— " / Ai l\. < . AuoUnArl HAKBurro é> 4. številka. imi ti* ¿o T -^p- -iM^gffcl "Maribor, dne 28. januarja 1915. IIJX. tečaj. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na tlom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za celit leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežsle 8 ¡C Kdor hodi £am po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina s>e pošilj» n,;: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja'- v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo lis! brez posebne naročnine. Upravuištvo : Koroška cesta štev. 5, sprejema Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesia štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petttvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane t>eseda 5 vin. Parte in lahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — lnserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. / ovini. Naži uspehi v Bukovini, pri Jakobeniju in pri Kirlibabi. — V Karpatih polagoma zopet napredujemo. - V dveh dneh ujeli v Karpatih 1050 Rusov. — V Przemyslu je že 5000 ruskih ujetnikov, — V zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskem vobče mir, le živahni artilerijski boji. — S srbskega bojišča nič novega. — Pomorska bitka med Nemci in Angleži pri Helgolandu. — Potopila se ena angleška in ena nemška ladja. —J Na Ruskem narašča želja po miru. — V Italiji sta katoliška in socialistična stranka proti vojski. — Sv. Oče določi spravno pobožnost za dan 7. februarja.f Kako bo spomladi? Meščani imajo svojo skrb za bodočnost, a tudi kmetovalci jo imajo. Meščani trpijo že sedaj vsled dragi sje in jo bodo gotovo še bolj občutili. Kmetovalce pa obhaja strah, kako bodo spomladi oprav.li potrebno kmetijsko delo, ker je tekom sedanje zime odšio mnogo mladeniče v in mož na novo v vojsko. Prva skrb je seveda, posvet ti se poljedelstvu, polja morajo bi-ti letos na vsak načb: dobro obdelana, kajti živeža nam je najbolj treba. Obenem s poljedelstvom je treba gojiti z vso skrbnostjo tudi našo živinorejo, ki je podlaga poljedelstva in poklicana pomagati z mlekom in mesom k zadostni prehrani prebivalstva. Zraven poljedelstva so na štajerskem še tudi velevažne gospodarske panoge vinogradništvo in hmeljarstvo. Posebno v težavnem položaju so oni, ki i imajo zraven vinograda in hmeljišča druge kmetije ali je imajo premalo. Ti bodo morali vso skrb obrniti na to, da opravijo vse za svojo gospodarsko potrebno delo pravočasno in dobro. Ravnatelj grmske šole Rohrman piše o spomlad-i em kmetijskem delu: Poljedelstvo v naših slovenskih deželah je majhno, a je za tako težke čase v ugodnem položaju, ker proizvaja najrazličnejše sadeže. Zaradi tega ga tudi ne bo kazalo dost ižpreminjati. Po trebil o najvažnejše žito je v zemlji. Upajmo, da bo letošnjo zimo dobro prestala. Za spomladno pride-lnvanje pa pridejo vsi dosedanji sadeži v poštev, le s to izpremembo, da kaže nekatere sadeže v n e k o 1 i' - !; o v e e j i m e r i saditi. To velja v naših razmerah za krompir, t u r š i c o in za f i ž o . Pri krompirju je važno, da pridelamo nekaj več zgodnjega k r o m p i r j a "111 da skrbimo za potrebno in dobro seme. Naj se sadi krompir v vrste (za brazdo), da ga bo moč obdelovati z okopalnikom in 0-:i,)alnikom. Poleg krompirja je treba letos v e č t u r š i c e. Turšica je važna za naše kraje, posebno v takih ča-s h, ker daje važne in dobre pridelke, dober kruh in izvrstno močno krmo. Poleg navadne turšice naj se tudi nekoliko zgodnje tu -¿'••o, ki so zudovoljujo (udi na manj gnojeni njivi. Z ozirom na to, da bo le-os več okopavine, gnoja pa malo, naj se obrne sem in tja kako deteljišče za tnršico. Po dobrem detelj i šču luršica tudi brez gnoja obrodi, kakor kažejo dolgoletno izkušnje na kmetijski šoli na Grmu. Tudi turšica naj se seje v vrste in v taki razdalji kakor krompir, ;h jo bo mogoče obdelovati z okopalnikom in os'pal-nikom. 'Tudi fžol je v takih časih bolj važna rastlina, 1 er daje prav tečen živež in se lahko proda. Važno gledati posebno na rane vrste. voirie, Kje počivajo naši dragi ? M. V., pionir iz župnije Sv. Lovrenca na Dr. p., piše g. kaplanu dne 8. januarja 1&15.: Častiti g. kaplan! Ker imam ravno priložnost, Vam hočem na-!» sati par vrstic iz severne Poljske, Napisal bi lahko in logo, pa smo avstrijski vojaki tako hudomušni, da nočemo vsega izdati. Vreme se nam vsak dan spreminja, ravno tako kakor Rusi, ki so tudi vsak dan drugih misli: enkrat bežijo vsi, drugič zopet na enem krilu, tretjič, kadar je največja sila, pa „orožje proč", ..roke v zrak" in liajd sovražnikom v roke misleč: življenje mi le ostane, živeli tudi ne bomo preslabo lam. Žalost u so tnkajšni kraji, sama pogorišča in pokopališča, kjer nam kažejo borni leseni križi, kje polivajo naši bratje, ki o njih ne bodo njihovi domači nikdar vedeli, kje počiva njihov oče, brat ali s'n. Pa njih imena bodo zapisana v zgodovini na veke. Bog jim bodi milostljiv! Mnogo mož in fantov je šlo iz naše drage Lovrenčke župnije, izmed kterih se jih mno. ¡¿0 ne vno več, ki ostanejo daleč v tuji zemlji pri svojem počitku. Bog nam daj enkrat grozote te vojske prestat'. Mislim, da bo ta izkušnja marsikaterega izmed nas spametovala in "pripravila do spoznanja, da je Bog nad nami. Kdor moliti ne zna, naj se na vojsko poda! Tudi jaz nisem bil eden izmed pobožnih, ali tukaj sprevidim da nam je božja pomoč najbolj potrebna. Vojska je grozota za vse ljudi. Žalostno je gledati lačne poljske otročiče., ki si pridejo prosit malo juhe k vojaškim kuhinjam. Uničeno je vse, polja, vasi, ceste, železnice, z eno besedo: vse, posebno tu-l.ajšna proga Krakov—Varšava je čisto razstreljena in postaje požgane. Kar pa niso mogli vnifčiti, so pa pokopali, da iščemo, kakor na Hajdini pri Ptuju starine. Včasih, pa redko, imamo veselje tukaj, ko nam. LISTER1 Gašpurjeva smrt. Napisal Matko. Pri mizi poleg peči je sedel tesar Gašpur, Sam je bil, brez družbe, brez prijateljev, a ni mu bilo dolgčas. z rokama se je naslanjal na mizo, gledal srepo v prazno kupico in modroval sam s sel>oj. Včasih se je ozrl k sosednji mizi, kjer je razlagal Rogačev Peter številni družbi svoje doživljaje v Galiciji. Strašno je bilo tam gori, krogle so švigale kakor bi rojile bu-čele; tu je padel vojak, »am dva, trije, večkrat cela vrsta — smrt je imela lx>gato žetov, Redkim je bila sreča mila, med temi tudi Petru, ki je bil samo ranjen na roki. Moral je v bolnišnico, kjer so mu dali dopusta štirinajst dni. Pozorno so ga poslušali vsi m tudi Gašpur je ujel nekaj besed, ki so ga prisilile k modrovanju, in Gašpur je mislil, glasno mislil tor tako-le modroval: „Vojska, kajpada, vojska! Ljudje se koljejo, to-I ejo, streljajo in ne vem, kaj še vse. Čemu je tega t:-eba? Doma bi ostali, dela jim ne zmanjka, če se ga le hočejo lotiti. Gospod so rekli danes pri pridigi: „Vojska je šiba božja". — Gospod že vejo, kaj rečejo. Možje in fantje so odšli na vojsko, doma pa smo ostal starci, otroci in ženske. Kaj boš, s tem ni nič! Kdo l-o delal, kdo sejal? Ženske so preslabe, starci ravno t ¡ko, na otrobe pa sploh ni misliti, da bi kaj opravil'. Hm, križ je z nami, velik križ je, če je vojska. Hm!" Gašpur je pogledal v steklenico in pomislil, da bi bilo dobro, ako bi mu krčmarioa prinesla še četr-t nko vina. Krčmarica je prišla, ter nagovorila Gašpurja: „Kajne, enega še?" „Naj se pokadi ! Enega še, šentjanževec mora biti!" Krčmarica se je ozrla še 11a sosednjo mizo in takoj odbrzela k vinsk' omarici, kjer je napolnila steklenico z vinom. V sobi se ie delal mrak. Postave pivcev so se zabrisale, obrazi so postali neiasni, 1p ogorki cigar so žareli v mraku kakor kresnice. Tedaj se je spom-il Gašpur, da se vrača od desetega opravila, da ima daleč domov tja gor do lesene koče pod Jevšnikovim svetom; in na cekar se je spomnil, na tisti cekar, ki ga je vedno spremljal v mesto, in v katerega je vselej naložil raznih potrebščin za cel teden. Gašpur je îrmral dalje: ..Nekaj moke, kos slanine, šest zavojčkov tobaka — kaj je to? A odšteti sem moral tri krone — zaslužek dveh dni. Nič ne bi rekel, ko bi še mogel tako delati kakor prejšne čase: ali človek se postara, o peša in jaz sem se. Oko ne nese, roka se trese, tesar j.a mora imeti b stro oko in mirno roko, drugače je bruno, kakor bi ga z motiko okopal." — Nalil si je kupico, izpil v dušku in nadaljeval z modrovanjem: ..Takega bi imel vsak dan, pa se 11e bi nikoli prito ževal. A kaj hočem! Siromak sem in siromak osta-em. Lesena kočica, greda poleg nje, v hleveu pa koza — to je moje premoženje. Prav nič se ne pritožnem: stradal nisem, požrešnost pa je greh". Gašpur je izpil, poklical krčmarico in plačal. „Saj se ne mudi", norčevala se je ženska; Gašpur pa ji je zabrusil v obraz: „Lepo sem se obnašal, pošteno sem plačal, zat 1 lahko grem, kadar sam hočem, Lahko noč!" Nataknil je cekar na palieo in odšel pri zadnjih, vratih. Lepa jesenska noč ga je objela. Milijon zvezd ga je pozdravilo ter mu ponudilo spremstvo do doma. Mod nogami je škripal in ječal led, ki se je naredil po mlakah in lužah. Gašpur .si je zapel suknjo, kajti i oč je bila hladna. „Poldrugo uro hoje", je pomislil, „težava bo." Zunaj mesta se je ozrl na breg in zadovoljno pokimal. ..Tam gori pod tisto široko njivo je moja ljuba kočica. Moje oko jo vidi, četudi je noč krog in krog. Skrita je kočica, drevje krog nje zapira pogled nepoklicanim ljudem in prav je tako. Ako bi bila velika, z apnom pobeljena in z rdečo streho pokrita, videl bi jo tujec od daleč in dobil bi jioželjenje po njej. Kdo ve, kaj še pride? Morda prilomasti sovražnik v dolino, in ko bi zagledal lepo hišico, po njej bi bilo. Sovražnik? Na Turka se prav nič ne zanesem. Po-čivavšnikov komij, tist:, ki časnike bere, je dejal, da držijo Turki z nami. V obraz sem se mu nasmejal pri' bih besedah. Hotel mo je imeti za norca, a jaz prav dobro vem, da s Turkom ni nič. Rajni dede j so mi pripovedovali nekdaj, da še pride Turek v našo dolino: po t ste lipe pride na Homcu, ki jih je zasadil, ko je razgrajal tu okrog. Bog ne daj, da bi dočakali takega biska! Rajši umrjem, kakor da bi prišel Turkom v est. In po moji koči bi bilo, in mojo marogo bi vzeli in jo zaklali." Gašpurju se je storilo milo pri spominu na ko-0 in na kozo. Nehote se je ozrl krog sebe ter pospešil korake. Cesta se je začela vzdigovati in Gašpur e moral vzeti palico na pomoč, kajti starost ga je tlačila in naduha mu delala napotje. Prišel je do Plaz-nika; dva sta morala v vojsko od te hiše — gospodar 11 hlapec. (Dalje prihodnjič,) Najnovejša poročila se nahajajo pred irf»erali. reč obhajamo jubilej, da so preoblečen*» in pošljemo naJ» tren-kolone iz srajc proti Rusom. Izgledamo ku-l»r gališki judje, obraze imamo bolj zamorske, koža pä bi tudi smeli dati za usnje. Kakor slišimo, prosto tamkaj v naših krajih pribežni judje milodarov. Kak, si to upa Židov, ki tukaj iizžema vojaštvo, da je groza. V Mezolabortzu na ogrsko-gališki meji sem bii sam priča, ko je zahteval jud od vojaka za hleb kruha 5 kron. In jih je tudi dobil, a za uho, ne na roko! Te ljudi radi damo Rusom, k; jim vedo bolj bič kakor mi, posebno kozaki jim potipajo žepe« Naznanim Vam, da je ob praznikih par številk „Slov, Gospodarja" ia „Slovenca" prirajžalo semkaj na Rusko-Poljsko. Ko rajžna dečka, da prideta za svojimi ljudmi pogledi t! Zdaj pa moram nehati, svinčnika nimam posebno dolgega, ga moram shraniti. Zatoraj prisrčne pozdrave Vam in vsem domačinom! Zdaj pa z Bogom domovina — mili moj slovenski kraj! Dne 17. januarja piše: Srčne pozdrave in prisrčna zahvala za „Slov, Gospodarja", ki sem ga prejel dne 17. jan. in nas je mnogo slovenskih fantov razveselila Srčna hvala v imenu v-seh za trud. Tukaj nam gre zmirom po navadi da.i za dnevom, samo žalostnim dogodkom ni konca. \ e-černo in jutranjo zarjo nam dela goreča Varšava, interno zvonijo topovi' in vsako minuto deluje smrt svojo žetev nad mladimi življenji. Bog nam daj enkrat prestati! Z Bogom! Snežena postelj. Iz pisma, ki ga je pisal svojim starišem Franc Cernelč. doma \¿ ¡'avlove vas pri Pišeeah, se ¡aj če-tovodja 87. pešpolka. Dragi starši! Z veseljem sem danes prejel Vaše pismo, katerega sem že težko pričakoval. Pišete mi. kako se nam godi tukaj. Ne morem reči, da mi je le en dan dobro Šlo. odkar smo dne 16. avgusta sto-ili -v Galiciji iz vlaka. Dobili nismo večkrat po osem dni nič to lega jesti in Kruha tudi le toliko, da smo se smrti obranili. Tudi drugim se je tako godilo, ker s. io pr.š.i diiioč proo, kaaior se ni da<.o ¿-praviti nobene reči. In, hvala Bogu, preživeli se smo. Zato pa je že šlo pozneje boljše. Marširali smo noč in dan po deževnem vremenu. Pa vse to sem z največjim veseljem in zadovoljnostjo prenašal. V hudih bojih sem bil, v katerih sem mnogo tovarišev izgubil. Dne 26. avgusta je cela kompanija štela 260 mož. izmed teh je bilo pred naskokom .1 častnikov in četovodjev nas je bilo 9. Pa to število se je od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer veliko spremenilo. Zvečer ni bilo več nobenega častnika, vsi so bili ranjeni, padli ali ujeti in izmed 9 četovodij sem ostal sam. Moštva je ostalo .. Saj ni čuda, da; je šlo tako. Borili smo se en naš kor j.roti osmim ruskim l.orom. Ta dan sem bil tudi jaz ranjen, a ne prehudo. Pozneje smo zopet imeli hude boje od 7. do !2. septembra. Izmed teh je bil najhujši 8. in 9. septembra. Potem tudi od 16. oktobra do 3. novembra in tako naprej od 18. novembra do 22. nov. Trpeli smo strašno zimo, ker je močno s »negom medlo in mi smo bili 4 dni in noči brez strehe. Smešno se mi je zdelo, l.o doma ne en vojak ni pravil, da bi bil v vojski v snegu spal. In sedaj se je meni taka godila. Ko sem že bil preveč truden, sem se viegel v sneg, pokril se z odejo in tako zaspal. Ko se prebudim, sem bil popolnoma zameden, da sem komaj sneg vrgel raz sebe. Oziram se okrog, kje so moji tovariši, pa tudi ti so r ospali in le malo večji hribček snega je bil tam, kjer je vojak ležal. Naspal sem se dokaj dobro, samo kri mi je v udih močno mrzla postala. Srečno novo leto Selim vsem znancem in prijateljem. Vaš France, četovodja. Kako je na bojišču. Mihael Svetelšek, pešec 26. domobranskega pešpolka, doma iz Sladkegore pri Šmarju piše svojim domačim iz Maribora: Maribor, 7. januarja 1915. Dragi mi.! Vse Vas lepo pozdravim in se zahvaljujem za denar, ki ste mi ga poslali. Tukaj lahko porabim denar, ali v Galiciji ga nisem mogel. Tam ni ničesar dobiti. Eno krono sem dajal za mal košček kruha, a ni ga bilo. Lačen sem bil mnogokrat, ker po dnevu nismo mogli nič dobiti. Le ponoči smo dobili včasih o polnoči malo juhe in mesa. Po dnevu je pa vedno prežal Rus na nas.. Voda je bila skoro povsod vsa okužena in nihče je ni smel piti. Tako sem bil včasih žejen, da Bog pomagaj. Mislil sem si, Bog mi daj le še enkrat priti do zdrave vode. Sneg smo si greli in pili tisto vodo. Tam doli na bojišču je vse v takšnem položaju, da Vam ne morem popisati. Vse je razdejano, mostov ni nikjer, morali smo mostove sproti napraviti, da smo prišli prek vode. Njive, travniki, vse je razkopano, same jame so. Ljudje so strašno ubogi, nič nimajo, ne soli, ne petroleja, nič si ne morejo kupiti, ker nihče nič ge proda. Človek si poprej vse boljše predstavlja, kakor je v resnici. Pri nas doma niti v duhu ne veste, da je vojska v Avstriji. Seveda tu in tam katerega manjka, ste pa drugi brez skrbi, ni se treba bat', od kod bodo prišli Rusi in pobrali, kar ste si čez leto pripravili. Od 3. decembra pa do 21. smo šli vedno naprej, Rus se je umikal. Dne 21. dec. popoldne smo se morali pa mi umakniti. B io je preveč sovražnika in morali smo po nekem -hribu v breg in med tem časom sem dobil kroglo v nogo. Kot dež gosto so letele krogle za nami. Imam se edino Bogu zahvaliti, da sem dobil kroglo v nogo v meso, ko bi bil pa dobil v kost, prišel bi bil Ruson v roke. Težko sem bežal, pa hočeš, nočeš, moraš it', ker se je vse umikalo. Po noči ja hudo, ker ne veš, kam greš. Od 3. ure popoldan pa do druzega dne z-jutraj sem šel neprestano, potem so me pa morali dati na voz.. Vozil sem se dva dni, predno so nas pripeljali do vlaka. Dne 24. decembra sem bil že v bolnišnici. Tam smo morali sleči vse, kar smo imeli na se. bi. Potem so nam dal; sveže perilo. Iz bolnišnice smo se zopet vozili 48 ur, da smo prišli v Maribor, Poteia so nas pa na avtomobilih peljali do bolnišnice.. Sedaj že lahko hodim za sdo, potem grem zopet v vojašnico in zopet nad Ruse. Veliko moramo pretrpeti, pa upamo, da nam Bog pomaga, da konečno vendar srečno zmagamo. Avstrijo pa naj Bog živi! Vas vse pozdravlja Vaš Mihael, Po 500 mrlidev v enem grobu. Vojak Franc Lilija, doma :z Lave pri Celju, piše svojim starišem: Ljubi sta,riši! Naznanim Vam, da sem sedaj v Hatvani pri Budimpešti za nekaj dni in se bomo, sam ne vem kedaj, odpeljali na srbsko bojišče. Kaj 'ie z Lojzom? Meni nič ne piše, Pros m, pošljite mi naslo\ od njega. Kaj je kaj novega v Celju? Ali je moral Fric iti k vojakom? Kaj počnejo teta? Kaj delate doma? Ali ste zdravi? Jaz sem hvala Bogu sedaj zopet zdrav, čeravno so me hoteli Rusi že dvakrat pobiti ia sem bil tudi dvakrat v bolnišnici. Prvič 27. avgusta in drugič 24, septembra pa sem kljub temu sedaj zopet toliko zdrav, da še lahko grem nad Srbe. Z Rusom sem se že poskusil in sedaj se hočem še s Srbo a No, pa za sedaj sem za nekaj časa v skladišču, kako dolgo, ne vem. Kaj je z mojo Gretico? Ali je zdrava? In sestre? Jernej in ate pa mama? Prosim, pišite m. večkrat. Imate več časa kot jaz. Zelo me veseli, če mi kdo kaj piše. Jaz vedno mislim na dom i:n da bi se skoraj snidel s stariši, ženo, hčerko, sestrami in bratoma. Sedaj že dolgo časa traja ta reč in veliko jih je že padlo na sovražnikovi strani, kakor tudi na naši. Grobovi' so tukaj kar za cesto in je po 500 mož v enem grobu. Vreme je slabo; vedno dežuje. Bil sem 14 dni vedno moker. Bil sem ves čas na prostem. Ko je prišel Rus, je vse poropal in požgal, Ce smo mi v kako mesto ali trg pr.šli, nismo ničesar našli, niti kake slame, da bi si bili odpočili.; vse je bilo opustoše. no in požgano. Tu pa tam smo našli civiliste vse preplašene in izstradane. Prosili so nas za kruh, mi pa sami nismo nič imeli. To je Straš|no! Kdor ne vkL vsega tega, niti verjeti ne more, kako hudo da je na vojski. Mrzlo je, pa ni potrebnega, da bi se ogreli. Ljudstvo tudi nima živeža, da bi si glad pregnalo. Oh, prosimo Boga, da ta šiba božja kmalu preneha. Vas vse skupaj lepo pozdravlja Vaš sin France. s Slovenski vojaki — strah Rusov. Pogum slovenskih vojakov je postni pravcati — strah Rusom. Slovenski vojak piše z bojnega polja svojim starišem: Naznanjam Vam, da sem bil 5. t. m. na patrulji v hudi nevarnosti, a. ljubi Bog me f obvaroval. B;lo nas ,;e osem jezdecev. Udrli smo na zelo močno rusko pehoto, katera se je vsa prestrašena razpršila, tako da smo nekaj Rusov ujeli. Kar naenkrat so pa i rišli še drugi iz skrivališča — okrog 200 mož •— ki so pričel) na dalja\o 30 do 50 korakov močno na nas streljati. Streljali so pa jako slabo. Krogle so sicer zelo žvižgale, a previsoko. V divjem galopu smo prodrli skozi njihovo sredo in gozd njihovih dolgih bajonetov. Tudi ruskih ujetnikov nismo izpustili, noben nam ni ušel. Pustili «mo tamkaj le dva naša mrtva in dva konja. Rusi so pa imeli velike izgube. Meni so Rusi ranili kionja na nogi, ena krogla me je le toliko ranila na roki, da se je pokazala kri. Tisti dan smo bili pohvaljeni od \ soli naših predstojnikov. Sedaj z veliko navdušenostjo sledimo ¡sovražniku. Spremlja nas Bog in sveta njegova pravica! Za tobak in ogenj. Se le v divjem koncertu, v katerem igrajo prvo vijolino puške, topovi pa boben, spoznaš, kako grozna navada je kajenje! In res je dosti vojakov že dalo svoje življenje za svalčico, ali ker so jo hoteli samo nažgati — je pripovedoval neki ranjeni vojak, ki je prišel s severnega bojišča in je z nekim posebnim užitkom potegoval v se dim svoje svalčice. O, marsi-katerikrat je bila zelo huda za tobak, je bridko vzrdi-hnil, in kdor ga je imel še kaj v svojem žepu, ga jo varoval kakor zlato in ga ni dal, brate, in'ga ni dal, če bi ga bil tudi na kolenih prosil zanj, In če sva si bila dva tudi najboljša prijatelja, za tobak bi se bila stepla! Potegnil je potem parkrat globoko in melanholično pripovedoval dalje: Nekaj groznega je, če moraš biti par dni in | ar noči v bitki, da nimaš niti mrvice tobaka, niti koščeka svalčice. Ce bi bil vsaj še komisni tobak, da bi narpdil iz njega, svalčico. Kos časopisa in sploh vsak košček papirja je imel za nas velikansko vrednost. Kakor volkovi smo vselej vsi padli po njem, če smo ga slučajno našli na tleh. V tak papir smo zavijali komisni tobak in take cigareto so nam dišale bolje nego havanke. Tn če te je tovariš prosil, zaklinjal in rotil, da bi mu dal košček časopisa, bi ga mu ne dal. ker je imel zanj nenadomestljivo vrednost. Prihodnjič bi sam ne imel nič in vsak ima vendar sam sebe najrajši. Za užigalice je nam predla praiv tako zelo trda. Kdor je imel par u-žigalic v škatljici, se je mogel smatrati za bogataša med ostalimi reveži bojne črte. Zaradi štedanja s« je ogenj pri vsalčem polku in pri vsakem večjem odtiel-ku vzdrževal stalno noč in dan. Ali s sval&co ali pipo. navadno' pa z obema. Naši zakoni nie» Mi daleč od ruskih. Videli smo popolnoma dobro, da je tudi, ž» Rusom šlo trdo za kajenje, kakor nam. K4or ni moral, ni rad molil gla^ve iz zakopa.. Toda tupatam j» skočil kak Rus iz zakopa, se sključil in skočil v sosedni za.kop. Komaj je izginil tamkaj, so že letele naše krogle nanj. Tako pa je bilo samo iz poke tka. Pozneje smo tudi mi od zakopa do zakopa letali po „o-genj", pa niso niti oni na nas več streljali,-kakor tudi mi ne nanje. Večkrat se je dogajalo, da je tak neutolažljivi kadilec moral teči od zakopa do zakopa, preden se mu je posrečilo dobiti ogenj. — ALi bi pa ne šlo tudi, da bi se dala cigareta prižgati ob puškini cevi ob strelu, sem vprašal. — Ne boj se, tudi t« so poizkušali nekateri, toda škoda je bilo cigarete. Ostalo je ni skoraj nič in tudi še tisti košček ni gorel. Mogel si je eaino le osmoditi prste . . . „Prleki" v Galiciji. Dragotin Novak, načelnik ljutomerskega, Orla» sedaj četovodja pri 28, in!, div. štabu (vojna pošta št. 73) piše našemu uredniku z Galicije dne 16, januarja 1915.: Dragi! Danes imam ravno nekoUko časa, da se tudi jaz v svoiem vojaškem brlogu oglasim ter malo spišem „doživliaje in življenje" naših slovenskih fantov, kateri že šesti mesec sto:imo trdno kakor skala in zid proti našemu sovražniku! Pred kratkim smo dali ruskemu medvedu precej smodnika poduhati, nakar ga je pričela glava boleti in se je potegnil nazaj v varno. Pa tudi to mu ne bo mnogo pomagalo. Naši fantje ga pridno zalezujejo in so mu zmiraj za hrbtom, kar ga zelo jezi. Posebno se boji naše dobre pehote in bajonetov, s katerimi mu naši korajžni iantje večkrat mehčajo rebra ter ga zapode v divji beg. Tudi naši dragonci. domači Iantje petega dragonskega polka, delajo ruskim stricem veliko skrbi. Rusi jim pravijo „rudeči vragovi". Kadar zagledaio tako patruljo, kar kleče pridejo dragoncem nasproti in se jim udajo. Vldjub vsem groznim težavam, smo vendar slovenski iantje zmiraj veseli; radi prenašamo vse, kar pride, bodi si po noči ali po dne. In to storimo vse zato, ker hočemo rešiti našo ljubo domovino, ostati zvesti podaniki našemu sivolasemu vladarju. S posebno navdušenostjo čakajo m sledijo naši korajžni „Prleki'1 kadar pride povelje „naprej". Z nataknjenim bajonetom se vržejo kot levi med sovražnikove vrste. Gotovo Te zanima, kako gre meni na bojišču. Jaz sem dodeljen divizijskemu štabu št. 28. kot vojni redar. Kaka je ta služba, si lahko predstavljaš sam. Pa saj veš, kako se že glasi: „Slovenska kri nikdar ne sfaji!" Pri tej diviziji smo večinoma sami Prleki, same spod-nještajerske korenine. Da, ljubi, veliko jih pa že tudi sladko spi, kateri so padli kot žrtev za svojce, s katerimi sem ^e skupaj, pri odhodu na bojišče na postaji Spielleld z čašo domače kapljice v roki pil in na zdravje zapel pesem: „Saj ni še blo to zadnjo krat, da skupaj smo ga pili! ..." Ali božja usoda je hotela drugače. Zares sva trčila s tovarišem in domačinom lepega Ljutomera to pot zadnjikrat. Zadnjikrat sva si stisnila roke v slovo in se poljubila na čelo; zadnjikrat sva si klicala, ko so se zganili vlaka, njegov proti Celju, moj proti Gradcu: „Z Bogom, ostani zdrav!" In zares! Bilo je za vselej „Z Bogom!" Dne 27. avgusta sem jezdil svojega „švarca". Bilo je pri Gli-nijani. Nesel sem važno poročilo. Ko tako gledam po straneh oeste, kjer so ležali ranjenci in mrtvi, mi šine v glavo misel: Tukaj poglej, mogoče imaš kterega znanca. In zares! Nisem dolgo premišljeval, stopil sem raz konja ter Šel po vrsti s svojo vojaško čutaro, v kateri sem imel še nekoliko ruma ter dajal ranjenim tovarišem, da so lažje prenašali strašne bolečine, katere so dobili od ruskih krogel. Zadnjega, ki je bil položen na nosilnico ter pokrit, odkrijem na rahlo. Mislil sem, da spi,. Videl sem, da zares spi, a to spanje je bilo — večno. In kdo je bil? Bil je moj tovariš, s katerim sva na Spielieldu skupaj zapela: „gaj ni blo še zadnjo krat, da skupaj sva ga pila!" S solzami v očeh sem se sklonil na kolena k njemu, kateri ni mogel več govoriti ter sem opravil svojo krščansko dolžnost za mrtve. Za spomin na večno pot sem mu obesil okrog krvavega vratu svetinjico Matere božje in njegov rožni venec, katerega je imel pri sebi, ter se tako s potrtim srcem poslovil od njega s prošnjo do Boga, da bi se enkrat videla tam, kjer ni nobenih bolečin, nobenega vpitja fn težav, ampak večno veselje. Imam srečo, da se me krogle izogibajo. Lahko rečem, da je že sto in tisoč ruskih granat in šrapne-lov žvižgalo čez mojo glavo ali vsakikrat sem jo srečno odkuril. Za krogle od pušk se pa niti veliko ne zmenimo. Samo en slučaj: Bilo je dne 11. decembra po noči okrog 1. ure. Sovražnik je bil po vražje utrujen v hribovih Krempno, od koder so padale krogle od njihovih pušk, kakor dež. Fantje od 78. pešpolka, kateri so bili za predstražo, niso dolgo premišljevali, ampak z nataknjenimi bajoneti na puški, so šli v precej strme visočine z glasnim krikom: „Hura! Hura!" V trdi temni noči je bilo strašno klanje, katerega zgodovina ne more popisati. Rusko središče so zapodili iz utrdb vrli fant,e 87. pešpolka, levo rusko krilo 7. bataljon lovcev in desno krilo 20. bataljon lovcev» Torej večinoma Prleki in zraven nekaj pogumnih Kranjcev. Patrulja 87. pešpolka. močna kakih 30 mož, jo ob %3. uri zjutraj z nataknjenimi bajoneti privedla dolgo vrsto zajetih Rusov. Bilo jih je okroglo 500 mož. Naenkrat pride drugi prizor: Zdravstveni oddelek z M. januarja 1H15. „SLOVENSKI GOSPODA It." Stran 8 i-anjenci. Noč je biLa grozna; vel je pristen m*.ver \ zasneženih hribih. Oh, kako potrpežljivi so na.-i la ' je? Stopil sem h enemu težko ranjenemu lovcu, vprašal ga, aîi ga moč o zebe. — in kaj je oigovoril? ..K do pa bo v vojski na zimo p^lnšal?" Pristop in k dru gemu, bi i je od 87. pešpolka, zadet čez obe nori o krogle. Junak mi pravi: „Eno željo Se im.:vm, mo dr (i Dragotin. In ta. je, da Se Ivi mi mili Log dal t»i: i.:o zdravja h moči, da bi vsaj enkrat zano\ «la so vid mo nad zvezdami! Tako gre ! apre;. Srere i lx» v-sak, kateri bo prestal in ostal ž v v tej f-tmšni vo ski. Nam, zako skim možem, je seveda na'več na. ter.i ležeče, ako bi skoraj si Sa?i, da t o mir. Smo že pat zares dolgo v ognju ! Seveda žel'.o imamo vsi iru i ta je: Ruse pošteno uaklestRi. | otem pa se vrniti z-. dravi k svoj "m ljubim » dragim! Je pač tako: dom t so nain naznanjali jutro in večer domači petelini a! Kokot, tukaj [¡a k,a: oni! \'a..iveč:e veselje vojaka je. ako dobi pogost »na poroč lo od ljubili domačih. Ti pa, dragi mo', sporočaj v „¡Slov. Gospodar ju", da še Dragoti i živi n še bo marsikateremu Rusi povzročil sive lase. Tudi povej iiuVim domačin Hm ■■ daljni Stroči vas . da še Dragotin živ: zdrav in ne |K>škoseslnik na Lavi pri Cel in» nam je poslal v ui>oraIo prepis dveh dopisnic, I ih je pisal si i Vekoslav » srbskega uietnštva: Niš d;,e 21. novembra 1914. Predragi sta riši! Spre'm te mama naj i skrene j še čast tke k Vašemu godu, ob enem žel m Vam vsem srečepolno novo leto, Nahajam se z ilrav v ujetništvu v Srbiji. Bil sem od šrapnela rai -jen v desno nogo a sedaj je dobro. Tu ravnajo z'na mi lepo in se lahko sprehajamo, po mestu, ya. vendar doma. nisem noleg žene in otroka. Ali ste ženo obiska li? Pište kaj ali pa mi pošljite po bank rekaj denar ja, kakih 20 K, če ne bo poprej mir. Pismo hodi sem in tja skoro 40 dni. Kaj pa brat Fran jo? Srčne poz drave vsem in Vam mama poljub Vaš sin Vekosla\ Druga dopisnica se glasi: N',š, dne 30,decembra 1914 Dragi stariši! Vaše pismo dobil. Hvala! Pišite ka več, kako se imate doma. Jaz sem do sedaj hvala Bo «u še zdrav. Mnogo sem doživel, mnogo pretrpel, ti komur ne želim kaj takega. Dal Bog, da se kmalu vidimo! Kako se imajo stari oče? Alivste hCli pri moi ženi? Moj Bog, kaj počne? Prosim pošlj te mi 40 K Shujšal sem za 20 kg. Dobil sera sive lase.'Pozdrav vsem Vaš sin Vekoslav, Odprta noč in dan so groba vrata . . . Cet »vodja 87. pešpolka Jakob Megla, pridelje zdravniškemu oddelku na južnem bojišču, vnet član Mladeniške Zveze pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. pvše dne 1"». januarja svojemu prijatelju: Zenica v Posni. dne 15. januarja. Dragi Jakob! Naznanjam Ti, da sem včera prejel Tvoje p:smo, za katero se Ti lepo, zahvaljujem Kakor vidim iz pisma, ste Oslušovčani močro prizadeti po vojski, ker so skoro vs'. ki le morejo puško nositi, poklicani pod orožje. Dal Bog, da bi se vsi z_ dravi zopet oovrnili, saj za vsakega ni krogla kovana. V tem času se usoda naglo spreminja, nekateri je srečen in tudi v najhujšem ognju, se mu ne pripet ničesar, drugi še sovražnika prav ne vidi in že mora pasti zadet od jeklenke. Kakor bereš po časnikih, i. mamo mnogo hrabrih junakov, katerim pripenjajo zlata in srebrna odlikovanja in zopet nešteta jo onih, k dobe namesto zlatega križca na prsi. leseni križ na hladni grob. . Odprta noč in dati so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka." Vsak dan željno pri čakujem kakega poročila od brata Janeza, pa vedno zastonj. Od 12. decembra še nisem i obeue karte dobil, če ravno mu vedno pišem. Kakor sem Ti že zad njič poročal, je Koudričev Tine težko bolan, meni je p sal, da se i:e bova več videla. Seveda tudi jaz ne smem reč', da še pridem kdaj v O slu Sov ee, ker do te ga je še nredaleč. Danes ali jutri lahko dobim povabilo svojega bataljona, zopet odriniti, in tedaj ho zo net drugače kakor je sedaj. Sedaj mi gre dobro, posla imam sicer mnogo, zato pa toplo šobo, dovolj hrane in slamnjak, kar je za vojaka glavna reč. Imamo sedaj folzu 500 ranjencev in bolnikov z različnimi boleznimi. Zbrane so vse. narodnosti. Slovencev je zelo malo. Od sanitet lili voiakov sva, samo dva Slovenca. Sedaj se učim hrvatski. Moj posel je, tiste, ki gredo nazaj na bojno polje, pošteno obleči, obuti in oborož;-ti. Na svidenje! Mnogo pozdravov Tebi in vsem ostalim pošilja Jakob Megla. Slovenski vrtnar na francoskem bojišču. Frane Oevirk, vrt*ua:r vi Gaber ju put Celju, zda pri avstrijskih motornih baterijah v Nemčiji, piše dne 1. januarja 1015 celjskemu opatu mil. g. O gradi ju: Mil. g. opat! Hitro je preteklo staro leto. Danes se že nahajamo v pričetku novega) leta in gledamo zopet tej strahoviti svetovni vojski nasproti. Dosti jih še bode od nas in naših tovarišev kri prelilo za Iju-■o našo domovino. Ne vem, ktoj me še čaka, Velečastiti gospod! Gotovo jim jo znana naša težka motorna baterija., 0,dl kc/vani smo že bili pi Nfamurju, Maubeuge in svetovni trdnjavi Antwerpen. Ros, posebna sreča nas je do sedaj spremljala. Mesec dni se že nahajamo v južni Belgiji, ne daleč od Ostende pri morju. Predno smo mi./v ta boj posegli, je gos; od vojni kurat v mestu Roulers imel v cerkvi lepo pridigo. Vsi smo opravili sv. spoved. Oo tistega r.vsa do danes sem vedno prav vesel; in vsako i ajtežje delo z veseljem opravim, res so mi to čudno dozdeva. Tukaj je sedaj najstraliovitejša bitka, kar sem jih še dož.vel. Kakor je znano, je bojna črt dolga čez 200 km. Sovražnika je več kakor nas. Večkrat napravijo Francozi in Angleži izpad proti našim postojankam. Pa kaj jim pomaga, če se prikažejo tu Nemcem pred oči, pr.dejo že v strahovit oge.ij, podo ben peklu. Kupe mrtvih obleži, kaikor pravi nemški; infanterija, ki pride iz strelskih jarkov. Mrtvi ležijo več dni, ne da bi jih mogli pokopati. Res nekaj gro-zovitejšega si človek niti misliti ne more. Le eno željo imamo vsi: Bog nam daj srečo, aa zmagamo, da bo tukaj enkrat konec te grozne borbe. Angleži, ki so te svetovne vojske največ krivi, vedo dobro, če mi tukaj zmagamo, r otem gremo z Angleži delati stari račun. Ker se je sovražnik, tukaj nas prostem polju utrdil, streljamo nanj s težkimi baterijami in smo jih že nekaj razstrelili. Naše velike bombe so težke pa 388 kg. Božični večer smo dobro odpravili. Dne 24. decembra smo streljali do 4. ure popoldne, potem smo '»a nehali in smo 2 km oti baterije nazaj odšli. V eni hiši je bila okinčana smreka; šli smo noter in vsaki izmed nas je dobil dva zavoja spodnje obleke, smodk t. d. Ker nas ie nekaj Slovencev zraven, opravil smo božično molitev. Nemška infanterija in poljska artilerija je neprenehoma streljala. Res škoda, da iz Celja in celjske okolice ni nobenega tu pri nas. Posebna sreča, da pri naši drugi stotniji še nobeden mož ni padel in težko ranjen tudi ni bil Še nihče. In Bog nam daj res takšno srečo še zanaiprej. Veselo novo leto! Slovenski junak padel na francoskem bojišču. Rezervni to,» mar Jožef Drolc p se z iracosko nemškega lojišča svojim staršem na Polzeli: Ostende. 8. januarja. Dragi! Mnogo srčnih pozdravov Vam pošiljaj n z daljne Belgije. Meri gre tukaj po stari navadi. Z drav sem še zmiraj, hvala Bogu. Boji se vršijo tuka' noč in dan. -Vojna sreča se menjava, danes smo ni i na boljšem, jutri zopet sovražnik. No, pa mi z naš'm velikani (težknni možna rji.) smo uničili že marsikatero sovražno baterijo. Nekaj sovražnih postojank je bilo. ki so tako sipale ogenj na nas, da je brilo strašno. Ved o ie !)'| enak boj. No in potem smo jim pa le prišli enkrat na sled iiCpregnali smo jih. Mi obstreljujemo večinoma le trdnjave in mesta. Mesto N. se prav zagrzeno drži. Mislim, da jim bomo že prišP, do živega. Na starega leta dan proti večeru, ko je naš oddelek šel v službo. priWi. šrapnel v našo baterijo. Zadel je žalibog enega slovenskega junaka, doma ižje Pragerskega na Štajerskem. Junak se je tako' /g rudi J. P> 1 .ie pri priči mrtev. Srapnel ga je bil zadel v glavo. Žalosten je bil pogled na vrlega junaka. Spravili smo zvestega vojaka na dom v vojaško stanovanje, drugi dan smo ga v navzočnosti več vojakov slovesno pokopali na mirodvoru. Bil je prvi junak, k e padel v petmesečnem bojevanju pri naši motorn' bateriji. Ranjen še ni bil nobeden od sovražne krog-le. čeprav ji,h je že na stotine in stotine švigalo po /raku okrog naših baterij. Nas je obvarovala rok; Najvišjega. Mi imamo še za nap rej zaupanje v nafti priprošnjico Devico Marijo, da nas bo obvaroval; orecl vsem hudim 4n do konca vojske. Potem se z ve sePein in polni' slave podamo v našo ljubPeno nam slovensko domovino. To je nas vseh edina želja. Bor nas usl si. da bi štrli do tal sovražnika. Srčno Va »ozdravljam in ostanem Vaš hvaležni sin Jožef Drolc MjslMslio bojišče. Maribor, 27. januarja. Poročila z bojišč so postala precej skopa. Sne« in dež in blato onemogočujejo vsako večje vojno pod-vzetje. Na Rusko -P olj s k e m se vršijo le bolj artilerijski boji. V G a I i e i j i je naša avstrijska ar-tilerija posebno močna ter se lahko ponaša z lepimi uspehi na celi bojni Črti, posebno pa okoli mesta Tar-nov. V K a r p a t i h je menda vreme zadnje dni postalo za premikanje vojaštva ugodnejše, kajti dan za dnevom slišimo, da se vrše med našimi in Rusi pogosti spopadi. Naše čete se borijo z uspehom, Rusi se umikajo, četudi polagoma. Boji v Karpatih obetajo postati ved no silnejši in važnejši za na.šo bojno črto- V B u k o v i n i so naše čete ustavile prodiranje ruskih čet in jih premagale pri Jakobenyju in Kirlibabi. Rusi so imeli znatne izgube ter se zadnje dni ne spuščajo v boj. Vobče lahko rečemo: Rusko prodiranje je sedaj na celi Črti ustavljeno; še več, začeli smo mi prodirati, četudi le mestoma in korakoma. Poseben mir med Avstrijo in Rusijo ? Z bil aja se poroča: Poluradni list „\Yicner all-gemeine Ze tung" prinaša i z poročil danskih in nizozemskih časnikov vest, da se ruski listi močno pečajo z mislijo, da bi Rusija sklenila z Avstrijo poseben m i r. Ta mir bi se dosegel na ta način, da hi Avstru . a prepustila Rusiji izhodno Galicijo, a Rusija ne hi imela nikakega pomisleka, ako bi se Srbija priklopila Avstriji. Za nas je edino zanimivo, da se torej tudi v Rus ji slišijo mnogi glasovi, ki soglašajo v tem, da bi se Srbijo prepustilo svoji lastni, usodi. Iz tega sledi, da je neka močna ruska stranka pustila Srbijo na cedilu. Vsa druga razmotrivanja ruskih listov o posebnem m ru- nimajo samo obsebi umevno nobenega pomena. Avstrija nikakor ni pri vOiji, da bi svojo dedno last prepustila sovražniku in naj se gre tukaj za celo kroiovino ali le kak del. Pod nobenim pogojem Avstrija ne bo tega storila, ker so vezi, ki vežejo naše dežele z habsburško vladarsko hišo, tako trdne wi močne, da se ne morejo pretrgati. Zasluga avstro-ogrske armade. Švicarski list „Berner Tagblatt" poroča zelo zanimivo o ulogi avstro-ogrske armade v sedanji jvoj-ski in njenih neprecenljivih uslugah, ki jih je storila Nemčiji, da jo je obvarovala ruskega upada. Hinden-burg ne bi nikdar mogel slaviti svojih uspehov, ako bi avstro-ogrska armad/at z nadčloveškimi napori ne zaposlila nešteto veliko množino ruskega vojaštva*. — List končuje: .¿Priznati se mora, da je v celi vojski imela avstro-ogrska armada izpolnjevati mnogo manj prijetno nalogo nego Hindenburgova armada. Pri tem rabi zares veliko mero udanega samozataje vanja in brezpogojnega zaupanja v nemškjega zaveznika. Todn$ še prišel bo čas. ko se bo enkrat pokazalo, da je avstrijska armada na najčastnejši način izpolnila svojo nalogo in znaten del doprinesla k uspehu." Bojna črta v Karpatih dolga 120 km. V karpatskih gozdovih in sicer v prostoru med prelazom Uszok in gorovjem Crnahora (ob južno-iz-'hodni gališki meji) so izbruhnili zadnje dni srditi boji. Naše čete napadajo Ruse in jih potiskajo nazkj. Borba se vrši večinoma na ogrskem delu Karpatov v ozemlju rek Ung, Latorca in Nagy. Naši potiskajo tu Ruse korak za korakom nazaj. Mnogo ruskih postojank v karpatskem pobočju je padlo v naše roke. Pri Tatarskem prelazu (blizu mesta Korosmezo) se pa je zadnje dni preteklega tedna vršil vroč boj med najši-mi in ruskimi četami. Pritisk Avstrijcev je bil tako silen, da so se Rusi morali umakniti na. gališko stran in so pustili, na bojišču nad 000 mrtv h. V dvodnevnih bojih na Karpatih so naši vojaki ujeli črez 1000 Rusov. Uničena ruska kozaška čela. Več sto mož broječa ruska kozaška četa je dne 23. januarja udrla do g^re Ploska, ki leži južno od šlezijsko-gališko-ogrske meje (zahodno od Eperjesa). Naša artilerijtoi in infanterija sta kpzaško četo popolnoma uničili. Rusi, ki so prodrli čez Beskide (zahodni del Karpatov) na severozahodno Ogrsko, so svojo bojno črfo umaknili za 12 km nazaj. Srditi dvadnevni boji za mesto Kirlibaba. V južni Bukovini Rusi niso prišli na svoj račun. Nameravali so udreti na Ogrsko, n, so bili v bojih dne 18. do 22. januarja hudo tepeni. Naša armada, kateri poveljuje polkovnik Fišer, za katerega glavo so Rusi že jeseni razpisali nagrado 80.000 rnbl.. je Ruse pri 'Jakobenyju in Kirlibabi tako hudo iiate-r hi. da so se morali pod velikimi izgubami umakniti prof i severu. Mesti Ja'kobeny in Kirlibaba sla zopet v raši lasti. Naši topovi in kroglo iavstrijski.i strojnih in navadnih pušk so z višin grozno žele v ruskih vrstah. Za mesto Kirlibaba so trajali boji neprestano dva dni in dve noči. Na ruski strani so bili uničeni celi bataljoni. Avstrijski od por je prišel popolnoma nepričakovano. Ituski načrt izjalovljen. Nemški major Morath piše o bojih ,v južni Bukovini: Rusi so imeli resen načrt, udreti iz Bukovi-no ob reki Gobo z močnimi silami na Ogrsko in priti avstrijskemu desnemu krilu v Karpatih za hrbet. In kakor hitro bi se Rusom ta načrt posrečil, bi jim bila, pot ui»i Sedmograško odprta, Rusom se je predrzni načrt izjalovil. V Przemyslu ujetih 5000 Rusov. Dopisnik be rob ruskega lista ..P.erliner Zeitung am Mittag" poroča i,z avstrijskega časnikarskega stanji: Zrakoplovci, ki skoro vsak dan prinašajo poro- čila iz Przemysla poročajo, da so Rusi svoje napade na trdnjavo malodane popolnoma opustili. Rusi so svojo napadalno korajžo. zgubili posebno pri svojem arti-lerijsk B 1)1 11 i) p ti- rlu na božični večer, ko je težka trd-njavska artilerija krepko odbila vse napade. Odslej vlada pod trdnjavo mir. Trdnjavska posadka še vedno izpada in dela Rusom velike skrbi. Okrog 5000 ruskih ujetnikov se nahaja v trdnjavi. Posadka je u-plenila pri svojih izpadih tudi mnogo vd nega gradiva: vozove s strel vom, vojaške kuhi a je, žarkomete i. t. d. Rusi so morali zapustiti že več važnih postojank pod trdnjavo. Cene za živila v Przemyslu so ostala pri navadni višini. Ako ne bi grmeli topovi, se rusko obleganje n ti ne bi mnogo čut lo. Silen ogenj avstrijske artilerije. i Boji med avstrijsko in rusko artilerijo ob Du-riajcu trajajo že nad 14 dni. Središče teh bojev je pri mestu Tarnov. Častniki, ki so se vrnili z bojne črte, pripovedujejo, da so naši prizadjali Rusom pri iTar-novu izredno velike izgube. Avstrijska artilerija nima na razpolago posebno ugodnega prostora, pač pa glede števila topov prekaša rusko. Izhodni breg Du-najca, kjer stojijo Rusi, je Kakih 1400 m višji od zahodnega. Hribovje, na katerem je avstrijska artilerija, je še le daleč proč od reke. Rusi lahko natančno opazujejo kretanje naših čet. Naša artilerija v prostoru pri Tarnovu pa je tako močna, da drži Ruse trdno v kleščah. Udarci, ki jih naša artilerija prizadeva. Rusom, bodo za nje nepozabni. Ujeti Rusi pripovedujejo, da je ogenj naše artilerije tako silen, da bo Rusom nemogoče vzdržati v dosedanjih postojankah. Mnogo ruske infanterije je že zbežalo iz strelskih jarkov, ker imajo Rusi grozen ¡strah pred tulečimi kroglami iz naših topov-velikanov. Rusi zadnji čas zelo slabo streljajo. V osemurnem, obstreljevanju so neki dan ranile ruske krogle salmo — enega Avstrijca! Novi nabori v Rusiji, Petrograjska brzojavna pisarna uradno poroča, da so ruski črnovojnijki letnikov 1875 do 1895, ki še ! iso bdi vpoklicani v vojaško službo, pozvani na nabor, Pri teh naborih upa dobi'ii Rusija nad 4 milijone novih vojakov. flvstpijsko-spbslio bojišče. Maribor, 27. januarja. S srbskega bojišča Še vedno ni nobenih poročil. Inozemski listi so poročali, da so naše čete že zavzele Valjevo, kar pa se uradno ziapika, Razširjala se je tudi bedasta vest, da so avstrijske slovanske polke poslali na francosko bojišče. Toda naše poslaništvo v Švici je, pooblaščeno od avstrijske vojaške strani, označilo to vest kot prazno izmišljotino. Slovani v Avstriji jemljemo ta uraden popravek inozemskih laži z zadovoljstvom na znanje, zdi se nam pa, da bi bilo dobro, ne samo v Švici, ampak sploh z Dunaja pred celim svetom zavrnitHako hudobno laž, ki škodi dobremu imenu avstrijskih slovanskih narodov in njenih ta Avstrijo umirajočih sinov. Na južnem koncu Dalmacije. V Boki Kotorski je položaj po poročilu zagrebškega „Obzora" tak, kakoršen je bil ob izbruhu vojne. Semtertja grome topovi s črnogorske strani, toda njih ogenj je docela brezuspešen. Z neke točk.e nad Kotorom streljajo Črnogorci s puškami in zavirajo prebivalstvo v mirnem vršenju njegovega posla. Na topovski ogenj so se prebivalci že docela navadli, zato so popolnoma ravnodušni, kadar yamejo grmeti topovi. Skof Uccellini je bil o božičnih praznikih v Ko-toru, na to pa se je zopet vrnil na svoj priljubljeni otok. Zbirke za Srbe v Rusiji. Po ruskih listih Srbom namenjene zbirke le počasi napredujejo. Grozi neuspeh. Nabiralno polo je prvi podpisal ruski ministrski predsednik Goremkin, ki je daroval Srbom 50 r ubije v. Rusija zopet posreduje. Ruski poslanik na srbskem dvoru knez Tru-beekoj se je te dni zopet pooh,l v Srbijo, kjer se bode baje mudil cel teden. V Sofijo je došel z nalogo, da vendar lo doseže sporazum mod Srbijo in Bolgarijo. Baje ima seboj tudi popolnoma jasne ponudbe Srbije. Recimo, da se res doseže med Srbijo in Bolgarijo sporaziiim, potem so ta sporazum re mv^še na razmerje Bolgarije do Avstrije, ampak Bolgarija bi v slučaju, da ji Srbija res kaj določenega ponudi, 110 upadla v Srbijo. Srbski poslanik pri sv. Očetu. Ker je prišlo glede cerkvenih zadev katoliških Srbov med sv. Očetom in kraljem Petrom do sporaz-umljenja, je srbski kralj imenoval za svojega zastopnika pri Vatikanu dosedanjega srbskega poslanika v Cetinju Mihaela Gavriloviča. Mož je, kalkor poročajo nemški listi, učenjak in se posebno veliko peča z zgodovinskim raziskavanjem. Da dobi Srbija svojega zastopnika, pri sv. Očetu, o tem se je dogovor dovršil že pred svetovno vojsko. Maribor, 27. januarja. Še vedno se pečajo vsi listi z boji pri Soisson-su. Francozi iščejo razlogom, zakaj so bili t o peni -Nemci pa opisujejo, kako so zmagali. Angleški listi pravijo, da so bile francoske izgube pri Soissonsu velikanske, izgubili so 12.000 mrtvih, ranjenih in 11-jotih. Na Francoskem so se že« do dobrega naveličal vojske. Kar je bilo še navdušenja, je kar razpršelo. Ljudstvo bi bilo gotovo več nego veselo, če bi nastal mir. Zelo ozlovoljeni so nad Angleži. Njihov^ trgovina gre boljše, nego kedaj poprej. Zaslužijo mnogo denarja. Nimajo še velikih izgub in njihove bogate pokrajine še niso opustošene. JOdkrito rečeno, na Francoskem niso bili brezpogojno ozlovoljeni, ker ,so nemške ladje obstreljevale angleško obal in so upali, da jih bo to vzbudilo. Tudi o Rusih nočejo Francozi nič več slišati, kajti namesto da bi prodirali proti Bero-linu in Dunaju, se umikajo proti Petrogradu nazaj. Razočaranje je neizmerno. Vojaki imajo grozno življenje v strelskih jarkih. Pripovedujejo, da mnogi že dvigajo roke, da jim Nemci odstrele par prstov ali pa kaj drugega, da postanejo nezmožni za boj in (fei pridejo domov. Sicer pa je na celi franeosko-uemški bojni črti, kakor že mesce in mesce: sedaj tu majhni nemški in tam zoi*d majhni francoski uspehi. Le pri Soislsonsu je bil francoski poraz občutljiv. Ženska župan v Soissonsu. Pariški dopisnik lista .„Italia" poroča, da je položaj v Soissonsu obupen. Vse pa občuduje pogumno madarno 'M^ccpieret, ki namešča že štiri mesce župana. Njej gre zasluga, ker je ostalo še nekaj meščanov v mestu. Nabavila je za mesto dovolj živine: neki pek je izjavil, dokler vztraja modama, ostanem i jaz v mestu. Tisti, ki so ostali v mestu, so za. to nekaj časa še preskrbljeni z mesom in s kruhom. furčija-Rusija-floglija-Francijs. Maribor, 27. januarja. Na K avk az u se bojna sreča močno menjava. Turki so bili že severno od mesta Ardaghan in so se bližali mestu Tiflisu. Rusi so dobili ojačenja iz Sibirije in so potisnili Turke ob ruslio-turško mejo. Sedanji boji se vršijo v bližini mesta 01ty (južno-za-liodno od Ardaghana). Turki so opustili obleganje Batuma. Iz ruskih poročil je posneti, da obstoji nevarnost, da bo ruska armada prodirala proti mestu Erzerum ob Črnem morju. JBnver-paša, poveljnik turške armade, o Katerem s" je raznesla vest, da je padel v boju z Rusi, se je vrnil z nadzorovalnega potovanja in poroča, da je stanje turške armade na Kavkazu povoljno. Turška armada prodira iz Palestine proti E -g i p t u. Angleži imajo zbranih ob Sueškem prekopu že do 70.000 mož. Rusko vojno brodovje je zadnje dni obstreljevalo neutrjena turška mesta v turški Siri j i. Od D a r d a n e 1 ni nobenih poročil. Uporni mohamedanci so v/Maroku (Severna Afrika) po 15dnev»em krvavem boju s francoskimi četami zavzeli glavno maročansko mesto Fez. Francozi so izgubili 3500 mož._______ Ha morju. Pomorska bitka pri Heigo-landu. Dne 24. t. m. je prišlo v Severnem morju pri otoKii Helgoland do večje pomorske bitke med oddelkom angleškega in nemškega vojnega brodovja. (Oddelek nemškega vojnega brodojvja, ki jo bil sestavljen iz velikih oklopnih križark „Sey'dlitz". „Derfflin-ger\ „IMoltke", „Bliicher", iz štirih manjših križark in oddelka torpednih rušilcev, je plul v smeri zahodno od otoka Helgoland proti angleški morski obali. Oddelek angleškega vojnega brodovja je bil številnejši in je štel pet največjih angleških oklopnih križark in več manjših križark ter 26 torpednih rušilcev. O izidu pomorske bitke med obema brodovjema je ugotovljeno, da se je potopila velika- nemška, oktlo-pna kri žarka. „Blücher." Od posadke, ki je štela 885 mož, se je rešilo 123 mož. Po poročilu angleške admirali tete sta bili močno poškodovani še tudi 2 drugi nemški križa,rki. a Angleži niso po angleškem poročilu izgubili nobene vojne ladje, ampak so imeli le 11 ranjencev. Bitka pri otoku Helgoland, ki je znan po slavni zmagi avstrijskega admirala Viljema Tegett- hoifa nad danskim pomorsktim brodovjem leta 1866, ;e je pričela ob pol 10. uri predpoldrfe in je trajala 'o 11. ure. Ko so nemške vojne ladje opiazile angleško brodovje, so se takoj obrnile, da bi utekle, a bilo je že prepozno in spustite so se v bitko. (Razen poto-Ijene križarke „Bliicher" se je posrečilo vsem nem-* škim vojnim ladjam, tudi obema močno poškodovanima k.rižarkama, pripluli v varno luko, kamor jih angleško vojno brodovje vsled nastavljenih min ni moglo dalje zasledovati. Pomorska bitka pri, Helgolandn je v tej svetovni vojski edina večja pomorska bitka med Angleži in Nemci v evropskih vodah. Nemško poslaništvo na Dunaju pa je razglasilo dne 26. januarja nasproti angleškemu uradnemu poročilu, da je angleško brodovje v bitki dne 23. t. m. izgubilo 1 oklopnico in dva torpedna rušilca. Tudi poročilo od angleške strani, da so se nemške k!ri-žarke umaknile, je neresnično._ Prestolonaslednik se vrnil na Dunaj Z Dunaja se poroča dne 25, januarja: Prestolo-aslednlk Kari Franc Jožef, ki je pretekli teden od otoval v Berolin v glavni nemški vojni stan na obisk emškega cesarja, se je dne 24. januarja vrnil nal)u-; aj. V pondeljek, dne 23. januarja je cesar sprejel prestolonaslednika v avdijenci. Nadvojvoda je b 1 pri cesarju nad eno uro in mu je poročal o svojem potovanju na Nemško. Tudi naš zunanji minister baron Burian je dne 24. januarja odpotoval v nemški glav-i stan. Ministri gredo? Mi smo že v zadnji številki pisali, da so se začeli nekaterim ministrom majati stoli, na katerih selijo, a državni pravdnik nam je dotične vrste pri pregledovanju črtal in tako so dobili naši čitatelji namesto članka belo liso v listu. Sedaj pišejo vsi listi, da se maje stališče Stiirgkhovo in Bilinskega. Spletke proti obema ministroma izvirajo od časa, ko je padel grof Berchtold. Ker je Bilinski šel z ierchtoldom v zunanji politiki čez drn in strn/se je že takrat govorilo, da bo moral iti tudi Bilinski, Raz-ventega se je B I nskemu v vojaških in avstrijskih (110 ogrskih) krogih zelo zamerilo, da je še v zadnjem času imenoval same Srbe za uradnike in razdelil štipendije srbskim dijakom. V Heroegovini je baje uprava opolnoma v srbskih rokah. Držalo je Bilinskega lo io, ker se visoki krogi pomišljajo,, da bi ne zadeli sle anskega prebivalstva v državi, ako bi odpustili Bilinskega, ki je edini1 Slovan v skupnem ministrstvu. Namesto, Bilinskega bi baje prišel tržaški namestnik princ Hohenlohe, kajti njegov odhod izi Trsta bi bil obenem dobrodošel dogodek za Italijane* Proti Stiirgfchu se navaja, da ni dovolj gledal za preskrbi je nje A v siri je z živili. Posebno hud veter brije radi tega proti njemu iz nemškonac onalnega tabora in iz dunajskega rotovža. To ni čudno, kajti kot njegov naslednik se imenuje od te plati razven Bilinskega tudi dunajski župan dr. \Veisskirchner. Kršč. socialna stranka pa vstraja ob Stiirgkhu. Sploh je po naših poročilih, ki so prvovrstna, stališče Stiirgkhovo velo trdno. Km j bo storila Italija? Na vseh ¡ustnicah plava to vprašanje, posebno pri nas na jugu. Toda kratko in jasno menda nihče na svetu ne more na, to vprašanje odgovoriti. So časi, ko-so stranke, ki hujskajo na vojsko, bolj kvišku, drugokrat so zopet nekoliko v ozadju. Tajk.o tudi te dni. Stranke, ki želijo vojsko, izgubljajo na tleh, odlični njih pristaši se 'izjavljajo proti vojaki. Brezpogojno za vojsko so le oni ljudje temnega izvora, ki mislijo, da prid? po vojski gotovo v Italiji revolucija, in upajo, da bi no vojski bilo 'mogoče odpraviti kraljestvo in upeljaii ljudovlado, v katerih se takim brezvestnim vedno najboljše godi. V dunajskih političnih krogih se tudi zatrjuje, da je italijanski kralj ob novem letu z ozirom na svoje stališče rekel: „Bavojec ne bo izdajal!" Toda Italija je BajKor Rumunija, njeno stališče še je neodločeno, in za to moramo biti pozorni. Toda vznemirjajočim vestem lahkomiselnih ljudi tudi glede Italije 110 verjamimo lahkoverno. Rumnnska politika. Rumunija še je vedno neodločena, na katero stran bi se končno postavila.. Zb to treba imeti potrpljenje, čeprav tuintam slišimo, da se kaj zgodi, kar nam ni posebno ljubo. Tako n. pr. je Rumunija zadnji čas sklenila s trojnim sporazumom pogodbo, da nm prodaja bencin. Vesti pa, ki Krožijo od časa do časa po naših 'krajih, češ, da so Rumuni že prekoračili naše meje. pa so seveda popolnoma izmišljene in vsega, obsojanja vredne, ker nimajo drugega namena, nego da po nepotrebnem .vznemirjfjjo ljudi. Rumunija še je neodločena, to je edino resnično poročilo o njenem stališču v sedanjem trenotku. Revolucija na Portugalskem. Portugalska vlada, ki je začetkom vojske razglašala, da se bo ob strani naših sovražnikov udeležila svetovne vo;ske, je postala sedaj čudovito tiha !Jn portugalskih vojakov ni videti nik;,er. V deželi je namreč nastala prekuoiia proti sedanji brezbožni vladi, 1 i je skrbela, za polne žepe sebi in svojim najožjim prijateljem., .ljudstvu pa nalagala neznosna bremena, seveda vsia v imenu svetle svobodonusel ost. in črne protifarške gonje. Celo častniki in vojaštvo je po nekaterih polki,h vzdignilo punt proti sedanjim mogotcem in ni hotelo ubogati njihovih ukazov. „Šlo venski Gospodar" in vojska. Na Nemškem je radi vojske prenehalo izhajati že nad 500 listov, ker niso mogli prenašati velikanskih stroškov. Tiidi po drugod so časniki prenehali radi draginje. Kako grozno se je vsled vojske podražilo izdajanje časnikov, naj tukaj le kratko navedemo. Papir se je podražil za 10%; surovo olje, ki goni motorje, je pred vojsko stalo 14 K 50 v 100 kg, danes stane 48 K in ga še niti dobiti ni več. Olje za mazanje strojev se je ]»odražilo skoraj za 100%, druge potrebščine so poskočile za 50% do 00%. Vrh tega so vsled vojske skoraj popolnoma izostali inserati, ki pomagajo plačevati liste. Dohodki časnikov so se torej skrčili, stroški pa so poskočili najmanj za 50%, Pri takih razmerah morejo s težavo izhajati seveda ! e taki listi, kjer naročniki točno t» 1 a č u j e j o n ¡fi r o č n J n o. Naš list je dozdaj še premagal vse težave in jili bode premagal tudi za naprej. Treba pa je, da ga naročniki pridno podpirajo s tem, d a n a t a n č n o p o š i 1 j a jo naročnino i n m u pridobivajo novih naročnike v. Cim večja m čim rednejša bo armada naročnikov, tem močnejši bomo! Kdor še torej ni plačal cele naročnine za pretočeno leto 1914, naj to stori najpozneje do 15. februarja t. L. kajti drugače mu bomo list brezpogojno ust a v i 1 i. Prosimo pa cenjene naroču k e tudi, da list. plačajo naprej za 1. 1915 in s cer prej ko mogoče. Razne novice. * Sv. Oče za mir. Sv. Oče Benedikt XV. je odredil, dia se vršijo v nedeljo, dne 7. februarja, po celi Evropi spravne pobožnosti, dne 21. marca pa po o-,stalem svetu. Sv. Oče želi, da bi po priprošnji sv. Device zopet v Kristusu zavladaj mir na svetu ter da bi se isti med človeštvom zopet stalno naselil. * Papež za Poljake. Kakor poroča „0»as", je papež Benedikt, XV. s posredovanjem dunajskega papeževega poslanika v roke krakovskega knezoškofa kneza Sapelie daroval za pol'sko prebivalstvo, prizadeto po vojnih dogodkih, 10.000 lir. Kardlnalski zbor je v isto svrho daroval 3000 lir * Rimski župan in papež. List „fOsservat. Romano" poroča: Rimski župan, knez Colon na., je obiskal papeževo bolnišnico ¡Santa'Marta, v kateri oskrbujejo mnogo oseb, ki so bile poškodovane pri potresu 13. januarja. Župan je pri svojem obisku srečal mon-signora Mizziadellija. in Zampinija. Ko se je župan koncem svojega obiska poslovil, je prosil monsig^orn Mizz adellija. naj .zroči papežu izraz njegove vdanosti, pri čemur je naglašal svoje visoko občudovanje, da so se ranjenci tako nastanili in da se tako oskrbujejo, kar riča o velikodušnosti in ljubezni do bliž-r »ka. Duhovniške vesti. Župnijo Stoperce je dobil č. g. Janez Sirec, kaplan na Vranskem. Župnijo Skom-re je dobil č. g. Jožef Skvarc, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. V začasni pokoj zaradi bolezni je stopil č. g. Vinko Žolgar, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru ter se sedaj nahaja v bolnišnici usmiljenji bratov v Gradcu. Za drugega kaplana pri Sv. Magdaleni v Mariboru je imenovan č. g. Franc Sesula, za tretjega č. g. Pavel Holcman, dosedaj kaplan pri Sv. Martinu na Pohorju. C. g. Jožef Dušic, pomožni kaplan v Framu je prestavljen v Kozje. C. g. Marko Kranjc. dosedaj vojni kurat v Gradcu, je d :e 22. t. m, odrinil na bojno polje. * f Kaplan Vinko Žolgar. V zgornji notici poročamo, da se je podal č. g. magdalenski kaplan V. Bolgar k usmiljenim bratom v Gradec, kjer se je dal operirati, ker je trpel na želodčnih tvorih. To'dla, že nam poroča brzojav, da je v noči od 26. na 27. t. m. pri usmiljenih bratih umrl. Magdalensko župnijo bo globoko pretresla ta vest, kajti s svojimr ljudomilim in nesebičnim delovanjem je užival splošno priljubljenost. Ni samo v cerkvi vestno in zvesto izpolnjeval svojih duhovniških dolžnosti, ampak, tudi zunaj cerkve je katoliškim načelom neumorno pridobival novih pristašev. Njegovo življenje je bilo sveto, nedotakljivo. Bil je mlad in goreč apostol v magdalenski župniji. Vse katoliške organizacije žalujejo za. njim kot svojim voditeljem in prijateljem. Tudi S. K. S. Z. je izgubila v njem svojega marljivega odbornika in delavnega blagajnika. Rojen je bil dne 2. januarja leta 1878 v Podčetrtku, v maišnikta. posvečen leta 1903, ka-planoval je v Trbovljah, pri Sv. Križu tik Slatine, in nazadnje pri Sv. Magdaleni v 'Mariboru. Blag mu spomin! Svetila vrlemu možu večna luč! — Pogreb se vrši v Mariboru, v soboto, dne 30. januarja popoldne na magdalenski) pokopališče. (Ura še ni določena.) * Dr. Janko Sernec umrl v srbskem ujetništvu. AvstrisM ..Rodeči' križ" je poročal mariborskemu dr. VI. Sernecu, da je njegov brat, celjski zdravnik dr. Janko Sernec, dne 7. januarja umrl v srbskem ujet-> iStvu v Cačaku v Srbiji, Domneva se. da. je umrl na koleri, časten mu spomin! Odlikovanje. Zavoljo hrabrosti in požrtvovalnost na hopšču je bil z duhovniškim zaslužnim križcem 11. razreda na belorudečem traku odlikovan č. e. Jakob T a j e k , vojni nadkurat pri 28. inf. diviziji. * Cenjenim naročnikom! Mnogi naročniki nas žal niso ubogali in niso položnic alr nakaznic t.ako izpolnili, kakor smo zahtevali. Nekateri so izpustili popolnoma svoje ime, drugi niso napisali ne krstnega mena in ne občine ali vasi, v kateri prebivajo. Zo-; et drugi niso napisali na položnico ali nakaznico, če so n o v i ali stari naročniki, tudi niso zapisali tiste številke, ki jo imajo na ovitku. S tem so nam napravili mnogo težav in so povzročili mnogo pomot v upravništvu. Prosimo torej cenjene naročnike, da se zanpprej pri pošilja/tvi dej.iarja najtančno držijo teh redpisov. Se na en drug nered moramo opozoriti: Pri nas so napisani kot naročniki možje, ki so na bojišču. Naročnino pa nam zdaj pošljejo žene in sicer ne pod imenom moža, na. katerega prihaja list, ampak pod svojim imenom. Iver med. dosedanjimi naročniki ne najdemo teh ženskih imen, jih imamo mi za n o v e. Tako se zgodi večkrat, da dobi do-t čna hiša naenkrat dva lista, enega na ime gospodarja, drugega na ime gospodinje! Naročnina se naj torej pošlje vedno pocl tistim imenom, na katero prihaja list! * Lista jie dobijo. Mnogi naročniki se pritožujejo, da lista ne dob,jo pravočasno. Tako prihaja v Ljutomer zavoj večkrat še le v soboto večer, Istotako dobijo naročniki na središki pošti list bojda vedno še le v soboto jutro, dočim dobijo list pri Sv. Bolfenku, kamor vozi pošta skoz Središče, že v petek. Tega seveda nismo mi krivi. Mi oddamo „Slov. Gsspodarja" za vse naročnike naenkrat torej ob istem času na pošto in sicer v četrtek večer. Sicer pa je naša tiskarna vložila pritožbo na poštno ravnateljstvo. * Naša najmlajša naročnica je skoro gotovo Ze-i ka Topolnik, učenka III. razreda ljudske šole pri Sv. Jurju ob Sčavnici. Pridna Zeiika sama skrbi za ..Gospodarjevo" naročnino že več let. Vredno posnemanja! * Petkova „Straža" bo prinesla seznam padlih, ranjenih in ujetih vojakov naših domačih polkov. „Straža" stane na leto 10 K, pol leta 15 K, petrt leta 2.50 in se naroči pod naslovom: Upravništvo• „Stražo", Maribor. * Koledar Kmečke Zveze za 1. 1915 ni izšel. Za letos ga radi vojskinih razmer ni bilo mogoče izdati. Ako ne dobimo časopisa. Kadar naročnik lista, ki bi ga imel dobiti po pošti, ne dobi, ga lahko zahteva brez stroškov. Vzame naj listič papirja in zapiše nanj: „Podpisani nisem prejel „|Slov. Gosp." z dne 28." jan. 1915 in prosim, da. se mi takoj dopoš-lje." Spodaj naj se napiše natančen naslov .naročnica. Listič da naročnik v kuvert brez znam-k e in zaniše zgoraj „Reklamacija" in naslov: Uprava „Slov. Gosp." v Mariboru, ter jo ¡vrže v kako pisemsko skrinjico. Kuverta p^ ne sme zalepiti. Na tako reklamacijo dobi naročnik takoj list, če je zares rlačfoj naročnino. Toda naročnino je treba plačati! * Zaradi Haloz. Ker se nahaja državni poslanec Brenčič pri vojakih, sta pretekli teden poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek zaradi pomanjkanja živil v HalozaJi posredovala, i^a Dunaju v notranjem in finančnem ministrstvu. * Presvetemu Srcu Jezusovemu in Devici Mariji se priporočajo naši vojaki, ki, gredo na bojišče. Imamo v rokah pismo, ki ga je pisal vojak Stefan Mu-lej («i 87. pešpolka svojim domačim, ko je zopet (dru-gokrait) morali odriniti na bojno polje. Iz tega. pisma žari prava, globoka, živa vera. In ti vojaki, vzgojeni po vrlih, katoliških slovenskih stariših, in ki so h li vneti člani naših krščansko socialnih društev, Marijinih družb in MladeniSkih Zvez so tisti, nad katerih junaštvom strmi ves avstrijski in nemški ter tudi sovražni svet. Iz prave, žive vere pohaja junaštvo in hrabrost naših vrlih slovenskih mož in niladeničev. * Pismo z bojišča. Našemu prevzv. g. knezo-školu je došel te dni ta-le dopis: „¡Severno bojno polje, 19. I. 1915. Ekscelenca, premilostljivi knez in škof! Sinoči smo srečno dospeli spet k svoji 'diviziji. Naša brigada je bila skoro mesec dni pri ... koru, kamor nas je sovražnik potisnil. Kako sem se razveselil poŠte, ko sem prejel ... tri govore Njih Eksce-lence. ne morem povedati. Zato izrekam prevzvišene-mu knezu na.judanejšo ¡zahvalo! Pogrešam namreč duhovnega čtiva, — kakor slepec vida. Naši ubogi vojaki trpijo neizrekljivo. Noč in dan v snegu in mrazu! Pri Rycliwaldu smo imeli velike izgube. Najvda-nejše rokoljube! Hvaležni prof. 'Jan. Ev. Kociper, c. kr. vojni kurat." * Štajerski Slovenci v obleganem Przemyslu. 1 )obili smo dopisnico iz trdnjave Przemysl, v kateri nam sporočajo naši prijatelji, da so še zdravi in čvrsti. Dopisnica je prišla po zrakoplovu iz trdnjave. Glasi se: Slovenski možje in fantje v obleganem mestu, doma iz zelene Štajerske, pozdravljajo vse domače ter se tukaj zmiraj hrabro brani'jo. Vsi so čvrsti 'n zdravi ter se jim zelo dobro «odi. V kratkem se vidimo. Fr. Ros, M. Skuhala. Fr. Vaupotič, Po?a-''č, J. Rožman, A. Kovačič, ITrop. KrižaniČ, Rižnar, Ze-l"nko, Sonaja iz ljutomerskega okraja, Anton Hoi*vk. Sv. Križ pri 'Mariboru, Franc Lešnik. Svečina, Blaž Iz^jc na Muti. Iv. Kovačič, Viktor Belak, Poljčane, Fr. Padarič, Potrna. Jurij Javernik, Sv. Vencel. Si. '•m)ii Jelen, Sv. Jurii, Blaž Megla. Jan. Horvat. Fr. ' rhatič. Velika Nedelja. Svojo slovensko kri hočem preliti za cesarja in domovino. Ciril Poklinek, doma od St. Lovrenca ad Mariborom, sedaj pridelien avstrijski trdn'avski rt'leriii, oddelek baterije možnarjev št. 7 pred fran. i osko trdnjavo Cala's, piše svojim starišem: Naznan- jam Vam, da sem še zdrav, blato pa je tako, da do kolena gazimo, kot po močvirju. Skoro vsak že ima zmrznjene noge. Mrličev je toliko, da že 4 tedne ležijo nekateri nepokopani. Primanjkuje že prostora, kamor bi jih zagrebli. Ce mi ljubi Bog in Devica Marija dasta pomoč, da se še kedaj vidimo, tedaj Vam bom natanko potožil svo;e sedanje težave. Ce pa me Bog k sebi pokliče, tedaj pa Vas tudi laliko veseli, da sem se za svojo domovino bojeval. Ponosni smete biti, če bo Vaš Cird za cesarja in domovino svojo slovensko kri pre-I 1. Pozdrave! Na jugu zorijo oranže in citrone. Nadlopničar Valentin Kaučič, doma. od Sv. Antona v Slov. goric., nam pošilja z neke jadranske trdnjavice pozdrave od tamošnjih slovenskih topnifla/rjev. Kja, v katerem se nahaja država, odložijo na neodločen čas vse ugodnosti za rodbinske vzdrževalce po 31 in 32 vojnega zajkona. Četudi je torej oče že 60 let star, četudi je sin edin vzdrževalec, se mu letos ne dovoli oprostitev. Novi nabori se bodo vršili od srede meseca februarja. za one črnovojnike, ki so rojeni v letu 1891 in še niso bili dosedaj vpoklicani v vojaško službovanje, ali so bili začasno vojaške službe oproščeni, in za, nova letnika. 1895 in 1896 (mladeniči stari 19 in 20 let). K naborom bodo pozvani tudi oni črnovojniki letnikov 1878. 1879, 188(7 in 1881, ki so dobili avstrijsko državljanstvo še le po 31. decembru onega leta, ko so stopili v 33. leto in še poprej v naši državi niso bili podvrženi vojaški dolžnosti. / * Važno za špeharje. Kakor poročajo nemšk. listi, sto izdala mariborski in ptujski mestni urad stroge odredi)©, po katerih je dovoljeno špeliarjem za slanino in svinjsko meso zahtevati le tako cene, ki odgovarjajo cenam za žive svinje. Kdor bi se v tem oz.ru pregrešil, ga bodo naznanili c, kr. državnemu pravd-ništvu. — Mestni urad mariborski je naznanil C špe-harjev, ki so na zadnjem tedenskem sejmu zahtevah previsoke cene. Jeden je dobil 48 nr aresta, dva kazen po 40 K, jeden 20 in jeden 15 Iv. "Petrolej postaja cenejši. Ker se dovaža iz Galicije zopet ^etrolej, so padle cene 2 do 4 v za liter. * „Perocid" namesto bakrene galice. Ker je letos radi vojskinih razmer zmanjkalo bakra za prirejanje galice, s katero škropimo vinograde, se priporoča v boju zoper p'eronos[Joro raiba- „jPerocida." Posedanji poskusi s „Perocidom", so bili jako zadovoljivi. „Perocid" je sestavljen iz peščene snovi, .katera se mora v tovarnah umetno za rabo prikrojiti jn se jej pridjati še drugih snovi. JPerocid" se r;abi pri škropljenju trt na isti način, kajkor bakrena galica. Apneni belež se primeša rajvno tako, kakor pri gali-c-i. Namesto 1 kg bakrene galice se vzame za 100 1 vode 1% kg „Perocida." Kdor je jn. pr. škropil svoj vinograd z 2odstotno bakreno zmesjo, naj sedaj vzame 3% zmes „Perocida" in apnenega beleža, to je tisti, ki je vzel na 100 1 tvode 2 kg bakrene galice, naj odlslej vzame 3 kg „Perocida." Da se prepričate, ali ste dodjali dovolj apna, je najbolje, da se kupi v -lekarni kos „lakmus"-papir j a in S(e košček ist ega, k|o je mešanica gotova, pomoči v tekočino. Ce papir spremeni barvo, je zmes pravilna. JPerocid" se dobiva pri „¡Zvezi gospodarskih zjaiflrug za štajersko" v Gradcu (Franzensplatz št. 1—2). Oddaja. se le v vrečah po 100 kg in stane vreča 50 K. Prvotna zaloga „Perocida" je že zasežena in je grafika Zveza naročila več novih vagonov. Oddati se bo moglo „Perocida" torej le v tem slučaju, da ga Zveza* sama dobi. Zato ga naj vsak takoj naroči, da ne pride prepozno. Zadnji čas je zato, ker je naročil izredno veliko. Ke-dor bi pri graški Zvezi prišel prepozno, naj poskusi ..Perocid", oziroma bakreno galico naročiti pri c. kr. Kmetijski družbi za Kranjsko, Ljubljana, Turjaški trg. — „Perocid" se izdeluje v Avstriji. * Maribor. Včeraj, dne 27. t. m., je nagloma umrl ivi 'Mariboru socij al demokratični deželni poslane«; Albert Horvatek. * F ram. Anton Lešnik se jo bojeval več mesecev na severnem bojišču. Vsled naporov je pa zbolel in dne 10. t. m. v Stockeravu pri Dunaju umrl ter bil dne 18. t. m. ,z vojaškimi častmi pokopan. Hrabri branitelj domovine naj v miru ;v tuji mu zemlji počival * Sv. Rupert v 'Slov. gor. Umrl je dne 18. januarja v bolnišnici v Kožicah na Ogrskem vsled ran, Id jih jo dobil na gališkem bojnem polju, Martin Letnik, edini in obče priljubljeni gin posestnika Lovrenca Letnik v Cermlenšaiku. Žalujočim starišem in znancem bodi v tolažbo, da je rajni žrtvoval svoje mlado življenje domovini in cesarju. St. Lenart v Slov. gor. Naš okrajni <n Kosi. Vstopnina: sedeži' 50 vin., stojišča 30 vin. Ker se bo čisti dobiček obrnil v podporo vojakom na bojišču, se prosi za mnogoštevilno udeležbo in ** preplačila hvaležno sprejemajo. 0 Ljubno. Bralno društvo na Ljubnem" ima na Svečnico, dne 2. februaarja, v cerkveni hiši svoj redni občni zbo>- « običajnim vsporedom ^ * Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem ima svoj redni občni zbor na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne po večernicah, z navadnim dnevnim redom. Odbor društva vabi k obilni udeležbi. 0 Čebelarska podružnica za» Savinjsko dolino. (Vabilo.j V nedeljo, dne 31. januarja» priredi naša podružnica ob 3. uri popoldne v šoli v Grižah svoj občni zbor-z nastopnim dnevnim redom: Pozdrav in poročilo predsednika. Poročilo blagajnika iu tajnika.. Razgovor o novem zakonu glede čebelne gnjilobe. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. ^ c' Šmarjeta poleg Rimskih toplic. Bralno društvo priredi na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne po večernicabfc v prostorih gostilno .1. Supan svoj letni občni «bor. ('lani Ln prijatelji društva, pridite 1 Zadnja poročila, d?šla v četrtek 28. lan. Prelaz Uszok odvzeli Rusom. Dunaj, 27. januarja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: V gornjem delu doline reke U n g so avstrijske čete včeraj v r g 1 e sovražnika z njegovi h p o s t o j a n k na obeh straneh prelaza U s z o k. E-den najvažnejših karpatsicih prelazov, za čegar posest so se v sedanji vojski že večkrat vršili srditi boji in je bil od 1. januarja naprej zaseden od Rusov, je po t r i d u e v n e m boju /. o pet p r i S e 1 v n a š o p o s e s t. Rusi so prelaz posebno močno utrdili ter so ga v mnogih, druga drugo ležečih postojankah žilavo branili. Na severo-zahodni strani prelaza, Uszok, kakor tudi v dolinah rek L a t o r o a in N a g y - A g, se boji n a <1 a 1 j u j e j o. V z a h o d n i G a I i e i j i in na Po 1 j s k(e iû se radi sneženih metežev vršijo le manjši artilerijski boji. Sneženi metež in mraz na bojišču. Z bojišča se dne 27. januarja poroča: Na celi bojni črti je nastopil li u d m r a z. veli k i sne-ž o n i m e teži ovirajo bojevanje. Celo artilerijski boji, ki so zadnje dni bili na južni strani T ar nova še roseb.no srditi, so utihnili, ker je megleno vreme zaprlo razgled. V gornjem delu doline Ung na Odrskem se borba za nas ugodno razvija. Naši so Ruse večkrat s protinapadi presenetili. Avstrijci so Ruse potisnili na mnogih krojih da višin ob karpatskih , relazih. katere smo zasedli. V Galiciji so Rusi svoje i:a Kidanje ustavili. Tudi tam sn sneženi zameti in mraz ustavili večje boje. Listnica uredništva. P i 1 6 t a n j: Dopis brez podpisa roma v globočino uredniškega koša. Sicer pa je dopis tudi tožljiv, Videm ob Savi: Pišite raje kaj drugega. Poročilo je vsekako že prestaro-Pozdrave! — I n s e r a t e, ki so nam došli še le v torek zvečer ali sredo, nismo mogli več uvrstita v to Številko. Pridejo prihodnjič na vrsto. • ASILO na V* redni občni ttoor iiimi reg. zadruga v. neom. zavezo. k i se vrši dne 4. svečana 1915, ob 9. uri dopoldne — v uradnih prostorih mmi RED: 60 1. Či auje zapisnika o z»dojem obenem «bor» 2. Poriiilo n* elatva in ^»(¡««.ri-tfa M, 0.1,britev ar.>tr». (j. C tanje re'izijikega poročila. 7. Slučajnosti. V slučaja nesklepčnosti, vrii se *no uro pnvn^je . stotnija, 3, bataljon, doma iz Cezanjevec. Od 3. novembra ni veti glasu o njem. Odgovor na soprogo: Kosi Marija, posestnica v Oezanjevcih pri Ljutomeru. — Bohinec Franc, črnovojniški polk št. 20, doma iz Veščice pri Ljutomeru. [O njem že od meseca avgusta ni več glasu. Kdor kaj ve o imenovanem, naj blagovoli odgovoriti učitelju Fr. Zacheriu v Ljutomeru. — Andrej J u r k o š e kt rezervist 87. pešpolka, 2. stotnija. Ce kdu kaj ve o njegovi usodi, se prosi, naj blagovoli sporočiti na naslov: Ivan Horjak, Loka-vec štev. 13, pošta Loka pri Zidanem Mostu. — Jožef E11 e r, 87. pešpolk, 0. stotnija. 2. voj. Ce kdo ve kaj o njem, naj to ¡naznani Mariji KUer v ftkofji vasi pri Celju. Tudi o njegovih bra- Si8. januarja 1015. „S L. O V E N S K I GOSPOD A It.« ÖttÄH L UM (Antonu in Francu ni nič poročil. — Ivan Petek, črnovoj-niski maršbaitaljon štev. 29, 2. stotnija, vojna pošta štev. 308. Čb kiio Jnej ve o njem, naj naznani Antonu Janžekovič, posestniku v Prir^ne, pošta Juršinci. — Janez G e r C e r, 87. peš-polk, 16. sMtaiia, vojna pošta štev. 34. Bil je v Srbiji in je baje nosil zadnji čas ranjence na obvezovališče. Kdor kaj ve, naj blagovoli naznaniti njegovi materi Mariji Gerčer, Zabukovca št. 22, Griže pri Celju. — Martin fc> a 1 a m u n pni črnovojnišlAm polku štev. 27, 8. stotnija, vojna pošta štev. 307. Ce kdo zna za njega, prosi njegova žena Marija Šalamun, posestnica na Lipovcu, občina Sakušak, pošta Juršinci pri Ptuju, naj ji sporoči. — Jožef B r u n š e k, korporal 87. pešpolka, 16. stotnije. Bil je pred vojsko v Skadru v Albaniji. Ce katerih Izmed njegovih vojnih tovarišev kaj ve o njegova nadaljnji usodi, naj blagovoli sporočiti podatke njegovi sestri Ivanki Brunšek, St. Andraž št. 54, pošta Velenje. — Franc B 1 a g o t i n š e k, pešpolk štev. 87. Če kdo kaj ve o njem, naj sporoči Florijanu Vasle, Gornja Ponikva, pošta Žalec. — Ferdinand J a n e ž i č od c. kr. dragon-skega' polka štev. 5, 3. eskadron, 3. voj. Odgovor na Fran Luk-man, posestnik, Vinski vrh, pošta Sv. Miklavž pri Ormožu. — Franc P a d e r, pešpolk štev. 87, 3. maršstotnija, vojna pošta štev. 73. Ako mogoče zna katera njegovih tovarišev in sobojevnikov, kaj se je ž njim zgodilo, naj to naznani Majiji Pader, Breg, pošta Polzela. — Pavel Suše c, 47. pešpolk, 10. stotnija, vojna pošta štev. 73, doma v Hotinji vasi, je bil 'ranjen dne 20. novembra v Karpa,tih. Ce kdo kaj ve o njem, naj "naznani g. Martinu Sušeč, Hotinja vas Stev. 7, pošta Slivnica pri Mariboru. m požrtvovalno Priden fant kateri se hoče krojaštva učiti, s* takoj Hprcjmo pri Antonu Košar, Maribor, Stolni trg 5. Posestvo okrog 25 oralov, hiša z gospodar skim poslopjem, travniki, gozd, sadonosnik, prijetna lega ob griču, se takoj proda. 8ena zraste skupaj 2 do 3 vagone. Redi se lahko 15 —20 glav živine. Denar dobro naložen. Več pove upravmštvo, 23 Zanesljiv hlapec in mllnar8kl učneac se takoj sprejmeta pri I. Slovenjgoriškem paro-mlinu v Kaniži pri Pesnici. Krasne sobane ponosnega in častitljivega vurberškega grada pri Ptuju, kjer so nekdaj plemenite in bogate rodbine obhajale Bvoje slavlje in igre, so vsled velike darežljivosti grofa Herbersteina in njegove blage soproge postale v zadnjem času zavetje in pribežališče bolehnih In priletnih galiških beguncev. Ti veliki siromaki, sami Poljaki in Poljakinje, so bili vsled nezadostnih sredstev prisiljeni zapustiti trdnjavsko okrožje Krako-va in Przemysla. Med njimi so slepi, gluhi, gluhomutci, razni pohabljenci, duševni reveži obojega spola od 9 mesecev, do 90 let. Tu na Vurbergu imajo sicer dosti svežega zraka in svetlobe, za silo hrane in kurjave, toda jako slabo postrežbo ter še slabšo obleko in obuvalo. Kdor ima srce na pravem mestu, kdor ima kaj krščanskega čuta, se uljudno prosi, da pride na pomoč tem velikim siro-» makom in sicer s tem, da jim daruje ponošeno obleko vsake vrste ter raznih obuval. Kar bo strgano, bodo popravile in poza-šile tukajšnje ženske. Plemeniti darovi v denarju in v naturali-jah se naj blagovolijo poslati na upravo hiralnice v vurberškem gradu, ali pa na župni urad na Vurbergu. Mala naznanila Cepljeno trsje Pošip. laški rizling, bargundec, rnlender, veltliner, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izabela. Cepljene na podlagi Riparia-Monti-kolo-Bnpestris 8alanis, Berlasdie-ri, Ri paria, Teleki. Podlaga Ber landieri, Riparia, Teleki je naj-bohša za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dogovoru in zelo nizka. J. Vrbojafe, B'pg, Ptnj. Kuharica išče službe v kako župnišče ali pa v kako drugo dobro hišo. Je pridna, poštena, vajena vsakega dela, vstopi ali takoj, ali pozneje. Naslov v upravništvu pod „Kuharica V. 947". KÄVAI kg K 2 20 najfinejša K 1'80, 5 kg franko, iz-borna mešanica, izvrstni aroma, „Handels Büro XIV." Sv. Andraž v Labodski dolini, Koroško. 59 Sprejme se takoj proti mesečnemu plačilu in popolni oskrbi mlinarski in pekovski učenec Zeli ee, da se ditični osebno predstavi. - Janez bohm, lastnik umetnega mlina in pekarije v Franan.__58 Zdrav in močen UČENEC z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgo ino z mešanim blagom. Jož. Wagner, Šmarje pri Jelšah 50 2 do 3 f nejâe postelje kapi neka družina, da zamore nastaniti častnike. - Naslov družine pove iz prijaznosti gospa F Cri-tanid. trgovina z dalmatinskim vinoa, Maribor, Šols a ulica. 54 Kupim malo hišo z dvmia sobama blizu postaje ali trga. Pri hiši mora biti malo gospodarsko poslopje, vrt in s»ude-ne«, vse v dohrom stanu. — Cena h» čez 4000 kra» Nasl v : Franc Scheran v Pobrežju pri Mariboru, Frauetaudenerstr»i3i< 1. 65 Kupujem . 17 bakro, medenino, cin, cink, svinec, po zelo nizkih cenah. Alojz Rieg 1er, Maribor, Tržaška cesta 34. Dobra sedlarska obrt se zavoljo vojaščine takoj proda. — Pomočnik prost vojaščine se sprejme. Andrej Hribernik, Pre-vmlje, Koroško. 53 Službo išče zvest cerkovnik in krojač. — Zeli tudi orgij »nje ob ljudstkem potju. Nastopi lahVo takoj. F. Bračko v Šmiheln nad Mozirjem. 48 DEKLE, ki zna dobro šivati, želi k pošteni šivilji, da bi se popolnoma izniila Sestra, 16 let stara, želi v službo k pošteni hiši ali v žrumižče. — Naslov: M. Bračko, Šmihel nad Mozirjem. 49 'šče so DEKLE, stara od 16-19 let, katera ima veselje do kuhinje; zahteva ae poštenost in ubogljivost. Vtč s1* iave pri gosp. Aui Trann, Ptujska gora. 50 Učenka, katera zna nekaj šivati, se sprejme v trgovino mešanega blaga Jožefe Robnik, 8v. Lovrenc nad Mariborom. — Dobi mdi mesečno plač lo po dogovora. 47 Sprejmem v uk pridnega fanta, kateri bi imel veselje do pekarske obrti. - Msrhn oernič, pekarski mojster v Strafiu 41) Trsje na prodaj. Silvanec, burgnndec, gatedel, kial-jtvina, veltliaec, vrbošek, veliriz-ling in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh priporočljivih jipdlrgab. Korenjaki od Rip. Por-tžflis. Cena po dogovora. Anton Tarin, Globoko, Studenice pri Poij ¿snah. 8 Kuharica vajena vsakega dela, sem več let služila v župnišču, imam dobra spričevala ter b*i prosila v kakem župnišču stalne službe. Naslov v upravništvu pod „Kuharica". 14 Slovenci pozor) Dvonadstropna hiša z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove npravnižtvo pod štev. 482. Gluhost šumeiije po učesih, a ne prirojena glnhost, tok iz ušes, odstrani ta koj in gotovo Dr. F, Qoastlerjev bals. kosm. olje za sluh »Otikon« Vsak dan dohajajo zahvalna pisma, uudežni nspehi. Csna eni steklenici 3 K Edina zalo$J» Ji, Vetter, Dunaj m KaW«Wsr-e 15. @rl"Kava k čistega soja-boba, na domestek za bobovo kavo 5 kg, zavitek iz žepnega robca K4 fiO po povzetju. Santtsa, Kraljevi Vino-hrady 1573. Zastopniki se proti visoki proviziji sprejmejo. 2 Oro2l@ En kolesa nn obroke. Pósame* a¡ deli najceneje. Ilustro? ceniki zastonj. F. Oulek, tovarna orožja, keles in šivalnih stroji» Gpočno na drž. žel. št 2121. 1SU« Češko. Miha zaloga dp, dragocenosti, srebrnine in optičnih reSi po vsaM ceni. Tudi na obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K K 3'60 K T— K 24 — K 10- K 3-K 2-K 2-- Niklasta remont.-ura Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budilka niklasta Poročni prstani Srebrne verižice Večletno jamstvo. j Nasl. Dieiinger ¡liieod. FeMaeli uran in očalar j MSB, Gosposko ul.2e j Kupujem zlatnino in srebro. se pri nekem veleposestvu 41 Z a p o 1 jede1 s k a dela sprejme prfcEni zatonsfei p»-?', kateri ima že starejše, šoli odrasle otroke. Dopisi se naj pošljejo pod naslovom: „Veleposestvo na Spodnje-Štajerskem" na uprav-ništvo „Slovenskega Gospodarja" štev. 41. Dobrotdota »osiilnin s toplim kopališčem se proda ali se da v najem. Ponudbe se naj pošljejo na g. C r n č e c, Altenmarkt, Lipnica. 34 Nalir^aj je POSESTVO pri okrajni cesti blizu postaje Poljčane. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito. Cena 6000 K. Več se izve pri J. B a b š e k, posestnik v Poljčanah. 38 Primeri »ieitee se sprejme takoj pri g. Vaupotič, pekovski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 53. 32 Iavrste izvanredno lepo, močno, najboljših vrst, vsled vojne samo 12 K 100 komadov. Ključi prve vrste 10 K 1000 komadov. Jernej M i-k o 1 i č, Zetale uri Rogatcu. 43 reklamne zvezke „Dour.ače knjižnice." Naročite takoj! Popolni zvezki bodo obsegali po 128 strani, stali po 30 vinarjev ter bodo brez pogreškov. Prihodnji zvezek prinese vse povesti od začetka, tako da lahko daste reklamni zvezek svojim znancem. Ke-dor je prečital reklamni zvezek, se naj odloči takoj za naročitev, ker se bodo tiskali prihodnji zvezki samo za naročnike. Za 30 vinarjev še niste dobili nikoli toliko in tako krasnega berila. — Vsebina prihodnjega zvezka: Krasni vojni roman „Železno leto", zanimivi spomini na Pariz in „Prosjak Luka", povest iz kmečkega življenja. Letno 12 zvezkov. Poverjeniki velik popust. Založnik dr. Lj. Koser, J-uršinci, Štajersko. . 40 Km. hranilnica v Oplotnici bo imela dne 7. januarja po litanijah Občni sslboi? —— —- po sledečem sporedu: ===== Poročilo odbora o prometu v letu 1914. Volitev odbora. Zvišanje obrvstne mere. Pri nezadostnem številu društvenikov se vrši aro pozneje zborovanje pri vsakem števila. Čadram, 15. januarja 1915. ODBOR. Vinogradniki pozor! Cepljene trte na prodaj in sicer prve vrste laški rilček, bel» in črdeča žlahtnina, silvanec, b«li burgnndec, izabela, beli rar.fol, kapčina, tra minec, kraljevina, pošip (Mozler), pertngizec, trn ta in me šane vrste Več tisoč divjakov Rip. Portalis. — Na prodaj več tisoč ključev Rip. Portalis. Vse te vr4e so cepljene n» R p. Portalis ter popolnoma zaraščene in lepo vkoreninjene za kar se jamči. Cena je po doEOvorn. Kdor si hoče do biti lepe trte in n*sad'ti leoi viroz-ad, naj se oglasi nst-meno ali pismeno pri f ranCU Siodsljak, »rtnar, Juršinci pri Ptuju. Hranilnica in pos. t Ribnici na Pohorja reg. zadruga z neom. zavezo. vabi na svoj letni občni zbor, fV-c » ' ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. iebruarja 1915 v ob 9. uri dopoldne v posojilniški pisarni v občinski hiši v Ribnici na Pohorju. DNEVNI BED: 1- Poročilo načel stva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. redlogi in nasveti. NACELSTVO. 5« Sveče za Svečnico in drugo enako blago priporoča čč. duhovnikom in cerkvenim predstojaištvom ter samostanom kakor tudi drugemu občinstvu starozaana domača krščanska tvrdka 12 Franjo Duchek, (poprei J.Dufek) sveisr in mediiar MARIBOR, Viktringhofova ulica. Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor m-« želodčni liker Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela f i Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. KALODONT najboljša krema za zobej ûRIïstane od 21. decembra 1914 70 vinarjev, i i r ' Varstvo zoper kolero in slabemu želodou je naravni 3 kognak. Tega, iz lastnega vina destiliranega, 12 let starega kognaka razpošilja v poštsili z&bojčkih z 4 steklenicami franko za K 1240, inajšl kognak, ki čudovito olajša bolečine, ki jih povzroča protin, sredstvo m odrgavauje udov, oživlja živce itd. — 4 pollitrske steklenice K 10'20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golie pri Konjicah (Štajersko.) Posamezne steklenice star« ga kognaka K 3 10, mladega K 2 65, so v zalogi v Mar boiu pri g. Alojzija Qu&ndestn, trgovec, Goapoaka nL 4. » M„„„,.¡I--« ITliTurtO 86 sPrejemaj° od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4".2°/0, proti trimesečni odpovedi po 4'/«Ye- Obresti se pripisujejo h kapitiln XII ¿ailllll^. V 1 <*Jfy 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižico se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. TJ*-»e»Oii"! SS cO flstisičlanom 'n sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 57«"/o» na vknjižbo sploh po 51/," na vknjižbo in poroštvo po * "Jlld viOLJdj W 5'/«% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugh denarnih zarodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. 1 T»,— r* ■»■«■*•/» so vsako sredo in četrtek qd 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema SJ I dUIKi Ul« in izplačuje denar. Poi^snilsi S G ^31310 'n Preiemaj° ™k delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. -i^BJ Stolna ulica št 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). I I IHiillHIIHFIiltil.MHHiWat b * M' M" .Ii" Ii I R D J? SiflBIBMBW^fHKroir^^ MBIÜJiBWIIMW WIMPU1 Kil HmWHPIW—'IIIHi I lililí I m Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. trgovina v Vojniku priporoma svojo bogato z&!cgo uanufaktornega, Špecerijskega ia galanterijskega bluga, žeiez-nine, cementa, barv, lirniža lakov, ucnja, stekla, kiulih vod, najboljših semen itd. Doirnči pridelki se kupujejo po najvišji ceni. lajcenejše trte: jamčeno čiste vrste, to leto posebno močne, po 13 K za 100 komadov, za vse posestnike ednako, prvo vrsto, prodaja I. štajerska trsni-čarska zadruga, P. Juršinci pri Ptuju Ceniki z pogoji in imeni trt na vseh priporočljivih podlagah, se pošljejo na zahtevanje brezplačno. Vinogradnikom se priporoča trte takoj naročiti, da jih pozneje zopet od prekupca ne bodo dražje plavali. m Franc Cvilak, Belihnca voska obrt medu in voščenin. SI. Bistrica priporoča vsem č. gg. duhovnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo voščenih sveč, voščenih svitkov, stearinovih sveč v vsaki vehkosti po najnižji ceni. Edino zastopstvo in glavna zaloga za flvsfro-Ogrsbo od originalnih m&M injBlezničapshih Kostepf-urSH. Po 14 dnevni poskušnji se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Roskopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konštrukcijo zbolj-šala, dobila precizijski tek, posebej močne osi, kolesje so vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in vendar dobrega teka uradno upeljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8, največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za boljSe ure. ! KHifi s m 50 |0 cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatne in štedilna. 5 kg poskusna vreča 10 K franko po povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 E oddaja X. Sapira, eksport kave in čaia Galanta 496. 931 Kupujem jajca (sve*'a) po najvišjih cenah. — J. Heller. Dunaj III. Kleistesw 20. priporočamo trgovcem v nakup: Raznih okraskov, svilnatega papirja v vseh barvah, kreppapirja v vseh barvah, barvani papir na eno stran v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir, sveče za drevo, čarobne svečice. Cvetje za rože, žica, zlata pena, jasl>co izgo-tovljene, podobice za jaslice, rutke. Božične in nfivoietss dopisnic» kakor tudi drugo vrste po izredno niikih cenah. fSoricar & Le$kovšek w Celju« Graška ulica 7. | £ | Na debelo in drobno| ¿ |Botovška ulica 2 Z I f občni na OP Hranilnic« in bos. v Brasievlah registrovana zadruga z neom. zavezo ki bode v četrtek, dne 11. februarja 1915, ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED: Pozdrav načelnika in ugotovitev sklepčnosti po § 35 zadrufaih pravil. Poročilo načelstva za upravno leto 1914. 51 Poročilo naizor»t«a za leto '914. Odobrenje letnih računov za leto 1914. Slučajnosti. Hranilnica in pos. v Braslovčah, dne 20. januarja 1915. J«s. Pauer, načelnic F/. L rer. ud načelstva. MI8IB ató 1 1 B I R « ( » ■ « B B 8 8 * -rsojuvni naclov: Cirilov» tiskarna Maribor M TrpÉio Mm\í sv. Cirilo Maribor, n lastni hiši Hcroška cesta št. S m a h m b a a a a ■ a m a a m a a ■ ■ ■ a _aj a s» m a s « ® a a « «3 n a a m Čekovni rafun c. kr. poltna i.: hranilnico it. 25.010 :.i Interurban telefon it. 113 Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, pe-resnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notico v, pismenega papirja v mapah m Skatljah, razglednic itd. Svete podobe (male, veliko in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, mo-leki, svetinjice, škapuliijL fitambilije ca urade in dr. Ceniki na zahtevo zastonj. Domača in narodna trgovina Franc priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Gene prime! i Kdor bo z blagom zadovoljen, naj poye svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. Proti so moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljivo bolezni, na primer: Skrlatinka, ošpice, koze, kolera, tilus nastopajo % zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, deainfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NajpriljublijenejSe ra.zkužilo sedanjosti je nesporno ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni tn drozge ri ji po 80 vin. Učinek Lysolorma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysof@rffi@vo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lysolorma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kolo-mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez, drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 krono. Lyief0?m s meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostile na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom .Zdravje in dezinfekcija" poS-lje na željo gratls in iranko kemik HTTBMANN, Dunal, XX., Petraschgasse 4. ! ^bdafctaM aalOtnOu EatalOko tiskovno drnétro. Odgovorni aredndk Franjo Zebot. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.