Leto LXX štev. 174 a V Ljubljani, v petek, 31. julija I942-XX SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 30 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ea inserate. Podrutnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano Uhaja vsak dan i|atra| razen p onedcljka ta dneva po praznika. = Uredništvo la opravai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. = = Redazloa«, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva 6, Lablaaa. 1 = Telefon 4001-4005. | \bbonameotl' Mest 18 Lire; Estero. meta Al Lira. tdunon« domemca. aooo 34 Lire, Eataro SO Ura. C. C fJ Lubiana 10 650 per gli abbo-namenUi 10.349 po it lntcrzloni. Fillaial Novo meato. Concessionaria esclusiva per la pubbHciti di provenjenza Italiana ed esteia: Unione Puhhlicitš Italiana S. A. Milana. Vojno poročilo it. 793 Ogledniški in topniški nastopi Neprestani napadi na Malto Narednik Pamfili Pietro uničil štiri nasprotnikove tanke Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Vojaški nastopi na egiptovskem bojišču so bili včeraj omejeni na ogledniško delovanje in na topniške dvoboje. Naši letalski oddelki so uspešno napadli letališča in središČH v sovražnikovem zaledju. Eno naše letalo se ni vrnilo. Oddelki osnega letalstva so bombardirali vojaške naprave na Malti; na ciljih je bilo povzročeno znatno razdejanje. Nemški lovci so v dvobojih sestrelili dve letali vrste »Spitlire«. Angleška letala so zadnjo noč spustila nekaj razdiralnih bomb v okolici L i r a t e. Ena civilna oseba je bila ranjena, škode pa ni nobene. Rim, 30. julija. AS. Dodatek k vojnemu poročilu: V bojih dne 27. t. m„ ki jih navaja vojno poročilo št. 790, se je posebno odlikoval narednik Pamfili Pietro iz 62. pehotnega polka, ki je kot protitankovski topničar uničil 4 sovražne tanke. Mesto Proletarikaja v naskoku zavieto Zasledovanje umikajočega se sovražnika južno od Dona — Pri Voronežu so zgubili Sovjeti zopet 180 tankov Angleški nadlegovalni napadi imajo le majhen učinek — Birmingham ponovno bombardiran Hitlerjev glavni stan, 30. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Južno od Rostova zasledujejo oddelki vojsko in orožja SS umikajočega so sovražnika v delom,-i trdih bojih s sovražnimi zaščitnirami. Južno od reke Sala so hitri oddelki v naskoku zavzeli mesto P r o I e t a r s k a j a ter na več mestih prekinili zadnjo veliko železniško zvezo med kavkagkini področjem ter ostalo Sovjetsko zvezo. Pri tem se je posebno odlikovala brandenbtir-ška oklepna divizija. Pri obrambi pred sovražnimi razbremenilnimi napadi jo »iirtemberško-badeiuka hitra divizija včeraj v zagrizenih bojih uničila <58 po večini težkih tankov, Močne letalske sile sn z ogledniškimi poleti uspešno podpirale napade armade. V velikem I) o n s k e m k o I e n u je bil sovražnim silam prerezan umik proti vzhodu. Pri Voronežu je zgubil sovražnik včeraj zopet 188 tankov. Na sredn jem odseku vzhodnega bojišča in južno od I I m e n s k e g a j e z e r a so bili uspešni krajevni boji na težavnem ozemlju. Na visokem severu so bile pri letalskih Dramatične ure v Egiptu Bliskovito osno napredovanje je povzročilo zmedo v vladnih krogih in na borzi Rim. 30. julija. AS. Dopisnik lisla »Piccolo« jo poročal iz Carigrada o nekaterih zanimivih podrobnostih iz odmevov, ki jih je izzvalo bliskovito osno napredovanje na egiptovskem ozemlju in v Kairu. Vlada je preživela nekaj dramatičnih ur. Stalno je zasedala, pa le zato, da bi dala videz zakonitosti morebitnim odločitvam. Nahas paša je moral često prekiniti seje. da je lahko sprejel angleškega veleposlanika Milesa Lampsona in generala Stona, vrhovnega poveljnika angleških sil v Egiptu ali generala Klaveringa, načelnika angleškega vojaškega odposlanstva ali pa poslanika Združenih držav. Ni treba posebej pripominjati, da je vsaka teh osebnosti pritiskala na Nahas pašo v obliki »prijateljskih nasvetov«. Vlada je skušala zagotavljati prebivalstvu, češ, da Egiptu ne grozi nikaka nevarnost; nihče pa tem zagotovilom ni verjel, ker je vsakdo videl visoke angleške častnike in uradnike na poslaništvu, ki so nemirno begali sem in tja ter odpošiljali svoje družine. Uradi, ki izdajajo potne liste, sploh niso imeli več uradnih ur, marveč so morali uradniki nekaj dni delali 16 ur na dan, da so lahko zmagovali ogromen naval ljudi, ki so zahtevali potne liste. Tudi borza je imela kaj črno dni, ker so nujno potrebovali denar. Cene so padle celo pohištvu, ker so ga mnogi hiteli prodati, hotel odnesti v tujino le bankovce in zlato. Gospodarska zmeda je iz dneva v dan naraščala, ker so se na pozorišču pojavili židovski finančniki, ki so razširjali vznemirljive vesti v škodo prebivalstva, ki že itak trpi zaradi prisotnosti angleških čet, ki znajo mojstrsko ropati in krasti. Pred nevarno indijsko-angleško krizo Ženeva, 30. julija. AS. Iz Novih Delhov se je izvedelo, da je govor Stafforda Crippsa in tolmačenje indijskega položaja v ameriškem tisku izzvalo že močan odpor vseindijskega kongresa, ki je zopet potrdil svojo odločnost, da se noče pogajati z Anglijo samo, marveč z vsemi združenimi narodi. Očividno je, piše švicarski list, da bo na zasedanju vseindijskega kongresa dne 7. avgusta prišlo do zelo nevarne krize v angleško-indi jskih odnošajih. Zdi se, da London ni razpoložen za pogajanja z Gandijom, na drugi strani pa je gotovo, da bo vseindijski kongres odobril Gandijeve predloge. Gandijev položaj je v Indiji danes tako trden, da bodo njegovi pristaši posegli po najod-ločnejših korakih, če bi oblasti skušale Gandija zapreti. Končno si Gandijevo in angleško stališče tako nasprotujeta, da ni mogoče videti sporazumnega izhoda. Bangkok. 30. julija. AS. Nevtralni potniki, ki so prišli iz Indije pripovedujejo, da je prišlo do spopadov med avstralskimi vojaki in angleškimi civilisti. Avstralci očitajo Angležem, da nočejo stopiti v armado. Po poročilih iz Bonibava je nastal pravcati lov na angleške civiliste v tem mestu. Mnogi mladi Angleži so na važnih upravnih položajih, namesto da bi služili v armadi. Zaradi tega je tudi angleška zbornica izdala zakon, ki predpisuje obvezno vojaško službo za vse Angleže, živeče v tujini. Proglas albanskih muslimanov Tirana, 30. julija. AS. Predsednik muslimanske skupnosti je izdal objavo, v kateri kot voditelj muslimanske skupnosti v Albaniji najodločneje zanikuje poročila sovražne propagande o zaprtju muslimanskih šol in mošej v Albaniji. Oklic pravi, da je muslimanska skupnost ravno nasprotno poglobila svoje delo za procvit moralnih in materialnih dobrin, ki jih muslimanska načela zagotavljajo posamezniku in skupnosti v vedno tesnejšem bratstvu vseh muslimanov velike Albanije, združene s fašistično Italijo, ki seveda dopušča spoštovanje in strpnost do drugih ver v albanski državi. Podelitev visokih romunskih odlikovanj Bukarešta, 30. julija. AS. Romunski državni poglavar maršal Antonescu je podelil najvišje romunsko odlikovanje red Mihaela Hrabrega, nemškemu maršalu von Mannsteinu ter generalu von Kleistu; vrhovnemu poveljniku vseh hrvaških vojnih sil maršalu Kvaterniku pa je dal odlikovanje Romunske zvezde I. razreda. Nemške lokomotive za Turčijo Ankara, 30. julija. AS. V veljavo je stopila pogodba sklenjena svoj čas v Nemčiji med zastopniki nemških tovarn za izdelovanje železniškega materiala ter med zastopstvom ravnateljstva turških železnic. Na osnovi tega dogovora je bilo poslanega v Turčijo že dokaj železniškega gradiva in tudi nekaj lokomotiv. Zasedanje turškega parlamenta Ankara, 30. julija. AS: Prihodnji ponedeljek se bo prvič po počitnicah zbrala turška narodna skupščina. Na zasedanju bodo ratificirali trgovinski pogodbi z Nemčijo in Bolgarijo. Preosnova japonske trgovske mornarice Tokio, 30. julija. AS: V Tokiu jc bil izdan dekret, po katerem bodo odslej spadale vse gradnje, poprave in nadzorstva nad parniki, zgrajenimi iz železa in daljših nad 15 m v pristojnost mornariškega ministrstva. V bodoče je dopuščena I le gradnja naslednjih vrst prevoznih ladij: pet kategorij 6300 do 495 ton, tri kategorije petro-lejskih ladij od 10.000 do 5030 ton in posebna vrsta ladij za prevoz rud, ki bodo imele 5500 ton. Saffid pri von Pappenu Carigrad, 30. julija. AS. Novi turški poslanik v Berlinu Saffid Arikan je včeraj obiskal v Terapiji nemškega poslanika v Turčiji von Pappena. Potopitve angleških vojnih ladij Rim, 30. julija. AS: Angleška admiraliteta sporoča, da so bile potopljene naslednje ladje: križarka »Hermione in rušilec »Airedale« sta bili potopljeni v Sredozemlju istočasno s tremi angleškimi in enim poljskim rušilcem pri napadih osnih letalskih sil na angleške spremljave. Človeške izgube znašajo na križarki »Hermione« 87 ljudi, na rušilcu »Airedale« pa 45. »Hermione« je imela 5450 ton. napadih težko cadete preskrbovalne naprave in ladjedelnico pri M u r m a n s k u ter neko veliko taborišče zahodno od zaliva K o I a. V zaščiti močnih oblakov Uvedeni dnevni nadlegovalni napadi posamičnih angleških bombnikov na mesta v Pore n ju so imeli le majhen učinek. Preteklo noč je skupina angleških bombnikov napadla nekaj krajev v Posarju. predvsem stanovanjske četrti v mestu SaarbrUcken, pri čemer je bilo med drugim popolnoma uničeno gledališče. Civilno prebivalstvo je imelo žrtve. Sedem napa-dajočih letal je bilo sestreljenih, dve nadaljni letali pa so sestrelile edinice nemške vojne mornarice nad Nemškim zalivom. Nad v z h o d n o angleško obalo je neko letalo podnevi v polno zadelo neko ladjedelnico. Močnejši oddelki nemškega letalstva so v noči na 30. julij ponovno napadli Birmingham. Ogled niška letala so v današnjih jutranjih urah zapazila mnoge velike požare. Pred nizozemsko obalo so motorni čolni potopili štiri od desetih napadajoči!) angleških top-niiark, dve nadaljni pa zažgali. Sovražnik je nato borbo prekinil. nerlin. 30. julija. AS. Iz nemškega pristojnega vira poročajo, d« so po zaslugi nemškega protiletalskega topništva Angleži pri zadnjih napadih na Hamburg izgubili 50% napadajočih letal. Berlin. 30. julija. AS. DNB poroča, da so angleški bombniki zadnjo noč spuščali bombe na nekatera mesta v zahodni Nemčiji, zlasti na Sar-brucken. škode ni nobene. Nemško letalstvo pa jo z močnimi bombniškimi skupinami izdatno napadlo angleške industrijske naprave v Midlandu. Bern, 30. julija. AS Poročila iz Moskvo pravijo, da je položaj južno od Rostova skrajno kritičen. Berlin, 30. julija. AS: Poročila iz vojaških virov, objavljena v današnjem jutranjem berlinskem tisku, pravijo, da nemške čete kar naprej razširjajo mostišče pri Rostovu v smeri proti jugu in da so zasedle ves spodnji tok veletoka do izliva v Azovsko morje. Oddelki pehote in motorizirani oddelki napredujejo proti jugu ter »o vdrli v pokrajino Kuban in zasedli neko važno postojanko južno od Manjiča Letalstvo je v nizkih poletih onesposobilo sovjetsko topniš.tvo, da ni moglo posegati v razvoj dogodkov na tem odseku. Pri bojih med nemškimi in sovjetskimi tanki jc bilo med Donom in Salom uničenih 10 sovjetskih tankov. Nemci so tudi z naskokom zavzeli dva kraja na tem odseku, zajeli mnogo ujetnikov ter znaten plen. V velikem Donskem kolenu »o nemške čete prešle v silovit napad na bok umikajočega sc sovražnika. Letalstvo je bombardiralo železnico med Donom in Volgo ter čolne, ki so pluli po Volgi. Potopila so 1500-tonski parnik in tri vlačilcc. Zažgala in poškodovala »o poleg tega še tri vlačilcc in štiri 1500-tonske parnikc. Nadaljnjih 29 sovjetskih tankov je bilo uničenih pri slabih sovjetskih napadih na bojišču pri Voronežu. ki so jih Nemci hitro zlomili. Tam jo bilo prijetih nadalnjih 3000 ujetnikov. Na južnem odseku vzhodnega bojišča jc sovražnik 28. julija izgubil skupno 29 letal. Nad tisoč kilc-metrov so že napredovale nemške in zavezniške čete ob začetka sedanje ofenzive Berlin, 30. jul. AS. V članku o vojaških operacijah na južnem odseku vzhodnega bojišča poudarja list »Zwolfuhrblatt« med drugim, da so nemške in zavezniške čete v stalnih borbah v novi fazi svojega napredovanja pustile za seboj že kakih 1000 kin, potem ko so premagale zelo velike težave terenskega značaja, kakor razne reke, močvirja, minska polja, oklopne črto in trdnjave, protitankovske jarke itd. Sovražnik se je povsod 'trdovratno upiral z mogočnimi silami, ki so bile sijajno opremljene z orožjem in vojnim gradivom vseh vrst. Navzlic temu se po prvem spopadu boljševiki niso mogli več organizirati v smislu sistematičnega odpora in so bili pognani, poraženi, pregaženi in zasledovani na ogromni fronti. Govoreč o akcijah zadnjih dni doznava list iz vojaškega vira med drugim,-da so nemška letala ponovno močno bombardirala področje Kuhana, kjer so zlasti obstreljevala železniško križišče Tihoresk. Razen tega so v bližini izliva reke Don na cesti sovražnega umika uničila 250 sovražnih letal. V ostrih bojih so nemške in zavezniške čete zasedle Batajsk in kraj Oginskaja. ki so ga Sovjeti trdovratno branili. Boji se sedaj živahno nadaljujejo tudi severnozapadno od Kalača. kjer sovražni odpor postopoma popušča in nemške brze formacije in oklopne čete naglo prodirajo, navzlic temu, da mečejo Rusi sveže sile v borbo. — V bojih dne 23. julija je bilo uničenih 250 bolješviških tankov. Nemško letnlstvo, ki nadaljuje svoje živahno delovanje na vsem vzhodnem bojišču, je zlasti močno bombardiralo neko sovjetsko letališče vzhodno od Kalača. V letalskih dvobojih so nemška letala po dosedanjih informacijah sestrelila 53 sovjetskih letal. Znaki nemira v zavezniškem taboru sBuenos Aires, 30. julija. AS. Jasno znamenje nemira, ki vlada v zavezniškem taboru zaradi poraznega razvoja vojnih nastopov na vseli področjih, od Tihega do Atlantskega morja, od Afrike pa do Rusije, ic novica, da ie v vvashingtonski Beli hiši, sedežu predsednika Združenih držav bilo voiaško posvetovanje, ki mu je predsedoval Roosevelt in pri katerem je prvič sodeloval tudi admiral Leahv. novi načelnik ameriškega vrhovnega glavnega stann. V ameriških diplomatskih krogih pripominjajo, da je seja bila v času za zaveznike posebno resnem, tedaj, ko čete nemškega maršala von Bocka koljejo na dvoje sovjetsko vojsko, ko podniorniška vojna osi zavzema vznemirju-ioče mere. ko Japonci ogražaio Aljasko z Aleu-tov, z Nove Gvineje Port Moresby in celo Avstralijo. Čeprav ni bilo o tej seji dano nobeno uradno poročilo, domnevajo v dobro obveščenih krogih, da so na sestanku razpravljali med drugim tudi o preureditvi ameriške vojne mornarice. zlasti glede-posadk, da bi io bolje prilagodili sodobnim nalogam, ki se ne omejujejo več samo na morje, kakor kažejo žalostne vojne skušnje, temveč morajo mornariški poveljniki biti tudi dobri strokovnjaki v letalstvu. ► II USA zasedejo Anglijo Stockholm, 30. julija. AS. »Nya Daglight Al-lehanda« piše, da so zdaj severno-ameriške čete v naslednjih pokrajinah: Na Irskem, v Avstraliji, na Novi zemlji, na Labradorju, na Bcrmu-dih, na Kubi, Sv. Luciji, na Trinidadu, Jamajki Guaiani, Guatemali, Costarici. Panami. Venezueli, Eauadoru, Braziliji, Eritreji Indiji, na Kitajskem, v Egiptu, Iraku, v Islandiji, na Gron-landiji in v Zahodni Afriki. Iz tega se vidi. kako točno se Boosevelt drži Monroejcvega načela. Lisbona, 30. julija. AS. Med Združenimi državami in Anglijo je bil sklenjen sporazum, da bodo ameriške vojake v Angliji ter v Severni Irski sodila ameriška kazenska sodišča. To je zopet znak W Dr. Gobbels o drugem bojišču v Evropi Angleški gospodje bodo korakali na Berlin ne kot osvojevalci, temveč kot ujetniki Berlin. 30. julija. AS. Tudi v zvezi s tem, kar se ie zvedelo s pristojnega vira glede močnih utrdb, ki jih ie 200.000 strokovno usposobljenih delavcev naredilo v Severni Franciji, je zelo zanimiv članek, ki ga ie dr. Gobbels napisal o drugi fronti in bo izšel v prihodnii številki tednika »Das Reichc. V glavnem pravi v njem naslednje: Ze večkrat ie bilo povedano, da nimamo nobenega vzroka, da bi bili v skrbeh zaradi poskusov za ustvaritev druge fronte. Povedano je bilo tudi, da imamo v nekem oziru celo vzrok, da si druge fronte želimo. Danes lahko dodamo temu še nekatere pomisleke. Na primer: Dejanja, ki prinašajo s seboj smrtno nevarnost, se v vojni lahko tvegajo samo. čc k temu sili položaj, ki iz njega ni drugega izhoda. Pred takšnim položajem sta danes Churchill in Roosevelt. Prisiljena sta tve- gati vse za vse, kakor so pred nekaj dnevi poudarjali nekateri angleški listi, po katerih sodbi je vsekakor treba poskusiti z vdorom, čeprav bi zanesljivo vedeli,da se bo vse končalo z drugim Dunkerauejom. Nemška in svetovna javnost se morata torej navaditi na misel, da iu utegne nekega dne zbuditi fanfara anglosaksonske propagande. Mi vemo, dn tudi če bodo prišli, ne bodo prišli s četami, ki bi bile zanič. In tedaj bosta rožljanje orožja in propagandna pesem za nekaj časa oglušila svet. A potem se bo premaknil naš počasni, a zanesljivi vojni stroj in tedaj bomo res videli, kako angleški gospodje korakajo nad Berlin, a v tem bojnem pohodu ne bodo šli osvoicvalci. temveč ujetniki, med katerimi — to sc razume — ne bo tistih, ki se jim ho po zgiedu svojih junaških tovarišev izpred Dtinkcrnueia posrečilo rešiti onstran Ro-kavskega preliva. in nov dokaz, kako Anglija polagoma odstopa svoja ozemlja in pravice ameriški zaveznjci. Anglija očividno rada sprejema to podrejeno vlogp, kajti v zbornici se lord Simon ni uprl odobritvi tozadevnega zakonskega načrta, ki bo sankcioniral težnje Rooseveltovega imperializma. Iz vsega tega bi sc dalo sklepati, da se Amerikanci obnašajo na angleškem ozemlju približno tako, kakor v kakšni svoji koloniji. Tuka obiskal vzhodno bojišče Bratislava, 30. julija. AS: Predsednik slovaške vlade dr. Tuka je odpotoval v neko ukrajinsko mesto na obisk k neki slovaški diviziji. Izrekel je vojakom zahvalo za veličastno vedenje ter je obiskal slovaške ranjence v mestni bolnišnici. Švicarski izdatki za nar. obrambo Beril, 30. julija. AS. Načelnik finančnega oddelka pri švicarski zvezni vladi je izjavil, da bo Švica do konca leta 1942 izdala 5763 milijonov frankov za narodno obrambo ter je dodal, da je za kritje teh izdatkov že dovoljeno 1 milijardo 146 milijonov, preostanek 4 milijard 617 milijonov pa bo krit z amortizacijskim posojilom, ki ga bo država vrnila v dvajsetih letih, krila pa ga bo z novimi davki. Upor Čerkezov Carigrad, 30. julija. AS. Poročila iz Palestine vedo povedati, da se je v Siriji uprl polk Čerkezov, ki bi moral na angleško povelje oditi na bojišče. Uporniki so zbežali v Džebel Druz, kjer so se združili z bojevitimi plemeni Druzov. Napadli so razne kraje, ki so pod angleškim nadzorstvom. Nesreče v Turčiji Carigrad, 30. julija. AS: V vasi Kizdad pri Karabuku je velikanski požar uničil 30 hiš. Številne družine so ostale brez strehe. Carigrad, 30. julija. AS: Kakor jajca debela toča je v nalivu padala v vasi Biga v Anatoliji. Žito, druge rstlinc in drevje je bilo uničeno. Toča jc pobila tudi mnogo kokoši. Novomeški kapitelj pred svojo 450 letnico Pogled na Novo mesto s kapiteljsko cerkvijo. Kakor |e veličastna kapiteljska cerkev ne-razdružno spojena z vso arhitektoniko novomeškega mosta, tako tesno je tudi zgodovina ka-pitlja spojena z mestno zgodovino. Brez kapiteljske cerkve bi se vsa značilna arhitektonika Novega mesta zrušila v malopomembnost, brez ka-pitlja zgodovina mesta ne bi bila to, kar je, 6aj je vprav obstoj tega kapitlia Novemu mestu marsikdaj in v mnogih pogledih dal pomembnost, ki je sicer mesto ne bi nikoli doseglo. Kapitelj in kapiteljska ccrkev sta z Novim mestom tako tesno povezana, da ne bo odveč, če se sedaj, ko se kapitelj bliža svoji 450 letnici in neprecenljiva Tintorettova slika sv. Miklavža 400 letnici, odkar krasi glavni oltar kapiteljske cerkve, nekoliko spomnimo obeh, kapitlja, ki spada med ene naših najstarejših cerkvenih ustanov, in kapiteljske cerkve, ki predstavlja sama po sebi in zaradi Tintorettove slike eno naših največjih umetnin. Zaradi mnogih privilegijev, ki jih je Rudolf, ustanovitelj mesta, dal Novemu mestu, je mestno blagostanje hitro rastlo in se do konca srednjega veka močno povzdignilo. To blagostanje jc meščanom omogočilo, da so vsem svojim cerkvenim bratovščinam, v katerih so se združevali, mogli oskrbeti toliko dohodkov, da je vsaka med njimi mogla vzdrževati svojega kaplana. Trije laki bratovščinski kaplani in nekaj drugih dolenjskih duhovnikov je 1. 1493. sklenilo, da se združijo v duhovniško celoto, zlaže svoje dohodke in živijo pod isto streho in obedujejo za isto mizo. Takratnega cesarja so zato prosili, da jim dovoli ustanoviti kapitelj. Da bi lažje izhajali, so cesarja še prosili, naj bi s kapiteljem združil tudi fare Št. Rupert, Mirno peč in Ponikve na Štajerskem. Cesar je prošnji ugodil in jim dal pravico, da si prvega pročta imenujejo sami, vse naslednje pa bo imenoval sam oz. njegovi nasledniki, naslednike umrlim kan. pa si smejo za vse časa voliti sami. 27. aprila 1. 1493. je bil novomeški kapitelj ustanovljen in papež Aleksander je 1. 1494 izvršitev cesarjevega dovoljenja in kanonično ustanovitev kapitlja naročil stiškemu opatu. Ta je dobil naročilo, naj ustanovi kapitelj, ki bo štel 13 kanonikov, od katerih prvi naj bo prošt, drugi pa de- kan. Prošt naj ima pravico, po svoji volji nameščati župnike po farah, ki so podložne kapitlju. L. 1495 je bila kapitlju inkorporirana mirnopeška fara in naslednjega leta tudi šmihelska fara. Prvi kanoniki so bili umeščeni šele 3. januarja 1496. Prvi prošt jim je bil Jakob Auersperger, do takrat župnik v Št Rupertu na Dolenjskem. Kapitelj je takoj ob svoji ustanovitvi poizkušal, da bi se povzdignil v svoji časti in je zato prosil ce- sarja, naj s kapitljem združi še trebanjsko faro in pridobi oglejskega patriarha za to, da bi mu podelil arhidiakonat. lo prošnjo je cesarju nesel kapiteljski dekan Jakob Szlatic (Zlatkonja), ki pa s svojim poslanstvom ni uspel, čeprav je bil poprej vpliven kaplan na cesarjevem dvoru. L. 1505 je cesar Maksimilijan, naslednik Friderika IV., ustanovitelja novomeškega kapitlia, novo cerkveno ustavo znova potrdil in z novo ustanovno listino določil vse kapiteljske pravice in dolžnosti. Prva dolžnost novomeškega kapitlja je bila, da je vsak dan opravil dve peti sv. maši in pel »officium diurnum et noeturnum« ter večernice. Pri vseh teh cerkvenih opravilih so morali peti novomeški dijaki. Maksimilijan je v ustanovni listini potrdil vse do takrat z njim združenge fare: Mirno peč, Št. Rupert, Ponikve, Sv. Križ v Poljanah in inkorporacijo beneficijev špitalske cerkve ter cerkve sv. Antona, ki jih je Novo mesto takrat imelo in o katerih danes ni več nobenega sledu. Dalje je cesar potrdil ukaz, po katerem ostanejo zapuščine proštov in kanonikov kapiteljska last, istočasno pa mu je priznal tudi vse meščanske pravice, odvezal pa ga je meščanskih dolžnosti pošiljanja straž k mestnim vratom in na obzidje, mestnega robota, davkov in vseh mestnih pristojbin. Te kapiteljske pravice pa niso bile nič v skladu s pravicami, ki jih je imelo mesto in zato so pozneje med mestom in kapitljem večkrat nastali hudi spori, največkrat zaradi popravljanja mestnega obzidja in sodnih pravic, za katere so bili meščani silno občutljivi. Obenem s temi pravicami je kapitelj dobil tudi svoj grb, razdeljen v modro, zeleno in belo polje, z zlatim konjem v srednjem polju. Zelo verjetno je, da je oblika grba v zvezi z imenom drugega novomeškega prošta, ki mu je bilo ime Zlatkonja (Szlatic). Kapitelj je bil zvezan z mestno farno cerkvijo sv. Miklavža. Ljubljanske mitnice nekoč in sedaj P. Krizostom: Pesem zlatomašnik u Petdeset svečeniških godov. Petdeset zlatih cvetov Vam ie roka božia naklonila. Petdeset tet duhovnega stremljenju. Petdeset let tihega trpljenja Vam modrost je božja Na zemsko cesto natrosila. Kristus bil je v vsakem letu Vaša sreča. Vaše upanje na svetu. Kristus bil vam je ljubezen, hrepenenje. Vzor na poti skozi trnjevo življenje. Kristus bil je vaša moč edina ln središče Vašega spomina. Misli vaše k Njemu le hitijo Le o Njem Vam usta govorijo. Kristus Vam prepaja Vaše svete želje On edini Vaše ie veselje. Kristus bil je Vaš blesteči vzor v sladkem kipenju blesteče mlado >' v resnobe polnem življenju v urah gorja in bridkosti. In danest Kristus bodi Vaša slava. zmage Vaše. Vaših čednosti zastava! Milost naj Njegova z Vami hodi! Blagoslov Njegov naj spremlja Vas povsodi! Kristus vaš življenjski vzor naj nekoč Vas sprejme v svoj kraljevski dvor! (Pesem ie bila deklamirana ob priliki zlate sv. maše Viktorja šege, kateheta in kurata v p.) Ljubljana, julija. Kakor skoraj nri vsaikem evropskem mestu, tako je tudi pri Ljubljani glavni dohodek za mestno občino poseben davek na živila, zlasti na pijače. Ta davek imenujemo trošarino ali užitnino. Mitnice, kjer po večini 'pobirajo ta davek, so bile v stari Ljubljani, oni pred prvo svetovno vojno, skoraj vse tam, kjer je danes že sredina mestu. Ako bi vse mitnice ostale danes tam, kjer so stale recimo 'leta 1910., potem bi večina Ljubljančanov ne plačevala mitnine, to je ne trošarine in ne užitnine, Naš rod pa sc še spominja, kje so bile nekoč te mitnice in samo nko primerjamo njihov sedanji položaj s prejšnjimi, se čudimo velikemu razvoju, ki ga je mesto napravilo v zadnjih lelih. Na Zaloški cesti je bila na primer mitnica pri šaralx>nu, danes pa jc daleč za Mostami. Na sedanji Bleiweisovi (prej Dunajski) cesti je bila mitnica prvotno kar pri železniškem prelazu, pozneje se je selila do novega mitniškega poslopja, danes pa pobirajo mitnino in slične davke že na Brinju. Na Gosposvetski cesti je bila še do nedavna glavna mitnica tam, kjer je sedaj Delavski dom. Še pred kakimi 15 leti so mitnino plačevali na tej cesti le tam, vsa šiška pa je bila prosta mitnine. Pozneje so mitnico prestavili tjo, kjer še sedaj pravijo »pri stari mitnici«, to je, kjer je sedaj policijska stražnica. Toda mitnica se je še morala seliti, zlasti ipo priključitvi Zgornje šiške kar dvakrat naprej, v smeri proti Dravljem. Enako selitev je morala napraviti tudi mitnica na Vodnikovi cesti. Na sedanji Vidovdanski ccsti, ki je še vedno ena najbolj važnih dovoznih cest, je bila mitnica prvotno tam, kjer je gostilna Možina. Pozneje so preselili izven železniškega tira, k sedanji carinarnici. Na Dolenjski cesti jc ostala mitnica pač tam, kjer ie še dandanes ker se v tej smeri inesto ni tako naglo širilo, pač pa je dobilo novo stražnico na Galjevici. Na Ižanski cesti se je mitnica tudi premaknila precej daleč proti jugu. Saj skoraj verjeti ne moremo, ako pomislimo, da je bila nekoč mitnica colo v Gledališki ulici. To pa zaradi tihotapcev, da ne bi mogli tihotapiti mesa in ipijač skozi Tivoli v središče mesta. Med tihotapci in med trošarinskimi pazniki so biJe od nekdaj v Ljubljani zelo ostre borbe in se je tihotapstvo včasih komu prav izplačalo. Bogati ljudje so rudi z avtomobili tihotapili v mesto šampnjec, likerje in žganje, kmetje in prekupčevalci pa najraje meso. Pripovedujejo o prebrisanih Ižancih, ki so šli stavit s pokojnim županom dr. Tavčarjem, da bodo vtihotapili v mesto celega prašiča, ne da bi plačali količkaj užitnine. Dr. Tavčar je dal poostriti stražo paznikov, ki so vedeli za to stavo. Bilo je v predpustu, ko so Ižanci posadili zaklanega prešiča v kočijo, ga oddli v frak, na glavo mu položili cilinder, na obraz masko in pognali po Ižanski cesti. Pazniki so bili prepričani. da imajo opravka s pijano mnškero in so kočijo pustili gladko dalje. Pred magistratom se je kočija ustavila in Ižanci so povabili gospoda župana, naj gre pogledat, kako je stavo izgubil ... O drugem tihotapcu zopet pripovedujejo, da je nesel čez milnico v košu hudega psa. Za božjo voljo je prosil paznike, naj ne odpirajo koša, iker bo pes (pobegnil. Pazniki so koš odprli in — pes je ušel. Obupani možakar je vzdihoval, koliko bo imel dela, da bo psa zopet ujel. Res se je pojavil čez kaki dve uri na mitnici z istim košem in pazniki se niso več zmenili zanj. Toda tokrat je mož nesel v košu — ne psa, temveč zvrhano polno klobas. Takih in podobnih resničnih zgodbic iz polpretkle dobe je mnogo. Sprememba naredbe o cenah vin »Službeni list« z dne 29. julija prinaša v 60. kosu: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja I941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 6. maja 1942-XX št. 83 o cenah vin in smatrajoč za umestno, da se spremeni njen člen 7„ odreja: Člen L Člen 7. naredbe z dne 6. maja 1942-XX št. 83 o cenah vin se spreminja takole: Izvzeta so od te ureditve peneča se vina, pelinkovci in aperitivna vina, likerska vina, vina iz suhega grozdja, muškati, vina iz sorte aleatico, maršala, vino santo in vina mistele. Poleg tega so izvzeta najmanj tri leta stara vina, to je pridelek iz vinskih letin, uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine v izvirnih, po proizvajalcu polnjenih in zamašenih buteljkah. Izvor, kakovost in starost uvoženega vina se morajo dokazati s potrdilom, ki ga izda prehranjevalni odsek izvorne pokrajine. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Brezposelnost na Danskem. Medtem ko je brezposelnost na Danskem znašala v maju še 4.1%, se je v juniju zmanjšala na 3.2%. Obmorske kolonife I)ne 31. julija eb 8 zjutraj morajo priti vsi udeleženci obmorskih kolonij na Zvezno poveljstvo tllLLa; Cesta Viktorja Emaauela 28-111. (jjOApG-daMtVJO Spremembe v trgovinskem registru. Razveljavljen je bil sklep sodišča v Črnomlju glede razdružitve in prehoda v likvidacijo tvrdke iJugoles, lesna industrija, družba z omejeno zavezo v likvidaciji«, ker je družba prenesla sedež v Ljubljano. — Po sklepu izrednega občnega zbora se je tvrdka s-Jugosijalica družba z o. z.< s sedežem v Ljubljani in podružnico v Zagrebu razdružila in prešla v likvidacijo Likvidator je Maras Martin, knjigovodja v Zagrebu, Pantovčak 63, Upniki naj svoje morebitne terjatve prijavijo likvidatorju. — 1/, upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani se izbrišejo člani: Šara bon Andrej, baron Born Karel, Bahovec Josip in dr. Skoberne Jurij. Vpišejo pa se člani upravnega sveta Volk Avgust, trgovec v Ljubljani, dr. Krivic Rudolf, odvetnik v Ljubljani in dr. Ha-cin Josip, odvetnik v Ljubljani. — V likvidacijo je prišla tvrdka »Manufaktura Novak, družba z o. z.« v Ljubljani. Družba so jo razdružila z notarskim zapisom dne 15. julija, likvidator je Novak Franjo, trgovec v Ljubljani, Slomškova ulica. Zvišanje delniške glavnice tovarne »Štora«. — Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odobril delniški družbi »Štora«, tovarni zaves v Ljubljani spremembo družbenih pravil, ki je bila na ol>čnem zboru sklenjena. Tovarna se imenuje: »Tovarna zaves »Štora« d. d. v Ljubljani« in ji je bilo dovoljeno zvišanje delniške glavnice od 380 tisoč lir na 3,800.000 lir. Glavnica je razdeljena na 8000 delnic po 475 lir. Delnice se glasijo na ime. Italijansko-slovaški trgovinski dogovor. Podpisan je bil dodatni trgovinski dogovor med Italijo in Slovaško za drugo polovico leta 1042. Dogovor določa medsebojne cene za blago, ki si ga bosta državi izmenjavali. Italija bo zlasti izvažala v Slovaško fioko, kemične izdelke in zdravila, Slovaška pa bo dobavljala špirit, les in celulozo. Na Slovaškem bodo gradili veliko vodno centralo. Ob sovodju Bele in Črne Orave so na Slovaškem začeli graditi ogromen jez, ki bo zaprl vso dolino. Glavna naloga tega jezu je, da bi se izenačil vodni tok reke Vaga. Vsega skupaj bodo v zvezi 6 tem regulacijskim delom postavili 14 hidrocentral, ki bodo tudi služile bodoči elektrifikaciji železnic. S hidrocentralami pridobljena energija bo prihranila 40.000 vagonov premoga na leto. Pp dosedanjih načrtih bo omenjena dolinska pregrada končana že leta 1945. Romunija bo zidala ceste. Romunsko cestno omrežje je precej zaostalo zlasti 1 ar se tiče deželnih cest. Da se poživi in izboljša promet, je vlada sklenila modernizirati začasno vsega skupaj 5000 km cest in je že sklenila z gradbenimi tvrd-kami za ta dela dogovore. Tako bo skoraj polovica važnejših romunskih cest, katerih je vsega skupaj 12.000 km, obnovljenih. Ministrstvo za javna dela in za promet je dodelilo generalnLMiiu cestnemu ravnateljstvu za tekoče leto r)80 milijonov lejev za obnovo cest, medtem ko je bilo lani za ta namen na razpolago le 140 milijonov lejev. špansko-ar^entinska gospodarska podajanja so so v liuenos Airesu ugodno zaključila. Španih bo kupila v Argentiniji 1 milijon ton pšenice za 70 milijonov pesosov. Plačala bo žito s svojimi industrijskim izdelki. Argentinska vlada se bavi tudi z mislijo, da bi v španskih ladjedelnicah naročila izdelavo ladij. Cene koprivam na Madžarskem. Madžarska vlada je določila naslednje cene za koprive: prvovrstne osmukane in na zraku posušene koprive, ki so daljše kakor 120 cm in nimajo več kakor 8% tujih primesi, 14 pengov za 100 kg. Drugovrstne koprive, prav tako osmukane in na zraku posušene, dolge 60 do 120 cm, ki nimajo več kakor 15% tujih primesi, pa 12 pengov za 100 kg. še nekaj nasvetov za shranjevanje sadja V kis se lahko vloži vseh vrst sadje, tudi kopinščnice, drnulje, jerebike, trnulje, dinie in buče. Vse sadje pa mora biti dobro zrelo in popolnoma zdravo. Debelo sadje se razpolovi ali razčetveri, drobiž pa se pusti kar cel. Sadje se kuha z nekoliko vode v dobro pološčeni ali porcelanasti posodi, da dobro prevre, nato se ga strese na sito, da se odcedi. Sok, ki se je odcedil, zlij v porcelanasto posodo in deni vanj na vsak liter 150 do 200 g sladkorja, kakor je pač sadje sladko. Sladkor kuhaj do gostega, vlij vanj vrelega kisa (K 1 na liter sadnega soka), da prevre vse skupaj. Medtem zloži sadje v posodo in vlij vrelo tekočino nanj. Pazi, da kozarec ne poči! Ko je kozarec poln, ga takoj zamaši! Čez teden dni odi i.j zopet sok, ga prevri in z njim sadje zopet zalij, posode pa takoj zapri in zaveži. Sadje v kisu je zelo okusno in pikantnega okusa, treba pa je, da se nekoliko odišavi. Navadno dodamo temu sadju vanilijo, janež, ananas, pehtran, zeleno, komorač, muškat, žbice, bezgov cvet in gorčico. Bezgov cvet se da sadju med kuhanjem v vrečici, prav tako tudi gorčica, ki pa ji dodamo še par zrn celega popra. Sadje z gorčico je jako priljubljeno in izredno okusno. Sadje v vinu je izredno dobrega okusa in je zlasti primerno za bolnike in rekonvalescente. Na- pravi se lahko iz vseh vrst sadja, jagod in dinj, posebno okusno pa so breskve in marelice. Seveda mora biti tudi vina prvovrstno in naravno. Sadje se pripravi na sledeč način: jabolka, kutine, hruške in češplje olupi, breskve in marelice pa samo prekolji, od vseh pa odstrani pešči-šče oziroma peške. Sadje zloži v globoko porcelanasto posodo in kuhai z nekoliko vode par minut. Nato odlij sok v stekleno posodo in ga pokrij s steklom, sadje pa zloži v plitko posodo, da se ohladi, nato pa ga suši, da ovene, vsaj 2'A do 3 ure pri 30« C. Med tem presej drobno sladkorno sipo ali sladkorni prah in segrej vino toliko, da ne vzdrži prst. Segrej tudi sadni sok in ako je pregost, mu dolij par žlic ruma. Vsak kos sadja namoči v soku, ga povaljaj v sladkorju in zloži tesno v kozarec. Nanj nalij vročega vina, zaveži s perga nen-tom ali celofanom in postavi v lonec s soparo. Segreti se sme samo toliko, da voda zavre. Nato vzemi kozarec ven. Zaradi sopare od vina je papir napihnjen, a ko se vsebina shladi, se naredi v sredi jamica. Po tej jamici se pozna, kadar se hoče pričeti sadje kvariti. Cim se papir zravna, moraš kozarec prevezati in v sopari prekuhati. Navadno porabimo za 1 kg sadja 100 g sladkorja. Kronika diplomatskih zgodb in spletk: DUNAJSKI KONGRES Iz vsega tega je razvidno, kako se je zaradi takih govoric nadzorstvo nad mladim »rimskim kraljem« poostrilo. Obenem so razširjali sumnjo proti gospe Montesquioujevi, vzgojiteljici malega princa. Osumili so jo, da pripoveduje princu o novih podvigih njegovega očeta. Strogo so pazili na njeno vedenje. Toda gospa Montesquiou je bila modra in vestna gospa, in ni bila zmožna, da bi zagrešila kalitoo podlost. Pritožila se je pri vojvodinji zaradi klevet: le kako bi mogla biti tako nepremišljena in vznemirjati ubogega dečka z nesmiselnimi besedami in čenčami, ki bi lahko porazuo vplivale na zdravje in na moralo njenega gojenca! Toda to ni bilo nič drugega kakor pričetek izvajanja načrta, da bi odstranili Napoleonovega sina iz Sohonbrunna. Iznašli so spletko, da se je osnovala zarota, ki hoče ugrabiti malega Orliča in ga odvesti v Francijo. Ta spletka je bila tako nesmiselna, da se je sama pobijala. Toda zadela je v živo tja, kamor je bila namenjena. Dne 18. marca je bila ohveSčeua gospa Monlesauiou. da naj se pripravi c svojim gojencem na preselitev na dunajski dvor. Naslednjega dne Je moral Napoleonov sinček zapustiti Schftnbrunn. Trvi korak je bil storjen; mali Napoleon je bil v rokah svojih varuhov in skrbno zastražen. Tudi gospa Montesquiou ni ostala dolgo v svoji službi, ki jo je opravljala s toliko ljubeznijo in vestnostjo. Osumljena je bila, da je vedela za zaroto in zato so jo postavili pod nadzorstvo. Na njeno mesto so vrinili neko Neippergovo znanko, vdovo generala Mitrovskega, rojeno baronico Montfault, ženo grofa Scarampija, pijemontskega plemiča, ki naj bi poslala pozneje dvorna dama cesarice. Nesrečna gospa Montesquiou se je s težkim srcem ločila od svojega gojenca. Zahtevala je, da ji dajo izpričevalo od zdravnika, da je bil njen gojenec popolnoma zdrav, ko ga je zapustila. Grofica Brignolo je bila bolna na smrt. V zadnjih trenutkih so ji povedali, da se je Napoleon vrnil v Francijo. To je ubožico potolažilo. Umrla je v prepričanju, da se je vrnil Napoleon z vso častjo na prestol in da je premagal vse ovire, ki so mu jih stavili na pot. Marija Lujiza se je silno žalostila zaradi smrti svoje ljubljene zaupnice, grofice Brignolo; ni pa potočila solze, ko so odvedli njenega sinčka na Dunaj. Še manj je žalovala za gospo Montesquiou, ker jo je vedno pekla vest, kadar je pogledala to pošteno in resno gospo. Zdaj je bila Marija Lujiza prosta vseh skrbi; otresla se je vsega, kar bi jo utegnilo motili v njenem življenju. Nihče je ni več nadziral in vznemirjal. Kazalo je, kakor da verjame v bajko, da ji bodo zarotniki vzeli sinčka, rimskega kralja, in ga odpeljali v Pariz, Zdaj je bila tudi glede tega brez skrbi: sinček je bil na varnem, Toda tiste usodne dni. ko se je Marija Lujiza otresla vsega, kar jo je oviralo v njenem skritem življenju, je dospelo od Napoleona pismo (bilo je iz Grenobla, datirano 18. marca), v katerem jo je prosil, naj pride s sinom, da pojdeta v Pariz, kamor misli dospeti v nekaterih dneh. To pismo je bilo naslovljeno na generala Bubno, poveljnika avstrijskih čet v Turinu s prošnjo, naj general posreduje, da bi prišlo pismo cesarici v roke. Marija Lujiza je pismo prejela. Meneval je zapisal v svoj zapisnik, da je bilo to dne 17. marca in da je prišel tega dne k bivši cesarici na dojužnik princ Evgen, ki se je bil pred zajtrkom sprehajal po schonbrunnskem parku. Marija Lujiza je bila žalostna in razburjena. Videti je bilo, da jo mučijo spomini, da razmišlja in preudarja. Mčneval so je opogumil. Opozoril je vojvodinjo na njeno vedenje. Ona se je izmikala in ni hotela govoriti ž njim. Nekega dne pa mu ni mogla uiti. Pri tej priliki se je pritožila, da ji osebe, ki jo obdajajo, ne izkazujejo dolžnega spoštovanja. Vkljub vsemu je Meneval še enkrat poskusil povedati ji to, kar ima na srcu. Zabičeval je nadvojvodinji, da naj bo strogo nepristranska v zadevah, ki se tičejo spora med Napoleonom in zavezniki. Toda bilo je prepozno! Marija Lujiza je odgovarjala, da je prisegla svojemu očetu, ki je bil sedaj njena edina opora in zagovornik, da se bo ravnala odslej po njegovih navodilih. Predočila je Mčnevalu načela habsburške hiše, po katerih se morajo ravnati vsi člani družine. Zdaj, ko ni več cesarica, so njene dolžnosti v tej smeri odpadle. Pokorščino je dolžna edino le svojemu očetu. Njena bodočnost in bodočnost njenega sina je poslej odvisna od milosti njenega očeta. V teh besedah je bila poudarjena vsa slabost in neodločenost te [žene, ki se ie dala voditi le po svojem trenutnem razpoloženju. I (Dalje.), 25-koibie novice Koledar Petek, 31. julija: Ignacij Lojolski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Janez Kolumbin, spoznavalec in ustanovitelj reda; Helena Švedska, mučenica; Fabij, mučenec. Sobota, 1. avgusta: Vezi sv. Petra, ap.; Maka-bejci, mučenci; Fides,, mučenec; Spes, mučenec; Karitas, mučenec. Novi grobovi + V karmeličanskem samostanu na Selu je umrla po dolgem trpljenju vratarica gdč. Frančiška Vister, ki je nad 30 let zvesto in vzgledno opravljala svojo službo na Selu. Vsem obiskovalcem našega Karmela je gotovo znana. Njen pogreb bo v petek ob 5 popoldne. Bog bodi plačnik njeni duši za njena dobra delal ■f V Ljubljani je umrl gospod Feliks Franzl. poštni kontrolor. Pogreb bo v petek, 31. julija ob 4 popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel + V Ljubljani je v četrtek zjutraj umrla gospa Marija Plaveč, žena delavca Strojnih tovarn. Pogreb bo v petek, 31. julija, ob pol petih popoldne z Žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji 6veti vočna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! > Osebne novice — Poročila sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani gosp. inž. Rudolf Gregorič in gdč. Elvira Spacapan. Novoporočencema želimo veliko 6reče in božjega blagoslova. Pretresljiva in slikovito napata dejanja zlobe in plemenite vzvišenosti v usodah ljudi kamenite Like riše roman M. BUD A K A: OGNJIŠČE Roman, ki je več kot epopeia kmeta — je njegovo v tajne globine snujoče življenje — Izide v soboto Prva knjiga obsega 438 strani. Prevedel Severin Sali. Opremil arch. V. Gajšek Roman izide kot 10. zv. zbirke „NAŠA KNJIGA" v založbi LJUDSKE KNJIGARNE V L)Ubltanl Pred Škofijo 5 — Zahvala. Po moji zlati maši mi prekipeva srce čutov hvaležnosti predvoem do preč. o. o. frančiškanov, ki so mi omogočili, da sem v njihovem divnem svetišču na najslovesnejši način obhajal svoj jubilej. Za ves njihov trud in požrtvovalnost vsem in posameznim — moja naj- ..Rloblja zahvala. Istolako akademskemu pevskemu zboru za prekrasno petje, križarjem in klaricam za ljubki pozdrav na potu k altarju in vsem pri-1.jate!jem in znancem, ki ste me te dni obsuli s prisrčnimi čestitkami — kličem: Iskrena hvala! Bog povrni! — Šega Viktor, zlatomašnik. — Popravni izpiti. Učni tečaji za učence vseh gimnazij pričnejo 1. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina nizka. Pri rednem poseča-nju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, zdaj Lichtenturnov zavod, dnevno od 9—12. — Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj se prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega cesta 7-III, dnevno od 10—12. — Vreme. V sredo je po torkovem hudem nalivu nastopilo nekoliko hladnejše vreme. V torek je bila najvišja dnevna temperatura + 26.8 C, ki je v sredo padla za več stopinj, na + 23.4 C. V četrtek je bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura + 11.6 C. Barometer je padel od 766.2 na 763.7 mm. V četrtek zjutraj je bila na Barju gosta megla, drugače je bilo dopoldne lepo in sončno. Mesec julij je za dobrih 8 mm presegel na 140 mm izračunani mesečni padavinski povpreč-nik. Bilo je^ll deževnih dni. — Stročji iižol za vso zimo. Sedaj jemo že domači stročji fižol, bodisi še nizki, pa tudi — sem in tja — že visoki. Kmalu bo stročjega fi žola, upajmo, v obilju. Pametno ravnajo tiste gospodinje, ki shranijo nekaj stročjega fižola tudi za zimo. Stročji fižol moremo ali sušiti, ali na-soliti. Za sušenje stročjega fižola smo že navedli nekaj receptov. Še boljše pa ravnajo tiste gospodinje, ki hočejo tudi pozimi imeti tako solato iz stročjega fižola, ki v ničemer ne zaostaja za sve žim stročjim fižolom. Odberemo namreč lepe fi-žolove stroke, jih skuhamo in ga polagamo v kak sod ali večji ionec, plast za plastjo ter med vsako plastjo položimo še tanko plast soli. Tako ostane stročji fižol vso zimo, tja do pomladi ali če hočete do prihodnjega stročjega fižola. — Ljubitelji stročjega fižola si morejo na ta način oskrbeti zaloge za vse leto. Seveda, kadar denemo tak starejši fižol na mizo, ga moramo poprej temeljito izplakniti in ga ne smemo soliti, ker je slan do volj. Po navadi se pri takem shranjevanju vrhnji dve plasti fižola pokvarita, nekako splesnita, kar pa naj nikogar ne nioti. Ko odkrhne ti dve pokvarjeni plasti, dobi plasti samega prav dobro ohranjenega fižola, ki more takoj na mizo. — Murve zore;. V Ljubljani imamo še prav dobro ohranjen nasad murvinih dreves, namreč v Trnovem. Ta nasad izvira še iz prejšnjega stoletja, ko so Ljubljančani in domače oblasti mislili, da je mogoče v Ljubljani uvesti sviloprejko in pridobivati svilo. Vendar je naše podnebje odpovedalo in s sviloprejkami ni bilo nič, ostale pa so zasajene murve. Teh je bilo okoli Ljubljane sicer več, toda kmetje in vrtnarji so jih rajši zamenjali z bolj donosnimi sadnimi drevesi. Pre ostale murve, ki jih je za kar lep drevored, pa pomenijo za trnovsko mladino meseca julija in avgusta kar majhen košček paradiža. ,Murvin sad je namreč izredno sladek, zelo okusen, boljši od vsake jagode. Kadar murve zore, so ta drevesa polna mladine, ki vneto nabira murve; nekateri jih celo prodajajo, vendar za trg jih je premalo — in pa preveč je obiralcev. Sedaj te murve zore, niso pa že povsem zrele. Res je škoda, da mladina zaradi ene zrele murve pokonča kar celo vejo, namesto da bi otroei nekoliko počakali, za kaj avgusta meseca bodo vse murve zrele in bo tedaj »trgatev« bolj izdatna. V tem drevoredu so skoraj vse mrve bele, kadar so zrele, so pa vmes tudi nekatere črna. — Izpred malega kazenskega senata. Med sodnimi počitnicami, ki so se začele 15. t. 111. in trajajo do 15. avgusta, posluje na okrožnem sodišču v Ljubljani tukozvani počitniški kazenski senat, ki razpravlja o raznih tekočih in za sodlio zrelih zadevah. Pred senatom je bil v sredo obsojen zaradi zločina tatvine neki starejši malo-letnik, ki je letos od januarja do marca ukradel nekaj obleke in denarja, na 1 leto robije. Pred kazenskim senatom so bili sojeni tudi mladi tatovi, ki so lani več mesecev kradli razno obutev, perilo in druge stvari. Vso nakradeno blago so dalje prodajali za pravo malenkost. Mladi tatiči so bili obsojeni na 3 do 6 mesecev strogega zapora. Osebe, ki so od njih kupovale blago, pa so bile obsojene na denarne kazni od 50 do 100 lir. Razprava je bila pred senatom vsakdanja, le veliko je bilo število obtožencev. Na zatožni klopi je sedelo kar 15 oseb v različni starosli od 17. lela naprej. ičjuMjana 1 Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožeta. V no-deljo, 2. avgusta slovesno praznovanje sv. Ignacija, ustanovnika jezuitskega reda. Ob 8 slovesna ponti-fikalna škofova maša. Izvaja se: Missa solemnis in bon. B. M. V., zl. I. B. Meuorer z orkestrom. Gra-duale: Justus ut palma florebit, zl. A. Foerster. Po ofertoriju: Jesu dulcis memoria za bariton šolo, orgle in orkester, zl. J. Janetschek. Po maši: Sv. Ignacij ti ljubljenec božji, zl. Al. Mav. 1 Marijino kongregacijo pri sv. Jožetu so opozarjajo na adoracijsko ure, ki jih imajo na dan celodnevnega češčenja, to je na praznik sv. Ignacija, v petek, 31. julija. Dijaške kongregacije molijo ob Kil, akademiki, možje in gospodje imajo svojo uro od 11 do 12 dopoldne, gospo«lične in učiteljico od 3 do 4 popoldne, gospe pa od 4 do 5 popoldne. Vsaka kongregacija naj se pravočasno zbero na določenem mestu. — Vodstvo. 1 Odrezke julijskih živilskih nakasnic bo mestni preskrbovalni urad v odseku za razdeljevanje moke, riža in testenin sprejemal v soboto 1 .avgusta od trgovcev z začetnicami A do F in tudi z začetnicami S do Ž, v ponedeljek 3. avgusta od trgovcev z začetnicami G do L in v torek 4. avgusta od trgovcev z začetnicami M do S. Spet opozarjamo vse, naj se natanko ravnajo po tem razporedu, ker kasnej predloženih odrezkov urad ne bo več sprejemal. Nakazila za odrezke za mesec avgust bo ta urad pričel delili v sredo 5. avgusta po že znanem razporedu. Vsi morajo ob predložitvi ulijskih odrezkov prinesti s seboj zeleno in rumeno knjigo o prejemu blaga. 1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana sporoča svojim članom, da je nabavila več razpršil-nikov tobačnega prahu za zatiranje uši na fižolu in drugi povrtnini. Razpršilnike dobijo člani na posodo proti majhni obrabnini pri odborniku gosp. T. Drenigu, Cesta v Rožno dolino 36. Istotam se dobi tudi tobačni prah. 1 Sprejemni izpiti za I. razred ghnnazije. Nov tečaj iz vseh predmetov se začne 10. avg. Pouk iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina, zemljepis, zgodovina, prirodonis, risanje) je temeljit. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12, Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje. 1 Sad in cvet na istem drevesu. Narava si včasih dovoli kake šale in čuda. Tako občudujejo zdaj v Trnovem jablano, ki ima že skoraj dozorela jabolka, obenem pa je spet pričela cvesli. Jablana raste v Gerbičevi ulici 18 na vrtu g. Ivana Grunta, mestnega uslužbenca. 1 V kopališču ob Trnovskem pristanu so kopalci dobili tudi prho z dvema cediloma, da se bodo lahko po kopanju oplaknili. Nedeljski naval je pokazal, da so vsi Ljubljančani še ne znajo posluževati z javnimi sredstvi urejenih naprav ter namenjenih vsem brez razlike. Nekateri se namreč še ne zavedajo, da sta red in snaga potrebna povsod, zato je bila pa v nedeljo vsa trata na bregu nastlana s papirjem in drugimi odpadki kot bt bili tam pravkar cigani podrli svoj tabor. Tudi kabine so bile j>olno nesnago in znotraj zaprte, da za razposajenci nikdo več ni mogel v kabino ter je bilo treba odtrgati zapahe. Zato opominjamo vse obiskovalke iu obiskovalce ljudskega kopališča ob Trnovskem pristanu, naj pazijo, da zlasti zaradi podivjanih olrok starši no bodo imeli neprijetnih opravkov z oblastmi. Nadzorstvo je tako na Pru-lah in ob Trnovskem pristanu kakor tudi v Ko-leziji tako urejeno, da ni noben grešnik varen pred presenečenjem. I Ku|)čije s hišami in zemljišči. Do 25. t. m. je zcmljišku knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani zaznamovala v juliju do 35 kupnih in drugih prenosnih pogodb za vrednost nad 500 tisoč lir. Schniidt Ana in Schmidt Ulrik, posestnika v Ljubljani, Langusova ulica 19, sta prodala Loeser llermini, posest niči in Loeser Henriku, vieokošolcu v Ljubljani, Prule št. 9, travnik jkkI Rožnikom, pare. št. 73-11 k. o. Gradiško j»redinestje v izmeri 1334 kv. metrov za 50.Ti in vsi tvoji ste zdaj v moji oblasti. Jaz odločujem o vašem življenju in smrti. Dekleta in žene, mladeniče in starčke odvedeni s seboj v sužnost. Tebe in tvoje tovariše, ki ste se najbolj ustavljali našim četam, hočem pa takoj umoriti na Gradišču.< ln udaril je s krivo sabljo po tleh, častniki in vojaki v šotoru pa so zarožljali z orožjem. 423. Mirko pa je ostal neustrašen. Vsi so trepetali in se tresli kakor listje na košatem drevesu, če vihar privrši. Le njega ni ganilo rožljanje sabelj in grmeči glas tujega poveljnika. Zakaj Mirko je mislil le na svojo mlado ženo Zaliko in sivolasega očeta. V svojih prsih je čutil le ljubezen do žene in očeta, strahu in groze pred smrtjo pa ni poznal. 424. Zavzel se je turški poveljnik nad neustrašenim mladcem ter je rekel: »Le nekaj vas lahko reši pred kruto smrtjo. Le eno bitje ima še v sebi moč, da utegne pre-drugačiti vašo usodo. Le nevesta in žena tvoja, Mirko, ki jo varuješ v taboru pod Rožčico! Samo ta vas more rešiti gotove smrti! Slišal sem, da je lepotica, kot je ni kmalu, in zato hočem prav njo!< Cenik za zelenjavo in sadje št. 19 veljaven od 31. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri pridelovalcu ter pri trgovcu na debelo in na drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki meje, v katerih se morajo cene dejansko gibati pri pridelovalcu, trgovcu na debelo in pri trgovcu na drobno. Iz tega sledi, da je pac mogoče prodajati po nižji, nikakor pa ne po višji ceni. Cene so v lirah za kilogram, prva je cena nu debelo, druga na drobno. Česen 5.60, 6.60; rdeča pesa 2.85, 3.45; rdeči korenček očiščen 3.70, 4.50; zelje (glave) 3.15, 3.75; kumare 2.45, 3.25; čebula 1.80. 2.30; fižol stročji 4.20, 5.— ; solata glavnata 3.30, 3.70; paprika zelena 5.80, 7.— ; paradižnik 2.—, 2.70; špinača 3.30, 4.30; bučke 2.85, 3.65; marelice 5.35, 6.15; pomaranče 7.50. 9.—; fige sveže 5.60, 6.60; limone 1. vrste (15. cm obsega) 3.25, 4.05, (kos 0.40): limone II. vrste (pod 15 cm) 3.—, 3.45 (kos 0.35); Juliolku Ia. (zlata parmena) 5.40, 6.20; hruške la. 4.85, 5.70; hruške lia. 4.—, 4.60; breskve Ia. 5.—, 6.—; breskve lia. 4.60, 5.30; slive in češnlje la. 4.30, 5.—. Opombe: t. Prva vrsta: zelenjava in sadje morata biti zdrava, sposobna za prevoz. Izločiti se morajo sadeži, ki so spačeni, poškodovani, nagniti in nezadostno sočnati. 2. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Trgovci na debelo morajo izročiti prodajalcem na drobno račun z označilo blaga, kakovosti in enotne cene. Tak račun morajo izdati tudi prodajalci na drobno na vsakokratno zahtevo. 3. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu; velja pa le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini nu drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih vsako zvišanje pa mora predhodno odobriti Visoki komisar. 6. Kršitelji določb tega cenika se kaznujejo po na-redbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Iz Srbije Inšpekcijsko potovanje srbskega notranjega ministra. Srbski notranji minister Milan Ašimovič še nadalje nadzoruje ter pregleduje delo in poslovanje posameznih srbskih okrožij in okrajnih glavarstev. Tako se je na enem zadnjih inšpekcijskih potovanj ustavil tudi v Požarevcu, kamor je prispel v spremstvu upravnika belgrajskega mesta Draga Jovanoviča. Ministra in njegovega spremljevalca so pričakovali in sprejeli šefi krajevnih oblasti. Z njimi sta se Ašimovič in Jovanovič takoj podala na konferenco, na kateri je srbski notranji minister poročal o delu vlade ter o splošnem političnem in vojaškem položaju. Končno pa je vse navzoče zastopnike vseli krajevnih oblasti ter številno ljudstvo pozival, naj poslušajo nasvete sedanje srbske vlade, predvsem pa njenega pret' tednika Nediča, naj pridno obdelujejo svojo zemljo. V istem smislu je za Ači-movičem govoril tudi upravnik belgrajskega mesta Draga Jovanovič, ki je kot domačin še posebno apeliral na nacionalno zavednost srbskega ljudstva v tamošnjih krajih, ki je v usodnih trenutkih vedno našlo svojo pravo pot. Ustanavljanje delavskih kuhinj v Belgradu. Srbska skupnost dela je v Belgradu začela z akcijo ustanovitve več delavskih kuhinj, v katerih bodo dobivali poceni hrano delavski in ostali name-ščenski sloji. Pančevo dobilo stalno gledališče. Prejšnje gledališče donavske banovine bo odslej redno nastopalo v Pančevu. Dosedaj so bile gledališke predstave v veliki dvorani Veifertove pivovarne, odslej bodo pa v novih prostorih svetosavskega doma. Razdelitev podpor občinskemu uslužbenstvu v Leskovcu. Predstojništvo mestne občine v Leskov-cu v Srbiji je določilo znesek' 250.000 dinarjev, ki ga ho razdelilo kot trimesečno podporo vsem občinskim uslužbencem. Podporo bodo dobili tudi občinski upokojenci in sicer v višini 600 dinarjev. Uvedba avtobusnega prometa v Belgradu.^ Po enoletnem presledku jo helgrajska mestna občina zopet uvedla avtobusni promet in sicer samo na eni liniji. Avtobus vozi samo iz središča mesta do vojne akademije in nazaj. SP0RT 92 letni športnik. Radi čitamo o starcih, ki so ostali klub visokim letom telesno sveži in krepki. Med športniki je precej takih, ki imajo že osem križev in več, vendar še vedno radi zahajajo v gore, igrajo tenis, golf ali kaj podobnega. Iz Švedske ne prihajajo samo poročila o 23 letnem Gun-darju Haeggu. ki ruši svetovne rekorde in podira Nurmijev prestol, tam imajo tudi moža, o katerem bi lahko rekli, da je kralj starih športnikov. Ime mu je Bergman, po poklicu pa je bil polkovnik. Nedavno se je udeležil plavalne tekme za športni znak. Preplaval je predpisano progo 200 m ^— o doseženem času ne poročajo — ko pa je prišel iz vode, je izjavil: »Ah. ni bilo hudo in tudi ne naporno, pač pa zelo osvežilno!« Mi pa postavljamo vprašanje: Kdo zasluži več slave — 23 letni llaegg, ki ga občudujemo zaradi rekordov, ali 92 letni polkovnik Bergman, ki daje poguma lju dem, ki se bojijo starosti? Kdo bo startal v Berlinu? Letošnja lahko-atletska sezona bo dosegla v soboto in nedeljo svoj višek V olimpijskem stadionu v Berlinu bodo priredili mednarodne tekme, na katerih bodo sodelovali tekmovalci peterih narodov. Madžari bodo prišli z Varsegvjem, Finci z Nikkanenom, Italijani z Lanzijem. Nizozemci z Osendarpom. To so atleti, katerih nastop nas najbolj zanima. Državna predstavništva sicer ne bodo popolna, bo pa zanimivo čitati o rezultatih, ki bodo padli na tej prireditvi. Nemci bodo poslali v stadionsko areno vse tiste atlete, ki so se izkazali na nedeljskem državnem prvenstvu. 0 plavalnih tekmah v Hannovru smo zvedeli za naslednje podrobnosti: 100 m prosto: 1. Schro-der (Nemčija) 1:01.5 min., 2. Elemery (Madžarska) 1:02.1 min.; 100 m hrbtno: 1. Schroder (Nemčija) 1:10.8 min., 2. Krcbs (Nemčija) 1:13.1 min. V vvalerpolu so dosegli naslednjo izide: ilalijansko državno predstavništvo je premagalo nemškega prvaka Luftwaffo-Berlin s 5 :3; nemška reprezentanca je premagala italijansko s 3:2; medmestna Zanimanje za lahko atletiko je tudi v Berlinu precej manjše kot za nogomet. Med tem, ko je bilo na finalni nogometni tekmi med Vienno in Schalkejem 90.000 gledalcev, jih je bilo na atletskem prvenstvu samo 25.000 Mali oglasi iKimimcl H~Sobe S Slamo vsakovrstno, kupim. Plačam dobro. - Ponudbe na Bergman Joplp, LJubljana, Poljanska, cesta S5. Žimo za modroce vsob kvalitet kupite najugodneje pri »2 I M A« Jager MIlan, prva ljubljanska mehanična predilnic« žime. trgovina Sv Petra o. 17, tel. 20-42 Predilnica B"u ln«, tel. 20-46. Sedaj sejemo: Rdečo deteljo, repno seme, zimsko redkev, beli lukec, motovileč, endivljo, mačehe, levkoje, etnera-rlje, clklame, primule, marjetice ln nageljčke. -Sever & Komp., Ljubljana. Oddalo: Prazno sobico oddam gospodični za Bežigradom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4320. tekma med Budimpešto in Hannovrom je končala z zmago Madžarov v razmerju 11 :2. Švicarski smučarji imajo navado, da poiščejo tudi sredi jioletja primerno smučišče, kjer priredijo letne tekme. Letos so se že 24-ič zbrali na Jungfrauenjochu in tekmovali v slalomu. Najhitrejši je bil Peter Kaufmann iz Grintalwalda, ki je zmagal v času 1:17.4 min. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 ln 18.15, ob ne-delfh In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.3C Iz življenja v dekliškem internatu Želfite ljubezni V glavnih vlogah: Anne Shirley, Ralph I3ellamy itd. KINO UNION - TEL. 22*21 Fiim zelo napete in tajinstvene vsebine Mumifa V gl. vi.: Boris Karloff in Žita Joban Režija: Kari Freund KINO SLOGA - TEL. 27-30 Dolgo pričakovani film globoke ljubezni in odpovedi! Ubežnica Slavna igralca Jole Voleri, Renato Cialenie KINO MATICA - TEL. 22-41 Dve postelji z žičnimi vložki ln Športni voziček, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 4319. Dotrpel je in odšel v lepše življenje naš blagi iskreno ljubljeni soprog, očka in sin, gospod FELIKS FRANZL POSTNI KONTROLOR. Hogreb nepozabnega bo v petek, dne 31. julija 1942, ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1942. G1ZELA, soproga; MARKO, METKA in JANKO, otroci; MARIJA ČRNAGOJ — FRANZL, mati, in ostalo sorodstvo. Giovannl Verga: 30 Tone Hevolja Roman. Malo časa zatem se je razveddo po vsej vasi, Ha lx> tisto nedeljo šla botra Gracija Gosja noga razčesat lase nevesti in ji snet srebrno zaponko, ker je bil Brasi Čebula sirota po materi. Nevolje'so nalašč povabili botro Gosjo nogo. da bi se prikupili njenemu možu; j>ovabili so tudi strica Križa in vso sosesko ter vse prijatelje in sorodnike, brez razlike. / v . »Jez ne pridem! Požrl sem preveč zolca m nočem si pogubl.jati duše. Pojdite Vi, ki Vam zato ni nič mar in ko ne gre za vaše blago. Se je čas, da pošljem rubežnika. Odvetnik je to dejal,< je godrnjal stric Križ botru Tinetu, s hrbtom naslonjenim ob tržni brest. »Vi ste gosfiodar in napravil bom, kakor pravite. Zdaj vas to več ne briga, ker je Alfio Muha odšeil. Toda videli boste, čim se Mena omoži, se bo vrnil 6em in si bo vzel vašo nečakinjo.« Botra Venera Zuppidda je razgrajala, ker so povabili l>otro Gracijo. da bi česala nevesto, medtem ko bi to pripadalo njej, ki je bila na tem, da i>ostane sorodnica Nevolj in se jc njena hči pobofcrila z Meno, tako da je naložila Barbari, naj ji sešije v največji naglici novo obleko, tla res ni pričakovala take žalitve. Tone je imdl kaj govoriti in rotiti, naj se ne obeša na to malenkost in naj se ne briga za to. Botra Venera, lepo počesana in z rokami potresenimi z moko, ker je nalašč pričela mesiti kruli, da bi pokazala, kako ji ni nič do tego, da bi šla na gostijo Nevol.j. je odgovorilo: »Hoteli ste njo, Gosjo nogo? Imejte jol Ona ali jaz! Obe ne moreva obstati na svetu.« Za Liudsko tiskarno v LJubljani: Jože Kramarif Nevolje so dobro vedeli, da so imeli rajši liotro Gracijo zaradi onega denarja, ki so ga dolgovali njenemu možu. Zdaj so bili z botrom Tinetom eno in isto, potem ko ga je gospodar Čebula spravil s Tonetom gospodarja Toneta v Santuzzini krčmi, zaradi one zadeve o pretepu. »Ližejo jim pete, ker mu dolgujejo tisti denar za hišo! Tudi mojemu možu dolgujejo za .Previdnost' več kot petdeset lir. Jutri jih hočem imeti,« je godrnjala Zuppidela. »Pustite to, mati! Pustite to!« je prosila Barbara. Toda tudi ona je kuhala rilec, ker se ni mogla odeti v novo obleko in skoraj ji ie bilo žal za denar, ki ga je potrošila za bosiljek, ki ga je bila poslala botri Meni. Ko je Tone prišel ponju, sta ga odslovili, na moč jx)trtega, da mu je novi suknjič v gubah padal s telesa. Ko sta mati in hči devali kruh v peč, sta z dvorišča gledali zmešnjavo, ki je vladala v hiši Nevolj, tako da so glasovi in smeh segali do njiju, da so ju spravljali v še večjo jezo. Hiša pri ncšpljevem drevesu jc bila polna ljudi, kot takrat, ko je umrl boter Boštjanež. Mena. brez srebrne zajionke in z lasmi razdeljenimi na čelu, se je zdela čisto druga, tako da so se botre gnetle okoli nje in bi od tolikega žlobudranja in šumnih prijaznosti ne čula niti topovskega strela. Gosja noga pa kakor da bi žgečkala ženske, tako jih je s svojimi šalami spravljala v smeli, medtem ko je odvetnik pripravljal listine, ker da bi poslal rubežnika, zato je bil še čas. jc bil dejal stric Križ. Celo gospodarju Čebuli je ušlo nekaj šali, ki se jim je smejal edino njegov sin Brasi. Vsi so govorili hkrati, medtem pa so se paglavčki med nogami ljudi prerekali za bob in kostanj. Celo Dolginka, revica. je od zadovoljnosti pozabila na svoje gorje. Gospodar Tone pa je sedel na zidku in je kimal z glavo, smejoč sc sam pri sebi. »Gicj, da ne napojiš svojih hlač, kot zad- njič, ker niso žejne.« je rekel boter Čebula sinu. Dejal je tudi, da se počuti lx>lj čilega od neveste in hotel je z njo zaplesati. »Tedaj nimam tu nič opraviti in lahkho odidem!« je odvrnil Brasi, ki je tudi hotel povedati svoje šale in mu je presedalo, da so ga puščali v kotu kot tepca, da se ni zmenila zanj niti botra Mena. »Gostija se vrši Meni na čast, vendar ona ni vesela kot vsi ostali,« je rekla Nunziata. Tedaj je sestrična Ana hlinila, kot da bi ji ušel iz rok vrč. v katerem je še bilo več kot za četrt vina in pričela je klicati: »Radost! Radost! Kjer so črepinje, tam je veselje, in vino, ki se razlije, je dobro znamenje.« »Še malo in bi mi ga tudi tokrat zlila po hlačah!« je zagodrnjal Brasi, ki je bil previden, odkar se mu je zgodila ona nesreča s hlačami. Gosja noga se je usedla jahaje na zid, držeč kozarec med nogami, da se je zdel kot gospodar, zaradi rubežnika, ki bi ga lahko poslal. Rekel je: »V kremi ni niti Roka Spata, danes je vse veselje tu in človeku se zdi, kot da je pri Santuzzi.« »Tu je veliko boljše!« je pripomnil Loccin sin, ki je prišel z množico kot zadnji in so ga povabili, naj vstopi, da bi tudi njemu dali pijače. — »Če greste k Santuzzi brez denarja, ne dobite ničesar.« je dodal. Gosja noga je z zidu opazoval malo skupino ljudi, ki so se razgovarjali blizu vodnjaka, z resnimi obrazi, kot da bi se imel podreti svet. V lekarni so bili običajni delomržneži, ki so držali govore, s časopisom v roki, ali pa so si krilili z rokami pred obraz, klepetajoč, kot da bi si hoteli skočiti v lase. Don Giammaria se je smejal in je zavzel tak stav, da je bila že iz njega videti radost, ki jo je užival. »Zakaj pa nista prišla vikar in don Silvester?« je vprašal Gosja noga. »Povedal sem tudi njima, znači pač. da imata delo,« je odgovoril gospodar Tone. »Tam sta, v lekarni, kjer je, kakor da bi prišel oni od loterijskih številk. Kaj za vraga se je zgodilo?« ' Neka starka je šla kričeč preko trga m si je pulila lase, kot da bi ji naznanili zlo novico. Pred Pizzutovo delavnico je bila gneča, kot da bi se zgrudil osel pod tovorom in vsi so drli skupaj, da bi videli, kaj se je zgodilo, tako da so tudi ženice gledale od daleč z odprtimi usti, ne da bi se upale približati se. »Kar se mene tiče, grem pogledat, kaj se je zgodilo,« je dejal Gosja noga in je čisto polagoma stopil z zida. V isti skupini ljudi sta bila namesto zgru-denega osla dva mornarja, ki sta prihajala na dopust, z nahrbtnikom na ramah in z obvezano glavo. Tačas sta se mudila pri brivcu, da bi popila kozarček pijače. Pripovedovala sta, da se je bila velika pomorska bitka, da so bile potopljene ladje, velike kot Aci Trezzu, zvrha napolnjene z vojaki. Bila je tedaj kopica stvari, da sta se onadva zdela kot pripovedovale« zgodbe o Orlandai in paladinih iz Francije na obrež- Izdajatelj: Inž, Jože Sodia ju v Cataniji in ljudje, ki jih je bilo na gosto kot muh, so poslušali z napetimi ušesi. »Tudi sin Maruzze Dolginke je bil na .Kralju Italije',« ie pripomnil don Silvester, ki se je približal, aa bi poslušal. »Zdaj grem to povedat svoji ženi, tako se bo odločila, da bo šla k botri Maruzzi, kajti kuhanje mule med sosedi in prijatelji mi ni nič všeč!« je poskočil mojster Turi Zuppiddo. Medtem pa Dolginka ni vedela ničesar • tem, ubožica, smejala se je in praznovala s sorodniki in prijatelji. Urednik: Viktor CenHii