^^^Kp^Bled Popisal irt vpodobil Fr. Rojec ^^ffJK ^^ploŠno je znano, da je Bled najlepši kraj ali — kakor ga ^^BEL ^^0 nazivljajo pesniki in pisatelji — cvet in biser slovenske do-^^^HB_—l«i| movine. Zato je umestno, da prične »Zvonček« prav z " ^^HJ^K^^hH njim priobčevati svoje, že napovedane krajepisne črtic& J ¦Hffifl^j|fl^H SiiSali ste izrek: »Lepše ni okolice kot je krog " [".-"¦'jjmBBBH Radovljice.« To je tudi res. Lahko se reče, da ga ni mesta, ki bi imelo krog sebe toliko tako krasnih ia :. znamenitih krajev kakor ravno prijazno gorenjsko mestece RaUovljica. Tudi ;J sloveči Bled je v radovljiški okolici. *¦ To vam hočem takoj pokazati. V ta namen se napotite, mladi bratci, * v duhu z menoj iz Radovljice na južnovzhodno stran proti pokopališču. Dospcli smo iz mesta na raven podolgovat holm, odkoder obrnimo poglede proti zahodu. Diven razgled se odpre pred namt. Da pa mi ne bo treba tratiti preveČ časa in prostora s poptsovanjem, sem vam ta razgled vpodobil v sliki, ki jo vidite tu gori nad naslovom. Spodaj po dolini teče pod iancovškim mostom Sava, ki se malo zgoraj " združuje z tiohiujsko in Dolinsko ali Korensko Savo, na vrhu se vidijo skal-nate Jutipke ptanine s Triglavom na levo in nekako v sredi ob desnem ' robu slike se dviga strma skala, na kateri stoji Blejski grad. - Iz Radovljice pridemo na Bled v dobri uri po kolovozni poti Čre8 " lancovski most ob Bohinjski Savi in preko Ribnega ali pa po mehki stezi črez polje, travnike in pašnike mimo Lesec. Cesta iz Radovljice na Bled pa drži naravnost skozi Lesce. kjer se zavije na levo in kjer je tudi železniŠka postaja za Bled. Ko hodimo kake pol ure od Lesec navzdol na blejski most, držeč črez dolinsko Savo in od tukaj navzgor na ravno polje, zagledamo tu pred seboj prvo blejsko vas Za^orice. Lepe visoke hiše, stoječe ob obeh straneh ceste, pričajo, da to ni navadna gorenjska vas; ali naše oči nam silijo, posebno Če -*i 178 hS- smo prvikrat na Bledu, na desno — tja, ker se nam iznad hišnili strch in drevesnih vrhov prikazuje bližje in bližje Blejski grad v vsi svoji lepoti. Prišli smo do Peternelove gostilnice, ki je po Slovenskem in tudi na Češkem že dobro znana. Tu krenimo s ceste na desno na stransko pot, ki se polagoma spušča navzdol proti Blejskemu jeseru. Po nekolikih korakih ostane vas Zagorice za našim hrbtom, pot in razgted pred nami postaneta prosta, in prava glavna blejska slika se razgrne v vsi svoji krasoti in v vsem svojem veličastvu pred našimi zavzetimi nčmi! Milo in prijazno se nam blišči naproti izmed zelenih, z belimi leto-višlcimi hišami — »vile« imenovanimi — posejanih bregov svetlo jezero z majhnim otokom v sredi, na katerem stoje košate lipe in med njimi lična cerkvica ter dve hiŠi, a na bregu jezera se mogočno vzdiguje visoka in skoro navpična bleda skala, na katere temenu smelo čepi iz več močnih stavb sestojeci Blejski grad. Pod to skalo stoji na nekoliko vzvišenem prostoru starinska blejska Župna cerkev z visokim in vitkim zvonikom, pod cerkvijo ->¦ 179 ••*- ob jezeru je Riklijevo zračno zdravišče, grajsko kopališče in malo nazaj sredi It-pega zarastenega vrta zdraviška, v starem nemškem slogu zidana hiša. Od cerkve proti nam in na desno proti Gorjam in Zasipu se razpro-stira vas Grad, ki se v zadnjem času kaj hitro širi na vse strani 2 razno-vrstnimi novimi stavbami. Ob cesti proti Zasipu stavijo ubožnejši dornačini preproste hišice. Jedro vasi so navadne kmetiške hiže. Pod cerkvijo pa je poleg zdraviŠke hiše in sem proti Zagoricam polno novih krasnih letoviŠČnic in visokih palač. Tu stoji tudi lepa enonadstropna hiša *Blejski dom«, kjer so nastanjena razna blejska društva tn občinska pisarnica, in malo naprej na clrugi strani pota je velika nova blejska Šola s ponosnim napisom: Cesarja Francn jfošefa /. Ijudska šola. Ker se vsak kraj najlepše vidi z višave, pojdimo tudi mi pogledat Bled ua kak višji prostor! NajobsežnejŠi, najlepši in najpristopnejši razgled nanj in daleč naokrog se nam nudi z Blejskega grada. Vhod tja gor je dovoljen vsakomur. Mimo grajskega kopaiišČa ali pa skozi Grad za hišo, v kateri je orožniška postaja, dospemo po lepi poti, ki ae polagoma dviguje in vije med senČnatim grmovjem in drevjem, brez vsakega napora do močnih, trdnjavi podobnih grajskih zidov. Vstopimo skozi vclika vrata na prvo dvorišče! Čudno zidane in z zvitimi hodniki obdane obširne stavbe vidimo okrog sebe. Ta grad je bil nekdaj last brižinskih skofov, a v zaČetku mtnulega stoletja je dobil drugega gospodarja. Sedanji njegov posestnik je Adolf Muhr, ki ga poleti prepušča v brezplačno stano-vanje okrevajočim častnikom, poziini pa je prazen in zapušČen. Z dvorišča drži proti padcu ograjena steza prav na rob skale, od koder gioboko pod seboj zopet zagledamo Blejsko jezero, a to se nam vidi zdaj mnogo krasnejse kakor prej. Posebno prijetno in mikavno je gledati na pisane jezerske bregove. Nehote se ob tem pogledu spominjamo pravljic, v katerih smo Časih brali o začaranih podzemeljskih kraljevstvih s čarobnimi gradovi in vrtovi, in zazdi se nam, kakor da se nam zdaj le sanja o taki lepoti na naši slovenski zemlji! A ta omamljiva prirodna lepota naše domovine niso le varljive sanje, ampak vesela resnica. Z,ato moramo le ponosni biti, da imamo tako domo-vino in odslej, ko jo bolje poznamo, jo moramo Ijubiti in detati zanjo še srčneje in še požrtvovalneje! Ko se nam oči nekoliko napaso na blesteČi jezerski gladini in bližnji okolici, nam splava pogled dalje črez prostrani ravni in hribčasti svet tja doli proti Radovljici, Kranju \n Ljuf>ljani. Premnoge vasi in cerkve se pri-jazno belijo izza zelenega drevja in pasastega poljat in gladke ceste se vijo in križajo od selišča do selišča. DaleČ tam doli pa se Še svetijo v solčnih žarkih bistri valovi iz obeh pritokov združene Save. Ta lepi pisani svet meje in obgrajajo na levo visoke Škrbaste Kara-vanke, ki se v dolgi vrsti razprostirajo tja doli proti Tršiču in Kamniku. Najvišji med njimi je bližnji dvovrhi Stol. Na desni strani se dviga nižja, s temnimi gozdi pokrita planina Jelovica, ki se razprostira daleč tjakaj v škofje-loški okraj, a semkaj proti Bledu in Bohinju se strmo spušča s skalnatim HN 180 K- robom v strugo Bohinjske Save. Visoko gori na steni tega roba pa se vidi prosto kvišku ŽtrleČa in stoŽcu podobna skalnata Škrbina, ki se imenuje »Babfi zob«.. Stopimo zdaj od tukaj še nekoliko višje na drugo dvorisče. Precej obžiren prosior je obgrajen ob robu skale proti jezeru samo z redko Žclezno ograjo, iri zraven nje stojita dva košata divja kostanja, ki hladita s svojo senco v poletnem Času razne obiskovalcc tcga kiaja. Nekoliko naprej od železne ograje je zid z dvema oknoma, obrnjenima na jezero. V oknih so različno barvane Sipet skozi katere moremo videti spodaj iežečo pokrajino v vsakršni barvi. Od tukaj imamo najkrasnejži razgled na otok in na zadaj stoječi vasi Mtino in Želeče, Tudi ti vasi sestojHa na več mestih iz samih lepih letoviščnic in hotelov; ali te stavbe si hočemo pozneje nekoliko ogledati. Zdaj pa se kaj pomenimo še o dičnem Blejskem otoku! (Konec z dvetua podobama prihodnjič.)