ELNSI NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 12 ŠTEVILKA 10 15. OKTOBER 1973 Delovna akcija za doseganje rokov proizvodnje Naša usoda je v naših rokah Tako nekako je izzvenel naslov članka v Naši smučini, ki je obravnaval problematiko glede polletnega obračuna in predvidevanj za bodoče. Dejstvo je, da ita ugotovitev ni bila nikdar tako resnična kot ravno danes. V vsej proizvodnji — razen v oddelku plastike — imamo take obveznosti, da vseh vsled pomanjkanja delavcev ne bomo mogli realizirati. Predvidevamo pa tudi, da bo v kratkem času prišlo do enake situacije tudi v obratu čolnov. Z vrsto ukrepov smo tako situacijo začeli odpravljati že pred kolektivnim dopustom. Ljudje v lakirnici so delali na proste sobote celo v treh izmenah, v delo smo vtkilj učili učence med počitnicami, delavci v lakirnici (v glavnem vsi so redno delali med kolektivnim dopustom. Po dopustu smo začeli intenzivno iskati ljudi, predvsem take, ki bi jih lahko začasno zaposlili. Vendar pa smo iskali tudi delavce za stalno zaposlitev. Kljub naporom KSS še danes ne moremo dobiti toliko ljudi, ikot bi jih ralbili. Zato smo morali poiskati še rvse ostale možnosti, ki sa se nam ponujale. To je tudi začetek akcije, ki smo jo v BLAN-u začeli brez velikega »oznanjanja« kot delajo to drugi. Ta alkcija nam je že pokazala zelo dobre rezultate. Celoten kolek- (Nadaljevanje na drugi strani) UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Bezjak Marko, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk. Kranj Sestavek: »V drugem polletju vse od sebe«, objavljen v septembrski številki Naše smučine, je obširno in natančno pokazal trenutne žgoče probleme v proizvodnji. Vemo, da smo v prvem polletju 'letošnjega leta glede na zailoge gotovih izdelkov zavestno pričeli zmanjševati proizvodnjo. Jasno je tudi, da manjšo proizvodnjo lahko opravimo z manj delavci. Iz tega vzroka nismo zadrževali ljudi, ki so se odločili za drug kolektiv. Na žalost ipa je s tem odšlo veliko delavcev, ki bi jih zelo potrebovali sedaj, ko zaradi izredno številnih naročil ne moremo doseči planiranih proizvodnih rakov. Vse to im predvsem pomanjkanje delavcev je sililo strokovne službe in posameznike, da razmišljajo, kako najt; izhod iz .tega položaja. Brezupno je bilo iskanje tolikšnega števila delavcev, ikot jih še rabimo. Večino potreb smo uspešno polnili z novimi delavci, vendar je pridobivanje novih delavcev lahko dvorezen meč. Zavedamo se namreč, da smo tovarna, .ki ima predvsem sezonski značaj izdelkov in bo zato ponovno v mesecih, iko ne bo intenzivne proizvodnje ipremalo dela za vse delavce. Vsled tega se je ponujala rešitev, da z dodatnim delom vseh zaposlenih in z novo zaposlenimi izvršimo obveznosti, ki nam jih nalaga tržišče v tem iletu. Seveda lahko da največ od seibe, kot pravimo, delavec na svojem delovnem mestu z dodatnim delom. Tako obremenjevanje delavcev v proizvodnji, ki v nekaterih delavnicah traja že tri mesece, pa nujno vodi k prekomernemu izčrpavanju delovnih moči, kar nikakor ne smemo dopustiti. Prav zaradi tega je tehnični sektor predlagal, naj t>i ugotovili koliko delavcev in s 'katerih delovnih mest v skupnih službah tol lahlko začasno dodelili ikot ipomoč v proizvodnjo. Celotnega ipredloga za 10 °/o režij- cev nismo mogli realizirati, ker bi sicer preveč trpelo delo skupnih služb, saj težko pogrešajo še svojih 18 delavcev, ki so sedaj v proizvodni. Napačno je bilo sploh pomisliti, da so skupne službe dale tiste delavce, ki sicer nimajo ikaj delati. Težko je dokazovati, da to ni res (vprašanje je tudi, ikollko bi kdo verjel), je pa skrajno krivično do ljudi, ki jim ne bi bilo treba pristati na premestitev. Vendar pa so razumeli potrebo in stisko celotnega ELAN-a in so odšli pomagat v proizvodnjo. Za njimi je ostala vr zel, Ju jo najbolj občutijo njihovi sodelavci, !ki morajo poleg svojega dela opraviti še njihove. Veliko dela počaka na vrnitev teh delavcev Iz proizvodnje, zato so se nekateri že morali vrniti, da ne bi bil zastoj njehovega običajnega dela prevelik. Z novimi delavci in z delavci skupnih služb, iki so Sli začasno pomagat proizvodnji, pomanjkanje delovne sile še ni bilo odpravljeno. Tehnični sektor se je strinjal s predlogom, da organiziramo prostovoljno delavno aikcijo vseh zaposlenih, tako da vsak delavec opravi dvakrat po 8 ur ma nekem delovnem mestu v proizvodnji. Seveda si je tehnični sektor zadal veliko nalogo, ki je bila dvojna; tako je najprej moral pregledati1 možnosti organiziranja povečanja dela v proizvodnji. Istočasno, !kot tudi ostali sektorji, pa je bilo treba ugotoviti, 'koliko so delavci pripravljeni na tako akcijo in po potrebi omahljivce pre. pričati. Delovno akcijo — prostovoljno in neplačano — 'kot je bila zamišljena, je možno namreč izvesti, če se večina delavcev odloči zanjo. Delavci v skupnih službah so se brez izjeme strinjali s predlagano obliiko delovne akcije. Delavci v proizvodnji, to je večji del kolektiva pa so smatrali, da zmorejo v posameznih delavnicah opraviti tudi povečani obseg dela v rednem delovnem času in v nadurah, samo če bo delo dovolj natančno usklajeno in pripravljeno, tako da kaskšna posebna neplačana delavna alkcija ni potrebna. V tem trenutku je bilo gotovo, da delovne akcije, kot je bila zamišljena, ne moremo izpeljati kljub moralni obvezi, iker smo vsi delavci iprejeli v lanskem letu plačilo za tri dneve, 'ko nismo delali. Mirno lahko rečemo, da smo tudi v tem primeru pokazali, kako neenotni smo In kako .malo smo sposobni enotno in uglašeno mobilizirati vse sile za naš ‘boljši jutrišnji dan. Neenotna razlaga potrebne akcije je povzročila negotovost v druž-beno-politiičnih organizacijah, ko so zaradi raznih vprašanj, na katera ni bilo možno takoj odgovoriti, lahko sprejele samo stališče, da je delovna alkcija v tem trenutku nujno potrebna. Na postavljena vprašanja pa morajo dobiti delavci v najkrajšem možnem času natančne odgovore. Dejstva, da na vprašanja ni možno takoj odgovoriti, ne sme in ne more vplivati na delovno akcijo in na našo pripravljenost, da takoj z njo pričnemo. Na osnovi vsega povedanega je bilo dogovorjeno, da bomo delovno akcijo dvakrat po 8 ur izvedli, talko da delavci v proizvodnji opravijo to delo na svojem delovnem mestu, režijski delavci pa gredo pomagal v proizvodnjo tja, Jcjer to zmorejo. Plačano bo dejansko opravljeno delo kot tudi nadurno delo, torej po kategoriji dela, ki ga bo delavec opravil. Na koncu naj samo povdarim željo, da bi podobne alkcije v bodoče zastavili in izpeljali veliko bolj enotno in usklajeno, tako da 'bo sleherni delavec prepričan v nujnost takih akcij. Za to delovno akcijo, ki sedaj že teče, pa želimo, da bi čimbolj uspeh Dipl. ing. Marko Bezjak Sestanek komunistov OZ KS »Elan« Obračunavanje OD za proizvodne zastoje in prostovoljno delo v proizvodnji Komunisti ELAN-a smo imeli redni sestanek 11. septembra 1973, katerega se je udeležil tudi sekretar komiteja občinske konference. Udeležba ni bila zodovoljiva, za kar lahko najdemo vzrok predvsem v tem, da je ta dan zaradi izpada električne energije odšlo veliko delavcev, komunistov domov. Vendar so večinoma vsi, ki so se vseeno zbrali na sestanku, kritizirali tak odnos do organizacije, saj za tistega, ki hoče delati kot komunist izjemen položaj ne sme biti izgovor ali opravičilo za izostanek. To je treba po-vdariti še tem bolj, ker smo začeli z obravnavo tako izredno važnega dokumenta kot so »Izhodišča za pripravo stališč in sklepov 10. kongresa ZKJ«. Po sprejetem programu se je za razlago 1. dela izhodišč pripravila posebna skupina treh članov: Pintar, VVeithauser in Upnik. Za točno in dobro pripravljeno razlago zaslužijo vsi trije posebno pohvalo, posebno še tov. Pintar. Želimo in upamo, da bodo tudi druge skupine enako, ali še bolje speljale prevzeto nalogo. Po končani obravnavi 1. dela izhodišč, v kateri je sodeloval tudi sekretar obč. komiteja, je sekretar OZKS posredoval mnenje sekretariata o potrebni delavni akciji za doseganje rokov v proizvodnji. Sekretariat je bil mnenja, da je na premajhno angažiranost družbenopolitičnih organizacij vplivala predvsem vrsta nerešenih strokovnih vprašanj. Smatral pa je, da je de- Naša usoda je (Se nadaljuje s prve strani) tiv si prizadeva, da bi v proizvodnji čim več ustvaril. Delavci v pisarnah so z dodatnim angažiranjem, ki (lahko traja le krajši čas, omogočili svojim sodelavcem začasen odhod v proizvodnjo. Tako smo za proizvodnjo pridobili 18 delavcev. Razporedili smo jih v glavnem na delovna mesta, za katera ni potrebna daljša uvajalna doba. Vključevanje delavcev je bilo dobro pripravljeno, zato ni bilo večjih težav. Z delom teh delavcev smo zadovoljni, saj večino lahko dajemo za vzgled vsem članom kolektiva. Delavcem, ki so šli iz pisarn v neposredno proizvodnjo, moramo dati še posebno priznanje, saj so pokazali izredno visoko zavest s tem, ko pomagajo pri najpotrebnejšem. Kljub pomislekom posameznikov, ki so zamenjali pisalne mize za mize v delavnicah, pa lahko danes trdimo, da so vsi zadovoljni, predvsem zato, ker so dokazali svojo sposobnost tudi pri drugačnem delu, kot so ga običajno vajeni. Naslednja akcija, ki je tudi že v teku je prostovoljno delo preostalega pisarniškega kadra v neposredni proizvodnji. Vsak delavec iz pisarne naj bi opravil 2 krat po 8 ur v proizvodnji in tako omilil pri-mankljaj rednih delavcev. Tudi ta akcija daje izredno dobre rezultate. Delavcu delajo na enostavnejših delovnih mestih, na katerih ni potrebna priiučitev in lahko delo takoj uspešno opravljajo. Delo poteka v dopoldanskem in popoldanskem času in se dnevno zvrsti na različnih delovnih mestih ikar 11 do 12 delavcev, predvsem pri pohištvu, pri površinski obdelavi smuči in pri montaži palic. Izreden elan, lovna akcija nujno potrebna, če hočemo doseči zadovoljiv dohodek, vendar pa morajo ustrezne službe tudi s konkretnimi odgovori prispevati svoj delež, da bo akcija uspela. Na vsak način medsebojna obveščenost ni pravilno delovala in zato tudi niso v celoti uspeli sestanki delovnih skupin tam, ikjer so sploh bili. Za sikliic sestankov delovnih sikupin so namreč zadolženi neposredni vodje. Izrečena je bila tudi kritika sekretarju, ker je premalo vplival, da bi se začelo prej uveljavljati načelo neposrednega samoupravljanja preko delovnih skupin. Po raapravi je bil sprejet predlog, da se ponovno skliče sestanek z vodji delovnih skupin in da se enotno pristopi k izvajanju delovne akcije, predvsem pa morajo biti do takrat že razčiščena vsa vprašanja: neplačano ali plačano, prostovoljno ali obvezno delo in dr. Na kratko so se člani dotaknili tudi vprašanja ureditve odnosov predlaganima TOZD in zahtevali, da se dosledno izvaja povezanost s tovarno ter odvisnost Inštituta od nje. Ker je bila večkrat izražena dilema o samostojnosti IE, je treba poudariti, da moramo dosledno uveljavljati določila ustavnih dopolnil o ustanovitvi TOZD, vendar pa je treba natančno opredeliti pristojnosti in tako zboljšati odnose ter učinkovitost IE. 'Na naslednjem sestanku OZKS ELAN bo predvidoma potrebno pregledati izvrševanje sklepov, ki so bili sprejeti na sestanku v juliju. Dipl. i,ng. Manko Bezjak v naših rokah ki ga vnašajo ti delavci v delo, se tu pa tam maščuje s kakim žuljem, katerega pa večina, razen nekaterih izjem zamolči. Na žalost ne gledamo vsi enotno in objektivno na to akcijo. Padle so že prve neosnovane pripombe na kvaliteto izdelkov, ki pa jih moramo odločno zavrniti. Oddelkovodja KO in šef kontrole sta zagotovila, da je kvaliteta do sedaj opravljenega dela pri montaži palic neoporečna. V kolikor bo akcija še naprej potekala z isto intenziteto in če ne bi bilo nepredvidenih težav s kooperanti, bodo palice do roka v skladišču. Kljub vsem do sedaj naštetim ukrepom pa še vedno ni upati, da bi proizvodnja realizirala vse zahteve prodaje. Zato bomo še nadalje morali opravljati nadure in to na vse proste sobote v oktobru in novembru, da bi na ta način v okviru možnosti maksimalno zadovoljili potrebe prodaje. Vzroka za tako trenutno situacijo sta predvsem dva: smo sezonska tovarna (ikar (velja celo za telovadno orodje) in imamo težave s sitotiskom. Številni zahtevni dekorji so čase izdelave in .tehnološke postopke pr,i smučeh bistveno podaljšali. Razen lani ije 'bil kolektiv vsa prejšnja leta v podobni situaciji glede nadurnega dela, toda še vedno so naši delavci pokazali veilko zavest in pripravljenost delati tudi po rednem delovnem času, saj so se zavedali, da s tem koristijo sebi in celotnemu kolektivu. Ravno tako pa si zagotavljajo s tem bodoči obstoj podjetja in svoje mesto v njem. Petriček Peter, dipl. ing. Naša trgovina je dobro založena 1. Nadomestilo osebnih dohodkov v raznih primerih, iko se ne da delati zaradi višje sile, ureja Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Po 32. členu Pravilnika znaša nadomesti, lo kadar ni možno delati zaradi višje sile, v višini obračunske postavke kategorije delovnega mesta ali po pretežni kategoriji dela, če prekinitev traja do 3 dni, za prekinitve nad 3 dni se obračunska postavka zmanjša za 20 %. Prekinitev dela zaradi izpada električne energije dne 11. 9. 1973, iko nismo delali 1 uro, 'bo torej plačana v višini obračunske postavke. Plačan bo seveda samo čas, ko je bil delavec prisoten v podjetju. 2. Cas, Iko nismo delali zaradi izpada električne energije in so bili delavci doma je treiba nadoknaditi. Delo za tisti dan, ko smo nadoknadili izpad, je plačano po normalnih pogojih, to je po veljavnih osnovah za delo po času in učiniku. Ce je bil izpad nadoknaden v nedeljo