Delavca ne sme biti strah!
Po zakonu o političnem združevanju, političnih organizacij v podjetju ni več. Ostaja le prenovljeni sindikat kot delavska organizacija, ki pa žal v podjetjih nikakor ne zaživi.
Delavce je postalo strah pred širokimi pooblastili poslovode-čih mož, ki so dobili z novo zakonodajo o delovnih razmerjih skorajda proste roke nad delavčevo usodo. Bojijo se manipulacij in odpuščajo tudi brez razlogov.
Zavor ne bi smelo biti, kajti vse je jasno opredeljeno v statu-tih podjetja. Gotovo pa je, da je treba najprej usposobiti kadre za tovrstne funkcije - zlasti predsednike sindikata, kajti le tak, strokovno podkovan kader se bo lahko pogajal z vodečimi oz. s stroko tako glede plač, po-gojev dela, družberega stan-darda, stanovanj itd.
Zdaj, ko je sprejet slovenski zakon o delovnih razmerjih, bo imel predsednik sindikata po-djetja zaščito, imuniteto. Ta va-rovalka je zelo pomembna, saj se bo predsednik sindikata izog-nil vsem »šikanam« s strani stroke oz. vodečih v podjetju. Ob sindikalnem predsedniku so tudi sindikalni zaupniki. Zakaj zaupniki? Preprosto, ker dela-vec nekomu, ki bo zagovarjal njegove interese, mora zaupati, kajti le-ti bodo obveščali pred-sednika sindikata o mcrebitnih sporih in nesporazumih z vodil-nimi. Veliko laže pa bo, ko bodo podpisane kolektivne po-godbe z pospodarsko zbornico Slovenije in skupščino Slove-nije, saj bo do določene spodnje meje za posamezne kategorije poklicev. Sindikat bo ščitil le tiste, ki so v teh spodnjih me-jah. Sicer pa smo organizirani tudi po panogah in ti panožni sindikati bodo tisti strokoven subjekt, ki bo pomagal in se pogajal v teh podjetjih. Šiška bo denimo nosilec odbora kovinar-jev Ljubljane, Kovinsko-prede-lovane industrije, Tekstilne, ke-mične. Ostali pa bodo imeli se-dež po drugih občinah.
Veliko se govori o tem ali je občinski sindikat sploh potre-ben. Če je, kakšno vlogo bo imel odslej?
Občinski sindikat je potre-ben, vsaj še nekaj časa. Nespa-metno bi bilo, da bi zdaj nehali. Postopoma bomo prenašali ne-katere naloge, ki so zdaj v funk-ciji občinskega sveta, na te stro-kovne sindikate. Prizadevali si bomo, da se bodo še tesneje po-vezovali s podjetji, kajti mar-sikje si sami ne moremo poma-gati.
Po mojih izkušnjah, če se pra-
vočasno in resno lotimo razreše-vanja določenega problema v določenih sredinah, potem so tudi rezultati.
Ljudje so že sami uvideli, če se hoče, zna, se tudi zmore. To je način in jaz mislim to me-otodo še naprej uveljavljati, predvsem z dobrimi izkuš-njami, pomagati drugim, saj zgledi vlečejo. Delo ne bomo oživeli s papirji, ampak z nepo-srednimi akcijami, jasno pa je, da bo sindikat moral biti kriti-čen, ustvarjalen, in pogajalski, ne pa kritizerski ali pa demago-ški.
Smo pred volitvami. Kako se bo sindikat vključil v pred-volilni boj?
Za sindikat ie pomembno le to, kdo bo sedel v zborih zdru-ženega dela občine, mesta, re publike in na nek način tudi v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Če sem prej rekel, da imamo opredeljene zelo jasne medse-bojne odnose v podjetjih - torej s statutom, potem mislim, da ima tako delavski svet kot sindi-kat in stroka v najširšem smislu besede v podjetju skupne točke, ki jih ne morejo reševati le v ok-viru podjetja. To so makro po-goji gospodarjenja na ravni fe-deracije in Slovenije, bila se bo bitka okoli razbremenjevanja gospodarstva, proračunov, zla-sti financiranja JLA itd. Zato bo za zbor združenega dela treba zbrati najbolj sposobne delavce, ki se bodo lahko kosali z osta-limi v skupščinah, s političnimi strankami. Nam je vseeno, ka-tera bo zmagala, mi moramo do-seči boljše pogoje, kot so bili doslej.
V programih vseh političnih strank je to področje obdelano zelo deklarativno, nekateri pa sploh ne omenjajo položaja de-lavca. Zato moramo v podjetjih pripraviti strategijo zahtev za položaj delavca, da bo končno tudi gospodarstvo zaživelo. In če hočemo to doseči, mora priti v parlament čim več tehnične inteligence, kajti očitno je, da se nekatere politične stranke že zdaj borijo le za oblast.