327
Narodno-gospodarske stvari.
Vojska pijančevanju!
Moravski državni poslanec dr. vitez Proskowetz razpošilja sledeče pomenljivo vabilo:
„Prav prestrašiti se mora vsak, ki gleda globokeje V naše razmere, ko zapazi, da zraven druzih socijalnih zlegov in v zvezi ž njimi se pri nemalem številu prebivalstva tudi našega cesarstva kažejo znamenja fizične spridenosti in nravne podivjenosti, ki so obžalovati tem bolj, čim jasneje nam postaja to, da bo prihodnost stavila nam naloge, katerih rešitvi bi utegnili biti kos le, ako se je lotimo z vsemi močmi in najjasnejim spoznanjem onih dolžnosti, katere od posameznika čedalje bolj zahtevajo trdnega in nesebičnega delovanja v prid vsem.
Polje, na katerem zamoremo prav natanko in gotovo slediti pogubnemu strupu od njegovega početka in v vseh podrobnostih njegovega razdevajočega vplivanja, polje, na katerem se morda najbolje in najnagleje more spoznati pomen zlega in njega ozdravljivost, — to je polje pijančevanja.
Leto za letom narašča v domovini naši povodenj alkoholizma , ki duševnemu in telesnemu zdravju pogubno z nevarno naglostjo malih živalic ravno tako gospodarsko stanje, kakor nravno moč obširnih ljudskih stanov prav žalostno nazaj potiska, razvezajoč divjo vrsto žalostnih zlegov. Alkoholizem pokončuje desetino prebivalstva delavcev, za njem mre jih čedalje več in ravno tako množi strašno število zmešanih na duhu in samomorov; on razdeva zdravje, delavno moč starišev in nareja njihove otroke bolehajoče, usmiljenja vredne dediče nezasluženega trpljenja in pohabljenja. Po njem oslabijo se vsi organi, vsi udi pijanca, da niso več tako trdni za življenje in proti boleznim. Pijanec je javen izgled pohujšanja, pogrezne se do beračonskega vlaču-garja, do splošno škodljivega zanikrneža. Premoženje, telo in zdravje, rednost, nravnost, nadarjenost, občutki, dobrovoljnost, — vse propade; zgubi se zavest dolžne odgovornosti proti rodovini in bližnjim, s tem prav človekova predpravica brzdati samega sebe, in nravna zavest. Hudodelstva postajajo naglo čedalje gosteja in hujša, vojaška zmožnost trpi veliko škode; naklada se čedalje veče breme podpor državi, občinam, posameznim.
328
Ako se prašamo, če se navzlic tako žalostnim prikaznim zares nič storiti ne da, če smemo brez očitanja vesti roke križem držati v tem, ko se med prebivalstvom gode najnevarnejše premembe pred našimi očmi, moramo pač res pripoznati, da se ona strupenina, ki žuga razdjati družbinski organizem, da le nekoliko pripeljati do očitnih vzrokov nazaj, da se da z velikim prizadevanjem vseh stanov odstraniti le v mali meri ter omejiti v svojih nasledkih.
Tem bolj pa je naša sveta dolžnost, kolikor poznamo vidne vzroke in vemo pripomočke zoper nje, z vsemi močmi vstaviti propadanje, ki kakor vsako pogrezovanje z geometrično zmiraj večo naglostjo s časom napreduje.
(Konec prihodnjič.)'
334
Narodno gospodarske stvari.
Vojska pijančevanju!
(Konee.)
Ozrimo se po drugih deželah ia moramo pripoznati, da so tam uže davno spazili pripomočke zoper prehudo pijančevanje in da se je to, kar so tam ukrenili, ska-zalo uže večkrat sijajno.
Na Francoskem, na pr. je od leta 1873. do 1881. zavoljo pijanosti bilo le za % manj kaznovanih. Na Švedskem, kjer ne raste vino, kjer je mraz in megleno obnebje, je zdrknilo. število samomorov zarad pijanosti v letih 1855. do 1664. od 65 na 11.
V severni Ameriki, na Holandskem, v Belgiji, na Angleškem, Francoskem, Nemškem, v Švici, na Danskem, Švedskem, Ruskem, skoro povsod se giblje nekaj, kar kaže, da razen branečih in pritiskajočih pripomočkov je treba še delavnosti društev, ker ta je glavno kolo, da se v boji zoper pijančevanje kaj doseže, da mora postava in prostovoljno prizadevanje družbeno skupno in med seboj podpiraje se vporabiti sredstva vsake vrste, da se zavre hudemu napredovanju alkoholizma (žganja), da se pa tam, kjer je uže, kolikor moč ustavi in ozdravijo nasledki.
Domovina naša je zdaj še brez take zavedne, dobro vravnane, krepke družbe, in vendar tako zahteva potrebnost.
Vsi, ki hočejo delati in pomagati, naj združijo se v zvezo, da bodo z besedo in dejanjem borili se proti zakletstvu pijančevanja, ki je objelo nekaj naših ljudi. Dajmo, napravimo
„avstrijsko zavezo zoper pijančevanje"!
Naloga take zaveze bila bi: vedno prodiranje in pogubne nasledke preobilnega vživanja alkoholnih pijač, posebno žganja, preganjati z vso mogočo silo.
Ni sicer verjetno, da bi se ob današnjih razmerah pri nas ta pijača mogla popolnem odpraviti, kakor unanja taka društva razglašajo; vendar bi bila naloga društva ta, da bi se preobilno vživanje zabranilo ali pa vsaj omejilo.
Ali bi se to ne moglo posrečiti društvu, če bi se pečalo z ljudmi, ki so temu vdani?
Ljudstvo bi se moralo podučevati o škodljivosti preobilnega vživanja alkohola s pismom in besedo, po zavodih, kjer bi se dobivale druge ogrevajoče, pa neškodljive pijače; prodaja žganih pijač bi se morala omejiti, napraviti se postaje, kjer bi se alkoholične pijače poskušale, če niso popačene itd. S tem bi se storilo veliko za sedanjost, več pa za prihodnost.
Kjer gre za splošni človeški blagor, mora vtihniti vsako nasprotstvo, izvirajoče iz raznih stanov itd.
Društvo se bo vstanovilo. Kdor hoče pristopiti in pripomoči osebno ali z denarjem, oglasi naj se pri: „Dr. Max Ritter v. Proskowetz'^ Kwassitz na Češkem ali pa: „Wien I. Universitatstrasse 3.^^