke Hudo poškodovane so nadalje Koslerjev grad. Pogačni- s střeh, in podrlo več dimnikov. Okrajno glavarstvo je dalo poškodovano cerkev zapreti. Vsled tega so od po nedeljka maše pod milim nebom. s Li ti i je potres prevrnil nekaj dimnikov Na da ne bodo več za nobeno rabo. Hudo je trpela župna cerkev v Komendi. Razkopane so zakristija, župnišče in kaplanija. Vačah pr Litij se je podrlo več dimnikov in hiše so Trebnjem na Dolenjskem potres ni napravil dosti škode. Hiše so le malo razpokale. Po višje razpokale. V cerkvi na Slemšeku se je udri obok in porušil oltarje. V Kanderšah sta cerkev in zvonik močno žečih vaseh je pa več škode poškodovana. Podrli so se oltarji v cerkvi in zidana V Jančah so pri hišah, župnišči in cerkvi zidovi ograja okrog cerkve. V Zagorji ob Savi je potres podrl razpokali. Obok na cerkvi močno počil. Zvonik se je več dimnikov in cerkev poškodoval. Vse hiše imajo toliko odločil od cerkvenega zidu, da lahko vtakneš razpoke. Škofjiloki cerkve niso posebno poškodovane in roko v razpoko. Polhovem Gradci pa potres ni napravil ravno tudi grad ni dosti trpěl. Hudo poškodovani sta staro- veliko škode. Cerkev polhograške župnije in nekatere loška cerkev in pa starinska cerkev v Cerengrobi Po hiše so malo razpokale, a v nobeni primeri ne z ne Škofjiloki podrli so se skoro vsi dimniki. Prebivalstvo srečo drugod. je bilo prestrašeno prihitelo na ulice. Zidovje je močno Idriji je bilo grozno slišati potres v jami. Naj popokalo. Ljudje 15. dan na so bili pobegnili v noči od 14. na prvo je bil močen veter, potem bobnenje in še za Kamenitnik, kjer so zanetili ognje Radovljici je hudo poškodovana grajščina Po tem se je stresla zemlja. Hiše se v Idriji nise podirale. Sodi se, da zaradi tega, ker so potresni plini že našli mestu so ljudje po noči bili zbežali iz hiš. Prenoćili pot po rudnikovih duplinah. Razpokale so pa nekatere so zunaj tudi drugo noč in mnogi prebivali pod milim hiše. Cerkev sv. Antona in sv. Barbare sta močno raz- nebom, ker se je potres ponavljah Ljubljani in okolici je v vsem 7 ljudi vsled potresa zgubilo življenje. V papirnici v Vevčah podrl se je jeden velik dimnik in boje se, da se tudi drugi podere, ker je močno razpokan. V Črnučah je hudo poškodovana cerkev in šola. Morali so obe zapreti in božja služba se zunaj opravlja. Tudi vBohinji je bil potres hud. Posebno cerkvi na Bohinjski Bistrici in na Bohinjski Beli sta hudo poškodovani. V Srednji vasi imeli so slučajno mrliča na odru. Ko se je začelo tresti, so nekateri videč, da se pokane po obokih in zidovju nad okni. horjulski fari je bil potres srednje močen. Podolnici je neka deklica skočila skozi okna in si pohabila roke, ko se je bil udri strop. V Za-klanci je pometal potres vse svečnike raz oltarja. Pri mnogih hišah je potres podrl dimnik in obok in ljudje ne morejo niti doma kuhati. Dvema posestnikoma v Za- klanci je podrlo hleva. . Janžu je močno razpokal zvonik. Pa tudi cerkev, šola in hiše so močno razdejane. Ko so šli z gore Kelke v ponedeljek v Šturje k mrlič premiče, mislili da v^taja in v največjem strahu pobegnili iz sobe. masi ? našli so na potu od kamna ubitega zajca Sodi se j da se je od potresa sprožil kamen in zajca ubil Cerkvi v Dolu in pri sv. Katarini sta močno po- Skoda je pa na poslopjih na Vipavskem sploh zela škodováni. Klecah in v Dobu ni nobenega dimnika. velika. Na Homci je cerkev jako nevarno razpokala, m misli se, da bode najbrž treba novo zidati. Višnji gori so tudi imeli potres, da si je ta Pri Močniku je podsul obok pri lilevu, ki se je udri, mesto razpostavljeno tako malo potresom, da niti stari dobrovski fari je tudi potres močno razsajal. Noben zid ni ostal brez razpok. Najhujši je bil v Stranski vasi pri Kozarjih. Nekaj večjih obokov je razsul. živino, pastirja in dva druga mladeniča. Živini se ni ljudje potresa ne pomnijo. Križ na župni cerkvi sv. nič hudega zgodilo, četudi je bila v opeki pokopana. Tilna in na podružnični cerkvi v Leskovci je proč Pastirja je le neznantno ranil. Jednemu mladeniču vrglo. Pri več stoletij stari razvalini kneza Auersperga zdrobil je kost desne noge, drugemu spahnil roko. vsaki vasi je potres podrl več dimnikov. Župnijska cerkev je v dveh krajih močno počila. Zvonik je ostal nepoškodovan i le križ na vrhu se je nagnil. Župnišče je močno zrahljano, zlasti v drugem nadstropji. Med potresom je živina močno tulila, psi in mačke so cvilile. je odrušilo kos zidu. Opeko je ziuetalo s streh. Vrhpoljah pri Moravčah so nekateri opazili ob uri potres, katerega v Ljubljani skoro noben opazil ni. Ob polu dvanajstih se je pa zemlja močno stresla. Poškodovalo je mnogo hiš, podrlo več stropov. Ravno tako je potres razdejaval v Spodnjem Tustanu. V gradu Rudniku so razpokala cerkev, župnišče in šola. Tustanu se je podrla celo jedna stená, Moravška in vrh Pri hišah so se podrli dimniki, in več obokov. Trdno poljska cerkev sta močno poškodovani. narejene stavbě so največ trpele. Žirih na Notranjskem se je podrlo več dim občini Mlaka pri Komendi se je podrlo sedem nikov in hiše so razpokale. poslopij in to ubogim ljudem. Žanje je hujši, nego bi Iz Novakov pri Cerknem se nam piše, da je bil bili pogoreli j ker bi sicer dobili zavarovalnino. Na ondu tako silen potres, kakeršnega se ne spominjajo Klanci se je podrl Malnarju mlin. Odrasla hči je močno stari ljudje. Pohištvo je razpokalo. Nesreće pa vendar poškodovana. Zej ah je razdejanih več poslopij tako, ni bilo nobene. 159 V Radgoni na Štajarskem čutili so se mocni Utonili Gospi Jana Pleverié in Kaja Valenčic so sunki v noči od 15. t. m. Prvi ob lcetrt na dvanajsto se v spremstvu sluge Ivana Strmate hoteli prepeljati v čolnu t/ __ . . _ ____Y. « A i I #li uro je bil tako močen i da je podsulo opeko s střeh. čez Koráno. Čoln se je prebrnil. Gospi sta utonili, Drugi ob polu 12. uri je bil manj občutljiv. ravno tako tudi ob 3. uri zjutraj. Druzih mnogobrojnih manjših sunkov pa v Radgoni niso čutili. Sploh so poročila tudi iz drugih krajev slovenske domovine jednako žalostné, a vendar Koroško, Primorsko in Štajersko niso bile prizadete kakor Kranjska. So- sedna Hrvatska tudi ni imela tako liu d ega potresa v Vališelu slugo sta řešila dva kmeta. Napad na kitajskega podkralja Li-Hung-Canga. se je bil přišel pogajat zaradi miru z Japonci, je izvršil neki član sosi imenovane druhalji. To so ostanki čet, katere so imeli japonski fevdalci. Njih cas je pa minul, ko je sedanji car vpeljal reforme Sedaj pa sosi služijo vsakemu, kdor jih plača. Vsak politik jih ima nekaj v najemu in pri ljudskih shodih jih kar inrgoli. ? kakor Ljubljana. Le nekatere hiše so razpokale. Glede značaja potresa mislijo učenjaki j da ni Večkrat časopisi porocajo o bojih mej sosi dveh politikov raznih strank. Sosi jedne stranke večkrat napadao na ulici poslance druge stranke. Tudi uredništva časopisov niso varna pred njimi. Sosi so se dobro organizovali. da skrbno varujejo svoje koristi. Pripravljeni so za malo plaČo za vsako hudodelstvo in umor. Kdor jih najame, jih přijeli ognjeniškega značaja. Gospoda gozdni nadkomisar in preiskovalec notranjih jam Putick in profesor Vodušek mislita, da je to posledica nenavadne liude zime. Od nenavadnega snega se je nabralo v spodnji zemlji mnogo piopali dijaki, ki se dajo pridobiti za vsako prekucuško delo. vode. se mora zavezati, da jih preskrbi z denarji, ko in da bode jim skrbel za boljšo hrano Najnevarnejši sosi so ki je razmočila spodnje plast i. Sedaj se pa v zemlji vrše velika podiranja in se vsled tega strese zemlja. Pričakovati je po mnenji teli učenih mož, da Vlada jim ne stopa dosti trdo na prste, ker sicer mogoče, da ne se v Tokiu s se dobe sosi na dan ali bilo plakati naznanja po městu: „Tukaj na mesec pod ugodnimi pogoji se bode potres Tudi japonski uradniki najemajo sose v varstvo ali pa tudi v še ponavljal, a bode vedno slabejši, druge namene. Ti sosi so vsekako sramota jpponski kulturi in sunci pa redkejši. kar tudi opazujemo poslednj dni Z Dunaja je přišel znani geolog dr. Sues, da pre-znanstveno potres in potem on izreče svoje mnenje o njegovih uzrokih. Včeraj je začelo deževati, kar se bodo nezgode prav za prav niso nič druzega kakor roparji. Ropni umor. Kmet Jurij Tomići v Rogelj pri Ča- na 7. dan t. m. so ga napali ne- morilcih ni nobenega sledu. Gladstone je imel veliko veselje za posekovanje gljiću na Hrvatskem se je po noči od vraČal s sejma v Pankr. Pri Bielastieni znani zloč;nci in umorili še povekšale. Strehe se zaradi pomankanja opeke, po- dreves. Te dni je pravil nekemu prijatelju, da on le jedno noč navljajočih potresov pa zadadi pomankanja delavcev niso mogle popraviti. Voda teče v stanovanja, razpoke zidovj ljudje. / največji bedi so pa tišti ni mogel spati. Po dnevu je bil začel posekovati velik hrast in je hotel drug dan končati svoje delo. Po noči je nastal velik vihar in on ni mogel spati, boje se, da vihar podere hrast Drugi dan je hitel v gozd in z veseljem zagledal, da kvari hišno opravo. ki morajo pri neugodnem vremenu zarad poru- hrast še stoji in ga je posekal Nobenega vspeha s svojem šenih stanovanj bivati na prostém. življenji se ni tako veselil, kakor da je ta hrast posekal. Češki, hrvatski pa tudi nekateri dunajski listi pozivljejo prebivalstvo, da naj kaj daruje za poškodo-vance na Kranjskem in sploh se kaže povsod leti sta kmeta petnajst let razkriti umor. Pred petnajstimi Gasper in Miha Ivančic iz Gradišta na Hrvatskem ustřelila kmeta Bošnjaka. Že tedaj so ju bili zaprli, ker so vedeli, da sta Bošnjaka sovražila. Ker pa umora sočutja. Zahtevajo pa tudi od vlade, da hitro kaj stori jima dokazati niso mogli, so ju pa izpustili. Lani so pa oba precej za nesrečno kranjsko prebivalstvo. Prva predloga j ki se predloži državnemu zboru ? ko se snide, mora biti podpora za po potresu poškodovane. Brez podpore bi si Ljubjana na noben način ne mogla več opomoči. Ljubljansko prebivalstvo bode go- tovo jako hvaležno za vse 7 kar se bode zanj Lj ubij ano je že vlada poslala pijonirje, da bodo postavljali barake, za tište prebivalce ki vsled poru-šenja nimajo stanovanja in tudi pomagali za silo popravljati poškodovana poslopja. Brez tuje pomoci bi , zato se milo obraćamo do vseli človekoljubov, in na vse od- Ljubljančanom ne bilo mogoče popraviti poslopij ločilne faktorje ? da naj n i k a i n e pozabijo na nesrečno Kranjsko. Ignatjev poškodovan veleposlanik v Carigradu, se je dne Sklebin hudo poškodoval. Zlomil si s tirú. Grof 13. nogo lgnatj i • v • bivši t. m. na postaji ko je skočil vlak Samomor na Hrvaškem Eduard nedavno izginil ko Grajščak in župan v Čep inu Knežević je ponaredil več pišem in župana videl da prihajajo njegove sleparij na dan. Te dni našli so v Tuzli v Bosni obešenega zopet zaprli, kjer je jeden v pijanosti izpovedal, da sta z bratom umorila Bošnjaka. Sedaj prideta pred sodišče. Velika tatvina. Grofinji Juliji Calleri je bilo ukra- denih za 50.000 lir .dragocenosti. Tat se je po noči splazil v grofovsko palačo. Zaprli so v Oseku veljavnega meščana bivšega mest- storilo. nega odbornika Trifunovića, kateri je bil v zvezi z mejnarod- nimi tatovi. 160 r; a h fm iWmTJtr M . •ti. % « m i** * * n -V' ■ v> 1 T-Orv làf* i * >V V irJ h Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki