POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE V podeželskem razvojnem jedru bodo kuhinja, predelovalnica in prostor za promocijo u un JJU7J 3000 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 22, 28. MAJ 2004, CENA 289,00 SIT ISSN 0351-8140 9770351 814014 TEDNIK O OSREDNJA KNJI/NICA CELJE Muzeiski tra 1 a • • Avtohiša Odar Avtomotiv Rado d.o.o., Ljubljana Podružnica Avtohiša Odar Celje Dečkova 43, 3000 Celje, www.avtomotiv-rado.si In PREVENTIVNI PREGLED pO§ - pregled svetlobnih teles ' - pregled vseh tekočin - #2?^% - pregled podvozja - pregled pnevmatik - pregled zavor in amortizerjev - kontrola klima naprave Vse za 2.990 SIT S » «*£*w*‘* - * tfo S/7" 1$% SEMPERIT (S) Direction - sport • športno in varna • izredna tiha • odlično zaviranje v mokrem ■ izjemna lega na tesli in odlična vodljiva SEMPERIT p Speed comfort • odlična na mokri podlagi • »dobna vožnja • liha in i Jtfrryirfs-zyji . odlit»» vedijiva • vš®k® zmogljiva • «reden oprijem 155/7Ü/R13 165/70/R13 175/70/R13 175/Ó5/R14 185/65/R14 195/50/R15 195/65/R15 /55/R16 hitre avtoservisne storitve • secur pneus 7.988 8.844 9.030 10.632 11.482 11.467 15.895 24.232 V.lk.nkor.ko sorvbni ».Irk Avtomotiv Rodo - Nojboljia kbr« » voi donor * letne PnevmaHke - gotovinski popust PRODA£u*a P^bli»?z,l 4H& So^uno«'1 Dodaja w10T0RJEVI tel'. {jv®"®! i PRODAJA MOTORJEV j Skuterji (^) Tel: 03/425 43 70 '-SVZUK^ - CPI Tel;03M2S teV. Ä°OWA™»*«*| IN piAT'SC tel: 03/42M3^ SERVIS OSTALO: ■ optična nastavitev podvozja ■ polnjenje klima naprav hitri servis za vsa vozila • menjava vetrobranskih stekel • meritve emisije izpušnih plinov Tel: 03/425 43 75 VULKANIZERSKI CENTER Tel: 03/425 43 62 SUZUKI IGNIS VSA OPREMA! 1RCIJSKA CENA! 3.100.000 s" Ugodni krediti! Dodatna športna oprema vas naredi boljše 1.3 GL/EURO 2004 - KLIMA/3V aluminijasta piatisca, usnjen volanski obroč in usnjena prestavna roto, imitacija aluminija na armaturni plošči, avta alarmni sistem, radio s CO predvajalnikom,zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan, klimatska naprava, nastavitev naklona zadnje klopi, daljinsko »ntralnozaklepanje, el. pomik stekel spredaj... 2.127,188 SIT 1.3 GL/EURO 2004 - KLIMA aluminijasta platišča, usnjen volanski obroč in usnjena prestavna ročica, radio s CO predvajalnikom,zračnavrača za voznika In sopotnika, servovolan, klimatska naprava, deljiv naslonzadnje klopi, centralno zaklepanje, el. pomik stekel... 2.371.250 SIT 1.6 GL/EURO 2004-KUMA aluminijasta platišča, avto alarmni sistem, radio s CD predvajalnikom,zračna vrečaza voznika in sopotnika, servovolan, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, potovalni računalnik, ei, pomik stekel spredaj... SUZUKI TERENCI do 500.000$IT popusta 1.6 GLS/EURO 2004-KLIMA aluminijasta platišča, usnje u volanski obroč in usnjena prestavna ročica, avto alarmni sistem, radio s CB predvajalnikom, spojler zadaj, zatemnjena stekla zadaj, zračna vreča za voznika In sopotnika, servo volan, klimatska naprava, vzdolžno nastavljivi in dvojno zložljivi zadnji sedeži, daljinsko centralno zaklepanje, el. pomik stekel in ogledat 3.134.800 SIT SUZUKI Omejiti seriji vozi smo dodali opremo za športni zgled in večje udobje ter jih z izredno ugodnimi cenami poslali v akcijo Zadruga Mozirje ^ iP^1' '“delovanju Zadrug, mozlt|e z Mercatorjena ■■■■■■■■■■■■■■■ KPC Ljubija Možirieyitel.1837i07-20M|ŽeleznlnalLjubnoTitel.*584^12^111 m " fUMfirinF * Hlh^r—iWr T-jmiir;■ •girs^ Železnina Radmirjefra?838è8^^ ^Mj^ŽjSmirSruč^teiSsSSSSSBMBBmi Betonske plošče 40x40 in 50x50, Tlakovci... Vodovodni material, sanitarne garniture, armaturne mreže... POSEBEJ UGODNO! BRAMAC OONAV - opečno rdeča - rjavo rdeča BRAMAC MARKANT - opečno rdeča CENE KOT JIH ŠE NI BILO! in betona DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM ila na več obrok« obresti IN PROSTI CAS VRTNE KOSILNICE 3-5 KM Briggs motor [ostäli'progfami Terme Snovik Vam nudijo kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih vodne atrakcije, vodne masaže mmmmmmmmmm različne klasične ročne masaže p-j vrhunske solarije Ergoline B ] ■ pestro kulinarično ponudbo ptjiifs*... restavracije POTOČKA i *-*• * organizacija plavalnih tečajev p za odrasle in otroke 1 SKRB ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO - Vsak dan telovadba pod vodstvom izkušenega fizioterapevta ~ vodna aerobika, plavalna ura - NOVO V LETOŠNJEM LETU: odprtje savna kompleksa ZAVAROVALNICA IVI A R I B O R PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Ste v prometni nezgodi utrpeli telesne poškodbe? Do odškodnine takoj! (Vrtnarstvo in cvetličarstvo éKODNSEK Hribernikova IO, 3330 Mozirje, Tel.: 03/83946-60 faks: 03/839-46-61 vam ROKOKO OKI 7.1 YSk’V «iMiFmMiimsMpmi m mm tosai) Terme Snovik ■ Kamnik d.o.o. 'TE 1» aŽIe“ Molkova pot 5,1241 Kamnik ltKiVIll Uprava tel:01/830 86 02 CM /¥ Recepcija tel:01/830 86 31 ^ JPÌ1 W M1%, . Restavracija tel:01/830 86 35 svn termalnih užitkov najvišje ležeče V SLOVENIJI, ■■■■■■lik ' - KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI Tel.: 03/896-52-52 GSM: 051-317-024 > GRADBENI MATERIAL > BARVE IN LAKI > VODOVOD, KANALIZACIJA, IZOLACIJA, ... > BELA TEHNIKA, ELEKTROMATERIAL,... > KMETIJSKI PROGRAM (GNOJILA, KRMILA, ŠKROPIVA,...) > »Strokovno svetovanje FFS torek in četrtek« mmosiBvcxm > UREA 1/50.......... > PESNI REZANCI 1/30. > MREŽA ZA OVCE 1/100 ... > CEMENT 1/50..... ....2.595,00 SIT/VR .....1.617,00 SIT/VR .. 14.100,00 SIT/ROLA ..... 1.150,00 SIT/VR ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! DELOVNI ČAS: 7.00 -18.00, SOBOTA 7.00 -12.00 VABLJENI K NAKUPU! rkov Jože Skomšek s.p.. Hribernikova 10, 3330 Mozirje OSREDNJA KNJIŽNICA sTillaa,B,,a88^8M Kot boste lahko prebrali v rubriki Pisali smo, prav v teh dneh mineva deset let od stečaja Glinove hčerinske družbe Stavbno pohištvo. Za poznavalce takratnih razmer stečaj niti ni bil veliko presenečenje, saj je bilo le vprašanje, kateri izmed novih družb bodo »obesili« stare Glinove dolgove. No, obrat stavbnega pohištva je potem na relativno eleganten način prevzela družba Glin Žagarstvo in tako je še danes. Vprašanje pa je, kako dolgo še, kajti če bo Gozdno gospodarstvo Nazarje zares odkupilo žagal-nico, kot se govori, bo Glinu Žagarstvo preostala samo še proizvodnja stavbnega pohištva. Kaj to pomeni za njegovo prihodnost? Če bi sklepali po izkušnji izpred desetih let, nič kaj dobrega, toda morda so današnje okoliščine vendarle dovolj drugačne, da bi se lahko scenarij odvrtel na bolj optimističen način. Ob tem se marsikdo logično sprašuje, kakšen smisel bi bil še naprej, da sta za isto tovarniško ograjo dve podjetji s skoraj identičnim proizvodnim programom. V mislih imam Glin Žagarstvo in Glin tPP. Specifika slednjega je res v tem, da je invalidsko podjetje, za katerega veljajo drugač- na pravila igre, toda zvidika ekonomike poslovanja bi vsak razumen gospodar natančno pretehtal možnosti, kako proizvodnjo stavbnega pohištva spraviti pod »isto streho«. Lesna industrija ima v Nazarjah že več kot stoletno tradicijo. Priznam, v današnjih pogojih globalnega trga to samo po sebi ne pomeni nič. Toda tudi blagovna znamka Glin ima še vedno določeno ceno na trgu, lokalno okolje pa je dovolj bogato z lesno surovino, da nadaljnja proizvodnja v normalnih okoliščinah ne bi smela biti vprašljiva. Kajpak je tudi na tem področju konkurenca huda. Kje pa ni? In nekatera slovenska podjetja iz te branže dokazujejo, da je mogoče uspeti. Na drugem koncu Glinovega kompleksa, v tovarni ivernih plošč, je medtem stekla poskusna proizvodnja pelet, goriva, za katerim v Evropi vlada veliko povpraševanje. V Zgornjesavinjskem ekološkem društvu opozarjajo, da bi morali lastniki »iverke« iz Bresta najprej sanirati obstoječo proizvodnjo, ki že dolga leta obremenjuje okolje, preden so se lotili novih projektov. Ker bodo na bližnji otvoritvi nove proizvodnje prisotni tudi predstavniki Istrabenza, ki je Brestov partner pri omenjeni investiciji, bodo verjetno znani tudi nekateri odgovori na tovrstna vprašanja. Tretja stran IZ VSEBINE: (§) Aktualno: Ogrožen avtobusni promet.....4 Odkupne cene mleka: Mlekarne napovedale znižanje.5 Nova Slovenija: Z Evrobusom v evropski parlament...7 Stoletnica: Marica Stermecki iz Radmirja......8 Stoletnica: Marica Stermecki iz Radmirja....8 Prvo srečanje ansamblov: Nagrada občinslva Zvončkom....10 Tema meseca: Vajina poroka naj bo nepozabna.16 Tema meseca: Vajina poroka naj bo nepozabna.16 Kaj veš o prometu?: Visoka stopnja znanja in spretnosti.25 Na naslovnici: Zaljubljena na skupno življensko pot ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 22, 28. maj 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cestcT^ 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne \ lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. J OGROŽEN AVTOBUSNI PROMET Diskriminirani podeželani Slovenski linijski avtobusni prevozniki že nekaj časa opozarjajo, da javne prevoze opravljajo v katastrofalnih razmerah, ki prinašajo le še finančne izgube. Sedaj jim je tega dovolj, če bodo neizpolnjene obljube države še naprej ostale le na ustih politikov, bodo 17. junija vozači lahko po svojih opravkih lepo pešačili. Avtobusni prevozniki bodo namreč štrajkali. Sekcija za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije zaradi nevzdržnih razmer ter že dve leti neizpolnjenih obljub države po ustrezni državni pomoči prevoznikom, tokrat misli zares. Če ministrstvo za promet do četrtka, 17. junija, ne pripravi ustreznega predloga za reševanje problematike javnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov, za prehodno obdobje do 1. januarja 2005, bodo na ta dan ustavili prevoze. Sekcija zahteva povišanje subvencije s slabih 17 tolarjev vsaj na 100 tolarjev po kilometru, poleg tega pa podelitev koncesij domačim prevoznikom za opravljanje javnega linijskega prevoza, sicer lahko ob uskladitvi naše zakonodaje z evropsko izgubijo prevoze dijakov in delavcev, ki predstavljajo kar štiri petine vseh potnikov v javnem linijskem prometu. V EU se namreč lahko dijaki in delavci poslužujejo tudi posebnih prevozov, ki so pri nas namenjeni le osnovnošolcem. Po odločnih zahtevah sekcije je ministrstvo za promet pristalo v dogovor, po katerem bo pripravilo uredbo o podelitvi koncesij do 17. junija, vendar že na prvi obravnavi novele zakona o prevozih v cestnem prometu ni šlo brez trenj ned vladnimi in opozicijskimi poslanci. Opozicija ugovarja predvsem temu, da naj bi se koncesije za naslednja štiri leta podelile tistim avtobusnim prevoznikom, ki te prevoze že opravljajo. To naj bi po njihovem mnenju pomenilo podaljšanje zaščite obstoječih linijskih prevoznikov in še naprej oviralo možno konkurenco, ki bi lahko svoje prevoze nudila tudi na tistih lini- jah, ki trenutnim prevoznikom zaradi pomanjkanja potnikov niso zanimive. Še bolj pa opozicijski poslanci nasprotujejo dopolnilu novele, ki bi onemogočilo prebivalcem brez možnosti drugega prevoza, da koristijo šolski avtobus. S tem bi se predvsem na podeželju, Zgornja Savinjska dolina je tipičen takšen primer, dostop ljudi do večjih krajev drastično poslabšal. V poštev bi prišla le še pomoč sorodnika ali soseda z avtomobilom ali, hudo draga možnost, uporaba taksija. Kot vemo, jih v naši dolini, kjer so avtobusne linije zaradi majhnega števila vozačev že precej okrnjene, skorajda ni, uporaba velenjskih taksi služb pa je za marsikateri žep praktično nemogoča. Če bo vlada zahtevam po povišanju subvencij ustregla, avtobusni prevozniki zagotavljajo, da tega denarja ne bodo porabili za svoje potrebe, ampak ga bodo namenili znižanju cene mesečnih vozovnic za kar okoli 30 odstotkov, kar je zagotovo dobrodošla novica za marsikaterega starša ali delavca. Tatiana Golob Naša anketa Slabe avtobusne povezave Tudi v Zgornji Savinjski dolini se še marsikdo srečuje s težavo, kako iz enega kraja priti v drugega. Avtobusnih povezav enostavno ni in tisti, ne tako redki Zgornjesavinjčani, brez avtomobila, so prepuščeni sami sebi. Se teh težav vse številčnejši lastniki avtomobilov sploh zavedamo? Je država dolžna poskrbeti za urejene javne prevoze in ali je konkurenca med prevozniki na javnih linijah dobrodošla ali škodljiva? Preberite si nekaj mnenj mimoidočih. Helena Marolt, vzgojiteljica, Mozirje Ko sem še kot dijakinja uporabljala avtobus, so bile razmere še kar dobre, tudi cena ni bila prehuda. Vendar, kot slišim, to ni več tako, čeprav priznam, da odkar se vozim z avtom, le malo vem, kakšne razmere vladajo v naši dolini. Mislim pa, da je država dolžna poskrbeti vsaj za prevoze delavcev in dijakov, verjetno bi bilo najboljše, če bi obstoječimi prevozniki. Anja Janžovnik, študentka, Mozirje Vsaj do Mozirja so avtobusne veze dovolj dobre, verjetno pa se z oddaljenostjo od Mozirja slabšajo. Bolj me moti cena, kije bila vedno visoka in dejstvo, da je na avtobusnih postajališčih po dolini skoraj nemogoče videti vozni red avtobusov. Ti bi morali biti bolj na očeh ljudem, ne pa, daje za vsako informacijo potrebno poklicati v pisarno. V Sloveniji so na cesti tudi zelo zastareli avtobusi in že zato bi bila konkurenca morda le dobrodošla. Ksenja Jeraj, gimnazijska maturantka. Rečica ob Savinji Zdi se mi, da so tisti, ki so odvisni od avtobusnih prevozov dokaj na slabšem. Iz Celja do Mozirja še nekako gre, kraji višje v dolini pa so precej odrezani od centrov, Mladi zato verjetno štopajo, kar ni vedno varno, starejši pa iščejo druge alternative. V vsakem primeru so odvisni od drugih ljudi ali pa sploh ne hodijo izven svojega kraja. Vsekakor je država tista, ki mora prevoznikom pri njihovih težavah pomagati. Mojca Grofelnik, učiteljica. Nove Loke Da, sem že slišala, da avtobusne povezave po naši dolini niso najboljše. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoza, je to hudo, kar pa se tiče mesečnih vozovnic, so te absolutno predrage. Zato mislim, da je pomoč države ne le potrebna, ampak nujna. Kar se tiče podelitve koncesij, mislim, da ima varnost prednost pred konkurenco. Rudi Ravlen, ekonomski tehnik, Homec Kar jaz poznam avtobusne linije, mislim, da so zelo slabe. Sploh za zgornji del doline je slabo poskrbljeno in glede na časovni razmak med vožnjami morajo učenci in ostali predolgo čakati, da sploh pridejo domov. Stalno poslušam pripombe hčerke, kije dijakinja, koliko časa izgubi zaradi tega, zato si ponavadi vzamem čas in jo pridem iskat kar v Mozirje. Vsaka konkurenca je dobrodošla, tudi prijavnih prevozih. Pripravila: Tatiana Golob, foto: Franjo Atelšek težave urejevali z že MLEKARNE NAPOVEDALE ZNIŽANJE ODKUPNIH CEN MLEKA Mleko tik pod vreliščem Kot je videti, bo prireja mleka prva kmetijska panoga, ki bo okusila spremembe povezane z vstopom v EU. Mlekarne so namreč najavile, da nameravajo s prvim junijem odkupno ceno mleka (trenutno je izhodišče na 56,45tolarja) znižali za pet tolarjev pri litru oziroma za enak znesek, za katerega jih bo država prikrajšala pri izvoznih spodbudah. Če bo napovedan ukrep tudi uresničen, pomeni krepak udarec tudi za zgornjesavinjske kmete, saj je tukajšnje območje s 15 milijoni litrov oddanega mleka na letni ravni med največjimi v državi. Zgornjesavinjsko območje je s 15 milijoni litrov oddanega mleka na letni ravni med največjimi v državi Črni scenarij se vsekakor uresničuje, saj je vse bolj očitno, da Slovenija ni bila pripravljena na vstop med razvite evropske države, tako kot so želeli nekateri prikazati še pred meseci. Medtem ko so mlekarne še lani dobile od države 3,3 milijarde tolarjev izvoznih vzpodbud, so jim v prvih treh mesecih letošnjega leta izplačali okoli 800 milijonov, s prvim majem pa sejeto plačilo še dodatno skrčilo. Vedeti je treba, da po novem pravile igre določajo v Bruslju oziroma komisar za kmetijstvo Franz Fis-chler. Znano je, da v državah EU prejemajo mlekarne izvozne spodbude le še za nekatere proizvode kot sta mleko v prahu in maslo. Od 1. maja ne veljajo več sporazumi o brezcarinskem trgovanju z državami na Balkanu, kar je za mlekarne dodaten udarec, saj so prve na južnih trgih ustvarile okoli 80 odstotkov vsega izvoza. V mlekarnah so izračunali, da bodo poslej dobili za liter mleka približno pet tolarjev manj izvoznih spodbud, zato naj bi za toliko znižali tudi odkupno ceno mleka. Te so v grobem primerljive ali celo nekoliko nižje kot v starih članicah Evropske unije. Medtem koje slovenska cena 29,4 evra za sto kilogramov mleka, je evropsko povprečje 29,6, v Italiji 35,5, v Avstriji pa 28,7 evra. Po izračunih, ki jih je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, dosega kmet, ki ima 15 krav, s trenutno odkupno ceno mleka le 78 odstotkov kalku- lacijske cene. Cena mlečnih izdelk-ovje v naši državi višja kot v EU. Tako je v EU povprečna cena za sto kilogramov posnetega mleka v prahu 204, pri nas pa 296 evrov, za sto kilogramov masla v EU 295 in v Sloveniji 313 evrov. Evropska kmetijska realnost je vsekakor močno potrkala na slovenska vrata. V skladu z evropskimi merili seje pri nas v zadnjih letih zmanjševalo tudi število proizvajalcev mleka; leta 2000 jih je bilo še 29.500, dve leti pozneje pa je njihovo število padlo na 23.000, vedno več pa je takih, ki imajo več kot deset krav. Primerjava z Avstrijo, kjer na leto še vedno ugasne od dva do tri tisoč kmetij, kaže, da se trend še zdaleč ni končal. Pravzaprav se dejanska kmetijska reforma v resnici šele začenja. Savinjčan SPOMLADANSKO DEŽEVJE NE JAMČI, DA NE BO SUŠE STAVKE KOVINARJEV NI BILO Zadovoljni, čeprav so pričakovali več Izvršni odbor in stavkovni odbor sindikata Skei sta pred tednom dni potrdila skupni predlog pogajalskih skupin delodajalcev in sindikatov o spremembi tarifne priloge h kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov ter za kovinsko in elektroindustrijo. S sprejetjem omenjenega predloga so odpadli razlogi za stavko, napovedano za sredo, 26. maja. Med zahtevami sindikatov je pripravila novo besedilo kolektivne gotovo bistvena za zvišanje plač, ki pogodbe dejavnosti, ga septembra se bodo letos povišaleza 9.000tolar- ponovno preverila, do konca leta pa jev bruto: od 1. maja za 4.000, sl. bi pogodbo tudi sprejeli, avgustom za 4.000 in s 1. novem- Po mnenju predsednika Skei Dra-brom še za tisoč tolarjev. Po mnenju ga Gajzerja je dosežen sporazum v sindikalnih predstavnikov je dogov- znatni meri ublažil napetosti, saj so or zadovoljiv, čeprav o posebnem nedavno odpoved kolektivne uspehu ne more biti govora, saj so si pogodbe in predlog nove s strani sindikati obetali višji izkupiček. Glede delodajalcev razumeli kot napad na na predvideno letošnjo rast življen- sindikate. Pri vsem skupaj je jskih stroškov in rast produktivnosti, pomemben dogovor o politiki plač, je dogovor optimalen kompromis ki dopušča možnost, da se še za med možnim in željenim. dodatna zvišanja plač dogovorijo v V zvezi z ostalimi stavkovnimi za- podjetjih, kjer poslovni rezultati to htevami je bilo dogovorjeno, da bo dopuščajo, skupna strokovna skupina junija Savinjčan Pitna voda iz gasilskih cistern Lani spomladi je dela na poljih precej oteževala suša, letos nagaja deževje, tarnajo kmetje. Suša je seveda velik problem in glede na de-jstvo, da država še vedno ni v celoti poravnala škode po suši za leto 2001 in da pred poletjem oškodovanci ne bodo dobili denarja za lanskoletno škodo, je deževje še najboljša rešitev. Spomladansko deževje vzbuja optimizem za normalno rast koruze in travinj, nenazadnje je pričakovati, da letos ne bo motena oskrba s pitno vodo. Čeprav Zgornja Savinjska dolina poletja, ki se nam bliža, je to bolj malo ne sodi med sušno najbolj verjetno, zato je realno pričakovati, ogrožena območja, je velik pa- da se bo potrebno tudi letos soočiti davinski primanjkljaj v zadnjih štirih s posledicami suše. In skoraj gotovo letih povzročil pomanjkanje tudi z oskrbo pitne vode najbolj pri-podzemnih vod. Na Agenciji RS za zadetim kmetom, za kar že vsa leta okolje opozarjajo, da so letošnje skrbijo gasilci, spomladanske padavine povsem Medtem ko imajo na ministrstvu običajne, čeprav smo jih zaradi za okolje in prostor še vedno na zadnjih sušnih let že skoraj izgubili vesti nekaj poplačil za škodo izpred iz spomina. V vsakem primeru bi treh let, se na kmetijskem ministrst-potrebovali obilnejše padavine ob vu pripravljajo na poračun škode, običajnih, da bi si vodonosniki opo- kije nastala v preteklem letu. Akont-mogli. acijo so kmetje sprejeli konec lan- Po oceni, ki sojo pripravili na Agen- skega leta, medtem ko preostanka ciji, bi moralo deževje, kakršnega državne pomoči ne gre pričakova-imamo v zadnjih mesecih, trajati ti pred koncem junija, vsaj še dvakrat toliko časa. Zaradi Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Podeželsko razvojno jedro postaja resničnost Na Ljubnem ob Savinji so v preteklih letih precej sredstev in energije namenili za izgradnjo lokalne cestne infrastrukture. V bližnji prihodnosti bodo 21 stanovanjskih hiš priključili na čistilno napravo, kar pomeni, da bodo v naselju Prod zaokrožili izgradnjo kanalizacijskega sistema. Še bi se dalo naštevati, kaj je bilo narejeno in v enaki meri, kaj bo na Ljubnem še potrebno postoriti, vendar je očitno v tem trenutku vsekakor najpomembnejši projekt podeželsko razvojno jedro, ki bo po besedah županje Anke Rakun zaživelo v oktobru. Županja Anka Rakun v hiši na Forštu, ki jo je Občina Ljubno odkupila za ohranitev kulturne dediščine (foto: EMS) »Staro hišo na Forštu 51 je Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine razglasil za kulturni spomenik, zato smo hišo odkupili, ker jo želimo obnoviti in ohraniti. Pri tem so nam pomagali država, ki je na podlagi razpisov zagotovila 11,5 miiijonovtolarjev in drugi sponzorji, tako da nam bo uspelo zagotoviti potrebnih 30 milijonov tolarjev. V gospodarskem poslopju ob hiši nameravamo urediti podeželsko razvojno jedro, v katerem bodo kuhinja, predelovalnica in prostor za promocijo. Ta prostor bo namenjen tudi društvom Komen in Toplica, kjer bodo lahko ženske pripravljale svoje kulinarične posebnosti in jih na istem mestu tudi prodajale,« razkriva načrte Anka Rakun. Obetavni razvojni načrti so vezani tudi na Okonino, kjer si že nekaj let prizadevajo zagotoviti zadostne količine pitne in neoporečne vode, celotna zadeva pa je vezana tudi na možno izgradnjo term v tem kraju. V preteklih letih so razne vrtine »pogoltnile« kar precej občinskih sredstev. Strokovnjaki so sicer enotnega mnenja, daje območje zanimivo in vredno nadaljnjega raziskovanja. Na 800 metrih globine naj bi bile zadostne količine primerne termalne vode, zato seje ljubenska Občina prijavila na razpis za nepovratna sredstva za sofinanciranje projektov vrtin za termalne in termomin-eralne vodne vire, ki ga je objavil Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Županja Anka Rakun zagotavlja, da je razpis pisan na njihovo kožo. Raziskave, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, so bile že opravljene, od 85 miiijonovtolarjev pa naj bi sklad prispeval kar 60 odstotkov. Razliko, pravi Rakunova, bodo zagotovili iz občinskega proračuna in s pomočjo sponzorjev, celotna zgodba pa je seveda lepa vzpodbuda pri prizadevanjih na turističnem področju. Nenazadnje bi lahko bilo odkritje termalne vode v skladnem sožitju z napovedanim »ameriškim« hotelom, ki naj bi se bohotil v neposredni bližini. Savinjčan NOVA VIZUALNA PODOBA BLAGOVNE ZNAMKE GORENJE Lepo je biti skupaj doma Gorenje je s svojimi blagovnimi znamkami prisotno na svetovnem trgu že vrsto let, z vidika blagovnih znamk pa je zanje najpomembnejši evropski trg, kjer prodajo večino izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami. V celotni strukturi prodaje predstavljajo lastne blagovne znamke 70 odstotkov realizacije. Blagovna znamka gorenje ima vodilni položaj na tržiščih Jugovzhodne Evrope, je med vodilnimi blagovnimi znamkami v Vzhodni Evropi in igra vidno vlogo na tržiščih Evropske unije. Član uprave Gorenja dr. Andrej Vizjak (drugi z leve) je napovedal uveljavitev enotne blagovne znamke na evropskem trgu (foto: VP) Gorenje ažurno sledi trendom globalizacije, zato seje odločilo za uporabo ene vodilne blagovne znamke, ki jo bo odslej gradilo na globalnem, predvsem pa na evropskem trgu - to je blagovna znamka gorenje. Ostale blagovne znamke, kijih podjetje uporablja sedaj, bodo ostale v uporabi na nekaterih lokalnih tržiščih, kjer je to smotrno, nekatere blagovne znamke pa bodo opustili. Ključni izdelki, ki se tržijo pod blagovno znamko gorenje, so gospodinjski aparati, pri čemer so izdelki razdeljeni v več izdelčnih segmentov. Ostali izdelki pod omenjeno blagovno znamko, ki se tržijo predvsem v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi, so kuhinje, sanitarni program, grelniki vode, radiatorji in TVsprejemniki, torej zaokrožena paleta izdelkov za dom, ki je postal tudi osrednja točka blagovne znamke gorenje. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal član uprave Gorenja dr. Andrej Vizjak, je bila blagovna znamka gorenje sprva sinonim za robustne in zanesljive gospodin- jske aparate, v drugi polovici devetdesetih let soji z linijo aparatov Simple&Logical dodali pridih inovativnosti, s povezavo z domom pa želijo omenjeno blagovno znamko še čustveno obogatiti. V smislu "lepo je biti skupaj doma" je nastal tudi nov slogan "moj. tvoj. dom." Z obsežnim tržnim komuniciranjem želijo v Gorenju istoimensko blagovno znamko še okrepiti, saj so proizvajalci brez močnih blagovnih znamk prisiljeni v prodajo po nizkih cenah, prav v tem tržnem segmentu pa je konkurenca najostrejša. V Gorenju načrtujejo, da bodo že letos šestdeset odstotkov prihodkov ustvarili s prodajo v srednjem, višjem in visokem cenovnem razredu. Skladno z novo vizualno podobo blagovne znamke gorenje so na novo oblikovali vsa komunikacijska orodja vključno s spletnim portalom www.gorenje.com, ki združuje vse dosedanje spletne strani Gorenja in predstavlja pomemben strateški premik v smeri učinkovitejšega celostnega komuniciranja. Franci Kotnik NOV PRODAJNI CENTER SAM V JARŠAH V obrtno-industrijski coni Jarše pri Domžalah so v četrtek odprli nov prodajni center podjetja Sam. Kot je na otvoritveni slovesnosti povedala domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, je to prvi poslovni objekt, ki je zaživel v novourejeni coni, na njeno zadovoljstvo pa ga je zgradilo podjetje Sam, ki je leta 1991 začelossvojo dejavnostjo prav v Domžalah. Anton Sedeljšak (drugi z desne) optimistično napoveduje nadaljnjo rast podjetja Sam (foto: KF) Po trinajstih letih poslovanja ima Sam poleg novega prodajnega centra v Jaršah še prodajni center v Latkovi vasi ter poslovne enote v Nazarjah, Trbovljah in Stranju. Sam je vodilno podjetje v Skupini Top-Dom, zato je pred nedavnim svojo celostno podobo uskladilo s podobo Skupine. Direktor Sama Anton Sedeljšak, kije letos prejel nagrado Občine Domžale, je hkrati tudi predsednik uprave TopDoma. Zemljišče za gradnjo novega prodajnega centra, v katerem je kupcem na voljo pestra izbira gradbenih materialov, vse za vodovod in ogrevanje, barve, laki, čistila, keramika in kopalniška oprema, orodje in pritrdilni elementi, poleg tega pa še bogato založen vrtni center, je Sam kupil leta 2002. Junija lani začeta gradbena dela so bila končana v dobri polovici leta. Franci Kotnik NOVA SLOVENIJA Z Evrobusom v evropski parlament V ponedeljek se je v Mozirju ustavil Evrobus Nove Slovenije, s pomočjo katerega omenjena stranka predstavlja svoje kandidate na volitvah za evropski parlament. Karavano NSi sta pozdravila župan Ivo Suhoveršnik in predsednik občinskega odbora stranke Miha Kovač. Ob dobri kapljici in domači glasbi so gostje poklepetali z množico prisotnih, nosilec liste NSi Lojze Peterle pa je ob tej priložnosti za razvedrilo znova zaigral na orglice. KF Lojze Petrle v pogovoru s predsednikom občinskega odbora NSi Miho Kovačem (foto: Ciril M. Sem) BANKA CELJE Letos glavni poudarek na kvaliteti poslovanja Delničarji Banke Celje d.d. so na 19. redni skupščini obravnavali poslovanje banke v letu 2003 in ugotovili, da je bilo uspešno. Obseg bilančnega poslovanja se je povečal z 275,7 milijarde tolarjev na 324,6 milijarde, kar pomeni 18-odstotno rast. Posledično se je na 6,45%, kljub naraščajoči konkurenci na trgu, povečal tržni delež banke. Po kriteriju bilančne vsote se je s tem Banka Celje zopet zavihtela na 5. mesto med slovenskimi bankami. Finančni rezultat banke je bil dosežen v skladu z načrtovanimi cilji. Povečanje bruto dobička je zagotovilo donos na kapital v višini 16,9 odstotka, kar je več od povprečja v panogi. Banka Celje je sicer v letu 2003 nadaljevala z vlaganjem v posodobitev poslovanja (obnove poslovnih enot, širitev mreže bankomatov, razvoj informacijske tehnologije). V letošnjem letu v celjski banki med drugim načrtujejo 10-odstot-no rast bilančne vsote, dohodkovno uspešnost poslovanja, osmo emisijo dolgoročnih obveznic v višini 12,5 milijona evrov, pridobitev sindiciranega kredita v višini 60 milijonov evrov, glavni poudarek pa bo na kvaliteti poslovanja. Institucija Capital Intelligence, ki analizira Banko Celje od leta 1997, je zvišala kratkoročno bonitetno oceno kreditnega tveganja banke za obveznosti, izražene v tuji valuti, z A3 na A2. Ostale bonitetne ocene ostajajo enake. Po teh ocenah je Banka Celje uvrščena v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank - torej sodi med boljše banke srednje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene bonitetne ocene. Franci Kotnik MEŠANI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA MOZIRJE Njihovih trideset let Mešani pevski zbor kulturnega društva Mozirje, ki ga vodi Toni Acman mlajši, to soboto praznuje tri desetletja neprekinjenega delovanja. Ob tej priložnosti so za vse ljubitelje zborovskega petja pripravili koncert, ki bo ob pol osmih zvečer v dvorani mozirskega kulturnega doma. Kljub manjšim krizam, ki jihje tu in tam povzročilo pomanjkanje pevcev in finančne težave, pevci ob svojem poslanstvu vztrajajo neprekinjenih trideset let. Za ljubiteljski zbor je to dolga doba, ki jo zaznamuje veselje ob slovenskih pesmih, ljubezen do druženja in vztrajnost, ki ni dana vsakomur. Slednja se kaže na večih področjih. V Zgornji Savinjski dolini prepevajo tudi zbori z daljšo tradicijo, ki pa so jo od časa do časa prekinili. Vztrajnost se kaže tudi ob udeleževanju na vsakoletnem taboru pevskih zborov v Šentvidu, vse od leta 1979. Konec koncev pa vztrajajo tudi ob svojih zborovodjih, saj so doslej zamenjali samo enega. Ob ustanovitvi jih je vodil Anton Acman starejši, danes pa Anton Acman mlajši. Zaradi vsega omenjenega se pevcem in poslušalcem njihovega sobotnega jubilejnega koncerta obeta svojevrsten dogodek, vreden ogleda. Benjamin Kanjir m SINTAL' CELJE Vasajrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si 100 LET MARICE STERMECKI IZ RADMIRJA Neizmerna ljubiteljica knjig, cvetja in vsega lepega Radmirje, prijazna vasica v Zgornji Savinjski dolini, prepoznavna po skrbno varovani cerkvi sv. Frančiška Ksaverija in svetovno znani zakladnici sakralne umetnosti, doživlja v letošnjem mesecu maju pomemben dogodek -1 OO-Ief nico Marice Stermecki. Družina Stermecki je nastala v Radmirju ob koncu 19. stoletja, ko je Ignac Stermecki, doma iz Podsrede, nastopil učiteljski poklic na tukajšnji šoli, ki je v tem času v mogočni stavbi skupaj z župniščem dominirala pod farno cerkvijo. Ignac Stermecki, sodobnik velikih narodnih buditeljev, kot so bili JosipTerčak, Fran Kocbek in drugi, ki so kot učitelji službovali v naših krajih, je s svojo družino ostal zvest Radmirju. Družina je posedovala manjšo domačijo, katere poslopje je bilo povsem uničeno v velikem vaškem požaru. Po tem dogodku je Stermecki sredi vasi zgradil novo hišo, ki skupaj z nasproti stoječo Marijino kapelico in staro lipo danes predstavlja pravo vaško veduto. Hiša Stermeckih je v arhitekturnem pogledu vedno izstopala od ostalih, krasijo umetniško rezbar-jen lesen balkon, katerega je družina uspela očuvati do danes. Nadučitelju Ignacu Stermeckemu seje v zakonu rodilo sedem otrok. Prvorojencu Leonu je sledila slavljenka Marica, rojena 28. maja 1904, sinovi Nace, Jože in Ksaver, hčerka Vera in najmlajši sin Dominik. Družina je bila narodno zavedna in napredna inje skrbela za šolanje otrok. Usoda je vanjo kruto posegla v tridesetih letih, ko sta umrla prvorojenec Leon, absolvent prava, in oče Ignac. Najglobljo rano je družini Stermecki prizadejala II. svetovna vojna. Sin Dominik je bil leta 1942 ustreljen v Celjskem piskru, ostali trije bratje in obe sestri pa so bili internirani v Auschwitz. Srečno Marica Stermecki je z zdravim načinom življenja doživela častitljiv življenski jubilej naključje je botrovalo vrnitvi sester Vere in Marice, ki sta po vojni ostali edini potomki družine Stermecki z Verinim sinom Levom. Vera je po vojni službovala kot ugledna novinarka v Celju, Marica pa je ostala na domačiji v Radmirju. Z nenadno tragično izgubo Vere je Marica ostala sama z nečakom in se z največjo ljubeznijo posvetila njemu in njegovi kasnejši prijazni družini, ki je z učiteljevanjem nadaljevala družinsko tradicijo. Z veliko nostalgijo se spominjam otroštva v obdobju petdesetih let preteklega stoletja. Kapelica sredi vasi, ob njej v majskih večerih šmarnične pobožnosti, v toplih poletnih večerih pod lipo ubrano petje vaških fantov in še bi se kaj našlo. Danes je povsem drugače. Za kapelico vaščani še danes lepo skrbijo, namesto petja brnijo motorji avtomobilov in traktorjev. Tehnika je življenje v celoti spremenila. Marica Stermecki, izredno inteligentna, dobrodušna in prijazna, neizmerna ljubiteljica knjig, cvetja in vsega lepega, je s svojim zdravim načinom življenja doživela izjemno častitljiv življenjski jubilej - stoletnico rojstva. Nečak Lev in njegova požrtvovalna žena Slavica ji ob vzorni negi vračata ljubezen in skrbita za njeno dobro počutje. In družino Stermecki še vedno tako kot v nekdanjih časih obiskujejo napredni in kulturni intelektualci. Ob velikem jubileju družini Stermecki krajani Radmirja iskreno čestitamo in gospe Marici kličemo: »Bog vas živi!« Frančiška Štiglic MEPZ GORENJE NA EVROPSKEM KONCERTU V GRADCU Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja si je za letošnjo sezono izbral več zahtevnih projektov. Po oktobrskem samostojnem koncertu v Parizu, so se aprila udeležili mednarodnega zborovskega tekmovanja v Italiji, na katerem so prejeli zlato plaketo. Minuli konec tedna so številne izkušnje na tujih odrih dopolnili z mednarodnim projektom, ki je nastal v organizaciji inter.pannon.music Society. V soboto, 15. maja, so pred polno dvorano nastopili pevci graškega mešanega in mladinskega pevskega zbora Grazer Concertchor, madžarskega mešanega zbora Collegium Vocale in pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje ter avstrijski in madžarski solisti ob glasbeni spremljavi orkestra Panonske filharmonije. Na prvi junijski dan se bodo na letnem koncertu v veliki dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski predstavili domači javnosti. Na tako imenovanem Evropskem koncertu v Gradcu je glasove uskladilo 160 pevcev iz treh evropskih držav. Izvedli so 9. Beethovnovo simfonijo v d-molu. Velika graška kongresna dvorana Stefaniensaalje bila že teden dni pred koncertom povsem razprodana. Ponovitev v mestecu Weiz v bližini Gradca naslednji večer so dopolnili z Brucknerjevim psalmom 150 za orkester, soliste in zbor. Tudi v znameniti cerkvi Weizbergkirche je zasedbo pričakala množica poslušalcev. Umetniški vodja in dirigent koncerta Alois J. Hochstrasser je o Evropakoncertu iz- javil: »Ob velikem dogodku evropske razširitve, je skupno delo glasbenikov in pevcev iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, kot simbol za svobo- do, mir in bratstvo in kot sosedstvo z visokimi ideali.« Vesna Petkovšek SREČANJE PREDSTAVNIKOV TURISTIČNIH DRUŠTEV Ustanovitev regijske zveze predvidoma novembra Preteklo soboto so se v Mozirju vsejni sobi občine sestali predsedniki turističnih društev z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Udeležence delovnega sestanka je pozdravil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Delovno srečanje je bilo namenjeno pripravam na ustanovitev regijske turistične zveze, ki bi povezovala Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Predlog o ustanovitvi in njenih nalogah je podal Jože Kandolf, predsednik velenjske turistične zveze. Prepričanje namreč, da bi bil z ustanovitvijo krovne organizacije razvoj turizma hitrejši in uspešnejši. Regijska zveza naj bi potem povezovala ne samo j turistična društva, ampak vse, ki se ukvarjajo s pro- mocijo turizma, oziroma vse tiste, ki biseželeli povezovati v zvezo. Udeleženci so predlog načeloma podprli, a so ugotovili, da ni dogovorjen način financiranja. Da bi prišlo do ustanovitve zveze, ki bo delovala na prostovoljni bazi, so imenovali iniciativni odbor, ki bo preučil predlog pogodbe in pripravil vse potrebno za sklic ustanovne skupščine, ki naj bi bila predvidoma novembra. V nadaljevanju je pogovor tekel o ocenjevanju krajev v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna. Dodaten predlog je le ocenjevanje starih vaških jeder. Regijsko ocenjevanje bo komisija izvedla konec junija in vzačetku julija. Marija Šukalo NOVA KNJIGA MARKA JENŠTERLETA ćLatinska Amerika? iČista fikcija! V ljubljanski restavraciji Casa del Papa so prejšnji teden predstavili novo knjigo Marka Jenšterleta z nenavadnim naslovom ?Latinska Amerika? IČista fikcija!. Kot je v spremni besedi zapisala dr. Marija Mojca Terčelj, bi ob omenjenem naslovu lahko marsikdo pomislil, da želi pisec ustvariti fiktivno podobo, ki nima nobene zveze z realnostjo, vendar je resnica ravno obratna. V Jenšterletovem delu lahko bralec spozna resnično Latinsko Ameriko. Marko Jensterle, ki ima po materini strani korenine na Rečici ob Savinji, kamor se redno vrača, je leta 1982 diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Za diplomsko nalogo Jugoslovanski avantgardizem med obema vojnama, s poudarkom na sporu na književni levici, je prejel študentsko Prešernovo nagrado, vendar je bolj kot nanjo ponosen na skladbo Me Muero PorTi, ki mujoje leta 2002 na plošči posvetil veliki dominikanski glasbenik Antony Santos. Jenšterleje bil od ieta 1988 do 1990 dopisnik Dela in Tanjuga iz argentinskega glavnega mesta Buenos Aires, po vrnitvi v domovino pa seje zaposlil na Sekretariatu za kulturo Republike ije, današnjem Ministrstvu za kulturo, kjer službuje še sedaj. Prvo knjigo z naslovom Skeptična je izdal leta 1985, istega leta pa je izšel tudi zbornik Pogledi na Sovjetsko zvezo. Leta 1992 je izdal knjigo Z argentinskimi Slovenci, nakarje svoje štud- ije in članke s področja latinskoameriške kulture in politike objavljal v različnih revijah in časopisih, sodeluje pa tudi z nekaterimi radijskimi postajami. "Avtorju je daljše bivanje v Latinski Ameriki, dobro poznavanje njenih zgodovinskih in političnih razmer, njene klasične in moderne literature in gledališča omogočilo osvojiti neodtujeno podobo latinskoameriške stvarnosti, ki se ob branju odpira tudi bralcu in ga drži v napetosti, dokler ne prebere zadnje strani," je v spremni besedi še zapisala dr. Marija Mojca Terčelj in dodala, da Jenšterle ves čas redno obiskuje države Latinske Amerike in Karibov, kjer proučuje tamkajšnje politične razmere in kulturo. Franci Kotnik Marko Jenšterle je napisal knjigo o Latinski Ameriki, ki bralca do konca branja drži v napetosti (foto: Franci Kotnik) Več kot štirideset članov prostovoljnih gasilskih društev iz Nazarij, Gorice in Šmartnega ob Dreti se je udeležilo tradicionalnega srečanja na florjanovo (foto: Bojan Štrukelj) ŠMARTNO OB DRETI Tradicionalno srečanje na florjanovo Sveti Florjan je zaščitnik gasilcev pri nas od začetka 19. stoletja. Legenda pravi, daje bil rimski vojščak, kije imel nalogo gasiti požare, reševati premoženje, večkrat pa tudi življenja. Tudi gasilci nazorske občine so se poklonili svojemu zavetniku na florjanovo v Šmartnem ob Dreti. Sveto mašo, ki je bila posvečena tako mrtvim kottudi živečim gasilcem, je daroval šmarski župnik. Udeležilo pa sejeje več kot štirideset članov prostovoljnih gasilskih društev iz Nazarij, Gorice in Šmartnega ob Dreti. Tradicionalnega srečanja gasilcev seje udeležil tudi nazorski župan Ivan Purnat. Marija Sukalo MOZIRSKI GAJ Izbor slovenskega para leta 2004 -drugič Ker je zaradi slabega vremena izbor slovenskega para leta v okviru akcije Nedeljskega dnevnika, ki poteka pod naslovom Sanjska poroka, minulo soboto odpadel, bodo prireditev v Mozirskem gaju izvedli jutri, 29. maja. Dveurna prireditev se bo v parku cvetja začela ob 15.30 uri. Slovenski par leta 2004 bo izbran izmed 20 parov, ki so se uvrstili v finale, poleg ostalih nagrad pa ga čaka tudi poročno potovanje v Dubai. Nastopila bo vrsta znanih glasbenikov, med njimi tudi duo Platin, prireditev pa bosta povezovala Natalija Verboten in Jernej Kuntner. Vsi obiskovalci,ki bodo prišli na prireditev z izvodom Nedelj-ca, bodo plačali za četrtino nižjo vstopnino, v parku pa bodo lahko poskusili veliko poročno torto in koktejle, kijih bo pripravljal državni prvak v mešanju koktejlov Aleš Petek. KF ZAHVALA Organizatorji 3. podjetniškega foruma, kije bil na OŠ Ljubno ob Savinji, se zahvaljujemo vsem, ki so s svojimi finančnimi sredstvi pomagali organizirati to zahtevno prireditev. Najpomembnejši sponzorji 3. podjetniškega foruma so bili: Puškarstvo Podkrižniks.p., Občina Ljubno,Tutela d.o.o,Osnovna šola Ljubno ob Savinji in Vzajemna. 1. SREČANJE ANSAMBLOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nagrada občinstva Zvončkom »Vedno je enkrat prvič,« so si dejali grušoveljski gasilci in preteklo nedeljo na svojem poligonu z moderatorko Polono Kolenc Ozimic pripravili Srečanje ansamblov Zgornje Savinjske doline. Na prvem tovrstnem srečanju so številnim obiskovalcem, ki jih ni zmotilo niti deževno vreme, zaigrali in zapeli: ansambel Zapeljivke, družina Zavolovšek iz Bočne, ansambel bratov Slatinek, ansambel Franca Žerdonarja s prijatelji, trio Golte, Zvončki, Vaški godci iz Andraža, ansambel Termal z Dobrne, Bratje Šumečnik s prijatelji in Bratje Dobrovnik. 90 LET JOŽETA MLINARJA IZ ŠENTJANŽA Plesati ne morem več tako kot sem nekoč V teh dneh je svoj devetdeseti rojstni dan praznoval Jože Mlinar iz Šentjanža. To pa je bila tudi priložnost za obisk njegovih prijateljev, gasilcev PGD Grušovlje, ki jim je zvest skoraj šest desetletij, in predstavnikov rečiške krajevne skupnosti, ki so se ga spomnili s priložnostnimi darili. Veselja in presenečenja Sodatov ata ni mogel skriti. Vidno ganjen je prisluhnil verzom, ki jih je prav za Jožeta spisal prijatelj Franček Rop. Vsi nastopajoči so si bili enotni, da glasbo ne vidimo priti, a vemo zanjo in jo čutimo. In vsak po svoje sojo čutili vsi, ki sojim z zanimanjem prisluhnili. Tudi komisija v sestavi Alojz Toplak iz Vurberga kot predsednik in člana Vera Kumprej, znana tek-stopistka, in Franček Rop, amaterski pesnik, ki je ocenjevala nastop ansamblov. Komisija je izvajalcem podelila za besedilo samo prvo nagrado, za melodijo pa tri. Nagrado za besedilo pesmi Oda goram avtorja Janka Šumečnika so odnesli člani ansambla Bratov Šumečnik s prijatelji. Za melodijo je prva nagrada pripadla ansamblu Franca Žerdonarja s prijatelji, druga Zapeljivkam in tretja bratom Do- Jožeje na svet privekal v številni družini kot drugi od osmih otrok pri Sodatovih v Šentjanžu. Šolske klopi je gulil na Rečici, potem pa je odšel k stricu, lesnemu trgovcu v Zagreb, kjer mu je bil v pomoč pri delu. Ko seje začela druga svetovna vojna, je tudi Jože moral v nemško vojsko, pozneje pa po spletu okoliščin v hrvaško, a je kaj kmalu zbežal k partizanom. V domači kraj seje vrnil šele po osvoboditvi, takoj pa je moral začeti delati na domači zemlji. Usoda mu je na pot Devetdesetletnik pripeljala tudi življenjsko družico, s katero se je poročil in si ustvaril (foto: Mar,Ja Sukalo> družino. Otroci so rasli, Jože je sprva kmetoval, pozneje pa seje zaposlil v nazorskem Glinu, kjer je dočakal tudi upokojitev pred nekaj več kot tremi desetletji. Sina Vlada je pot zanesla na Vrhniko, sin Jože je ostal doma, hčerka Irena pa je našla svojo ljubezen v Gornjem Gradu. »Dobrega nisem kaj dosti doživel, slabega pa kar nekaj. Pogosto so me obiskovale bolezni,« rad potoži Mlinar, ki seje še pred dvema letoma na pot podal s kolesom, in doda: »Noge mi ne služijo več, kot bi morale, postal so nekako lesene, zato tudi plesati ne morem več tako kot sem nekoč.« Danes Sodatov ata še vedno postori to Ri knsiln in nrnhirn časopise in revije. Veliko gleda televizijo, ob tem pa je kritičen, saj je prepričan, da mladi danes ne znajo niti malo potrpeti. Velikokrat ga obiščejo tudi vnuki in pravnuki. V veliko oporo sta mu tudi sin Jože in snaha Marija, ki jima je že pred leti zaupal gospodarjenje na domačiji. Marija Sukalo Jožeta Mlinarja so se ob njegovem visokem jubileju spomnili njegovi prijatelji, gasilci PGD Grušovlje in predstavniki rečiške krajevne skupnosti (foto; Marija Šukalo) brovnik. Poleg komisije je svojega favorita izbiralo tudi občinstvo in z večino glasov izbrala mlad in obetaven ansambel Zvončki in njihovo pesem Mladi pastir. Za popestritev nedeljskega popoldneva so poskrbele tudi Savinjske novice z nagradno igro. Pogoj za sodelovanje v njej so bili kupončki zadnje številke časopisa in seveda pravilni odgovor na vprašanje, ki gaje zastavil glavni urednik Franci Kotnik. Med številnimi kuponi je žreb srečo in kopanje v termah Snovik ob pravilnem odgovoru namenil Janezu Kuharju iz Varpolj in Anici Turk iz Spodnjih Pobrežij,sskirojem pa se bodo vozili Občinstvo je za svojega favorita izbralo obetaven ansambel Zvončki v družini Irene Poličnik iz Juvanja. (foto: Franci Kotnik) Marija Sukalo MATURANTSKA PARADA 2004 Zaplesali tudi dijaki iz Zgornje Savinjske doline pa še bistveno več, prireditev na tem področju sije ogledalo več kot tisoč občanov, plesalci so po zapeti maturantski himni Gaudeamus igitur in po zaključku osrednjega plesa sproščeno nadaljevali ples in zabavo. Jože Miklavc Prejšnji petek, 23. maja, so v Celju in Velenju v okviru 4. vseslovenske akcije tradicionalnega plesa maturantov, Četvorka za Knjigo Guiness- iz Zgornje Savinjske doline. Ob plesu so se po izjavah maturantovveselili tudi tisti, ki niso zaplesali, saj so imeli šole prosti dan. S tem so stopili v masovnejšem hkratnem plesu na svetuje sodelovalo 14.564 plesalcev, oz. maturantk in maturantov, kar bi naj zadoščalo za nov Guiness-ov rekord. Na velenjskem Titovem trgu je okrog mlaja plesalo Četvorko okrog 250 dijakinj in dijakov, v Celju V Velenju na Titovem trgu je zaplesalo okrog sto trideset parov četvorko za Knjigo Guinessovih rekordov (foto: Jože Miklavc) ovih rekordov, kjer je sodelovalo obdobje brez pouka in aktivnih kar 17 slovenskih mest ter Pula in priprav na maturo. Trst, zaplesali tudi dijakinje in dijaki V tokratnem plesu četvorke, naj- KIPEC SVETEGA FLORJANA Reacankam v trajno last Na prireditvenem prostoru na Lazah so člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti 15. maja organizirali 14. tradicionalni turnir za kipec svetega Florjana. Letošnji turnir si bodo organizatorji zapomnili tudi zaradi izredno majhne udeležbe gasilskih desetin, saj so na isti dan potekala mnoga podobna tekmovanja širom Slovenije. Na tekmovalni stezi so se fantje in dekleta pomerili v tekmi z gasilsko brizgalno (foto: Benjamin Kanjir) Število sodelujočih desetin seje glede na lansko leto prepolovilo. Na Laze je namreč prišlo samo devet tekmovalnih desetin. Kljubtemu so organizatorji pripravili tekmovalno stezo po vseh pravilih, kijih narekuje izvedba podobnih tekmovanj. Dekleta in fantje so se pomerili v tekmi z gasilsko brizgalno. Prehodni kipec svetega Florjana, za katerega so se potegovala dekleta, pa od letos ni več pre- hodni. Rečičanke so ga namreč prejele v trajno last, saj so na tekmovanju zmagale že tretjič zapovrstjo. Kipec za moške ekipe je odšel v Letuš. Naslednje leto bo v mesecu maju na Lazah potekal jubilejni 15. turnir za kipec svetega Florjana. Organizator obljublja tudi novosti, ki naj bi privabile še večje število tekmovalnih desetin in ostalih obiskovalcev. Benjamin Kanjir 300.000 SIT + 100.000 SIT 400.000 SIT Pozabite na mučna pogajanja ob prodaji rabljenega vozila. Ob nakupu Škode Octavie vam vaše rabljeno vozilo ocenimo po sistemu Eurotax in prištejemo 300.000 SIT, pri novem pa dodamo še 100.000 SIT popusta. Velja samo ?a vozila i/ zaloge ob nakupu staro za novo. Povprečna poraba goriva: 5,2-9.2 l/100km, emisija CO*: 140-221 g/krn. PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel: 03 898 32 20 Verjetno PVC . najboljša okna . TELEFON 0345*55800 www.simer.si na svetu. simer d.0.0., delavska 8, celje .M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov; a.m,miklavc@email.si (j Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji-Telefon: 03/838 80 90,Telefaks: 03/838 80 91,041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 sobota 8.00 -12.00 Cenjene stranke obveščamo, da smo vam po novem na voljo VSE SOBOTE v mesecu od 8.00 do 12.00. VLJUDNO VABUENI TUDI OB SOBOTAH! /M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDi D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Delovni čas: pon. - pet. 8.00 - 18.00 sobota 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: -registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno natrajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 mwwmmsmSi Janez Marolt s.p.,Moziije Cesta v Loke IO VELIKA IZBIRA LETNIH AVTOPLAŠČEV Cene so z DDV in montažo 195/50 R15 DUNLOP SP9000 . 15.900,00 SIT PL. 12,4 - 28 POGONSKA. 30.600,00 SIT 6.00 - 16 VODILNA....... 6.600,00 SIT CANff TRGOVINA NA VELIKO Varpolje 58, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03/838-80-12 Faks: 03/838-80-13 SPOŠTOVANI! Obveščamo vas, da v četrtek, 27. maja 2004, začnemo poslovati na novi lokaciji ob avtocesti Arja vas - Žalec v obrtni coni Arnovski gozd. Naslov naše nove P.E. je v ARJI VASI 101, 3301 PETROVČE. Na voljo smo vam na telefonski številki: 03/714-08-10, faksu: 03/714-08-11 in GSM: 041/636-216. Delovni čas prodajalne je od PON. do PET. od 8.00 do 17.00 ure in ob SOB. od 8.00 do 12.00 ure. Istočasno obveščamo stranke, da pakete pošiljamo po pošti iz nove P.E. ARJA VAS, kakor tudi iz P.E. LJUTOMER, kjer imamo širok asortiman rezervnih delov za traktorje URSUS, ZETOR, IMT, TORPEDO, FIAT-UTB, BCS KOSILNIC, SIPOV PROGRAM in CREINA. Pokličite na tel. 02/584-84-73. Stroške poštnine krije firma GAMIT, d.o.o. Vljudno vabljeni v našo novo trgovino, da se o naši ponudbi prepričate sami. Veselimo se srečanja z vami, GAMIT, d.o.o. Upor orboDŠkih podložnifcoD Piše: Aleksander Videčnik IgnacOrožen nam Je ohranil zanimive podatke o uporu kmetov, ki so pripadali vrbovski graščini. Menim, da je prav, te podatke objaviti, saj so zgodovinsko zanimivi. Orožen je podlago za opis dogodkov leta 1635 našel v listinah tedanjega škofijskega arhiva v Gornjem Gradu. V knjigi Das Dekanat Oberburg jih opisuje in ker dvomim, da se bo tega, v gotici tiskanega besedila kdo lotil, sem se odločil, da celoten tekst prevedem in objavim. "Leta 1635 je v gradu Vrbovec izbruhnil upor podložnih kmetov. Tedanji najemnik Ivan Pečo-har (Johann Petschocher) je s kmeti na svojem območju zelo slabo ravnal. Zato je podložnikom vse skupaj presedlo in so napadli Vrbovec, ga izropali in grozili najemniku Pečoharju s smrtjo. Sam seje pravočasno skril, njegova žena pa je ostala v gradu in ji uporniki niso nič žalega storili. Po uporu seje oblast lotila preiskave o vzrokih za razdejanje v Vrbovcu. Komisija je sestavila seznam upornikov in jih zaslišala 3. septembra 1637. Tomaž Jevšnikje izjavil, da mu Pečohar očital uporništvo in mu naložil kazen v višini 11 goldinarjev, Ker jih ni imel iz česa plačati, mu je v pustnem času zaplenil dva vola, poleg tega je moral za popravila v gradu plačati 1 srebrno krono. Najemnikje prišel v hišo podložnika, ki te globe ni mogel plačati in mu grozil, da ga bo ustrelil, nanj je uperil dve pištoli s prstom na petelinu. Luka Glešerje potožil komisiji, da muje Pečohar zaplenil kravo in naložil plačilo 2 goldinarjev. Poleg tega naj bi plačal 1 srebrno krono za odpravo posledic upora v samem gradu. Grozil mu je tudi zaradi tega, ker se je pritožil "knežji milosti" (očitno gre za deželnega kneza, op. A.V.). Tomaž Krempuš izjavi, da muje Pečoharzara-di uporništva zaplenil 2 četrtini žitne letine in ga kaznoval še z globo 4 goldinarjev, poleg tega je moral plačati 1 srebrno krono za obnovo škod na gradu. Jurij Brezovnik izjavi, da med ropanjem gradu ni ničesar odtujil, bil je od sosedov obveščen, da ob določeni uri pride v grad Vrbovec. Pečohar ga je srečal v Mozirju in ga uklenjenega vodil v Vrbovec. Tam ga je oglobil za 3 goldinarje, polovico polovnjaka vina in še 1 srebrno krono za obnovo gradu. Ahacij Verk izjavi, da ga je Pečohar zaradi udeležbe pri uporu kaznoval s plačilom 7 srebrnih kron in koje bil odpeljan v Celje (verjetno so prva zaslišanja opravili na kresiji v Celju, op. A.V.), je moral za stroške zapora plačati 3 libre in še posebej za povzročene škode v gradu 1 srebrno krono. V gradu je vzel pločevino s peči injo je tudi vrnil. Jakoba Krivca vdova seje pritožila, da jo je Pečohar zaradi tega ker je vzela nekaj orodja za ovce, ki gaje sicer vrnila, kaznoval s plačilom 7 goldinarjev, poleg tega je morala plačati 2 goldinarja in še 1 srebrno krono za popravila v gradu. Matija Kaker nima sicer posebnih pritožb, izpove, da je moral plačati 1 srebrno krono za popravila v gradu. Omeni pa, daje gospod Pečohar dober človek. Anton iz Dola pove, Pečohar ga je zaradi udeležbe pri uporu kaznoval z odvzemom 6 škafov pšenice, celo vrsto kmetijskega orodja, 10 starih in 6 mladih svinj in še drugih predmetov. Zjutraj na veliko noč, seje pojavil Pečohar v stanovanju Antona in ga kot uklenjenega ujetnika peljal na grad Vrbovec in ga tam kaznoval z globo 29 goldinarjev, za stroške zapora je moral plačati 1 goldinar, za odpravo škode v gradu pa 2 goldinarja. Pozneje ga je še enkrat kaznoval s plačilom 4 goldinarjev, češ, da so uporniki na Rečici ukradli precej vina. Med uporom je ženo Pečo-harja terjal za vrnitev prej plačane kazni v višini 5 goldinarjev, ta pa je snela s telesa srebrn pas in mu ga izročila. Resje vzel vgradu konja, ki pa ga je že prej vrnil. Benedikt Hribernik izjavi, da mu je Pečohar zaradi udeležbe pri uporu leta 1636 pri belem dnevu odvzel dve kobili, ker se je branil plačati kazen 20 srebrnih kron in še eno srebrno krono za popravilo gradu. Kar pa je v gradu vzel njegov sin, sta vse vrnila, razen tistega, kar so tam zaužili...". Podobne pritožbe so sledile še od ostalih zaslišanih. To so bili Pavel Ostrem, Lovro Lončar, Tomaž Ojsteršek, Andrej Hlačun, Koz-ijan Plahutič, Matija Velej, Petrova vdova na Dolah, Eva, žena Kaboleta, Kristina, vdova po Vrčkovniku, Jurij Krajnc, Krištof Borsečnik, Jurij Vute, Jernej Klabučič, Matevž Urb, Pon-grac Šetinšek, Baste Bave, Primož Goličnik, Jurij Zakrajšek, Adam Sevčnik, Šimon Bnot, Martin Šetinšek, Mihael Dobrač, Marko Ram-leh, Krištof Sahnik, Andrej Tkavc, Valent Dro-felnik, Jernej Zupan, Gašpar Verbečnik, Matevž Gostnik, Anton - Jenčičev stanovalec, Matija Šerik in Gašper Klemenčič. Zapisnik je bil napisan v Vrbovcu, 3. septembra 1637. Podpisala pa sta ga predstavnika oblasti: Johann Friedrich Schrattenbach in Henrich von Gaissrueck. Ignac Orožen je še zapisal na koncu objavljenega zapisnika, da se izvirnik nahaja v Gornjem Gradu. Prav verjetno so nekateri priimki zapisani napačno, saj so zapisnik pisali nemški uslužbenci. Vsekakor pa so nekateri priimki še danes živi in to v okolici, kjer so bile nekoč vrbovške podložniške kmetije, največ pa se omenja Do-bletina. iščemo stare fotografije Na sliki so dekleta na lepo nedeljo pri svetem Lenartu nad Gornjim Gradom: (čepijo od leve proti desni) Knebuska Tončka, Podmirska Mara, Gmajnerjeva Štefka, Oferska Pepka, Ugovška Tončka, Ostermanova Micka, Rogljeva Micka, neznana. (Stojijo od leve proti desni) Vida Mlačnik, Potočka Rezika, Brglezova Ana, Podmirska Katrca, Završka Iva, Kosova Francka in Presečka Minka. Slika je iz leta 1953, poslala pa nam jo je Štefka Slakan iz Lenarta nad Gornjim Gradom. Davek na dodano vrednost v kmetijstvu Davek na dodano vrednost je že prisoten kar nekaj časa v našem vsakdanu. Tudi v kmetijski dejavnosti davek na dodano vrednost igra precej pomembno vlogo. Nekateri se z njim srečujejo pogosteje, drugi pa le takrat, ko je to del zneska ki ga morajo plačati ob vsakodnevnih nakupih. Vstop Slovenije v EU prinaša novosti tudi na tem področju. BOŠTJAN ČULK univ. dipl. inž. agronomije Mogoče največja novost, ki jo bomo deležni, so nakupi vsosednjih državah članicah Evropske skupnosti. Največ imamo v mislih seveda sosednjo Avstrijo. Odslej žai ne bomo mogli zahtevati vračila plačanega avstrijskega DDV na kupljeno blago. Bomo pa lahko to blago odnesli v Slovenijo brez dodatnih obveznosti iz naslova DDV do Slovenije. Kar smo doslej smatrali kot uvoz blaga, bo po novem nabava blaga znotraj Evropske skupnosti. Davek bomo plačali le v državi, kjer bomo opravili nabavo blaga in ne več tudi pri uvozu v Slovenijo. Dosedanji izraz izvoz, pa bo po novem dobava blaga znotraj Skupnosti. Seveda POLONA ŠPORIN, socialna delavka ČUSTVENO DELO - VIR KONKURENČNE PREDNOSTI Sodobni poslovni svet so prekrile storitvene dejavnosti in postale tako rekoč glavne ekonomske panoge. Za storitvene dejavnosti je značilna vrsta delovnih mest, ki vključujejo graditev in ohranjanje dobrih poslovnih odnosov s strankami. Najbolj v porastu so trgovinska dejavnost, dejavnosti turizma in prostega časa. Posameznik, ki opravlja neko storitev, prihaja v neposreden stik s potrošniki in tako s svojim pristopom, vedenjem in pojavljanjem nasploh predstavlja svoje podjetje javnosti, utrjuje njegov imidž oziroma je njegova reklama. Blaga- uvoz in izvoz se ne spreminja za države izven Evropske skupnosti. DDV ŠE VEDNO NEZNANKA Z uvedbo DDV leta 1999 je prišlo na slovenskih kmetijah do dokaj velikih sprememb, tako na strani knjigovodstva oziroma vodenja računov, kot na strani investicij oziroma vlaganj v kmetijsko proizvodnjo ali posodabljanja le-te. Kmetijstvo je v zakonu o DDV obravnavano enako kot druge dejavnosti, nekoliko ugodnejši položaj Opazimo le pri nižji davčni stopnji za vhodne materiale in storitve, ter za prodajo kmetijskih pridelkov, ki se lahko opredelijo kot hrana. Za tiste, ki so že vključeni v sistem, tako ali drugače to seveda niso novosti. Ven-darše vedno opažamo, daje DDVv kmetijstvu za mnoge še vedno velika neznanka. Večina kmetov ima urejeno potrdilo za uveljavljanje pavšalnega jničarke in natakarji so mnogokrat prvi na fronti v boju za zapuščanje prodajnega prostora z zadovoljstvom in nasmeškom (ter prazno denarnico). Organizacije tudi preko čustvenega dela svojih zaposlenih izvajajo pritiske na potrošnike. Ponudniki storitev se zavedajo, da lahko na dolgi rok preživijo le, če nenehno izboljšujejo kakovost svojih storitev, ki so neposredno povezane z zadovoljstvom kupcev, poslovno uspešnostjo in dobičkom kot osnovnim poslanstvom podjetja. Običajna prijaznost danes skorajda ne zadostuje več. Potrošniki danes zahtevajo specialno vljudnost. Popolno poslovanje s strankami predstavlja »storitev z nasmehom« - nadzor nad razpoloženjem, vljudnost, nasmeh, kratek pogovor... Z nasmehom mora biti zgrajena neka toplina, ki prihaja iz srca. Potrošniki morajo občutiti, daje storitev, ki soje deležni, resnična. Sociologi so pojav zneska za prodano blago. Nekaj kmetijskih gospodarstev je obvezno vključenih v sistem DDV. To so tiste kmetije, ki presegajo mejo 1.500.000,00 SIT katastrskega dohodka. Tisti, ki imajo nižji katastrski dohodek, so lahko prostovoljno vključeni vsistem kott.i. mali zavezanci, prav tako za dobo petih let. Imajo povsem enake pravice in obveznosti kot obvezni davčni zavezanci. Obvezni davčni zavezanci lahko zaprosijo za izstop iz sistema v primeru, če se jim iz kakršnih koli razlogov zmanjša vrednost katastrskega dohodka pod zakonsko določeno mejo. VODENJE RAČUNOV LAHKO OPRAVIMO SAMI Kdaj se kmetija odloči za prostovoljni vstop v sistem? Tukaj se na-jvečkrattežko odločimo. Predvsem je pomembno da si kmetje opravijo pregled stroškov poslovanja za na delovnem poimenovali »čustveno delo«. Dobro opravljeno čustveno delo pomeni hkrati tudi dobro storitev, povečuje ugled organizacije ter učinkovitost in produktivnost dela, zagotavlja »tekoč« odnos med delavcem in kupcem. Nasmeh tako danes ni le dodatek k odlični storitvi, pač pa je postala delavčeva delovna dolžnost. ČUSTVENO DELO - VIR STRESA Strokovnjaki za duševno zdravje opozarjajo na potencialno negativne posledice čustvenega dela, ki se kažejo predvsem na odnos »čustvenih delavcev« do lastnega čustvovanja. Dolgotrajnejše opravljanje čustvenega dela ima lahko za posledico nezmožnost občutenja lastnih čustev. Porajanje in izražanje čustev pa nam os-mišlja življenjske situacije in nas povezuje z drugimi. Zato so za vsakega posameznika prvotnega pomena in so ogrožena, če niso nazaj in poskušajo oceniti, kaj bi jim prinesel vstop v sistem. K temu dodajo še načrtovane investicije na kmetijskem gospodarstvu v prihodnjih letih. Žal je trenutna situacija v kmetijstvu primerna za vstop v sistem DDV, ker se kmetje srečujejo z velikimi pridelovalnimi stroški in na drugi strani z vedno manjšim dohodkom od prodanih pridelkov. Kako je z vodenjem računov za DDV? Mogoče je v določeni literaturi napačno predstavljeno to področje kot dodaten strošek za zavezance. Glede na dejstvo, da je tudi na kmetijah prisotnih že veliko osebnih računalnikov, si lahko kmetje sami vodijo račune na precej enostaven način. Seveda pa lahko to opravijo tudi z vpisovanjem v knjigo prejetih in izdanih računov. Vsekakor ni potrebno, da vodenje računov predstavlja dodaten strošek knjigovodskih servisov, če lahko to opravijo sami. mestu izražena. Delavci, ki negativno odzivanje strank jemljejo preveč osebno, so nagnjeni k izgorelosti in bolj verjetno trpijo za stresom in otopelostjo, Manj stresno je čustveno delo za tiste, ki znajo jasno razlikovati med jaz-om in svojo delovno vlogo. Zaposlenim predstavlja posebno vrsto stiske skrb za to, da ne uspejo zadostiti zahtevam delodajalca in potrošnika. Kadar delavci uspejo ohraniti zdravo distanco do svoje delovne vloge in okrepijo samokontrolo, čustveno delo ne predstavlja vira stresa ali nezadovoljstva pri opravljanju dela. Čustvena dela imajo tudi svoje nagrade, kijih ne daje nobena druga oblika dela. So lahko vir posameznikove izpolnitve, čush/en-ega zadovoljstva in medčloveškega stika. In jih posameznik ne jemlje zgolj kot dolžnost, pač pa tudi izziv svoje lastne kulture negovanja dobrih medčloveških odnosov. Čustva Ko govorimo o pojavu in pomenu čustev na delovnem mestu in vplivih, ki jih imajo posameznikova čustva na njegovo vedenje v organizaciji, ne moremo mimo dejstva, da se je v čustvom nenaklonjeni zahodni civilizaciji in modernizaciji, moderen človek naučil številnih tehnik samoobvladovanja in omejevanja izražanja svojih čustev. Piše: Igor Pečnik Nos vozila z veliko kromirano maskoje v resnici lepši kot na slikah. Pokrov motorja je vtisnjen v sprednji del, ki se preko ostrih bočnih robov prevesi proti zadnjemu delu, kjer ni opaziti revolucije. Že pogled s strani zgovorno govori o prostornosti audija A6 in o velikem prtljažnem prostoru. A6 skratka naredi močan prvi vtis. Podvozje, varnost, oprema, udobje in izbira materialov so na najvišjem možnem nivoju. Audi pri tem ne dela napak kot Mercedes ali BMW, ki občasno izbereta malce slabše materiale. Vse je tiptop! Notranjost se bohoti z veliko armaturno ploščo, kjer je vse na dosegu rok. Volanski obroč je oblikovan vstilu sprednjega dela voz- VOZILI SMO: NOVI AUDI A6 Revolucija na zgodovinski osnovi Konkurenca v višjem srednjem razredu je vse hujša. BMW je pripeljal morskega psa v obliki serije 5, Mercedes pa z elegantno serijo E kar uspešno nagovaija kupce. Oblika igra pri tem veliko vlogo, toda pomembna je tudi oprema in seveda motorji. Primat prevzemajo dizli, ki ponujajo obilo navora in moči. V takšno pregreto tržno situacijo je vstopila nova generacija audija A6. Če je prejšnji model buril duhove z okroglo oblikovanim zadkom, jih novi buri ssprednjo masko iz časov Auto Uniona. Pozor avto meri le malo manj kot petmetrov, torej skoraj toliko kot A8. Nos novega audija A6 je v resnici še lepši kot na fotografijah (foto: Igor Pečnik) ila. Kupce razvaja MMI multimedijski vmesnik, kije bolje obvladljiv kot pri konkurenci. Sedi se odlično, seveda pa se najbolje počuti voznik. Ročna zavora ni več mehanska in jo nadomešča gumb. Volanski mehanizem je po potrebi (beri: doplačilu) progresiven in ponuja več občutka v ovinkih in manj napora v mestih. Motorna paleta zajema trenutno tri bencinske motorje in dva dizelska. Izbira bencinarjev se prične pri 2.4 V6 (177 KM in 230 Nm), nadaljuje s 3.2 FSI (255 KM in 330 Nm) in zaključi s 4.2 V (335KM 420 Nm). Za varčne je na voljo 3.0 TDI V6 (225 KM in 450 Nm), prihaja pa tudi 2.0 TDI (140 KM in 320 Nm). Po portoroških cestah sem na kratko zapeljal z modeloma 3,2 FSI in 3.0 TDI. Nova Audijeva šestica se vozi kot manjši avto, saj je okretna in poskočna. Opazen je napredek pri vodljivosti in udobju vzmetenja. Oba motorja sta pravi vrhunec tehnike. Če je 3.2 FSI bolj žameten, potem je 3.0 TDI brutalnejši in vedno pripravljen na akcijo. Odločitev je zgolj kupčeva, opazen bo v obeh primerih. ! 0d9s°Fff " ,L3le Npvo’nagradnlcAvprašanje se glasi: ©tvoritev katerega hotela Dem soboto, 29. maja 2004, MZgomjilSavinjsfti dolini? i EfffiExagi QEgjBUl©’ b Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice,_Savjnjska cesta_4i3331 Nazarje Nagradna novic Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na četrto vprašanje iz 21. številke Savinjskih novic (V naši dolim ne obstaja kraj z imenom Nova Štifta!) smo izžrebali naslednje udeležence izleta v Terme Snovik: ^JMmEiška Metulj, Luče 93 TijSc Obojnik, Radmirje 88, Ljubno ob Savinji -Malči Firšt, Tirosek 61, Gornji Grad -» * , i , , , - i/'-äiVjpqpK _ __ __ ...................... - - Ciril Dimeč, Dol Suha 13, Rečica ob Savinji - Marija-Osovnik, Radmirje 23, Ljubno ob Savinji, ^aft^reéanjùiàmsamblov Zgornje Savinjske doline pa |smpiizžfčbali*šeldva udeleženca izleta: ^nT^ITurk^SpocIni è, Pobrež^p2i|Reči ca fobSavmjr^ !{fJarJezfKu l?a r^và r poi je 1 Ć^KecicaTotgSavinjiBMBBL [Sponzorja akcije Odgovor napišite na kupon ih'ganaraöpisnicirskupai| s svojimi podatki pošljite h5haslov^avrnisketnovice, Savinjska cesta 4, 3331 .Nàzarjeffiajkasneje do torka;j i: junija 2004. Rezultatejžre’Banja^lDorno objemal prihodnji številki, ko vam bomo tudi zastavili novo nagradno vprašanje. Ime in priimek i - Naslov Telefon (%ii. . V-'; W ^ vuTT ~S Hf o ■p r ~P s !» p SftMkiiice MM.ce ctvta k T> > V 4 XeucMi Člani gornjegrajskega planinskega društva so nam poslali pozdrave izpod Mont Blanca Enkratna Petdeset letje minilo, odkar smo v gornjegrajski nižji gimnaziji zaključili šolanje. Življenje terja svoja pota, zato smo se nekateri po vseh teh desetletjih prvič ponovno videli na srečanju, ki smo ga pripravili v Gornjem Gradu. Druženje z nekdanjimi sošolci in sošolkami ter dvema učiteljicama je bilo izjemno tudi po zaslugi izredno prisrčnega in toplega sprejema, ki smo ga bili deležni v osnovni šoli, kjer so nam prijazni gostitelji na čelu z ravnateljem Francem Vugo razkazali prostore, v katerih sedaj poteka osnovnošolsko izobraževanje. Zavedamo se, da smo motili ustaljen urnik šole, gostoljubnost zato hvala za čas, da smo se smeli družiti s kolektivom in učenci gornjegrajske šole. S tem je bilo naše spominjanje na drgnjenje šolskih klopi še bolj pristno in doživeto. V enaki meri se za prijaznost zahvaljujemo tudi županu Toniju Riflju in občini Gornji Grad. Tudi županu ni bilo škoda časa, ki gaje preživel med »starimi« gimnazijci. V enaki meri hvala tudi za knjižico Kresničk, avtorja Edija Mavriča - Savinjčana, ki nam bo lep spomin na vsebinsko izpolnjen in človeško toplo doživetspominski dan. Jožica Pahič Prod 5 Ljubno ob Savinji Odprto pismo gospodu županu in (lanom občinskega sveta občine Mozirje! Pred tedni so naši otroci navdušeni prihajali iz šole in vsi od najmlajših do najstarejših spraševali nas starše, če smo za to, da bi se zgradila nova, dovolj velika telovadnica, da bi lahko vsi imelivnjejpoukšportne vzgoje, pa tudi mi bi se lahko rekreirali; in nove učilnice ter drugi prostori. Seveda smo za to, smo odgovarjali. Le kdo od nas bi bil nazadnjak, ki bi se upiral razvoju, napredku in ne bi želel boljših pogo-jevza učenje in razvoj otrok, ki so naše največje bogastvo. Sledil je roditeljski sestanek, na katerem nam je gospod ravnatelj lepo predstavil projekt. Gotovo nismo mi tisti, ki bi nasprotovali dograditvi prepotrebnih novih učilnic, preureditvi in posodobilvi naše šole, gradnji nove športne dvorane in urejenih parkirišči? Seveda ne. Vsi smo za razvoj. Že skoraj celo desetletje se ve, da je zadnje obdobje za uvedbo devetletke v naši državi šolsko leto 2003/04. Vse šole in njihovi ustanovitelji so se nato vteh letih bolj ali manj pripravljali. Nekateri so gradili nove objekte, usposabljali kadre, opremljali nove učilnice, drugi pleskali stare prostore in kupili nove zavese. Tudi na mozirski šoli so prvošolčki dobili novo opremo vobeh učilnicah. Izrazgovorovsstar-ši in otroci ugotavljam, da smo starši ih naši nadebudniki imeli veliko srečo, da je vodstvo šole za poučevanje naših najmlajših uspelo izbrati dve učiteljici in dve vzgojiteljici, ki resnično vedo, kako uvajati otroke v šolo, da se jim ta ne priskuti že na začetku. Tudi na novo športno dvorano bi bili ponosni. Saj v bližnjem kraju vidimo, kako fino je na velikih tekmah, koncertih in na rekreaciji, kije lahko za dostopno ceno celo individualna ali pa skupinska,... Golte so oživele, vsi se veselimo napredka, branili se ne bi niti kakega bazena. Skratka vsi smo ZA napredek in razvoj. A veliko nas je, ki dvomimo o potrebi po samoprispevku. Gospod ravnatelj je jasno povedal, da nikogar ne boste silili; kdor ni ZA, je pač proti. Poudariljetudi, daje večina ljudi, ki so prihajali na zbore krajanov ZA adaptacijo in dograditev OŠ in ureditev trškega jedra!? V Glasilu občine Mozirje tudi gospod župan izraža vtis, da ni nasprotovanja samoprispevku. Verjetno nisem edina, ki se zavedam, da danes že veliko ljudi ve, daje samoprispevek preživela oblika financiranja v kapitalističnih družbah, kakr-šnaje postala tudi naša. V državnih in občinskih proračunih bi tekom preteklih in prihodnjih let morala biti zagotovljena sredslva za nemoteno izvajanje pouka v devetletki. Športna dvorana z bazeni v kraju z rekreacijskim turizmom (Golte) in hotelskimi zmogljivostmi gotovo sodi vturistično infrastrukturo, ki jo poleg drugih občasnih državnih razpisovfinancira tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. Predlagam, da skušamo tudi v naši občini pričeti črpati denar nazaj in ne le dajati. Vem, da so razpisani pogoji zahtevni, a ne smemo se ustrašiti, saj so določena sredstva namenjena tudi ustrezni pripravi dokumentacije. Danes je že tako, da samo z garanjem in odpovedovanjem ne dosežemo veliko. Uporabljati moramo lastno znanje, sodobno informacijsko tehnologijo in slediti trendom naprednih. Napredni ne zapravljajo denarja zato, da bi s samoprispevkom jemali do- hodke tistim glasovalnim upravičencem, ki so predpreteklo leto še imeli določene dohodke, danes pa jih morda nimajo več(sotuditaki, kijih znajo in zmorejo uspešno prikriti, zatorej jih formaino nimajo). Sposobni morda poiščejo pot do denarja, ki smo ga že odvedli, a je pravi izziv dobiti ga nazaj. Povprašajte druge občine v Sloveniji, ki so že zgradile športne dvo- rane brez samoprispevkov. Človek sam stori bore malo, skupaj z drugimi skoraj vse (prof. M. I. Tavčar). V socializmu s pomočjo samoprispevkov, v kapitalizmu pa s pomočjo lastne države, ki nas je s svojo politiko popeljala na novo pot, v Evropo. Pa veliko uspeha želim Marija Jurak Trogar, Radegunda 57 ČRNA KRONIKA • PREKOMERNA DOZA Mozirje: 17. maja je lastnik gostinskega lokala v Mozirju v sanitarnih prostorih našel mlajšega moškega, ki je bil v nezavesti. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v mozirski zdravstveni dom, kjer mu je bila nudena prva pomoč. Ugotovljeno je bilo, da sije vbrizgal prekomerno dozo mamila. Policisti osebo, ki mu je mamilo prodala, še iščejo. • NISO BILI ELEKTRIČARJI Mozirje: V Ljubiji je neznani storilec na visoko napetostnem tokovnem transformatorju zlomil dve rebri. Škoda znaša okoli 400.000 tolarjev. • OB INVENTAR Gornji Grad: Neznani storilec je 19. maja vlomil v vikend na območju Šmiklavža. Iz notranjosti je odnesel več kosov inventarja. • PO GLAVI Nazarje: 22. maja vjutranjih urah je neznani storilec na zabavi v Kokarjah v oškodovanca vrgel steklenico. Slednja mu je priletela v glavo in ga telesno poškodovala. Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Ni te več na pragu, ni te v hiši- fj nihče tvojega glasu ne sliši. 1*^'- Težke čase siprestal, \ ^ f zdaj boš tiho, mirno spal. V naših srcih dragi Franci M vedno boš ostal. V SLOVO Francu RESNIKU, ki je 10.5.2004 tiho in tako nenadoma odšel od nas. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali zanj sveče in cvetje, svete maše in molitve, gospodu župnikujanezu Medvedu za lepo opravljen obred odhoda v večnost in besede tolažbe, pevcem za odpeto pesem slovesa in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči domači: sestri Marija in Doroteja, _______________ bratjakob in nečak Marko Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Dragice AJNIK iz Gornjega Grada (18.11.1936 - 16.05 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Belaku, organistu g. Ugovšku in cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Remšaku, sodelavcem pošte, društvu upokojencev, društvu invalidov, gasilcem, vsem, ki ste kakorkoli priskočili na pomoč, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sin Milan z družino >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč j e... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Terezije KLINER z Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo njenim prijateljicam Mimi, obema Mickama ter Berti, Vidi za lepe besede slovesa in pogrebcem. Sin Martin z ženo Angelo, hči Cirila, vnukinje in pravnuki Spomin, edini, ki ostane nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razlije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 56. letu starosti, nas je zapustil dragi sin, brat in oče Srečko CAJNER, živeč v Velenju. Vsi domači smo ga klicali Pero. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se poslovili od njega, ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala častni straži, praporščakom, govorniku, pevcem, godbi Premogovnika Velenje, enaka zahvala za poslovilne besede gospodu Jožetu Štiglicu iz Nazarij in gospodu župniku iz Velenja. Žalujoči oče, mama, sestra Ljuba z družino, sestra Nina z Benjaminom, brat Leon z družino, brata Ivo in Jože MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Od svojih žuuev je MALOKDO OBOGATEL "Direktor bo danes sklical sestanek, na katerem nam bo ponudil boljše plače," obvesti zaposlene predstavnik sindikata. Vinko se zasmeji: "Zakaj pa za to sploh rabimo sestanek? Kaj se boji, da kdo noče višje plače?" "Hoče nam razložiti, kako si jih bomo lahko zaslužili." Vsem se povesijo obrazi. "Saj sem vedel," reče Jožko, "seje že razvedelo, da se zaradi stavke nikjer ne pozna, da nismo delali." Poglej, Ivko, koliko ljudi je opazilo moje rože na balkonu! Lakomnost je ČLOVEKU V POTRATO Policaji pridejo k Martinu na dom, ker ga sumijo raznih tatvin. "Od kod vam ti strešniki?" ga vpraša eden. "Ostali so mi od gradnje vikenda." "Oba kamiona?" Trda kamna nikdar DOBRE MOKE NE ZMELJETA "Hočem se ločiti! Z ženo sva se na smrt skregala!" Pepi sope od jeze. "Počakajte, niste še pri odvetniku. Najprej vas moramo za silo pokrpati na intenzivni," mu pojasni dežurni zdravnik. -----HaiMQRQSBCQP--------- Moški oblečen v modro vam bo spremenil življenje. Z nasmeškom vam bo pobral zadnje prihranke, ker ste prehitro drveli domov. Izgovor, da ste hoteli privarčevati bencin, ker ga nočete predolgo trošiti na cesti, vam ne bo pomagal. Stric, ali lahko vidim, če imate res svinjske parklje, kot so mi rekli sošolci? Kotel ponvi saje očita Sergej in Jožef sta se komaj pomirila, ko sta zvedela, da imata isto ljubico. Potem spet sta se komaj pomirila, ko sta zvedela, da je noseča. Prav včeraj pa je Jožef prihitel k Sergeju. Ves rdeč v obraz vzklikne: "Rodila je!" Sergej takoj vpraša: "Komu je podoben?" Jožef jezno pljune na tla in reče: "Prevarala naju je!" "Kako veš?" "Rodila je trojčke!" V OMEJENIH MOŽNOSTIH SE IZKAŽE MOJSTER V nekem kinu ponujajo vsako sedmo karto zastonj. Vanč, kije redek obiskovalec kina, to komentira: "Je že res, kar pravijo, da čez sedem let vse prav pride." Lažje priženiš, KOT PRIDELAŠ Na srečanju sošolcev se Kata obregne ob Zorka: "Kako gre? Si še srečno poročen?" "Seveda, že drugič!" reče Zorko veselo. "No," Kata pomenljivo pokima z glavo, "mar ti nisem rekla, da Melanija ni zate?" "Saj sem se tudi v drugo poročil z njo." "Zakaj pa to?" "Ločitev se nama ni najbolje posrečila." LUKNJA V STREHI - Ko bomo končno splezali na zeleno vejo, bomo ugotovili, da smo na bonsaju. Cvetke in koprh SIMPATIJE Tatjana Bezovšek, primadona Gornjegrajskega gledališča: »Ti je sploh jasno, da pevovodja Jože poje to čudovito serenado meni na čast? Vidiš, kaj takega niste vi nikoli storili!« Edi Mavrič - Savinjčan, direktor istega teatra: »Naj si torej ob tvoji cenjeni ugotovitvi razlagam, da tvoj kolega Zotlerza mojim hrbtom renči in popadljivo gleda v skrbi za moje zdravje?« ((ZA)HRBTNA PRIJAZNOST PRESS) PODPORA Igor Solar, pomočnik glavnega in odgovornega urednika SN: »Saj razumeš, da me v novi vlogi na Savinjskih novicah še nekoliko daje ravnotežje, zato pričakujem tvojo podporo...« Marija Šukalo, sodelavka SN: »Saj ne odrečem, če obljubiš, da bo honorar tako visok kot si ti, kadar lahko stojiš brez podpore.« (ENOTNO V SKUPNI BOJ PRESS) ŽELEZNICA V MOZIRJU Od vstopa Slovenije in Mozirja v EU se stvari hitro spreminjajo. Eden izmed dokazov za to je tudi železnica. Glede na to, da pred Mozirskim gajem stoji lokomotiva, zdaj pravijo Juretovi pivnici poleg ribnika Kolodvorski bife, medtem pa so se pojavile tudi opozorilne table v Kolovratu. Ne gre le za nevarnost pri gibanju po vinski cesti, nevarnost se je očitno pojavila tudi zaradi železnice. Previdno torej skozi Mozirje in Kolovrat! (AJZNPON PRESS) MBB Nagradna križanka, Oglasi DIVJI KOZEL, KI ŽIVI V SKALAH ROPOTARNI- CA (REDKO) SPOJINE AMONIAKA MILAN PIHLER PASTIRSKA IDILIČNA PESNITEV ZASLUŽEK ENEGA DNE OSEBA IZ BIBLIJE, ZAČETNIK ONANIJE KRAVICA, ICIKA BEOGRAJSKO NOGOMETNO MOŠTVO VZDEVEK VLADIMIRJA BULATOVIĆA GLAVNO MESTO KRETE OZNAKA ZA NEZNANCA CVET, IZVLEČEK, IZVAREK PTICA PEVKA Z RJAVO-PROGASTIM HRBTOM VOJAŠKO POROČILO NESTROKOVN- JAK, LAIK NIELS ABEL IZRAZITA VZPETINA NEPRIJETEN OBČUTEK SKLADATELJ, GLASBENI USTVARJA- LEC INDIJSKA TISKOVNA AGENCIJA, TUDI GORA V HIMALAJI SESTAVIL PEPINO UMETNOST, KATERE IZRAZNO SREDSTVO SO TONI CIN, SPAJKA VULKANSKA TRDA KAMNINA AKVARIJSKA RIBICA SORTA JABOLK, RENETKA VELIKO NASELJE AMERIŠKI IGRALEC- ALAN BOLGARSKI PESNIK- LALJU MARINOV VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP KANADSKI PEVEC- PAUL NEKD. NEMŠKI SM. SKAKALEC (WEISSFLOG) VRHUNEC VROČINE AVSTRIJSKA POROČE- VALNA AGENCIJA ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN POSLOVNI PROSTOR ZA GOSTILNO ITALIJANSKI ŠAHIST- PAOLO NEKD. SLOV. TENISAČICA-EVA OZKA DOLINA STISNJENA MED STENE ELEMENT (KRAJŠE) VISOK KAMNITI SPOMENIK GALSKI KNEZ KIJEV 4. ST. POŽGAL RIM AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA Z GL. MESTOM SALEM REKA V GANI, PRITOK VOLTE MESTO V ITALIJI, V POKRAJINI TERAMO DVOR, DVOREC, PALAČA (FR.) FRANCOS- KA NIKALNICA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, Kraj): MINI SLOVARČEK: LAMAR- bolgarski pesnik- Lalju Marinov API- indijska tiskovna agencija OGOOUE-reka v Gabonu, Afrika PALAIS- dvor, dvorec, palača (fr.) TAEL- nekdanja vzhodnoazijska utežna mera OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 20. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri nagrajence, ki jim Vulkanizerstvo Skok Marko podarja bon za premontažo pnevmatik na osebnem avtomobilu. 1. Tomaž Arnič, Za Ljubnico 56, Ljubno ob Savinji; 2. Betka Centrih, Radmirje 3, Ljubno ob Savinji; 3. Branko Poičnik, Kokarje 12, Nazarje. Čestitamo! Nagrajenci prejmejo bone po pošti. Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 8. junija 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA SPIN. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali pet nagrad: 1. darilni bon v vrednosti 5.000 sit; 2. darilni bon v vrednosti 3.000 sit; 3. darilni bon v vrednosti 1.000 sit; 4. dva BIBONA; 5. en BIBON. Nagrade vam bo tokrat podarila plesna šola SPIN iz Velenja. Napovednik • Petek (28. maj), od 16.30 dalje. Glasbena šola Velenje Medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov • Sobota (29. maj), ob 9.00. Lilekova ulica v Celju AKT 2004 - prvo poulično slikanje ženskega akta • Sobota (29. maj), ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora KD Mozirje • Sobota (29. maj), ob 21.00. Rdeča dvorana Velenje Koncert: Laibach in The Stroj • Nedelja (30. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Velenje (starejši pionirji) • Nedelja (30. maj), ob 14.00. Dvorana Hruševec Šentjur Kvalifikacijski turnir v košarki za 1. SKL (igrajo: Alpos Kemoplast, ŽKK Maribor, Nazarje) • Četrtek (3. junij), ob 20.00. Dom kulture Nazarje Muzikal: Volk in sedem kozličkov - jutri (KD Savinjski Kozmarin in soio pevci ub Nazarje) • Sobota (5. junij), ob 14.00. Kamp Menina Varpolje Tekmovanje v paintball-u (prijavnina: 3.000 Sil za člane 2.000 SIT) ŽIVALI Prodam mladiče koz, srnaste in burske pasme, za rejo ali zakol. Tel. 03/839-50-14. Prodam telice, po izbiri, od 100 do 500 kg. Gsm 041/466-720. Oddam sivobele, dolgodlake mucke, navajene toaletne čistoče. Gsm 031/519-744, Špela. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol in teleta za zakol. Gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale, ugodno. Gsm 041 / 510-219. Traktor steyer 8300 - 300 km z gozdarsko frezo prodam. Gsm 041/ 649-057. Prodam gradbeni les (deske za opaž in drugo). Tel. 01/512-62-78. Prodam kosilnico laverdo z obračalnikom. Tel. 5832-933. Prodam mobi čuk in žensko kolo holan-der. Gsm 051/308-281. Poceni prodam lesena garažna vrata, dobro ohranjena. Cena 20.000 sit. Tel. 03/ 83-83-200.___ Prodam starejši sipov obračalnik širine 2 m. Gsm 041/783-005. Prodam gumi voz 15 col in garažna vrata macesen. Tel. 5832-867. Prodam rezan les 10 x 12, dol. 4 m (20 kom), cena po dogovoru. Gsm 041/266-390. Prodam kvaliteten savinjski želodec. Gsm 041/216-481. Zelo ugodno prodam pomivalni stroj (mali 45 cm) in kuhinjsko okroglo mizo s 4 stoli. Gsm 070/211-993. Prodam 2 jogija 190/90, skoraj nova, oba za 15.000 sit. Tel. 5844-477. Za simbolično ceno prodam rabljeno opeko Vinkovci in Wienerberger. Gsm 031/ 765-430. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________j j ITI AVTOMOBILI - PRODAM Prodam opel astro 1,6,1. 92, strešno okno, centralno zaklepanje, siva metal barva, cena 300.000 sit. Gsm 031/ 863-992. Prodam citroen ax 1.0 i spot, letnik 97, temno modre barve, cena po dogovoru. Gsm 031/775-467. Prodam motorno kolo yamahaxtz 660 tenere, I. 99, enduro, 18.000 km, brezhiben. Gsm 041/612-227. NEPREMIČNINE V gradu Vrbovec Nazarje oddam v najem pisarniški prostor 14 m2. Gsm 041 / 691-939. Oddam enosobno stanovanje v najem -lokacija Mozirje. Tel. 041 /765-350. OddamaliprodamstanovanjevMozirju-3 sobno. Gsm 041/691-937. VMozirjuoddamvnajem prostor za obrtno dejavnost ali miren lokal. Tel 5831-648, gsm 031/515-473. . /is - m •' DIANA d.o.o. Nudimo vam veiiko izbiro ribiške opreme (palice, role, laks, vabe, trnke,...), lovsko opremo, pokale, zračne puške,... Tel. 03/58-33-626, www.Dtodiana.si Diana d.o.o., Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 8394801. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. It SVEÄ mmwm mamam Upoštevali bomo samo originalne kupone iz brošure Naj poroka - 2004. ki bodo priloženi ob naročilu Nagrade ni možno zamenjati za gotovino ali drugo blago V akciji mladoporočenci lahko sodelujejo le državljani republike Slovenije, ki morajo pred prevzemom darila posredovati svojo davčno številko Akcija mladoporočenci poteka od 01.01.2004 - 31.12.2004 Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo' Delavni čas: vsak dan od 8. -19. ure in v soboto od 8.-12. ure. - spalnice ■ otroške sobe ___ -pisarniško pohištvo garcleröbne omare s lili IIL m... « >@SÈ© JSEDSsM«© dnevne računalniške Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje ' http://www.gorenje-glin.si * email: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 COBISS o Pr ir p mi,i. tinnì 1st cp kn nnirnri 1 C* Vvfliu ^aipUt *>i Mv ji*ui Utu OSREDNJO KNJ. CELJE