Naročnina mesečno .^tfSBOfh^.	flHHH^^^^B^ O^fe,	^ ^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub«
m uiu. ^fflli ^Hl	lfc ^KT jjgHf	^SB laHg	0 ii»na
alvo 40 Din - ne- JHg	BBL ^^m	■ MMB	JH^L. Jf KBM ^Hv 10.14')
BBtt	SeSK flB ^^m	M	M m^U 7''t>\
^^j^SSMfek H	^^m g^m	M H	* ^Hr ^^m
120 Din Jlljjjf	vb fflaP^ KjjH	Jw JH	m ^^S H|
Kopitarjevi ul.6/111	jeva 6. telefon 209J
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 ---Izhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
Politični genij kardinala Richelieaa
Eden največjih politikov Evrope na pragu novega veka je liil Ariuaud Jean du Plessis It i c h c-1 i e u . ki obhajamo te dni 350-letnlco njegovega rojstva. Ce bi šlo za to, da zopet pokličemo v spomin njegovo osebo kot tako, ki nam dovoljuje, da ga imenujemo pravi lip tistega političnega človeka , ki v javnem življenju za moralna načela sploh nič ne ve, medtem ko je kot človek lahko najboljši, bi o njem ne govorni na uvodnem mestu, kajti kot tuk spada bolj v znanstveno revijo. Pač pa zasluži Kichelieu prvo mesto v političnem lislu po usodnih posledicah svojega delovanja za izoblikovanje sodobne Evrope in za politične smernice, katerim Evropa še danes sledi.
Kichelieu je bil kardinal rimskokatoliške cerkve, toda postal je to takorekoč slučajno zaradi svojevrstnih razmer tedanje Evrope. Njegovi meščanski starši so ga. dali učit bogoslovja zato, ker se je njegov starejši brat zaradi bolezni odpovedal lujonski škofiji, ki je bila nekako v dedni posesti Richelieujev. Kichelieu, ki bi bil rad postal vojščak, kjer bi se bil golovo povzpel do generala, hi bil brez dvoma postal tudi odličen cerkveni knez, toda za to očividuo ni bil rojen. Ko je I. 1607 zasedel lufonsko stolico, je imel zelo opažene postne govore In je spisal celo izvrstno knjigo o ^vzgoji kristjana«, toda usoda ga je kmalu poklicala na drugo mesto, ki je najbolj prijalo njegovemu svojevrstnemu, izključno političnemu geniju.
Ce smo uvodoma rekli, da je Kichelieu popolnoma ločeval moralo od politike, moramo takoj pripomniti, da se sam tega ni zavedal — da bi namreč njegova politika bila ainoralna. Celo to so dognala novejša raziskovanja, da se je tega očitka sam večkrat branil in skušal dokazovati, da je njegova politika bila v korist katolištvu in katoliški cerkvi. To je on tudi gotovo odkrito verjel, toda, objektivno gledano, je bila njegova politika brez izjeme narekovana vseskozi samo od tega, kar imenujemo korist države ali naroda, in da se to velikokrat ne vjema z normami vesoljskega nravstvenega zakona, to nam zgodovina na vsaki strani potrjuje. Kichelieu pa je za to vprav klasičen zgled. Njegov pravi bog je bila Erancija, in če jo Machiavelli načelo o amoralnosti politike, kar. se mu je zdelo nujno in potrebno, utemeljeval več ali manj duhovito v teoriji, je Kichelieu v praksi deloval lako, da se je mnogim zdelo in •e še danes zdi, kakor da »politični človek« nima nobenega opravka z moralnim človekom iu da v politiki ne vladajo nravstveni, ampak čisto svojevrstni politični zakoni, kakor tudi mnogi trdijo, da nima estetika ničesar skupnega z etiko ali pa, da v gospodarskih zadevah s-srce« nima nobene besedo.
Kichelieu jc postal prvič minister 1. 1616 pod kraljem Ludvikom XIII., in sicer po priporočilu kraljeve matere, Italijanke Marije Medici, ki je imela dober političen nos, dočim je bil njen sin degeneriran slabič. Toda usoda je bila Kichelieu mila tudi v tem, da je kralj, ki ni imel nobenih drugih dobrih lastnosti, vsaj spoznal genialnost svojega ministra in ga zvesto podpiral tudi potem, ko je stopila na čelo Itardinalovih smrtnih sovražnikov kraljeva mati, v kateri je tekla habsburška kri. Tudi v tem je usoda pomagala Richelieuju, da mu je dala pomočnika v osebi kapucina p. Jožefa de Tremblay, ki so ga imenovali isivo emi-nenco«, ne samo zaradi njegove meniške raševine, ampak tudi zato, ker so obrisi njegove osebnosti ostali vedno v nejasnem mraku, zakaj siva eini-nenca, ki je bila premetena ko lisica, jc vedno ostajala brez odgovornosti v ozadju, in to prav posebno v takih slučajih, kadar je njena roka zadala nasprotniku najhujši udarec. Na ta način je bil Kichelieu v nasprotju s premnogimi drugimi dobrimi in slabimi političnimi vodji obvarovan nesreče, da bi dobili nanj vpliv politiki drugega in tretjega razreda, ki po navadi kvarijo voditeljeve načrte, ker jih ne razumejo.
Z vsemi državniki velikega kova je Richelicu Imel skupno lo, da ni delal samo po svojem sigurnem naravnem instinktu, ampak tudi po točnem ln pisanem načrtu, ki ga je z železno doslednostjo izvajal vseh osemnajst let svoje velike državniške dejavnosti. Ta načrt je bil najprej ta, da uniči v Franciji fevdalno plemstvo in z njim fevdalni družabni red, kar se mu je posrečilo z veliko nevarnostjo lastnega življenja, ker je plemstvo hranilo svoj položaj z vsemi sredstvi svojega mogočnega nasilja, posvečenega po vsej srednjeveški tradiciji. Obenem je Kichelieu uničil seveda tudi vse dobre strani, ki leže v osnovi takega reda, to je, ne samo samovladvo posameznih gosposk, ki se je res bila izrodila v najstrašnejše samovolje, ampak tudi avtonomijo stanov in dežela z njihovimi naravno utemeljenimi pravicami, /.alo je Kichelieu postal pravi duhovni oče poznejše francoske revolucije in začetnik sodobnega unitarizina in centralizma, ki ga je Evropa prevzela od Francije.
' Drugi cilj Richelieujeve politike je bilo uničenje hugenotstva, to je protestantovske herezije v Franciji. Ta stvar je bila kajpada religioznega pomena in značaja, kakor je to tudi Richelieu zavestno umeval, tako da se je to delo popolnoma strinjalo z njegovim značajem kardinala rimske cerkve. Podzavestno pa se je Kichelieu dal_ tudi v tem pogledu voditi od svojega političnega instinkta, ker je hugenotstvo bilo nevarno ludi za državno in narodno edinstvo in ker so stali za njim večinoma fevdalni plemiči. Kakor hitro je kraljevska vojska osvojila glavno lnigenotsko postojanko La Rochelle, je Richelieu takoj vrnil hu-genolom popolno versko svobodo. Obenem, ko se je na la način v Franciji prizadeval za versko edinstvo v smislu katoliškega državnega ideala, pa je v oslali Evropi na vso moč podpiral protestan-tizem — pač dokaz, da je bitno delavnost kardinala Richelieua bila izključno politična.
Glavni namen Richelieua je bil namreč ta, da uniči cesarstvo Habsburžanov, ki so takrat vladali nemškemu rajlm in Španiji. Richelieu je zavestno položil sekiro na najmogočnejšo tvorbo katoliškega srednjeveškega državnega zamisla, nn sveto .rimsko cesarstvo nemške nacije'. ki naj bi Evropo zedinilo v eni veri in kulturi. Prav v tistem tre-notku, ko je nemški cesar vzel v roko protirefor-inacijo in je bil tik pred popolno zmago nad pro-testantovskimi knezi tel' je s takozvanlm vposta vitvenim ediktom hotel obnoviti politično in ver-
Vojna ali mir v Ženevi
Francija v precepu
® ali z Italijo ali z Anglijo
Laval bo govoril danes - Kompromis ali pa razpad Zveze narodov - Vojna 24. septembra
Pariz, 12. septembra, b. Posebni dopisnik »Pariš Soir« |x>roča iz Addis-Abebe, da jc abesinska vlada objavilo poročilo, v katerem se pravi, da bo Italija izvršila napad na Abesinijo 24. septembra t. 1.
Abesinski cesar Hajle Sclasje
Francoska zadrega
Ženeva, 12. septembra, c. Včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra je očividuo najbolj prizadel francosko delegacijo. Zato je francoska delegacija bila danes ves dan zelo nerazjxiložena, francosko javno mnenje pa piše o Hoareovein govoru zelo ironično. Večina današnjih lislov priznava, da je lloareov govor res zgodovinski, ker Anglija od versajskega miru pa do danes še ni lako jasno jk>-vedala, da misli resno z ZN. Ko pa je lioare to izjavil, pa je jx>zabil omeniti, da se Anglija ni spomnila na ZN takrat, ko je Nemčija tako kruto prekršila pakt ZN.
Laval govori danes
Toda francoska delegacija se najbolj boji, da bo Anglija le spravila na dan vprašanje sankcij proti Italiji. Laval je danes dojx>ldne jasno izjavil, da Francija nikdar ne bo glasovala za sankcije proti Italiji. Ta izjava je bila prava senzacija današnjega dne, vendar pa je francoska delegacija ni demontirala. Kmalu nato je prišel k Lavalu lioare in nato je bilo objavljeno, da Laval ne bo govoril danes, ampak šele jutri. Francoska diplomacija skuša proti angleški tezi o sankcijah organizirati v en blok tudi male države. Ti krogi namreč trde. da so sankcije najbolj nevarne proti malim državam, ker se te nikdar ne bodo mogle zoperstaviti preganjanjem močnejših. Italija brani v svoji borbi proti sankcijam tudi interes ma'ih držav. Italija iu Francija bi mogli o sankcijah govoriti nde takrat, če se še pred izbruhom sovražnosti v Abesiniji reši vprašanje sankcij za slučaj kršitve avstrijske neodvisnosti. Ker je Laval snoči ugotovil, da je šel lioare zelo daleč in da je sedaj mogoče govoriti samo še o sankcijah, je že snoči naročil svojemu poslaniku Corbinu v Londonu, da naj uradno vpraša angleško vlado, kako daleč misli iti v tej izbiri sankcij. Odgovor iz Londona je bil tak, da je Laval danes naravnost vprašal Hcareja, kaj misli storiti Anglija, če pride do vojne v vzhodni Afriki. Od tega odgovora je zavisna vsebina jutrišnjega Lavaiovega govora.
Lavalov govor bo torej jasno pokazal, kako visoko je že vojna temperatura poskočila v Ženevi. Takoj za njim bo govoril Litvinov, ki bo vso to ženevsko zmešnjavo jx>tresel s svojo hudomušno in cinično papriko.
Skandinavija obrne hrbet ZN?
Jasno je, da ta nebogljenost ženevske justice ne more nikogar navdušiti. Tako je vladalo danes dopoldne precejšnje zanimanje za govor švedskega zunanjega ministra, ker se je razneslo, da mislijo skandinavske države skupno izstopiti iz ZN, ker je ta nesposobna rešiti mir. Toda švedski zunanji minister je govoril zelo pomirljivo in končal zaenkrat š; z željo, da naj ZN vendarle reši vso svojo avtoriteto. Za njim je govoril belgijski predsednik vlade, in sicer je pretežno govoril o gos|x>darskih dolžnostih /N pri urejanju sveta. Belgija je dovolj pretrpela zaradi samopašnosli velesil, ki jc povzročila že tolike nesreče, da bi morala še kaj govoriti o potrebi miru v okviru ZN. Zaključil je te prošnje govore za zdravo pamet holandski delegat, nakar Je Beneš sporočil, da bo jutri prvi govoril Laval.
Nov francoski predlog
lioare je jropoldne izjavil, da še ne bo odpotoval, ampak bo počakal na Lavalov govor in se nato z letalom odpeljal v London. Laval se na vso moč trudi, da mu ne bi bilo treba jutri govoriti tako odločno o pravu v okviru ZN, kakor je to včeraj storil lioare. Taki govori zmeraj preveč vežejo m tudi zelo žalijo. Toda Italija se že brez tega
brani vseh ženevskih odločitev. Zato je Laval zaprosil. da naj se danes ob štirih jiopoldne sestane svet |X'torice. Laval ima baje pripravljen kompromisni predlog, ki naj ga v zadnjem lr?nutku razveže dolžnosti, da bi se moral preostro postavili proti Italiji in braniti pakt ZN za angleške interese bolj nego ga je mogel branili lelos na spomlad, ko je komaj dosegel od Anglije, da jc bila Nemčija nekoliko obsojena zaradi kršitve mirovnih pogodb in pakta ZN. Baron Aloisi sicer še zmeraj vztraja, da ne |>rizna odbora petorice, zato mu bo pa de Madariaga zasebno sporočil sklepe tega odbora.
Italija ponuja Nemčiji pakt?
Rim, 12. septembra, b. Tukajšnji listi danes službeno objavljajo, da so vesti, razširjene iz Ženeve, da je italijanska vlada predlagala nemški, da se zaključi nemško-italijanski pakt o nenapadanju, popolnoma ncosnovan.
Abesinci slave novo leto
Addis Abeba, 12. septembra, b. Po abesinskem koledarju obhajajo Abesinci danes novo leto 102S. Zjutraj je bil močan dež in jc pihal tudi silen veter. Novo leto se je pričelo z velikimi svečanostmi in zabavami.
Italija odgovarja na ,»moralno pridigo" Anglije
„Niti za milimeter...1"
Italija in Anglija se obe mrzlično pripravljata na najhujše
Rim, 12. septembra. TG. Govor ministra Hoarea je v vsej Italiji samo povečal antipatijo, da ne rečemo, sovraštvo do Anglije. Italijani pravijo, da jih tudi Iloarejeva »moralna pridiga« v Ženevi niti za milimeter ne bo odvrnila od tega, kar so zatrdilo sklenili izvršiti.
Vojne priprave Italije se sedaj nadaljujejo v podvojenem tempu. Mussolini je odredil, da se v kratkem po vsej Italiji zberejo vsi fašisti brez izjeme v uniformi in v orožju. Signal za ta zbor po vsej Italiji bo dalo zvo-lieiije vseh zvonov, tuljenje siren in bobna-nje. Tisti fašisti, ki se ali stalno ali začasno nahajajo v inozemstvu, bodo morali poslati brzojav, da so navzoči v duhu, generalnemu tajniku stranke v Rimu. Vse te sile bodo morale ostati postrojene na licu mesta do polnoči, otroci Ballile pa do 9. Računa se, da bo na ta način zbranih 10 milijonov Italijanov.	, , , »,
V zadnjih treh dneh so odplule v Abesi-ni jo transportno ladje »Lconardo da Vinei :. »Cesarc Kat tisi i« in »Occania«, v kratkem pa se bo začela vkrcavati za Afriko tudi tako-zvana divizija »Oosseria«.	......
Toda v enakem tempu začenja ojainti svoje vojaške priprave tudi Velika Britanija. 1/, Aleksaiulrije poročajo, da so vsa pri-
stanišča Rdečega morja polna angleških vojnih in transportnih ladij. V Aleksaiulrlji se nahaja 12 hritskih vojnih ladij, v Port Saldu ti; zelo pa Angleži utrjujejo tudi važno (!'. .-stailišec Aknba, ki so ga zvezali z avtocesto z Jeruzalemom Akaho bodo Angleži spremenili v najmočnejšo bazo za vojno brodo-vje v Rdečem morju. Angleži pa utrjujejo tudi otok Tiran, ki leži pred Akaho in ki se ga jc Anglija I 1927 enostavno polastila v sporu, ki jc bil izbruhnil zaradi posesti lega otoka med Egiptom in llcilžasom.
Angleške ladje so sc vsidrale tudi sredi Sueškega kanala v lzma.ili. Stvar vzbuja resne komentarje, ker je na drugI strani znano, ila egiptovska vlada, ki dela v popolnem sporazumu /, angleško, čisto resno premo-triva možnost, da zapre Sueški kanal.
Anglija se pa tudi doma pripravlja. Ail-miraliteta je naročila zgraditev 23 novih vojnih ladij, in sicer eno ladjo letalonosilko. 15 torpednih rušilcev, ti podmornic in eno lahko križarko.
Splošno mnenje je, da bo i/, italijanske ekspedicije v Abesiniji nnslal neizogiben oborožen konflikt z Veliko Britanijo, ki bo, kakor zatrjujejo, branila svoje interese v Rdečem morju iu v vzhodni Afriki z vsemi silami imperija.
Novi ban pri ministrih
V Liubliano pride danes z ekspresom in bo dopoldne prevzel posle
Belgrad 12 septembra, m. Ukaz postavitve katerim je ostal v prijateljskem razgovoru glede dveh novih'banov, to je dr. Marka Natlačena za vseh |X>treb dravskejiauovine. Nalo je| obiskal pro-
dravsko banovino, in Jovana Paunoviča za donavsko banovino, je objavljen v današnjih »Službenih No-vinah« ter nosi datum 10. septembra 1035. Po tem ukazu je dosedanji ban dravske banovine dr. Dinko Puc razrešen dolžnosti, dosedanji ban donavske banovine g. Vasovič je pa vpokojen.
Novoimenovnni ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je bil danes dopoldne sprejet v avdijenco pri kraljevih namestnikih dr. Stankoviču in dr. Peroviču Pri dr. Peroviču se je mudil dr. Natlačen od I i.15—11.45, pri dr. Stankoviču pa od 12—12.40. Zatem je ban dr. Alarko Natlačen obiskal vse ministre, člane vlade dr. Stojadinoviča, in sicer najprej ministra brez portfelja dr. Miha Kreka, s
sko edinstvo v srednji Evropi, se je Kichelieu združil s protestantskimi knezi in s kolovodjo protestantov in njega simbolnim nositeljem, Gustavom Adolfom Švedskim. Richelieuju ni bilo mar, da je s tem preprečil zopetno versko edinstvo Nemčije, marveč samo to, da je protestantizem s tem, da je Nemčijo razcepil, služil interesom Francije, ki je po oslabitvi katoliške habsburške premoči v Španiji in Nemčiji prišla v položaj, da si pribori hegeinonjjo v Evropi. Dočim je Richelieu v Franciji stri fevdalizem, je s pomočjo patra Jožefa in s pomočjo francoskega zlata pridobil zase lia nemških rajhstagih večino, ki je zagovarjala fevdalne svoboščine nemških knezov proti habsburškemu katoliškemu unitarizmu. Seveda se je politični genij Richelieua pokazal tudi v momentu, ko je Gustav Adolf porazil cesarske vojske in sani padel v bitki pri Ltltzenu. Richelieu je bil namreč že nekaj časa pred tem dogodkom začel intri-•'irali proli svojemu protežeju Gustavu Adolfu samemu, ker se je zdaj bal zedinjenja nemškega protestantovstvn. Zdaj je Richelieu začel deliti bogate nagrade katoliškim kurfiirstom in le Bog je preprečil, da ni |iostnl francoski kardinal koadju-tor trevirskega nadškofa in s tem nemški kurfUrstl
Po Gustav Adolfovi smrti je Richelieu živel samo še deset let. V glavnem je svoj načrt uresničil in Nemčija, razdeljena v dve sovražni polovici do 1. 1870. ni bila nevarna več njegovi domovini. Tudi njegova centralistična državna ideja je preživela vse mene časov do danes. Hegemonijo Evrope pa je Francija obdržala zaradi nesposobnosti Bourbonov le eno stoletje, in ko jo je vnovič izgubila |io Napoleonovem padcu, je prešlo krmilo evropske politike 1UI Anglijo. Takorekoč večno pn je bilo največje Kichelieujcvo delo, francoska akademija znanosti, najmogočnejše orodje francoske kulture in njenega svetovnega poslanstva. Tudi smrt Richelieujeva je bila originalna, tako ila je lisieu-škega škofa, ki je kardinala pripravljal na pot v večnost, prešinjala groza. Ko ga je škof vprašal, nli odpusti svojim sovražnikom, je Richelieu odgovoril, da jc poznal samo sovražnike države in kralja, nikdar pa ne svojih. Ko ga je škol prosil, naj moli vero. je odgovoril, da tega ni treba, ker itak na vse člene vere brezpogojno veruje, kakor sc za kardinala razume samo |io sebi. Tako je 1. 1642, šele 58 let star, z blagoslovljeno svečo v rokah. mrmrajoč sam svoje molitve, umrl eden največjih jiolitikov Evropo.
svetnega ministra Dobrivoja Stošoviča, pravosodnega ministra dr. Miškulina. gradbenega ministra Miloša Bobiča, finančnega ministra dr. Dušana betico, trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, prometnega ministra dr. Mehmeda Spaho, ministra za gozdove iu rudnike Djuro Jankoviča, kmetijskega ministra Stankoviča, ministra za telesno vzgojo in in zastopnika ministra za socialno politiko Mirka Koinnenoviča dalje jioštnega ministra Branka Ka-ludjerčiča in ministra brez portfel.ia Šefkija Bahtne-na. V kabinetu vojnega ministra je |)a pustil po-setnico, ker vojnega ministra, generala Zivkoviča ki se vrne v Belgrad šele danes po|»ldne ob 3, šc ni bilo v vojnem ministrstvu.
Ban dr. Marko Natlačen jc od|x>loval z nocojšnjim ekspresnim vlakom v Ljubljano ter ho jutri dopoldne prevzel |x>sle.
V avdijenco pri kraljevskih namestnikih je bil sprejet tudi novi ban donavske banovine Svetislav Paunovič, ki jc nato istotako obiskal |io wsti vse ministre, ki so v Belgradu Takoj s popoldanskim vlakom je od|x>toval v Novi Sad, kjer bo jutri dopoldne prevzel jxisle.
★
Dr. Anton Milavec
komisar Pokojninshega zavoda
Belgrad. 12. sepl. m. Minister za telesno vzgojo naroda in zastopnik ministru za sortnimi politiko g. Mirku Kiinineiiovif je danes podpisal od lok, s katerim se razpustu upravni odbor Pokoj ninskega zavoda privatnih nameščencev v Ljubljani ler imenuje dr. Anton Milavec, posestnik i» Ljubljane, za komisarji) Pokojninskega zavoda.
Dunajska vreiuensk napoved: Manjše prehodne motnje vremena, siccr to|>lcjc.
Zagrebška vremenska napoved: Temperatura bo narasla, lepo vreme bo trajalo dalje.
Tromostje Avstrija"]	±%™%lZdnihov
99
Francoski publicist o notranje političnem položaju v Avstriji
(Od našega poročevalca)
Pariz, 8. septembra.
Priloženo pošiljam v posnetkih članek, ki je izšel v reviji »L'Europe Nonvelle« in ki ga je o avstrijski opoziciji napisal Aklo Dami, znani levičarski publicist, ki se je nekaj tednov mudil v Avstriji. Morda bo zanimal tudi bravce »Slovenca«, ker skuša biti kolikor toliko objektiven, čeravno je ostal v toliko pristranski, ker se je izogibal razgovorov s krščanskimi socialci.
Razgovor s socialistom
Prvi del članka je posvečen socialistom. Neki mladi bivši deželni poslanec ga je sprejel v skrivališču lo okraja na Dunaju in mu lam pripovedoval, da socialisti številčno niso ničesar izgubili, da so sedaj še ravno lako močni, kakor pred lansko februarsko revolucijo.« Pariški publicist je bil silno presenečen, ko mu je mladi dunajski marksist odkril, da nadaljuje marksizem svojo propagando in dela v nekaterih pokrajinah roko v roki t narodnimi socialisti., ludi program so že našli skupno z nacisti: nemški socializem in ne več marksistični, levičarska vlada, pripravljena za reforme, brez protižidovske gonje in brez propagande za priključitev k Nemčiji.. Pred Hitlerjem so se socialisti navduševali za Anschluss, sedaj ne več, jc dejal Damijev informator, teda mi vemo, da bo Hitler odšel, Nemčija pa bo ostala. Toda četudi ostane, se bo normaliziral, kot sc je normaliziral fašizem v Italiji. Če bj mogli izbirati med Hitlerjem, Mussolinijetn in Schuschniggoni, hi seveda takoj izbrali Hitlerja, ker v narodnem socializmu je več socializma, kakor pa v našem sedanjem režimu, kjer prevladujeta oba Rima. Mussolinijev in katoliški. ki ju pa oba od srca sovražimo.« Razgovor je prešel nalo ua domovinsko fronto«, o kateri se jc mladi socialist izrazil, tla se v njej zbirajo samo bojazljivci in židje, ki jih je strah pred Hitlerjem.« Dollfuss da je napravil »veliko napako, ker je od-podil socialiste ravno v trenutku, ko so bili iz strahu pred Hitlerjem pripravljeni za vsak kompromis.«
Mnenje „nacilila"
Drugi del članka je posvečen razgovoru z »n a -r i f i 1 o m«, t o i e z avstrijskim h i 11 e r j e v-cem, ki je tudi uvodoma zatrjeval, »da se v Avstriji ustvarja skupna fronta socialistov in hitler-jevcev na la način, da s; socialisti preobračajo k narodnemu socializmu, opuščajoč v velikih trumah marksistični evangelij.« V nadaljnjem razgovoru pravi avstrijski hillerjevec, da je hitlcrjevski po-kret v Avstriji čedalje močnejši. Vlada proti njim kmalu ne Iki mogla ničesar več. Akademska mladina
jc do 80"» vsa hitlerjevska. Nekdanji Velikonemci so vsi hitlerjcvci. Heimw?hr ima proti sebi večino avstrijskega ljudstva. Ii;imwelir ima tudi največje težave, da sploh še najde pristašev in še ta, ki obstoja, je zelo nezanesljiv, mnogo manj zanesljiv kol SA čete v Nemčiji pred 30. junijem. Siccr pa vsakdo ve. kako je ta Heimvvehr od vseh strani podmini-rana. Ce korakajo štirje heimvvehrovci po cesti, jio dva in dva skupaj, pravi prvi par spredaj o drugem paru zadaj: Ta dva rdeča pa niti pojma nimata, da sva midva hillerjevca! Krščanske socialcc pa Heimvvehr sam odbija in jih preganja lako, da bodo v njem končno Ic še rdeči in narodni socialisti.«
„Živimo od rivalitete sosedov"
Razgovor se je sukal ludi o zunanji politiki Avstrije. Avstrijski hillerjevec je dejal duhovito, da je zrno vsega avstrijskega vprašanja in vseh paktov, ki so bili zgrajeni okrog nje, da čuvajo njeno neodvisnost dejstvo, »da jc Avstrija pravcato tromo-stevje v srednji Fvropi. Avstrija je v prvi vrsti most, ki veže Francijo s češkoslovaško, oziroma i Malo zvezo. Avstrija je nadalje most, ki veže Ita-*.jo z Madjari in jc končno most, ki veže Nemčijo z Madjarsko. Da ne govorimo še o četrtem mostu, ki veže Nemčijo z Balkanom. Kadar govorijo o zavarovanju avstrijske neodvisnosti, hočejo reči, da je treba zavarovati Avstrijo proti sosedom. Proti katerim sosedom? Med sosedami Avstrije so tudi države, ki bi končno raje videle Anschluss kot pa Habsburžane, ker bi na ta način Avstrija nehala bili most med Kalijo iu Madjarsko ler bi sc s tem le povečala nemška nevarnost na Brennerju, kar bi imelo za posledico, da bi |irenehala na Karavankah. Nasprotno danes Italija in Francija Anschluss nočeta, čeravno ga je Italija pred 15 leti še podpirala, ker bi z njim izgubila zvezo s Čehi, oziroma Madjari. Sicer pa nobena velesila ne bo ničesar začela na svojo odgovornost. Zato je verjetno, da vse skupaj ne bodo storile ničesar. Kakor svoje dni Turčija, lako živi tudi danirs Avstrija svoje neodvisno življenje zaradi rivalitete njenih sosedov.« Nemčija to ve, in zato sedaj ludi ne sili več naprej. Ona mirno čaka, ker dobro ve, da bi avstrijsko ljudstvo med raznimi zavojevalci Avstrije, ki bi jih kakšna avstrijska vlada priklicala na pomoč, končno le z velikansko večino izbralo svoje krvne brale.. .
Stališče avstrijskega socialista kakor ludi narodnega socialista je značilno za položaj v avstrijski republiki, pravi Aklo Dami, kjer si danes v enaki številčni moči delijo avstrijsko ljudstvo Iri idejna gibanja: Dunaj in severna večja mesta drže še vedno "socialisti, južne province, Štajersko in Koroško drže hillerjevci, medlem ko imajo krščanski socialci svoje trdnjave med podeželskim ljudstvom srednje, zapadne in severne Avstrije.
.Kulturne" slike iz boljševiške Mehike
Poslanci debatirajo z revolverji -
občinstvo pa obstreljuje poslance
Mcxico, 12. septembra. AA. V parlamentu sa se odigrali krvavi dogodki. Dva narodna poslanca sta hudo ranjena. Narodni poslanec Alar-tinez Vadalez ie ubit. Nesreča sc je pripetila med razpravo o nekem zakonskem načrtu. Razprava se je pretvorila v splošen prepir. Ko je počil prvi
strel, jc nastalo streljauje na vse strani. Skupščina je nudila sliko pravega razbojniškega spopada. V borbo je poseglo tudi občinstvo z galerij. Med ranjenci je tudi grof Mandez, bivši guverner. Policija je zasedla poslopje in ga varuje. Po vsem mestu vlada ogromno razburjenje.
Gobbels o Komintemi v Niirnbergu
„Izum kapitalizma v korist nomadskemu oblasti željnemu židovstvu
Niirnberg. 12. sept. b. Na letnem kongresu | nemške narodnosocialistične stranke je govoril ludi propagandni minister dr. Gobbels o razmer- ! ju narodnega socializma do boljševizma. Dr. Giib- j bels je odločno zavrnil podtikavanje, da bi imela narodni socializem in boljševizem sorodne osnovne I ideje in da se poslužujeta sorodnih metod pri svo- 1 ji propagandi. Nato se je spustil propagandni minister v zelo oster govor proti boljševizmu in komunistični internacionali, v katerem je na sledeči način bičal moskovsko politiko:
Boljševizem pomen,ja popolno zrušitev vseh gospodarskih, socialnih, državnih in kulturnih pridobitev zapadne livrope v korist neki brezdomo-\inski in nomadski družbi mednarodnih zarotnikov. ki je našla v Židih svoje zastopnike. Dejstvo, da se moskovska iiiternaeionala poslužuje propagandnih sredstev, ki jih samo poznavalci poznajo a jih navadno ljudstvo ne more razumeti, ker je prenaivno, to dejstvo zadostuje, da nam pove, kakšna nevarnost je ta iiiternaeionala groze postala za vse države in za vse narode. Njena propaganda ne pozna nobenih mej. Vsa sredstva so ji sveta: laž. obrekovanje, teror, rop, jiožigi, stavke. upori, špionaže. iicmoralnost, vse je v ujeni -inzlii. da se fiinpreje človeštvo zvrtoglavi v sve-lovno revolucijo. Boljšcviškn iiiternaeionala je židovska iiiternaeionala. Njen nauk o os voli a d it v i lil c d n a r o d n e g a p r o I e t a r i j a I a o d kapitalističnega j a r m a, je brez d \ o iii a n a j v e e j a I a ž v z g o d o v i n i . li a j -b u j š a i n n a j h o I j h r uI a 1n a pot v o r b a, k i jo je k a p i t a I i z e m sam iznašel, ki jo kapitalizem s a m vodi, da z njeno p o iu o č j o razlasti kulturne |i I a s t i vseh narodov v korist ž i d o v s k e m u ji o d z e in I j u . Boljševiška iiiternaeionala je in-karuaeija inaolona, je zadnji širokopotezni poskus židovskega kapitala, da enkrat za vselej zasužnji človeštvo svojim materialističnim genom. To nima ničesar več opraviti s politiko in boljševiške intor iiaeinnale ne sinemo meriti s političnim merilom. Ivar oni počenjajo, je navaden zločin, s katerim «c ne smejo haviti politiki, ampak državni tožilci > vseh kulturnih državah. Zgodovina nima s lo reejo nič opraviti, ona spada v sodne dvorane. Ireba jo je napasti z isto brutalnostjo, ki se jo ie ona poslužila, ila je prilomastila na oblast ie/. hr-licl 1511 milijonskega zasužnjenega ruskega naroda. V kolikor nas tiče. smo z boljševizmom obračunali. In največja zasluga narodnega socializma v Nem čiji jc iu ho ostala, da je proti navalu svetovnega boljševizma dvignil obrambno obzidje, oh katerem je valovje tc nziiske in židovske blatne povodnji omaento t
Sprevodi
Sprevod činov' delovne fronte je trajal cele Iri ure. Hitler je stopil na tribuno iu nalo je prišlo povelje za marš. Navdušeno vzklikanje je pozdravilo začetek marša. Pred člani delovne fronte je Hirrl podal poročilo voditelju rajha Hitlerju. Pri tem je imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je tu zbranih 54.000 članov delovne fronte, k njim je pa treba prišteti še 150 tisoč članov, ki sc la trenutek nahajajo v 1400 taboriščih v raznih krajih države.
Reichstag s klican
Niirnberg. 12. sept- c. Letošnji kongres narodnih socialistov je za Hitlerja zelo pomemben. Da hi to čimbolj podčrtal, je skliral za nedeljo na svečano sejo v Niirnberg nemški Reichstag. Na tej seji bo imel važen zunanjepolitični govor. Govor bo zelo pomemben, ker tio Hitler gotovo presenetil svet z novimi dokazi svoje »miroljubnosti« takrat, ko se v ženevi le še s težavo bore proti vojni nevarnosti.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 12. sept- ni. Davi se je zdravstveno stanje bivšega zunanjega ministra in predsednika vlade dr. Voja Marinkoviča precej zboljšalo. Zdravniki upajo, da bo tudi njegovo splošno zdravstveno stanje krenilo na bolje.
Sremski Karlovci, 12. sept. m. Danes je tukaj pričel zasedati arhierejski zbor srbske pravoslavne cerkve, ki ga je olvoril patrijarh Varnava.
Belgrad, 12. sepl. ni. Tudi danes je član izvršilnega odbora JRZ g. Aca Stanojevič prebil v razgovorih z uglednimi jirvaki bivše radikalne stranke. Ze pred !) se je g. Aca Slanojevič podal v stanovanje g. predsednika vlade dr. Stojadinoviča na Topčiderskeni brdu ler je bil z njim v razgovoru do 11 dopoldne.
Belgrad, 12. sepl- m. V nedeljo 22. I. ni. bo v Kladovu velik shod opozicije, na katerem bo med drugimi govoril tudi predsednik biv. demokratske stranke g. Ljuba Dnvidovič.
Belgrad. 12. sept. in. Na današnji pravoslavni praznik Aleksandra Nevskega sla proslavila svojo krstno slavo v znaku žalosti za blagopokojnjm kra-ljeni Aleksandrom Zediniteljein artiljerijski polk ler pionirska četa kr. garde kot spomin na formiranje artiljerijskegn polka leta 1024 odnosno pionirske čete 1. 1928.
Važen posvet v prometnem
Belgrad, 12. sept. m. Knkor je »Slovenec, že včeraj poročal, jo prometni minister dr. Spaho za danes dopoldne sklical konferenco strokovnjakov, na kateri so govorili o vprašanjih pravičnejše razdelitve dobav premoga za potrebe državnih železnic iz slovenskih in hrvatskih rudnikov. Na konferenco, ki ji je predsedoval proineini minister dr. Spaho sam, so prišli: ravnatelja ljubljanskega in zagrebškega železniškega ravnateljstva, načelnika strojnih oddelkov teh dveh ravnateljstev, pomoč-nik prometnega ministra ter načelniki glavnega ravnateljstvu drž. železnic. Odsotnega notranjega ministru dr. Aniona Korošca je ua konferenci zastopal minister brez portfelja d r. M i h a K r e k.
Po otvoritvenem govoru ministra dr. Spahe, v katerem je ta navzočim pojasnil namen sklicanja
današnje konference, se je razvila vsestranska debata, v kateri so zaslopniki omenjenih železniških ravnateljstev, tako iz Ljubljane g. Jože Cngmus in načelnik strojnega oddelka g. ing. Kine, utemeljevali svoje stališče glede razdelitve dobav premoga. Na današnji konferenci, ki jo je jiroiuetni minister sklical samo zaradi lega. da konzultira glede ilefi-nitivne rešitve tega vprašnja slrokovnjake zaupanega mu resora, seveda ni bil sprejet noben defi-nitivni sklep. Odločitev v tej zadevi si je pridržnl prometni minister dr. Sjjaho sani ter se bo v leni pogledu še posvetoval z nekaterimi nierodnjiihui čiuilelji. Nalo bo po vsestranski proučitvi lega vprašanja sestavil predlog za novo razdelitev pre-nioga ter ga predložil v odobritev ministrskemu svetu.
Položaj je razčiščen
Belgrad, 12. septembra, m. Po sklepih, ki so bili sprejeti na zadnji seji izvršnega odbora JRZ, se je politični položaj, kakor smo včeraj poročali, docela razčistil. Ko so pristaši prejšnjih vlad, katerim se še vedno toži po oblasli, uvideli, da so vsi njihovi poskusi, da bi omajali krepko stališče sedanje vlade, padli v vodo, so se takoj razbile tudi vse njihove akcije ter je sedaj tudi večina narodnih poslancev zapustila Belgrad. V narodno skupščino se zaradi tega vrača zatišje, ravno tako tudi v naše notranjepolitično življenje, ki ga bo vlada izkoristila za svoje zakonodajno delo. Najvažnejše vprašanje, ki ga bo kraljevska vlada v najkrajšem času rešila, je sprejetje uredbe o defi-nitivni rešitvi vprašanja kmetskih dolgov, To uredbo bo gospodarski odbor ministrov izdelal do 20. septembra ter jo bo nato takoj predložil v pretres ministrskemu svetu. Nova uredba o definitivni rešitvi vprašanja kmetskih dolgov bo stopila v veljavo s 1. oktobrom t. I.
Pomen imenovanja novih banov
Belgrad, 12. septembra, m. Nocojšnja »Pravda« se bavi v svojih poročilih s političnim stanjem in zlasti tudi z vprašanjem postavitve novih banov v dravski in donavski banovini ter glede tega pravi: Imenovanje novih banov v Novem Sadu in v Ljubljani se je danes v političnih krogih tolmačilo kot odločen pričetek izvajanja vladne politike. Posebno se je poudarjalo, da sta gosp. dr. Marko Natlačen in dr. Svetislav Paunovič postavljena radi tega, da bi se takoj pristopilo k izvajanju programa in dela, ki ga je napovedala kraljevska vlada.
Pjhorci odbijajo JNS?
Vreme, poroča, da je /.buililii v političnih krogih izjavo jiohorca dr. (Irgo Andjcli-noviča o stališču pohorcev nasproti .JNS precejšnjo pozornost. Pohorski sestanek in akcija gg. Zeca, Kramerja, Banjanina in drugih iti v nikaki zvezi s strankami in tuili ni jioil pokroviteljstvom .INS. ampak je povsem neodvisen političen pokret ne glede na to. da so v njem tudi nekateri člani bivšo JNS. »Vreme« pristavlja, da je Angjelinovičeva izjava neprijetno zadela glavni oilbor JNS in da jo verjetno, da se bodo prekinili vsi stiki med pohorci in vodstvom JNS. Ta vest zopet dokazuje, da je akcija za osnovanje enotne jugoslovanske nacionalne fronte obsojena na neuspeli. Znano .je, da jc ludi bivši ministrski predsednik dr. Srskič odklonil sodelovanje liri tej akciji.
Vse intrige zaman
»Obzor« poroča, da so se zdaj razbile intrige, ki so jih pleli pohorci in njihovi sodelavci za časa bivanja ministrskega predsednika Stojadinoviča v Parizu. Pohorci nimajo ne materi,ialne in ne moralne sile, da vsilijo svojo politiko. Do oblasti bi se povzpeli lahko samo s pomočjo intrigiranja. List dostavlja, da so se intriganti po sedanjem neuspehu samo pritajili in_ čakajo na ugoden trenutek, da bi svoje mreže zopej nastavili. Po njihovem mnenju bo ta priložnost nastopila ob sestanku narodne skupščine in senata. Mi bi radi k temu samo pripomnili, da so vse te intrige povsem brezplodne, ker samo zastrupljajo notranje politično življenje. Prav zato je že danes gotovo, da bodo ostale brez uspeha; od spletkarenja samega ne more živeti nobeno jioliticno gibanje. V ostalem ne smemo pozabiti, da ni v smislu ustave narodno predstavništvo odločujoči či; nitelj in da je na drugi strani odločnost, ki jo kažejo voditelji JRZ in tudi vlada sama, povsem razčistila položaj.
Tako ugotavlja »Pravda« glede sestanka prvakov JRZ v stanovanju g. dr. Antona Korošca, da je vzbudilo posebno pozornost dejstvo, tla so bili vsi sklepi na sestanku sprejeti soglasno. Vsi glasovi, ki so se širili o notranjih razprtijah JRZ,.so povsem brez podlago. Bivša radikalna stranka je stopila v Jugoslovansko radikalno zajednico popolnoma kompaktno. To velja tudi glede ostalih skupin, ki so so odločile za vstoii v JRZ.
Izredna usfužbensfta doklada
Belgrad, 12. septembra. AA. Izredni l%m uslužbenski dokladi, ustanovljeni s finančnim zakonom za loto 1934-35 in podaljšani s sedanjimi proračunskimi dvanajstinami, so podvrženi vsi prejemki, ki sc mora po čl_. S!) do 103 zakona o neposrednih davkih plačati zanje tudi uslužbenski davek — izvzemši tiste prejemke iz službenega razmerja, ki ne tonieljo ua mesečni plači z odpovednim ro-kom. Tako niso podvrženi tej dokladi tisti prejemki, ki se nc izplačujejo mesečno, tem več. v krajših rokih, n. pr. vsak dan, tedensko, jiolmesočno, prav tako pa tudi nc tisti_ prejemki, ki so izplačujejo mesečno, pa službeno razmerje ni urejeno z odpovednim rokom.
Za plačilo izredne doklade ni. vužiio, ali ,jc službeno razmerje urejeno is pismeno pogodbo ali kakšno drugo pismeno izjavo; odločilno ,ie le dejstvo, da sc izplačilo prejemkov vrši mesečno z odpovednim rokom. Prejemki, ki se izplačujejo od primera do primera, so takisto podvrženi plačilu I "»no izredne doklade v vsakem primeru, kadar se izplačujejo kakšni prejemki (nagrado, dnevnico itd.).
Tn ilnklailn sc pa voliče nc pobira od uslužbenskih prejemkov telile oseb: slug, orožnikov, gruničarjov, podčastnikov in upo-
kojencev, ki jim je pokojnina urejena po določbah zakonov, veljavnih pred uveljavitvijo uradniškega zakona od 31. julija 1923, zakona o državnem prometnem osobju od 28. oktobra 1923 in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923.
Pobiranje l%nu izredne doklade se bo vršilo ločeno, vendar po isti osnovi, istočasno in 11 »t isti način kakor uslužbenski davek. Oo ■se uslužbenski davek plačuje v gotovini, na podlagi seznama, se bo tudi izredna rlo-klada tako pobirala; če se pa uslužbenski davek plačuje z davčnimi znamkami, bo treba tudi izredno doklado plačati na tak način.
Richett v Pešfi
Budimpešta. 12. sepl. c. Danes je prišel semkaj nenadoma znani lljckell. Pripeljal se je iz. j Aten s hoUiiidskiin letalom, ki vozi med Ainster-j damom, Bratislavo in Atenami. Letalo sicer ne pri-; staja v Budimpešti, toda Rickett je zahteval, da ga morajo odložili v Budimpešti. Z letališča jo takoj odšel v bolel in je vse časnikarje odklonil.
Glasovanje o monarhiji 27. okt.
Atene. 12. sept. c. Danes je bilo objavljeno, ila se bo vršilo glasovanje o monarhiji 27. oktobra lelos. Republikanski list -Patris« objavlja danes, da se bo vrnil Venizelos in osebno vodil borbo proti obnovitvi monarhije. Položaj je zelo napet, ker republikanci odločno zahtevajo, naj predsednik republike Zaimis, ki je njiliou pristaš, odstopi in s posebnim proglasom razloži narodu, zakaj se ho kršila uslava.
Upravna preosnova Bolgarije
Soiija, 12. septembra. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Ministrski svet je sklenil ustanoviti tri nove upravne note in sicer s sedežem v Trnovem, Novem Krdjaliju in Gornji Dju-maji. Varna in Vidim postaneta dve samostojni mestni upravi. V Lomu bo ustanovljeno okrožno sodišče, nato pa tudi v Lovecu.
Tatvina v Skolji Loki
Med 7. in 8. uro je danes neznan zlikoveft ukradel z avtomobila, ki jo stal pred Anzlerjevo goslilno pri kolodvoru v Škofji Loki, fotoaparat, vreden 6000 Din. Aparat se imenuje »Velta« Su-perflecta Rollspiegelreflex 6—9 in zraven je aparat -Bovi«' v usnjenem rujavem etuiju. Svari se pred nakupom. Kdor izsledi zlikovca, dobi nagrado 500 dinarjev od lastnika fotografskega aparata.
Osebne vesti
Belgrad, 12, septembra, m. S kraljevim ukazom je postavljen za šefa internega oddelka v državni bolnišnici v Ljubljani dr. Ivan Mat ko, dosedanji inšpektor v ministrstvu za socialno politiko.
Belgrad. 12. sept. ni. S kraljevini ukazom je postavljen pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu v 5. pol. skup. za inšpektorja v prometno-komercijalneni oddelku s sedežem v Doboju Ivan Čop, doslej pri ravnateljstvu drž. železnic v Belgradu. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Belgradu so postavljeni: v (i. pol. skup. za višjega kontrolorja ua postaji Ptuj Janez Keržar, dosedaj v isti po-ložajni skupini na postaji Kamnik, v 7. pol. skup. za kontrolorja na jiostaji Kamnik Peter Magajna, doslej v Štorah, za kontrolorja 7. pol. skup. na postaji Maribor gl. kol. pa Ferdinand ligo, doslej na postaji v Ptuju.
Z odlokom finančnega ministra so postavljene za uradnice 8. pol. skup. pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: Zmagoslavji Porekar, Berta Muc, Albina Zilterschlager, Josijiinn ŠUijpah, Olga Gale, Karlina Apih, Marija Vičič, Silva Zupančič, Pavla Prelesnik, Marija Omerza, Lea Engelinan, doslej pri isti podružnici v 9. pol. skup.: v 9. pol. skup. ju-i podružnici Poštne hranilnice v Zagrebu: Vilma Vodopivec, Marija Šebal, Ktefica Kralj in Marija Grošelj; pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: Ljudmila Sajovic. Antonija Pirmil, Silva štrajhar in Marija Bravinek.
Hmelj
Žalec, 12. septembra.
Hmeljarska zadruga poroča, da nakupovanje letošnjega pridelka živahno napreduje. Povpraševanje je predvsem za prvovrstno in zlasti tudi v barvi čijnbollše blago. Okvir cen je ostal sicer neizjiremenjen, vendar presoja kakovosti ui več tako slroga in se jc že ludi za ne vedno najboljše blago plačevalo najvišje cene. Izredno živahno je povpraševanje za res izbrano prvovrstno in tudi v barvi docela gladko zeleno blago, za katero se plačuje ludi 20 Din za kg in čez, izjemoma pa ludi do 28 Din za kg. Ker pa najboljšega blaga že močno primanjkuje, segajo kupci vedno bolj tudi po drugovrstnem blagu, ki se trži jjo 23—25 Din za kg.
Žalec, 12. septembra.
Z nakupovanjem letošnjega pridelka se nadaljuje |>o ueizpreineiijeiiih cenah 30 -35 Kč, lo je 54 -63 Din za kg. Sem ler tje plačujejo inozemske pivovarne proti poznejšemu plačilu tudi že 36 Kč, to je 65 Din za kg. Tendenca je prav čvrsla.
Proučevanje konzunia. Te dni je bila v Berlinu Ustanovljena družba za proučevanje konzuma, katere namen jc proučevali, kol je iz pravil razvidno, navade in zadržanje konzumentov raznih vrst blaga in uspehe teh raziskovanj predelali nn znanstveni način let jih objavljali v korist javnosti in gospodarske prakse
Razgledi po morskem dna
Ljubljana, 12. septembra.
Da letošnja razstava na velesejmu res nudi marsikaj zanimivega, ni dvoma. Vendar moramo na prvem mestu med vsemi res lepo in zanimivo urejenimi razstavami omeniti razstavo niorskovod-nih rib, ki je urejena vzorno. 27 metrov dolg akvarij, ki drži okrog 40.000 litrov vode, je živi muzej, ki nam kaže, kako zanimivo in pestro je življenje v morju ob naši obali. Pred paviljonom »G«, kjer je postavljen ta akvarij in razsvetljen z umetno lučjo, se ves dan gnetejo obiskovalci, šol-
| sulja nikakor ne zgleda, da jo žival, še najbolj podobna bi bila na tla prilepljenemu cvetu krizan-teme. Morski ježek je mnogo manjši kakor naš, ima pa igle zato trikrat daljše. Morski glisti so pa z njenim imenom napravili veliko krivico. Podobna je v vodi cvetočemu nageljčku, ki ima mesto peclja cevko, v katero se pisani cvet takoj skrije, če 6e
Dva jastoga, ki se kaj dobro razumeta. Zanimive so dolge tipalke.
ska mladina pa se od čudes morja, ki jih tu vidi, 6koraj ne more ločiti. Pu je ludi kaj videti!
Med ribami, ki s svojo pestrostjo vzbujajo občudovanje, omenjamo glavače, babice, zobatce, jegulje itd. Posebnost seveda so pa veliki morski raki jastogi, ki se vrle po dnu sem in tja in razkazujejo svoje lepo rdeče barvane oklepe. Imajo dolgetipalke, ki so pri nekaterih daljše od njih samih. Jastogi, ki so kaj živahni, nimajo klešč kakor njihovi bratci rarogi, ki so v akvariju najbolj bojeviti pretepači. Do pol metra veliki rarogi so precej slični našim sladkovodnim rakom, vendar goto-
Mogočni rarog z zvezanimi kleščami.
ga kdo dolakne Vse te živali se hranijo z algami in posebno morsko travo, ki se imenuje morska sa-lata. S tem pa seveda še ni konec senzacij. Morske zvezde kaj pridno romajo sempatja, čeprav se premikajo le s polževo hitrostjo. Tudi morski kameleon, hobotnica, največja roparica v morju, razkazuje svojih osem lovk, ki ujamejo in obdrže celo večje ribe, kakor je ona sama. Preplašena spreminja barve, ki se vedno prilagode okolici, v kateri se skriva. Še polno čudes ima ta akvarij, presenečenja nas pa še čakajo. Na Sušak se je namreč odpeljal avtobus, ki bo v kratkem pripeljal lepo število morskih pajkov, mačk in najrazličnejših rib za ta akvarij.
Na levi je na kamen prilepljena lasulja, na desni dva morska »nageljčka«, med njima pa morski ježek.
vo ne po lastnostih. V akvariju, kjer jih jeveč skupaj, imajo vsi z močno žico zvezane klešče. Je to namreč edini način, da ostanejo pri življenju, kajti že prvi dan so se stepli med seboj čisto zares. Rezultat je bil nekaj odščipnjenih nog in klešč. Pri največjem rarogu so kaj zanimive velike luknje v močnih kleščah. Te je dobil že v morju prav gotovo pri hudem boju na življenje in smrt.
Posebno obliko živalstva v morju j>a tvorijo lasulje, rdeče aktinije, morske gliste in polži. La-
Po stekleni steni akvarija se sprehaja morska zvezda, na desni pa se skriva na kamenje prilepljena bohotnica.
Še en akvarij je na velesejmu in sicer v bližini Slamičevega paviljona. V velikem bazenu, ki drži skoraj 40.000 litrov vode in ki je dolg 10 m, širok 35 m in poldrug meter globok, so razstavljene naše sladkovodne ribe, sami orjaki. Skozi šest okroglih lin morejo gledalci opazovati, kako se sučejo in sprehajajo po vodi ribe. za katere človek skoro ne hi verjel, da so bile vjele pri nas. Prvi |>o teži je 18 kg težek som, ki je bil ujet pri Apatinu v Donavi. Na drugem mestu je 10 kg težki kraj), ki plava kakor star očanec med mlajšimi bratci semintja. Polno je tudi 1 do 2 in pol kg težkih |>ostrvi, ščuk in klinov.
Zanimiva je prehrana živahnih prebivalcev obeh akvarijev. Morskovodne ribe hranijo z morskimi ribami, ki jih kupujejo na ljubljanskem trgu, sladkovodne pa na ta način, da so spustili v njihov akvarij celo množico mladih klinov in podustov. ! Razstavo ,ki je dan za dnem polna obiskovalcev, , je uredil g. Malenšek Bogomir, tajnik Zveze riliar-skih društev v Ljubljani. Na res uspeli izvedbi mu čestitamo in upamo, da ta razstava ne bo zadnja te vrste v Ljubljani.
Lepa prireditev na Donački gori
Sv. Križ pri Rog Slatini, 10 sept. Donačka gora je za rogaško dekanijo res pomembna. Saj sc vrši na njej vsako leto kakšna zanimiva prireditev Mirno pn lahko trdimo, da je bil nedeljski fantovski tabor ena najveličastnejših prireditev na tej gori.
že na predvečer, 7. septembra, se je zbralo na Donački gori lepo število fantov Ob mraku so zažgali mogočen kres, ki jc gorel še pozno v noč. Tudi so vse poskrbeli, da so mogli kljub močnemu vetru srečno spuščati rakete.
Naslednji dan so se zbrali na gori fantje prav iz vseli župnij rogaške dekanije. Ob desetih je pridigoval in laroval na prostem pri jubilejnem križu sv mašo »vetokriški kaplan g. Anton Čuter. Moški pevski zboi od Sv Križa s svojim organistom ter organisti iz Rogatca. Sv. Florjana in Žetal so med sv mašo ubrano in lepo prepevali, kostrivniška godba pa je igrala nabožne pesmi. Po sv. maši je g. kaplan Čater otvoril zborovanje. V imenu svetokriskih fantov je pozdravil udeležence Drofenik A., v imenu rogaških pa Petek I. Govornika, ki sta
prišla iz Maribora, sta zbranim fantom dovršeno in navdušeno govorila o dveh najvažnejših nalogah: G. M. Geratič je govoril o presv Evha-ristiji, viru prave mladosti, abiturijent g. Bur-
ja J. pa o Katoliški akciji, nujni potrebi časa. Po govorili so sledili pozdravi udeležencev iz. ostalih župnij Pozdravil je svetoemski rojak
g. Vostner P. ler fanta od Sv. Eme in Sv. Roka. Končno se je g. kaplan čater vsem iskreno zahvalil in kostrivniška godba, ki je že med posameznimi točkami vztrajno igrala je s pesmijo »Povsod Boga« zaključila slovesnost.
Brez nadaljnjega lahko trdimo, da prireditev, kakršna jc bila v nedeljo na Donački gori, ni bila med zadnjimi v vrsti letošnjih taborov kakor po zunanji sliki tako tudi po vtisu, ki ga je naprnvila na udeležence Nočemo se s tem ponašuti, le povedati hočemo, da so lagali tisti, ki so govorili, da so fantje rogaške dekanije v letih prisiljenega neudejstvova-nja tudi sami postali mlačni in brezbrižni za versko življenje in apostolsko delo. V nedeljo so pokazali baš nasprotno.
Oh rog Afrike
Piše dr. Ivan Knific. XVI.
Lagos (Nigerija), 30. julija.
Zadnje pismo sem zadržal. Spomnil sem se, da je poštna zveza ob Guinejskem zalivu slaba in negotova. V Kapskcm mestu, kamor pridemo v 14 dneh, sc pa vedno dobi brzoparnik, ki po zahodni strani Afrike ali po vzhodni v treh tednih dospe do Evrope. Na ladji imamo lastno nemško pošto »Reichspost«, kjer se pisma frankirajo z nemškimi znamkami. Velja pa ta pošta le na morju; ko pridemo do kakega pirstaniiča, se mora fran-kirati z znamkami tiste dežele.
Od Cotonou dalje smo se vozili blizu celine, <3a smo imeli vedno suho zemljo pred seboj. Obal je nizka, obrastla z drevjem in grmovjem. To so že — lagune. V davnini je morje naneslo peska in prsti, da so nastali otoki; vmes se je prelivala morska voda; v ozadju je ponekod ostalo toliko vode, da se to vidi kot jezero. V taki pokrajini leži Lagos, glavno mesto Nigerije, v dnu Guinej-skega zaliva, kamor smo privoziii v treh urah.
Žc od daleč ugledamo tovarniške dimnike, Tedko prikazen ob afriškem obrežju. Kmalu sc prikažeta dva dolga nasipa iz debelih neotesanih skal, vhod v lagoški preliv. Desni breg postaja vedno lepši. Vse je v zelenju; vrste se palmovi gozdiči in okusni vrtovi krog mnogoštevilnih letovišč (bungalov). Vsi se zgrnemo na desno in občudujemo vladna poslopja, palače paroplovnih družb in trgovskih podjetij. Ta cesta ob obrežju, »marina« ji pravijo, je najlepše v tem mestu. Nastopi še godba na pihala in dvigne razpoloženje za stopnjo više. V pristanišču se je zbrala mno-iica črnili domačinov. Saj je dogodek za vsako
Kongres Pax Romana
Bratislava, 7. septembra.
Kongres se je iz. centra republike preselil na vzhod, v srce Slovaške. Slavnostni trenotek, ko je ves vlak 250 udeležencev in poln praški peron molče poslušal državni himni Cehov iu Slovakov, se je končal v vsesplošnem pozdravljanju, mahanju z. robci in tihem klopotunju koles: za nami je ostala zlata, stostol|ia Praga iu mnogo, mnogo znancev, ki smo si jih pridobili v teh dneh, 8|>re-jelo nas je deževno jiopoldne tretjega septembra, ki nas je spremljalo do središča Morave, Olomouca. Naš posebni vlak je šumel od različnih govoric, razjiosajenost in pesem sc je sprostila v nas. Slovenci so se takoj začeli družiti s Slovaki, saj imamo jirav z njimi najbolj prisrčne, res notranje, ne preračunane stike.
Raz,vezanost in sproščenost je dosegla višek v Oloinoucu. Takoj smo čutili, da je ostala za nami Praga, kjer so nas vezala resna predavanja, da je zdaj z.a razumom prišlo na vrsto tudi srce, da dobi svoj delež. Na kolodvoru v Oloinoucu nas je sprejela godba v moravskih narodnih nošah in naj-odličnejši predstavniki cerkvenih in svetnih oblasti. Tako nas je jirišel pozdravit za olomuškega metropolita škof-adjutor dr. Staviel, za inesto podpredsednika senata, za teološko fakulteto znanstvenik svetovnega slovesa prof. dr. Matochn in še vrsta najodličnejših predstavnikov, ki so izrekli nekaj iskrenih besed nam v pozdrav. Pozdravi niso bili prav nič oficielni, ampak prisrčno iskreni in veseli, kar je v svojem odgovoru |>oz.dravoni tudi izrazil gen. tajnik abbe Určmiuid, češ, ne razumem vašega jezika, toda iz vaših besed čutim vaše srce in iz vašega nasmeha, prevzvišeni gosjimi škof, veni, da smo na veseli Moravi. ln vesele ljudi v njih mladosti najrajši sprejme Bog.«
Noč je že padla na velika moravska polja, ko smo se skozi Olomouc v avtih vozili na Sv. Ko-peček, veliko moravsko božjo pot. V serpentinah smo se dvignili na grič z Marijino božjejiotno cerkvijo, kjer nas je sprejela množica ljudi in slovesno pritrkavanje zvonov. Nad pisanimi njivami moravske ravnine je na vrh nizkega razteglegu griča sedla veličastna cerkev s preinogočno fasado in se razgleduje po vaseh moravskih katoličanov in jih vabi k sebi. Bela slukatura nn cerkvenih svodih, osvetljena od skritih električnih žarnic in pozlačena v nekaterih listih in rožah, napravlja vtis nebesa, ki se razpenja nad človekom v netlo-gledni belini in odprtosti. Jarkost belega stropa v nasprotju s tudi osvetljenimi, a temneje barvanimi stenami dviga misel v čistost višav, pozlačeno z žarki, ki prihajajo naravnost od božjega prestola. Cerkvena pobožnost je bila iskren izraz notranjosti navzočih.
Sv. Kopeček (sv. griček) nas je po cerkveni pobožnosti v pisanem narodnem vrvežu združil jiri večerji, kjer so nam dali Moravani svojo speciali-teto, klobaso in kislo zelje. Mi smo bili s to spe-cialiteto zadovoljni, ker je pač zelo sorodna naši, kranjski. Dve godbi sta nam igrali, najbolj posrečena je bila ona iz Prerova, ki jo je vodil župnik in pri tem sam prepeval. S svojim dirigiranjem — obenem je bil precej telesno obsežen — je vzbujal salve smeha in so komaj mogli vsi fotografi priti tla svoj račun. Ko je godba zaigrala nekaj narodnih slovenskih, smo se pa postavili tudi lili in dobro zapeli.
aspirin aspirin AfMIN
aHN aHn aS|n aHN
aspirin
Oil». M ••( puJ S lir HM ai II XI. I "M*
Olomouc, nekdanja trdnjava, pred vojno nemško mesto, sedaj z. nemško manjšino, ji' bogato industrijsko mesto, približno lako veliko, kot Ljubljana. Imelo je pod Jožefom II. celo vrsto samo-stanov, ki jih je on razpustil. Sedaj je v njih vojaštvo, in sicer je Olomouc po številu garnizije drugo največje mesto v republiki, takoj zn Prago. Mesto nam ni jiokazalo drugo jutro lepega lica, ker je drobno deževalo. Zopet so nas naložili na avtomobile in milil jioknznli nekaj znamenitosti. Zapomnili smo se še najbolj novo cerkev sv. Cirila in Metoda s prekrasnim mozaikom v glavnem oltarju ter kapelo sv. Sarkandrn, mučenim, v kateri kažejo natezalnico, na kateri so ga mučili. Po oglo-du mesta je sprejel kongresiste škof Staviel v nadškofijski palači iu opravičil nadškofa dr. Prečana, ki je bolan. Poudaril je pomen Morave v cerkveni zgodovini Slovanov in katoliške Cerkve ler dolžnost nas Slovanov, da v duhu svojih prvih učiteljev Cirila in Metoda delujemo kot Slovani z. vso svojo narodno individualnostjo v okviru vesoljne Cerkve za versko zedinjenje z vzhodom. Zdi se mi, da so tujci bolj gledali prekrasne sobe nadškofijske palače, kot poslušali latinske besede prevzv. škofa. Vendar nekaj uspeha ima vsaka propagandna beseda, saj so poleni nekalori Francozi vsaj izpraševali: >i<do pn je bil Ciril in Metod?« In ko smo peli slovenske pesmi, so izpraševali odkod smo, in se potem v zadregi umikali, ker niso razumeli, ko smo odgovarjali, da je n. |ir. »Dekle je na pragu stala«, ime chanson slovene«.
Nadaljevali smo s slovansko propagandno jio-litiko še isli dan na Velehradu. Položili smo na grob velikega nadškofa in delavca z.a cirilmetodlj-sko idejo dr. Stojnna venec belih rož in mislili nn vlogo mlade slovenske inteligence v okviru slovenstva.
Po obisku Velehrada, kakor sem gori omenil, smo pozno v noči prišli v srce Slovaške, Bratislavo, kjer nas je sprejela godba, pozdravni govori in prijetne sohe. Vem, da bo zdaj kongres obvladovala s 1 o v a n s k a jieseiti, a ne več Francoska predavanja.	S. V.
tudi dejstvo, dn je nekaj skupin delalo le en dan na velesejmu, nato pu drugi dan v enem delu Ljubljane, za tem v drugem itd. Na ta način so dosegli, du na istem mestu nikdar niso delali isli ljudje, ampak vedno novi, še popolnoma nepoznani. Šesl žeparjev, med katerimi je ludi nekaj žensk, policija doslej še ni izsledila. Pač pa i.' zaplenila že več skrivališč nakradenega blaga in lepe vsote denarja, ki jih je odvzela |irijelitu žejiarjem. Prepričani 81110, ila se bo policiji (losrečilo v kralkeni zatreti delovanje teli nejiriilijirnvov, Ui so uajiravili dosti škode in jeze.
Šesl trojk žeparjev „na deta"
Ljubljanska policija je doslej prijela ze 12 žeparjev, ki so prišli z juga praznil ljubljanske žepe
Ljubljana, 12. sept.
Letošnje številne prireditve za časa velesejma v Ljubljani so privabile z vseh krajev države številne nepridiprave, zlasti žeparje. Takoj v prvih dnevih velesejma se je začela opažati njihova delavnost na velesejmu in tudi po Ljubljani, kjer je včasih prišlo do prav dramatičnih prizorov. Večkrat so žeparji z največjimi nnjiori iti predrznostjo, potem ko so bili zasačeni »in flagrantk, ušli roki pravice. Policija je takoj spoznala, zlasti jio številnih prijavah, da je v Ljubljani na delu dobro organizirana skupina žeparjev, ki dela |io dobro premišljenem načrtu. Jasno je, da ni bilo lahko jiriti do živega organizaciji, ki je kaj previdno hodila na plodonosno delo. S podvojeno pazljivostjo in čuječnosljo pa se je vendar posrečilo policiji, da je v nekaj dnevih že prijela |irve žeparje in danes jih je že 12 dobro spravljenih v policijskih zaporih.
Preiskava je dognala kaj zanimive podatke. Ugotovljeno je, da je prišlo iz južnih krajev v Ljubljano 18 žeparjev, ki delajo vsi skupaj jio dobro premišljenem načrtu. Njih običajen postopek pri tatvinah je bil ta: delali so po trije in trije skupaj in pri tem, ko je na velesejmu dvojica od njih priredila majhno gnečo, razburjen razgovor ali kaj podobnega, je tretji nič hudega slutečim gledalcem praznil žepe, kradel ure in denarnice in odpiral ženske torbice. V mestu so se kaj radi lotili trgovin, kjer so zopet najmanj v dvoje obiskovali trgovine, zamotili z govorjenjem in izbiranjem osebje in pri tem kradli, kar jim jc prišlo pod roke. Kako previdno so šli na delo, dokazuje
Laško
Te dni so dobile vse občine luškega okraja po/i v oil davčne uprave s Luškem, iln morajo v teku 14 dui prijirnviti prostore z.t predmete, katere so orgnui davčne uprave zitruliili z.a zaostale davke, kateri pn na licu mesta niso bili prodani, da se deponirajo in poleni prodajo. Baje je to naročilo dnin linanenii direkciji! v Ljubljani. Malo čudno je, dn se v leku enega leta niso vršile prodaje uiti iiibežni zn zaostale davke, sedaj naenkrat pa tako hud davčni vijak. Apeliramo na davčno upravo v Laškem, odnosno na finančno direkcijo v Ljubljani, dn tn odlok prekliče ter s takim ukrepom počaka do 15. oktobra 1955. lljianje je. da bodo kmet je letos, ker kaže dobra sadna letina in ee se bo sadje prodalo po primerni ceni, zadostili tudi davčnim obveznostim.
obmorsko mesto, če pride v luko večji parnik. Tudi preprosti ljudje vedo, kako se imenuje, odkod prihaja in kam je namenjen. So brezposelni, ki cel dan oprezujejo po pristanišču, kako bi iz tujca izvabili denar. Po daljšem manevriranju — na sprednjem koncu so vrgli železno vrv okrog stebra, zadnji konec je pa motorni čoln potiskal k nasipu — so nas privezali na celino.
Prvi zamorci, ki so me zanimali, so bili - -policisti. Oblečen je tak stražnik v temnomodre hlače dokolenke in suknjič; na glavi nosi fes iste barve; nanj je spredaj prišit širok rdeč trak. Če pa pogledaš policemana od spodaj, vidiš, da je bos in da ima krake gole. Po barvi bi ne spoznal, kje se hlače nehajo in pričenja gola noga. Policisti so do tujcev zelo vljudni in uslužni. So pa tudi potrebni, ker so nekateri črnci vendarle pre-usiljivi.
Po nabrežju so korakali prav podobni črnci; imeli pa so za pasom sekirice in na prsih napis: Lagos, Firc brigade — ognjegasci. V skladiščih bi začelo goreti in bi nastala ogromna škoda. Požarna bramba jc pri rokah.
Razkladanje se je pričelo takoj in je trajalo pozno v noč. Saj je bilo električno vse razsvetljeno tako, kakor podnevi od solnčne luči. »Kako bomo pa spali ob tem ropotu?« je dvomil nekdo. Takoj so mu odgovorili: »Zunanji ropot sc po kabinah le malo sliši. Sicer smo pa šuma tako vajeni, da nas v spanju ne moti. Zbudil se boš šele takrat, ko bo ropot — prenehal.«
Po večerji smo za trenutek stopili v Lagos. Po »marini« sodeč sem mislil, da smo prišli v moderno svetovno mesto. Koliko razočaranje! Za par zidanimi hišami sc pričenja zamorsko mesto z zakrivljenimi ulicami in slabo razsvetljavo. Življenja dovolj, toda — zamorskega. Nisem 6e dobro počutil. ko sem samcat korakal med črnci; vrnil sem sc, Blizu pristanišča je nekaj lokalov z napisoui
j »bar«: tam se prodaja vino in pivo; od ozadja pri- I , hajajo hreščeči glasovi; to so zloglasni brlogi ob- | morskih mest.	'
V	kadilnici nam je tovariš, slok in 2 m 2 cm visok, pripovedoval, kako se mu godi. Zamorci so srednje visoke postave; dolginov ne vidiš. Kamor pa on pride, povsod s pristom kažejo nanj in ga občudujejo. — Kakor jc tudi visok, se pa vendar on najbolj peča z otroki in se z njimi igra.
V	Lagosu so nekateri prejeli prvo pošto — po zraku. Med drugimi jc prejela pismo soproga »Idrijčana«. Prinesla ga je tudi v obcdnico in rekla: »Kako srčkano!« Nato pa se jc vpričo vsega omizja spustila v jok. Pismo jc govorilo o razmerah v domači hiši in o vnučkih. Zamislila se jc v dom tako, da so jo posilile solze. Ta gospa mi je že prej pripovedovala, kako se ji toži po domu in da jc šla na pot le zato, da oskrbuje moža. Njena nevesta, mati tistih vnučkov, se pa za otroke ni kaj zanimala in je iskala samo razvedrila,
Nigerija je velika angleška kolonija. Razteza sc od morja do Čadskega jezera sredi Afrike. Nc smemo si pa bclccv misliti kot »strahovalcev« domačinov. Puščajo jim veliko svobode. Črnci imajo v Nigeriji lastne »kralje«, emire in glavarje. Evropskega vojaštva ni videti. Pač pa se rabi angleški denar, vpeljali so evropske šege, zgradili ceste in železnice. Šolo oskrbujejo predvsem mi-sijoni. Tako je v ospredju, v obmorskih pokrajinah. V ozadju je pač tako. kakor si zamorske dežele navadno predstavljamo: malo prometnih sredstev, malo izobrazbe. 70 odstotkov vse Nigerije tvorijo gozdi. Pokrajina šteje 20 milijonov prebivalstva, med temi 6000 bclccv, od vsakih 10.000 trije, največ trgovski uslužbenci. Kaj pa misijoni? V obmorskih deželah pač delujejo misijonarji. V notranjosti žive zagrizeni mohamedanci in povsem nevedni pogani, ki čast« letiš«* mod temi reveži
se širi islam. Ni čudno, da je v notranjosti Nigerije še v 20. stoletju — vsaj na skrivnem — vladala trgovina s sužnji.
Lagos je veliko mesto; že pred leti so v njem našteli 120.000 ljudi. Če pogledaš v zemljevid in tega mesta ne najdeš, je tvoj atlant —- preskromen; vrzi ga v kot. Mesto je zelo razmetano. Vprašal sem tovariše, kje se nahaja evropski del. »Kjer vidite zidane, cnonadstropne hiše.-. Teh je pa bore malo razen ob »marini«. Zamorske hiše so pritlične, iz gline in imajo nizko, valovito pločevinasto streho. V vsaki taki hiši je ali trgovina ali pa rokodelčeva delavnica. Lagos je ne samo sedež angleške vlade, ampak je za te kraje svetovno tržišče. Na ulicah srečuješ najrazličnejše noše: od preprostih domačinov, katerih dečki do šolskih let hodijo goli, do prevzetn h. v samo svilo oblečenih mož z nekakim turbanom krog glave, bogatih muslimanov. V taksih se vozijo belo oblečeni črnci s tropsko čelado: zamorski trgovci.
Nekatere zamorke so nečimrne. Nosijo zelo pisano obleko; lase so si razdelile v oddelke in vsak šop izsukale v rožičke. Že pri deklicah s prečami napravijo nekako njivo s kratkimi, nizko počesanimi lasmi. V mestu je mnogo lepih brivnic. kamor zahaiajo večinoma zamorci, da jim skodra-jo lase po najnovejši modi.
V Lagosu je tudi srednja šola »Kings' Colle-ge«. Videl sem tri zastopnike te nadebudne mla dinc v starosti kakih 15 let. Bele hlače dokolen kc, bela srajca, bel suknjič, ki ga v šoli odlože vse snežnobelo, to je razen pasu njih obleka; si ccr so pa bosonogi in golokraki sloki mladiči; če nosijo pokrivalo, rabijo angleško jahalno čepico Pa stopajo taki dijaki — s knjigami v levi, desni co v hlačnem žepu — lahno se zibaje, kakor bi bilo vse mesto njihovo.
jNadiiijcvaiyo »ledij
Ljubljanske vesti:
Zadnja pot Dragotina Hribarja
Ljubljano, 12. sept.
Dane« ob 1 popoldne jo spremila velika množica ljubljanskega občinstva in odličnikov industrijalca Dragotina Hribarja na poslednji poti k Sv. Križa. Po vsej Zaloški cesti, Jegličevi in Šmar-tinski cesti je stal gost Spalir občinstva. Po obrednih molitvah, ki jih je opravil na pokojnikovem domu šentpeterski župnik .Janko Pctrič ob asistenci duhovščine, jc spregovoril senator Hribar iti očrtal pestro in uspehov polno življenjsko pot pokojnikovo. V imenu Zveze industrijcev se je poslovil od rajnkega Ivrejči, predsednik Zveze. Pevci pevskega društva Slavec« so zapeli mogočno žalostinko Usliši nas, Gospod . Nato se je začel pomikati sprevod izpred hiše žalosti, ki jc dokazal, kako vsesplošno je bil priljubljen in spoštovan pokojnik. Za križem, na čelu sprevoda, so šli otroci iz Marijanišča, nato pa častna gasilska četa. Za velikim vencem, ki so ga poklonili delavci tovarne pletenin, pa je stopalo celokupno delavstvo in uradništvo tovarne, za drugim vencem pa delavstvo in uradništvo tovarne Šumi. V tem dolgem sprevodu so nosili tudi vence Zveze industrijcev. Zbornice 101, Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic, Kranjske hranilnice, Ljubljanske borze in Donavsko-savske-jadranske železniške družbe. Sledila sta nato dva do vrha naložena voza s 50 venci. Za vozom z duhovščino je peljala četverovprega krsto, za katero so stopali žena, sinovi iu hčerke ter vnuki pokojnika z ostalim sorodstvom. Takoj za njimi pa smo opazili no-
tranjega ministra g. dr. Ant. Korošca v spremstvu šef-urednika -Slovenca dr. Ahčina, ljubljanskega župana dr. Ravniharja, podbana dr. Pirkmajerja,
predsednika Zveze industrijcev Krejč^a, predsednika Ljubljanske borze dr. Slokarja, predsednika Zbornice TOI Jelačina in predsednika Narodne galerije dr. Windischerja. Izredno dolg je bil nato sprevod zastopnikov vseh ljubljanskih denarnih zavodov, gospodarskih institucij, univerze in drugih prosvetnih ustanov, banovinskih in občinskih uradov, kulturnih in humanitarnih organizacij. Dolgi sprevod, v katerem so tvorili veliko večino sami moški, sc je pomikal po Zaloški, Jegličevi in Šmartinski cesti med gostim špalirjem občinstva. Pri Podvozu so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu, ki se spočije«, nato pa se je veličastni sprevod pomikal naprej do pokopališča. Po opravljenih obrednih molitvah v pokopališki kapeli je velikanska množica odličnikov in občinstva obdala grobnico. Ob odprtem grobu jc po končanih molitvah spregovoril predsednik Zbornice TOI Jela-čin ter se poslovil od delovnega gospodarskega in narodnega delavca Dragotina Hribarja, ki naj bo v podjetnosti in poštenosti vzor doraščajoče generacije. Nato se jc v nagrobnem govoru poslovil predsednik Ljubljanske borze dr. Slokar od nekdanjega predsednika in častnega predsednika Borze, želeč, da bi njegovo delo našlo posnemovalcev Sorodstvo in ožji prijatelji so se še poslovili s tiho molitvijo od pokojnika, kateremu želimo z njimi tudi mi vsi večni mir in pokoj.
Mariborske vesti:
■	Lnolclni trgovski tečaj na kongresnem trgu
'--// (Trgovski lični im vod) vpisuje še samo do sobote. it. t. m. Vsa pojasnila in prospekti brezplačno.
0 50-tulnieo rojstva obhaja danes ga. Marijanu Z e I e z. n i k , domu iz Utika pri Dobravi, ki služi zvesto že skoraj 24 tet v knjigoveznici Ju-gosl. tiskarne kot re/.alka papirju. Vseskozi je njeno življenje usmerjeno Bogu in delu ter uživa vsled mirnega in lihega značaju vseobče priljubljenost. Iskreno čestitamo.
•	Teden Rdečega križa v Ljubljani se prične v nedeljo, l">. septembra z opoldanskim proilie-nadnim konrerloiu pred Narodnim .domom in nn-birunjeni daril v denarju pu ljubljanskih ulicah in trgih. Od torka 17. do petka 20. I. m. se bodo vsak dan od 9 do 12 ter od 1(5 do 1S po vsem mestu pobirala oblačila zn zimsko pomoč siromašnim Ljubljančanom. V sredo, dne 18. 1. m. zvečer bo v dvorani Delavske zbornice dobrodelna akademija Rdečega križa z govorom in koncertnim sporedom. Itadio Ljubljana bo oddajal predavanja o namenili iu pomenu Rdečega križa, kar bomo se pravočasno sporočili. Zaključilo bo Teden Rdečega križa v soboto, dne 21. I. m. večerno filmsko predavanje v ljubljanskem kinu.
■	Tečaj za harmonikarje se prične še In mesec Interesenti ste vabljeni IS. t. m. ob 20 na Blehveisovo r. 21. pritličje.
Kulinarična razstava odprta. Včeraj ob 10 dopoldne j'- bila olvorjena kulinarična razstavil, ki jo je organizirala Zveza gostiteljSkih nameščencev v veliki dvorani Kazine. V izredno okusno oprem 1 jen i dvorani vzbuja pozornost velika miza z gotovimi jedili, izdelki kuharskega mojstra Babinekn. (j. Rajko Zupan, restnvratef v Zvezdi, je ruzslavil v vitrini nekaj plošč delikates, pri katerih pogledu se človeku kar sline cede. Nekaj novega je z gozdnim zelenjem okrašena lovska miza tvrdke Flerznianskv iii šievilne druge mize s servisi, ki <o jih razstavili Mani zveze. Vse potrebne posode in jedilno orodje r>o dale tvrdke Agnolu, Kolman in Service, ki tudi razstavljajo razne novosti Iti okusni' izdelke iz porcelana, stekla itd. Razumljivo je seveda, dn so tudi druge tvrdke s hranili in živili razstavile svoje dobre domače izdelke, lako Potnik marmelade In sadne sokove, Adrlja pecilne praške in .luhan izvleček za juho. Prav prijazne so razstave Franckove cikorije, Meinlove kave, huffetn Rio . tvornicp Zikn« in Čebelarske že-leziiičarske zadruge. Tvrdka Cerar rnzslavlja testenine. napravljene iz jnjc brez vsakih barvil, tvrdka Zaletel žganje in likerje, Trpin sadje, Ju-gotehna hladilno aparate. Državni osrednji zavod za pospeševanje obrti pa razne prte in podobno. Razsluva nnpravlja izredno dober vlis, kar dokazuje ludi zanimanje občinstvu, ki jo v lepem šle obiskuje.
•	( lune Frauniskegu insliluta vljudno vahi-du poselijo nocojšnji koncerl Glasbene Mana dvorišču magistralnega poslopja. Spored •rla tvorijo izključno le dela francoske lito -
uprava je namreč dovolila, da društvo izdela na vojaškem vežbališču dirkalno stezo, ki je že zgrajena. Dirkalna steza meri v notranjem krogu 1000 metrov ler je (i m široka. Je lepo izglajena in utrjena, tako, dn je doslej najboljša v Ljubljani. Dirkališče leži severozahodno od gradu na Fužinah. Oddaljeno je od zadnje posteje cestne železnice le 20 minul in vodijo do njega lopo urejena pola. Dirkališče ima ludi naravno vzvišen prostor za stojišča, nekaj nižje pa bo stala tribuna .s sedeži. Društvo, ki se v resnici ni plašilo stroškov in delu, bo odprlo novo dirkališče v nedeljo, fine ii. oktobra. Otvoritev bo združena s tekmo naših najboljših konj v jahanju in vožnji.
Celge
vil u
nio, lipe komu ralur
Novo konjsko dirkališče \ Ljubljani. Kalo jahačev iu vuzačev. ki je izgubilo z ureditvijo ljubljanskega aerodroma svoje staro dirkališče, je lelos siv.uio prišlo zopel do dirkališča. Vojaška
Stavka v celjski Cinkarni d. d. Delavstvo celjske Cinkarne d. d. je po svojih zakonitih delavskih zastopnikih začelo s Cin karno pogajanju za zvišanje delavskih mezd ler novo kolektivno pogodbo. Pogajanja, katerih so sc udeležili zastopniki delavstva, zastopnik Delavske zbornico, zastopnik rudarskega glavarstvu in zastopnik podjetja, so se vršila v sredo popoldne, vendar ni prišlo do nikakega pozitivnega zaključka. V glavnem zahteva delavstvo povišanje plač za 25 odstotkov. Včeraj oli I zjutraj je delavstvu Cinkarne stopilo \ stavko. Del delavstva jc tmli po proglasitvi stavke ostat v Cinkarni. V stavkovnem gibnuju se nahaja celokupno delavstvo, okrog' 270, kolikor delavstva sedaj Cinkarna zaposluje.
Danes konstituiranje odborov. Mestni svet celjski bo imel danes ob (i sejo, pri kateri je na dnevnem redu edina točka: konstituiranje odborov.
pr Smrtna nesreča. 68-letni dninar Lesjak Martin iz A rje vasi je padel v sredo s kozolca. Pri padcu je dobil hud pretres možganov, ter druge notranje in zunanje poškodbe. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer je pa šc istega dne izdihnil.
Častna diploma, katero jc. poklonila Drž. krajevna zaščita dcce. in mladine v Celju svojemu bivšemu predsedniku, šolskemu upravitelju g. Bizjaku Jožku, je razstavljena v izložbenem oknu trgovine« steklom in porcelanom g. Strupi.ja nu Kralja Petra cesti. Diploma jc umetniško delo strokovnega učitelja g. (I rašer.ja.
0 Glasbena .Matica v Celju. Vpisovanje se je že pričelo in se nadaljuje vse le dni ■vedno med 8—12 tor med 8—6 popoldne. Dne 115. 1. in. ob 2 se zberejo vsi gojeneitke) v Matici, Slomškov trg 10-L. kjer jim bo razglašena razdelitev pouka. Novinci in stari gojenci, ki šc niso vpistmi, naj to store čimprej. dn z zavlačevanjem lie ovirajo rednega pouka.
' r Popravi! V včerajšnjem Slovencu je pri telefonskem prenosu pomotoma izostalo, da jc bila s slavnostne seje mestnega svetu poslana pozdravna brzojavka tudi Nj. kr. Vis. knezii-namestniku Pavlu. Dalje je treba omenjeno poročilo popraviti v toliko, ila .je
Smetanova ulica za novo šolo
Meslna občina se pogaja s Pokojninskim zavodom za prodajo hiš v Smetanovi ulici
Maribor, ,12. sepl.
Svoječasno smo poročali, du jo postalo zopet aktualno vprašanje že pred dvema letoma na občinski seji sklenjene odprodaje mostnih stanovanjskih hiš v Smetanovi ul. Takrat sc jc računalo, du bi občina dobila za (i novih moderno grajenih stanovanjskih objektov s skupno 85 stanovanji najmanj 7 milijonov Din. Hiše so stalo pri gradnji 10 milj. 930.944 Din ter so sc zgradile s posojilom, ki naj hi se amortiziralo v 20 lotili. Mestna občina je poslopja zgradila v glavnem iz socialnega namena. Odpomoči jc hotela veliki stanovanjski stiski, ki je takrat vladala in ustvariti nekak regulator, ki bo povzročil nazadovanje visokih takratnih najemnin. Oboje se ji jo posrečilo. Ko so prevzela upravo hiš Mestna podjetja, so se najemnine povišale, da hi sc dosegla ugodnejša rentabilnost. Ker pa stanujejo v hišah po večini mestni uslužbenci, katerim sc najemnine niso moglo preveč zvišati, poleg lega pa je v poslopjih še nekaj lintimilnili stanovanj, pravijo na Mostnih podjetjih, da doplačajo pri obrestovnnju in amortizaciji letno še sedaj 050.0(10 Din, (lasi se je 11 milijonsko posojilo, ki ga je najela občina za zgradbo, sedaj zni-
žal" žc na (i in pol milj. Din. Ko je najemala, sedaj občina posojilo 7 milj. Din pri Pokojninskem zavodu za zgradbo novo šolo v Mag-dalenskoui predmestju, je ponudila Pokojninskemu zavodu poslopja v Smetanovi ul. v nakup. Na ta način naj bi sc nekako Smetanova ulica zamenjala za novo šolsko poslopje. Pogajanja, ki so sc šc nedavno vršila, niso privedla trenutno do nobenega uspeha. S hišami bi občina odplačala posojilo Pokojninskemu zavodu, ki ga je najela za visoke obresti in pod neugodnimi odplačilnimi pogoji, dočim bi onih neodplačanih (i in pol milj. Din. ki so še vknjiženi na poslopjih, ostalo. Ker pa je obrestna mera za to posojilo ugodnejša, bi sc, tudi pri tem nekoliko privarčevalo. — Kljub tem ugodnostim prav za prav občina od take prodaje nc bi imela veliko. Če se hiše že prodajo, moro vsaj toliko ostati, da bi se zgradilo še nek takih zasilno-stanovanjskili objektov, kakor je oni v Metelkovi ulici. Zalo pa bi sc rabilo najmanj 1 milj. Din. S tem bi se odpomoglo največji stanovanjski stiski, ki postaja v niž-j jih plasteh mariborskega prebivalstva vedno hujša in bi končno izginile tudi žalostne barake in vagoni v Dajnkovi ulici.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Itepistnrnno o(i Min. soc. not. in nar. /.dr. S. lir. Ui.485 od 25. V. IlloC,-
□	Arheologi v Mariboru. Na svojem ti. študijskem potovanju so prispeli mednarodni arheologi včeraj proti večeru iz Ptuja v Maribor, kjer si bodo danes ogledali razne znamenitosti mesta in okolice. — Ko pozdrav; Ijamo arheologe, v Mariboru, želimo, da bi sc med nami kar najboljše počutili in da bi odnesli iz dravske prestolnice najlepše spomine.
□	Na zagrebški kliniki je umrl g. Ferdinand Sesek, sodni kanclist pri mariborskem okrož. sodišču. Pokojnik je liil star 45 let ter je služboval od lela 1934 v Mariboru. Bil je izvnnrcdno vesten, marljiv in sposoben uradnik. Bil je priljubljen povsod zaradi svojega blagega srca in kremeni tega značaja, liil jc tudi vedno zvest naročilih
Slovenca«. Blagega pokojnika so položili k večnemu počitku v Zagrebu. — Naj mu bo ohranjen blag spomin, žalujočim našo iskreno sožalje!
□	Poslovilni večer so priredili tovariši odhajajočemu višjemu sod. svetniku g. dr. Pranju Kovči, ki jc premeščen k apelac,'.i-skernu sodišču v Ljubljano. Večer, se je vršil v Nabavijalni zadrugi ter so govorili predsednik okrožnega sodišča dr. Žilier. prvi drz. pravilnik dr. Zorjuij, drž. pravdni k dr. Hoj-nik. vss. dr. Senjor in dr. Pcčnik.
O Kako je z licitacijo? Mestni svet je oddal gradbena dela za novo šolo v Magdalen-skem predmestju konzorciju treh mariborskih največjih gradbenih tvrdk kot edinemu ponudniku. Pravni strokovnjaki pravijo sedaj. da pristojne olila.sli te licitacije iz tor-melnih razlogov ne bodo mogle odobriti, ker morata biti po zakonu najmanj dva ponudnika in šele pri ponovili licitaciji zadostuje, da stavi ponudbo samo eden. Tako lii se potem zgradba šole. zopet zavlekla iu ludi polaganje temeljnih kamnov v nedeljo bi se bilo lireuranjeno. Seveda tako zavlačevanje lic bi bilo umestno, ker je zaradi silnega pomanjkanja šolskih prostorov res nujno, da sc, z novo zgradbo čimprej prične in da pride zgradba še letos pod streho.
H Kolesarska podzveza razpuščenu. Kolesarska zveza v Zagrebu je razpustila mariborsko kolesarsko podzvezo. Za komisarja jc imenovan sedanji predsednik Murkovič.
□	Starodavno kapelo v Kamilici pri Mariboru prenavljajo. V kapeli je znamenit kip
večina prebivalstva vedno zastopala stali šče, na.i sc priključi mestni občini ccl.iski cela okoliška občina ler nc okoliške občine. Prav tako .je bil razrešen svojih dolžnosti okoliški občinski odbor ter nc odbori, ker jc bila pač samo ena okoliška občina.
sv. Janeza iz kamnu. Prenovitev vrši slikar g. Horvat.
□	Umrl je v starosti 73 let upokojeni polkovnik Juro Mitrovjč na Pobrežki c. 20. Naj počiva v miru!
□	Kolektivna pogodba lin Muti. Po dolgih pogajanjih jc prišlo na Muti do sporazuma med vodstvom tovarne in delavci. — Sklenila se .je kolektivna pogodba, ki predstavlja nekak kompromis obojestranskih zahtev,
LJ Nova razsvetljava Slomškovega trga.
Vzdolž škofijskega dvorca in stolnega žup-nišča se bodo namestili električni kiiiide-labri, ki so bili dosedaj na promenadi na Aleksandrovi cesti.
□	52 kokoši pokradel. V okolici llrengove, so se zadnje čase godile neprestane tatvine kokoši. Šestim posestnikom je dvonožni dihur v pnr tednih odnesel 52 kokoši. Sedaj so ga izsledili v osebi posestnika Janeza Kosa, pri katerem so še našli par ukradenih kokoši, večinoma pa je žo prodal na mariborskem trgu, ali pa pojedel.
□	Za lanske gledališke aboueute ostanejo dosedanja mesta rezervirana do sobote, dne 14. t. in. Prijave sprejema dnevno gledališka blagajna.
□	Domačije gorijo. V Vardarcih .jo zgorela hiša posestnika Štefana Poredoša. Požar je nastal zaradi slabega dimnika. Škode je 20.000 Din, zavarovano pa je bilo za 7000 Din.
V Gaberju je zgorel Štefanu Iliru skedenj s senom. -- V Cezanjevcih jc. zgorel skedenj posestniku Janeza Pušenjaka ter znaša škoda 19.000 Din.
Sv. Jurij ob juž, žel.
Prostrana in lepa šentjurska fara se pripravlja na novo sv. mašo svojega domačina g. Ivana Žličarja, ki jo bo pel dne 22. septembra in ne, kakor je bilo prvotno razširjeno med občinstvom, dne lo. septembra. Dne 15. septembra bo g. /ličar v mariborski stolnici posvečen v luašuika, popoldne bo pa sprejem v domači fari. Da se vsi prav zavemo lepole iu nadnaravnega veli čast vn nove maše in sv. maše sploh, bo šentjurska fara za novoinašnikov sprejem v nedeljo 15. septembru popoldne priredila na Ircu pred cerkvijo, ob slabem vremenu pa v bližnji podružnični cerkvi na Botricnici duhovno igro »Skrivnosti sv. maše . Ta igra nam kaže na podlagi obreda sv. maše zgodovino božjega razodetja in našega odrešenju, katerega središče, jo Kristusova daritev nu križu- Kogar zanimajo globoke verske igre, bo rad prišel | pogledal, zanj druga reklama ni potrebna. Na novi i maši bo govoril novomašniku g. Ivan Soline, inest-' ni župnik v Slov. Bistrici, šentjurski rojak.
MMtiretECfScueuznszraifflaB,
Knjige Sto venske Matice za f 1935
2. Kidiič; Zgodovia slovenskega slovstva, 4.
snopič. Str. 409 576.
Obširna Zgodovina slovenskega slovstva«, ki je pred leti bila zamišljena kot »razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature od začetkov do marčne revolucije«, sc bliža svojemu začasnemu zaključku, ki ga — kot jc zdaj predvideno — ne bo tvorila marčna revolucija, ampak Vodnikova smrt v 1! 1819. Pa tudi do lega mejnika bo dospela šele v bodočem snopiču. V pričujočem snopiču so obdelana v celoti samo štiri leta (1809—1813), samo deloma pa desetletje prej, ki se končuje v tem zvezku, ter nekaj poglavij nastopnih let, ki jih bo zaključil zadnji zvezek. Žc j samo iz tega obsega se vidi, kako natančna in v 1 podrobnosti segajoča ter trdno je postavljena Ki- ' dričeva zgodovina naše kulturne rasti. To namreč 1 jc predvsem njegova zgodovina slovstva, ki nc J obsega samo lepe književnosti, temveč vse slo- I vensko pismenstvo sploh in vsega, kar je z njim v zvezi. V tem monumentalnem delti hoče namreč j prof. Kidrič vnovič kritično in natančno zbrati in 1 razbrali vse dokumente, ki so kakorkoli pripo- I mogli do lega, kar smo kulturno sedaj; vse čini- i telje. ki so — pospešujoče ali zavirajoče — vplivali na našo pismenost, kulturo jezika, pisanje in izdajanje kakršnihkoli že knjig itd., skratka, ki so povzročili slovenski kulturni preporod, na podlagi katerega sc je šele razvila naša besedna umetnost, lepa književnost. In pred Prešernom o njej skorajda ne moremo govorili. Zato sc nobenri zjSodovina književnosti, ki nai obdela to dobo, ne
more omejiti samo na estetsko vrednotenje, temveč mora postati kulturna zgodovina, posebej .se ozirajoča na vsakovrstno literarno produkcijo in duha v njej, Toda zgodovina je lahk-o pisana na dva načina: ali sintetično, da duhovno-dinauvčno ponazori notranji razvoj duha, kakor se jc javljal v posameznih osebnostih in njih delu. kar lahko zavede zgodovinarja v dramatični opis svoje vizije, v zanesenost, samo podtalno se naslanjajoče na snovno znanje; ali pa analitično z naštevanjem vseh rezultatov del, ter vseh sodelujočih silnic, način, v, katerem sc pisatelj lahko izgubi v snovi ler ne pride do izraza duhovna rast enovitih osebnosti, njih pomembnost in notranja vrednost. Ce se je prve metode posluževal Slodnjak, jc prof. Kidrič bliže drugi. In če jc kritika dokazala Slod-njaku ob vsem duhovnem poletu pomanjkljiv temelj, moramo pri Kidriču občudovati prav trdnost tega temelja in temeljitost, kar daje največjo ceno njeguvemu življenjskemu delu. Prof, Kidrič koplje kot pravi težak z neverjetno vztrajnostjo in po jasnem načrtu osnovo, kamor bodo šc bodoči rodovi postavljali svojo zanosne duhovne vizije o slovenski kulturni rasti.
V svoji zgodovini slovenskega slovstva se namreč prof. Kidrič poslužuje .sledeč,; metode. Vso zgodovino razdeli na območja posameznih kultur-nih gesel, bodisi protestantstva, reformacije ali preporoda in jih podaja po generacijah. 1 e pa zopet razčleni na posamezna razdobja, obsegajoča par let. ki jih vključi med dva pomembna mejnika. Tako kronološko od lela do lela razbere vse sociološke činilcljc, lo jc; politično, cerkvene, kulturne itd. ter posamezne osebnosti in njih delo v tem času. Tako sicer razbije posamezne osebnosti na dele, da pa pregled čez vso literarno produkcijo v gotovem času, ki jo osvetli od vseh strani. Tako je vsebina tega snopiča Prva preporodna ge ^racija (1750—1819) in sicer deloma tretje razdobje, t. j. začetek romantike do Napoleonove Ilirije, ter v celoti četrto razdobje,
čas podeljenosti Slovencev med Ilirijo in Avstrijo, | ter samo uvodna poglavja v peto razdobje od od- j hoda Francozov do Vodnikove smrti, Na čelo teh j razdobij postavi evropski okvir, to je; kulturne . viške evropskih narodov, ki naj predstavljajo maximum doseženega v tem razdobju, z namenom, da se vidi razlika, kje smo bili mi — zamudniki — v tem času in odkod so naši napori dobivali navdiha in duhovnih pednetov. Tega evropskega duha sicer ne opiše sintetično in dinamično, temveč postavi samo imena, činjonicc, ob katerih si šele literarno zelo izobražen bralec more predstavljati duha, ki je v njih. Drugi si vedo prav malo pomagati z njimi.
Iz evropskega literarnega in filozofskega okvira preide na državnega, na ilirsko ler avstrijsko upravo dežel, na zakone, Iti so pospeševali no kakršenkoli način slovenski preporod, bodisi v uradu, v šoli (univerza v Iliriji, stolica v Gradcu), v cerkvi (janzenisti in menihi) itd. Odtod preide na posamezne domoljubne krožke, v katere so se zbirali »slavisti«. Središče naših najizobraženejših ljudi je bil Zois, zato šteje Kidrič to dobo v razdobja njegovega mentorstva. V vidu ima vse naše ljudi, ki so se na kakršenkoli način udejslvovali v kulturnem smislu v obravnavanih letih in pod postavljenim vidikom preporoda. Pri vsakem sc ustavi. Tako opiše ljudi po geografskih okrožjih; v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju, v Celovcu, Celju in Mariboru, v naših obrobnih mestih na Primorskem, Štajerskem itd. človek ima vtis, da ima prof. Kidrič vso slovensko kulturno zgodovino plastično pred seboj, zbrano do zadnjega lističa, ponazorjeno kot na relijefui karti: zemljo ima podeljeno v okrožja, v njih zaznamovana mesta, kjer so živeli preporoditelji, in ob njih ves, k njim spadajoč materijah Tedaj napravi samo prerez za gotovo dob"; in pred našimi očmi se pokaže vsa produkcija tistih let z vsemi spremljajočimi okoliščinami. Do take plastičnosti in jasnosti v zunanjem pregledu se more dokopati človek le z ne- j verjetno delavnostjo in vztrainostio skozi deset-
letja. Prof. Kidrič sc že od vsega početka svojega znanstvenega dela peča s kritičn m razborom snovi, z odkrivanjem novih literarno-zgodovinskih doneskov, in vsak njegov snopič ima kopo novih imen in del. Samo listi, ki ve, kaka zmeda jc vladala v slovenski literarni zgodovini z ozirom na bibliografijo pred njim, bo znal cenili, kakšno delo ustvarja prof, Kidrič s svojo Zgodovino! Nekaj podobnega morda samo še dr. Štele za naše staro slikarstvo. Le z njim sc da njegovo delo primerjali. Dokumenti slovenske pismenosti in kulturnih gibanj so sedaj prvič podani v taki ma-terijalni polnosti, preglednosti in kritični obdelavi ter časovni zaporednosti, povezanosti in urejeni pod gesla dobe. In to je glavna in za vedno postavljena vrednota le obširne zgodovine, ki šc ni končana. Morda sc bo komu zdela preveč samo okostje, ogrodje za veliko mogočno stavbo, premalo notranje povezana z duhom časa in brez likov velikih osebnosti, morda nc dobi v njej popolne in življenjske slike naših kulturnih delavcev, ker so pač deljeni na več delov, ter nc do-voljne estetske ocene pesmi jJarnik). Prof. Kidrič ni impresionistični lit. kritik, jc pozitivističen zgodovinar filološke šole, oplojene po dobri socialni primerjalno-literarni metodi. Kakor sem prepričan, da bo kljub Slodnjaku in kljub Kidriču treba še pisati nove zgodovine naše književnosti z novih pogledov, prav lako pa sem tudi prepričan, da bo vsaka bodoča zgodovina mogla trdno stati samo na tej iundamentalni Kidričevi zgodovini. Temelj je podan, in kaj je bilo bolj potrebnega? Naj-grše delo jc opravljeno; zbran in urejen jc mnte-rijal, ogromen materija!, poleg lega kritično pregledan, pravilno osvetljen ter kronološko podeljen, Zdaj nam ne bo težko na njem postavljati zanesenih vizij našega duhovnega razvoja, opisovati poletov naših najvišjih misli in meriti likov naših zapisanih estetskih predstav, ko nimamo strahu, da bi se nam — kol žc tolikim — odmaknila tla	td.
V slovenskem Lurdu in Zagrebu

T"
I f # *** A J > * " * » » s& i * ^»r -
Slovenski romarji' ob prihodu v Zagreb
Agilni in požrtvovalni g. F. de Cecco, voditelj in organizator slovenskih romarjev, je peljal za praznik Marijinega rojstva 350 vnetih častilcev I urške Marije v Rajlienburg iu v Zagreb. Temu romanju se je pridružil tudi prevzvišeni vladika dr. I. J. Tomažič, ki je bil deležen pred baziliko zelo prisrčnega sprejema. Na predvečer Marijinega praznika je imel g. p. Sečnik S. J. za naše romarje lep govor. Drugo jutro so bile že ob 4 sv maše. Ob šestih je imel vladika dr. Tomažič govor in nato pontifikalno sv. mašo. Ob 8 smo se poslovili od
W letnica Katol. doma
in blagoslovitev nove društvene zastave v Ljutomeru
Ljutomer, 12. septembra.
Nc zamerile nam, da smo celotno našo prosvetno prireditev iz pretekle nedelje preložili za 11 dni. Nismo lili krivi Prepričani pa smo, da bo sedaj prireditev enako lepo, morda še lepše uspela. Vrši se torej nepreklicno v nedeljo, dne 22. septembra z istim sporedom. Vabimo vse prijatelj" od blizu in od daleč, zlasti mladino, da pridejo lega dne v Ljutomer in z nalili delijo veselje našega jubileja. Naš novi prapor je gotov. Izdelala ga je tvrdka Ecclesia.: v Ljubljani po načrtih arhitekta Pengova- Lahko rečemo, da je. umetnina, ki bo v čast vsej naši prosvetni organizaciji. Ho-terstvo novemu praporu je blagovolil prevzeti notranji minister dr. Anton Korošec, rojak ljutomerskega okraja, mož, ki je našo prosveto priklical k iiovemu življenju. To bo prvi novi prapor po vstajenju Prosvetne zveze. Žal, da se dr. Korošec osebno naših slavuosti ne bo mogel udeležili radi prevelike zaposlenosti. Zastopal ga bo g. Ribič ili njegova gospa. Sicer pa oslane ves program, kakor je bil najavljen na plakatih. Do pol 9 zbirališče pri Katoliškem domu, pohod v cerkev k pridigi, sv. maši in blagoslovitvi prapora, prosvetno zborovanje v Katoliškem' domu, popoldne ob pol 1 pa slavnostna akademija s pestrim sporedom. Zvečer prijateljska zabava. Povdarjamo, da je celotna naša prireditev izključno prosvetnega značaja in nima s politiko prav nič skupnega. Naš cilj ie: duhovno zdrava, pravilno usmerjena, prosvetno izobražena, katoliško in slovensko zavedna mladina. — Opozarjamo na priložnost polovične vožnje po železnici I
Rajhenburgu in ob pol desetih nas je že sprejel Zagreb v svoje okrilje Romarji so si ogledali vse znamenitosti Zagreba in proti večeru so se zbrali v lepi jezuitski cerkvi, kjer so imeli pele lilanije M. B. in govor, ki ga je imel g. katehet Jože Pro-nirov iz Ljubljane.
V takih romanjih se brez dvoma poživi vera in velika ljubezen do Marije, ki jo naš narod od nekdaj vdano časti. Bog daj, da bi se naš narod vedno oklepal Marije in da bi tudi vedno njen ostal.
Arheologi v Ptuju
Ptuj, 12. septembra.
\ sredo zvečer so mednarodni arheologi na <tvojem študijskem potovanju prispeli iz Celja v naše mesto. V restavraciji "Berlič, je bila skupna večerja, kjer sta jili pozdravila g. gimnazijski ravnatelj v p. dr. Koinljniiec v imenu muzejskega društva in župan Jerše kol predstavnik občine. Za pozdrave sc jo v lepih besedah zahvalil prof. Ulrich Kalirelet iz Gdtingcnn, ki je podal med drugim historijat današnjega Ptuja, v katerem je neverjetno dobro podkovan- V četrtek so se mudili znanstveniki v družbi naših učenjakov na llajdini in pri Gornjem bregu, kjer so si pod vodstvom ravnatelja ptujskega muzeja g. dr. Abramiču ogledali Mitrasova svetišča ter druge znamenitosti, kot ludi zgodovinske spomenike iz rimske dobe. Nalo so se podali v mestni muzej, katerega so si natančno ogledali. Pod vodstvom banovinskegu konzervatorja dr. Sleleta je sledil ogled mestne župue cerkve in mluorilskega samostana Ier cerkve sv. Petra in Pavla, kjer so gostje občudovali znamenitosti, zlasti razne freske. Popoldne so si ogledali grad in bogato zbirko umetnin in drugih (jnd-hin) znamenitosti, tiosle je prisrčno pozdravil grof Huro llerberslein in jim želel dobrodošlico.
Za pozdrave se je zahvalil prof. Rouald Scvnie iz Oxforda. Učenjaki so se o vsem, kar so v Pluju videli, zelo laskavo izrazili. Danes popoldne so se odpeljali v Maribor.
/Va^nanila
Ljubljana
Koledar
Petek. 13. septembra: Frančišek K., znavalec; Notburga.
spo-
—	Enoletni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2-11 (Trgovski učni zavod) vpisuje še samo do sobote, 11. t. m. — Vsa pojasnila in prospekti brezplačno.
—	Cene nemških knjig. Organizacija knjigar-jev za dravsko banovino obvešča občinstvo, da so knjigarne dravske banovine, znižale cene knjigam, ki so izšle v Nemčiji (knjige iz drugih držav so izvzete) za 25%. Izrecno pa se poudarja, da to znižan,ie cen ne more biti razširjeno na do današnjega dneva že dobavljene knjige. O eventu-elnih spremembah bo organizacija obveščala občinstvo od slučaja do slučaja.
.Kapital v zim; «——----- Lutz
Cenik Tovarna Lutz-peči. Ljubljana - Šiška
—	(Jriža v Suhi Krajini sc šc vedno širi. Iz šmihela pri Žužemberku je bilo do danes (11. IX.) prepeljanih v bolnišnico osem oseb. med njimi orgnnist g. Lavrič in trije njegovi otroci. Učenka Marija Pajk, stara 13 let, je v soboto 7. t. m. zbolela, v nedeljo je bila prepeljana v bolnišnico v Novo mesto, v torek, 10. t. m. je pa tam umrla. V' okolici so do sedaj umrle 4 osebe za to boleznijo, obolelo pa je v šmihelski župniji 13 oseb. Prosimo radikalnejših ukrepov, da se epidnnija zatre. Ta bolezen je tudi dosli glasen opomin, Jia-ko krvavo je potreben tisti vodovod za Suho Krajino, katerega so nam dosedaj še vsi režimski kandidati obetali na shodih, ko pa so bili »izvoljeni-, ni nihče več s prstom ganil zanj. Brez dvoma je zdrava pitna voda bolj potrebna, kakor razne asfaltirane ceste in druge naprave, ki požirajo milijone dinarjev.
Oobro jutro ----1- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana - Šiška
—	Zasebna ženska učiteljska šola iirsulink v skofji Loki s pravico javnosti otvarja letos zopel prvi letnik. Zu priglasitev je čas samo še do l'_. septembra. Sprejemajo se gimnazijke, ki so opravile nižji tečajni izpit.
—	Izprcmcmba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Mariji Nadižar-Zupič, pristojni v občino Kranj, iz-premembo rodbinskega imena v Puppo Zupic; Elizabeti Radih, pristojni v občino Ribnica na Pohorju, okraj mariborski, desni breg, piv v Schilban.
Volitve jeseni «------Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška
_ Šola za telesno vzgojo se bo osnovala v Belgradu in bo trajala za kandidate iz meščanstva dve, za kandidate iz vojske pa eno lelo. Naredba o nalogi te šole jc objavljena v prilogi Službenih novih št. 209—1.
—	Neki zelo reven samostan zelo potrebuje mal hnrmonii za vežbanje pevcev. Morebiti ima
kateri izmed duhovnikov tak harmonij na razpo-	| lago in bi ga prodal za nižjo ceno doličnemu sa-	| mostanu. Naslov pove uredništvo Slovenca". ------,
K m lic — žima
Glei oglas!
—	Paziti je treba. V Št. Vidu nad Ljub- ; ljano je strelska družina v gostilni pri Krat- j kvju nedavno priredila tekmo v streljanju, j Nesreča je hotelu, da je ponoči ob 2. uri neka ženska ohstrelila nekega fanta, da ! je ta še ponoči moral pri zdravniku iskati pomoči. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je bila ia ženska in v čigavem spremstvu jc ponoči prišla na strelišče. K sreči so bili navzoči tudi orožniki, dn iz nesreče ni nastal prepir.
Motnje » želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno -la bost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »brinu .loselove« grenčice
Dijaški marijanski koledarček se je ! zaradi tiskarske stavke in zaradi tehničnih i ovir zakasnil. Izide koncem septembra.
»Naše Zvezde«. 1. in 2. številka izide začetkom oktobra.
—	Avtobusno podjetje Vehovee zniža s 15. sept. vožnjo na progi Ljubljana—Dobrova —Polhovgratlec na 12.50 Din, tour-retour 20 Din (v obi smeri). Znižajo se cene tudi vmesnih postaj.
—	»S I o vence v a« ekspozitura na Velesejmu, v neposredni bližini glavnega vhoda, sprejema vsa naročila, tičoča se »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, naročnino. oglase itd., ter daje vsa tozadevna pojasnila.
—	Na Krekovi gospodinjski šoli v Šiški — Ljubljana VII — bo vpisovanje 15. sept. j za enoletno gospodinjsko šolo, za tromesečui | gospodinjsko-kuharski tečaj, za nedeljski in | večerni kuharski tečaj.
—	Na Dunaj — z avtom — za 320 Din. Vzamem še par oseb. Interesenti dobe pojasnila zastonj. Dopise je nasloviti ,ia: Dunajski biro«, Ljubljana, Poštni predal 245.
1 Xntnn služb o imujo lekarne: mr llukurčič, Svetega .1 u kolin Irjr li; inr. Humor, Miklošičeva eerttu Al, ia inr. liurlus, Muslc, Zulo.šku eeslii.
1 Dreel nI/ 111 bo na dvouj.ščil ljubljunskoKu inagi-slriiluiega poslopja setierailnl večer, 1111 kale.rom s,1 bodo tavajtilti iiujrazličnojšu (lila francoske klasično literature i/, /a rlka IS. stol. Spored ju .sestavljen iz točk, ki hi! |H> večl-ni prvi,'- j u v no l7.vn.lnlu v bjuhlliull, sodelujejo pa: operna pevka Zupeve ZVoiiiiniru (soprani, violi ii i* Plciter l-etui, dalje pruf. Jeraj iu Deriuelj (vi.da), l.eskovie Hoko (čelo), l.lpnvšek Marijan (klavir), Ko-rošeu Slavko (lluvla), Kocjan Itilnird loboii in angleški log). Za L\ek koncerta je ločno ob '-II. Ker slu dvo tretjini prostnrii popolnoma pokrili, se ni irebn bati prevelikemu hladu. Sedeži po HI llin. stojišču po .*) Ilill so v iirodprodn.il v knjigarni Glasbene Matice, od ix.1 S daljo pa iKid ark udu lili iuugi«lratJi0gu poslopju.
1 l'i<l iti st .lili on Trosi liniji bo /.uigral v pouode-ljoll Ili t. ui, ob 211 v Illibadovi pevski dvomili Sehuber-tovo sonato v ti-d u r u za klavir, s sodelovanjem čellsta beskovlcii pn Bruliiusovo sonulo v e-inolu ln Hulimutii-llovo sonato /.a čelo in klavir. Koncert spada v skupino intimnih koncertov (ililsbene Mllliee, /a eteli ločno ob in Sedeži po lil, sloji- u po 5 Ilill v kujltfurill Glas-bene Malice.
I /,re:a biršilt suh £tjiiiis/:ih onjciiect' v ljubljaul mi It likovniku i i ii it v nedeljo l."i. septembru 1. 1. obli dopoldne svoj redni lotu" obelil zbor. Odbor prosi vse In! v -še gojence snle/.i,lanskih /■uvodov, du -e teirn nli-negn zboru udeleže ludi, čl- iKimoloimi lic bi prejeli lozmlev-liena pismenega povabilu, —- Odbor.
Cerkveni vestnih
Cerkrenn slurnosl e Pust sr. 1'elru Ulurrrju. hipu« stolu /.nmorsklh sn/.njev in palronu misijonske družbe sv. Petra Klnverju, l,o dne 1.'|. soptembra v eerkvi sv. .1 o/.efa. Zvečer ob isil s bo niisijoiisku pridiiru. ka-lero bo imel dr .lože Poirnčulk. nnto slovesne poln 11 tamlje in bllltfOdlov. Pri pobožuostl bo ljudsko petje. V.ic misijonske prijatelje in eu-diveo sv, Petru Klavci' Ju prisrčno vabimo k obilni udeležbi.
Poizvedovanja
Dolusl.i i/.iui/,- se je uaSel \ pelek li. I. m. '/jutra! nu Mostnem trgu. Dobi .-e v branjarljt v Florjaaaki nt-
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20.
Ntslelju, la. septembra ob 1.1: Kritij /-.'f/l;i. Nn let.ncm irtodullš^ll v Tivoliju. Cene od ->ii llin nuv'7.dol.
OPERA. Začetek ob 20.
Soljola, 11. sepleinliru: liocriircla. /:i'C«. Znižane cone. Nedelja, la. septembru: IloffinohHitrr l>ri/iorr(ll:t-. Izven. Zniv.iine cene.
Prihodnjo nedeljo bo ua Dobrovi še>ii (zadnji) letošnji romanski .shod. Vsakikrat je lepšo. Vsako nedeljo je bila cerkev vse dopoldne pri sv. mašah pulim Marijinih častilcev, k popoldanski službi božji pa .iili veliko ui moglo v cerkev. Postalo bo zopet res, kar je leta lh92 zapisal g. duh. svetnik Anton Lesjak v svoji knjižici o božji poti na Dobrovi. da cerkev »zn faro samo šc zadostuje, ali ob času shodov je seveda mnogo premajhna.«
Sledeče vrstice nuj bodo nadaljevanje sestavka v »Slovencu« z dne 1. sept. t. 1., kjer je bil jiopis cerkvenega sloga, zunanjosti m nekaterih zinimivosti okoli cerkve. Pogle.inio še v notranjost Marijinega svetišča!
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Novosti:
Hertling, Der Hitnmel. 142 str. nevez. 54 Din. — Katann, Aufgabbn des posiliven Katholizisnius aul iilerarische.il (icbiete. 40 str., nevez. 15 Din. — Zimmermann, Liissliche Siinde und Andachts-beichtc. 148 str., nevez. 57 Din. — Keller, Salve Regina. Pridige o Materi božji. 112 str., nevez. 34 dinarjev. Ivlera. Im (Jeirite de- llerzens Jesn. Zbirka pridig o Srcu Jezusovemu. 221 str., nevez. (jO jjin. _ Kleine, Dio aclit Seligproisungen. Gorske pridige. -Is str., nevez. 20 Din. — Lamping, Mcnschen die znr Kirche kamen. Selbsdarstelluii-gen mod rner Goltsucher aus 21 Nationen. 354 str., vez. 110 Din. — Lucas, Die nn der Himmelsplorte ■■ '»rle-ii. 1 0 sir nevez. 28 Din — Vlinichtlialer, Heiligen Legendon. 145 str., vez. Sli Din. — Nie-dermeyer, Pastoralmedizinische Propadeutik. 150 str., nevez. 60 Din. — Nielen, Aus der Fiille Cliri-sli. Radio prenosi. 261 str., nevez. 48 Din. — Sai-ler, Vom 1'riester und vem Priesterluni. ^ehl7»bn Primizpredigten und eine Sekundizpredigt. 210 sle., nevez.' 64 Din. — Schainoni, (Jottestrost in sclivverer 7,eit. 1 —III. zvezek; po Din 66.
Programi Radio LfuMfnnai
Pelek. 1,1. septembru: 12.IKI fllasbeile »like na plo_-Sfu.li lil.) Vreme, poročilu Ul.llll Ciis, obvestila, 1".]-' Triimjst.i dun, nesreče du.n (Omembe vreden doirodek, ko kljub svoji irueiki vonda.rle koniilčno l'4Zve.iu), rz-vajnjo člalli radijske druniske družine 11.00 Vreme, borza 18.1HI Narodne pesmi mi ploščah 1R.4II Po b.d-Kiirskih pltitiiuuli (Mnjnik) lil:») Nue urn ili iki Zvoki i/, dobe solnčneicii kralja trancoske sereiiade, prenos / inuKislraltiegu dvorišču 22.ih1 Cus, Pororila. vreme, spoi'ed 22.15 Prenos z volosejina: .1a'/,z orkester -laz ■ Konec ob 2:1
Drugi programi i
Velel:. 1:1. septembra: Helnrad: 211.(ki ZnKrcb 22.:«1 K rslieev e skladbo — Zagreb: 20.uu Prenos koncerta
"1 nu Koniorliii Klusbu - DmitiJ: 10.t" NemSke pe.snii 17 :m Sodobni šlaierski nklndutoljl 19 311 Godba pu P' linlii 2ll.:(0 Sinfoulčnl koncorl 22.10 Barska gbisl>a 23.0-» IMosuii uliisba nu ploščah Itudinipeita: 20.00 Iirni •►'Šil Salonska ulnsba 41.30 ( iiruiisku (rliisba Trst: 'tniaii: 17.0-1 l.nliku irlnsbil 211.10 litru 22.1(1 Klavirska ullisba llittt llnrl: '-'".tO Spunskll ulllsba 22.iki Plesna Klaslia Prtmii: 111.35 lllusbeiir slike 211.15 Serelinde "t u", Orkesl ra ln ii irlnsbil 21 .VI Klavirski! Kluslui 22.;li lUosč,- furšarat 20.10 l.nlika glasbn 21.15 Orkestru! ni -n violinski koneerl 22 30 Plusnu (rlnslm nu pb^čiib l'sii .Vi mi'i'Jn: 111.45 r/lioruvu-njo narodnih goeinllst in i v Nuruberuii.
Malo kupolo nad velikim oltarjem je poslikal leta 1871) s prizori iz.Marijinega .življenja slikar Matija Bradesko. Dve leti pozneje je prav ta slikar naslikal .v latcrm velike kupole Marijino vnebovzetje. Na stropu velike kniiole so v osmih krogih slike apo-ulolov — delo neznanega slikarja pred letom 18110. — Lota 187« je Mat. Bradesko tudi tc slike olepšal, a sedaj so zopet zelo potrebne Prenovitve.	, . . , ,	.
Križev pot v cerkvi je 17. letu 182J 111 ga .ie naslikal isti slikar, ki je devet let pozneje naslikal Marijino milostno podobo za ecr-kev na Brezjah, namreč Leopold Leyer. .
Oltarjev ie v cerkvi pet. Štirje stranski oltarji pa se'kar izgube ob pogledu na mogočni veliki oltar, središče vsega našega zanimanja v cerkvi. Njegov spodnji del je iz marmorja, napravljen obenem s sedanjo cerkvijo (1713—171(1). Leseni oltarni nastavek pa je bil od takrat že dvakrat izmenjan; sedanji nastavek (že tretji) je iz leta 18.nl.
Ob delavnikih in navadnih nedeljah je v velikem oltarju slika Matere Božje \ nebo-v/.ete, ki sla ji cerkev in veliki oltar ponve-, cena. Ob praznikih ili med -šmarnimi mašami« pa so ta slika odstrani 111 za 11.10 se prikaže troti s kipom Marije nebeške Kra: ljioe, stoječe nad oblaki 111 luno; v desnici ima že zlo, na levici Jczuščka 111 oba sta kronana.	vv
Sedanji Marijin kip /. .lezusckom je t/, lesa, narejen lota 1799, ko je bil oltarni na-
stavek prvič izmenjan. Prejšnja Marijina podoba je bil oblečen kip, kakršen je šo -odrij 11. pr. v cerkvi na šmarni gori ali na Žalostni gori pri 1're.serju. To .so vidi i/, slarih ohranjenih bakrorezov /u biižji-piilni1 podobice in i/, stare podobe, ki je bila naslikana lela 1768 v zahvalo za srečno dovišitev žu|>-nišča.
Tukaj torej so častilci Marijini na njeno priproštijo prejeli že nešteto milosti iti dobrot božjih. Zal. da jili spočetka ni nihče zapisoval. Na Dobrovi iln lela 1723 ni bilo stalnega duhovnika, Šl. Vid — kamor .je spadala iln takrat dobrovska cerkev kol podružnica — pn je bil preoddnljen.
Prva poročilu n nenavadnih uslišati.iih ua priproštijo Matere božje, češeene na Dobrovi, nam je ohranil zgodovinar Jane/ Va.i-kard Valvazor, ki je bil osebni prijatelj tedanjemu graščaku na llokalcih \Voll'guiiKii Sigistnuudu in je tudi dalje, časa pri njeni prebival na gradu komaj Iri četrt ure oddaljenem orl dobrovske cerkve. Mod drugim sporoča Valvazor. dn je leta KUiS neka gro-finja na Koroškem, katere ime je po njeni želji ostalo lajno, imela šestletnega otroka, Ivi je popolnoma oslepel. Žalostna mali sc je zatekla po pomoč k .Mariji na Dobrovi in glej, tisto tiro sc je bolezen 7,boljšala iu olrok je zadobil zopet popoln pogled.
Za Valvazorjein .je popisni dobrovški g. župnik Ivan Jernej Zupane (1753 1785) v po selini knjigi nad devetdeset slučajev, ki so se zgodili v njegovem času in nekaj let pred njim 1111 priprošnjo Matere božje, češčene, 1111 Dobrovi. Nekaj teli jo podrobno opisanih v že omenjeni Lesjakovi zgodovini Marijine božje poti na Dobrovi.
Leta 1756 ji: dobrovški župnik 1. J._Zu panc zapisa I tudi lo, da je v njegovem času lin cerkvenih stenah razobešenih premnogo zaobljubljenili podob iti spominov, ki .so viden izraz zahvale za pomoč Marijino v 111110 gili nadlogah. Zal so nam tc podobo niso ohranile.
Nekaj desetin zaobljubi,jenih in zahvalnih podob iz novejšega časa pa vendarle priča, da Marija, češčena na Dobrovi, tudi šc sedaj rada pomaga onim. ki se k Njej zatikajo. Te podobe so zn toliko časa, da bo cerkev prenovljena (in tega je zelo potrebna!), shranjene v zakristiji. Po prenovitvi cerkve pn bodo zopet na primernem mestu razobc-šene. To v vednost onim, ki vprašujejo, za kaj teh podob ni več v cerkvi.
In še nekaj onim, ki se jim zdi. da bi bilo prav, če se na ta način zahvalijo Mariji za kako izprošeno jim milost: zahvalni spominki naj ne bodo veliki in glavno naj ne bo podoba, razen če podoba predstavlja zadevo ali dogodek, v katerega jo Marija pomagala. Na spominku naj bo vedno par besed zahvale. Podpis onega, ki spominek pošilja, naj bo cel ali vsaj označen /. začetnimi črkami. Dostavljen naj bo tudi kraj pošilja teljevega bivanja, zlasti pa čas, ko je bil spominek Mariji v zahvalo narejen. Spominki na papirju in vezenine se morajo dati pod steklo, dn ostanejo snažni 111 cerkvi v okras. Materi božji pa v čast.
Kristjani se zatekamo k Mariji v vseh potrebah. Zato je toliko njenih božjih polov, o katerih pravi sv. Avguštin: »Mi Marijo tndi s tem •častimo, da obiskujemo kraje, ki jili jc Bog Njej 1111 čast posebno visoko povzdignil. Na lakih krajih prejemamo več dobrot kakor drugje, ker deli Bog svoje milosti ua Marijino priprošnjo kakor hoče in k jer liofc.c
Addis Abeba - „Počakajl"
Anglež, Sir Percival Phillips, pripoveduje: Zvedel sem že prej, da (u še zmiraj dežuje in da je tislo ozemlje, koder bodo šle italijanske čete, še vse jx>d vodo. Tudi v Addis Abebi venomer dežuje. — Danes je šlo mnogo abesinskih čel na ogadensko fronto. Vodil jih je general Hubuta Mi-kalle iz j>rovince Kullo, kjer je on za guvernerja. Ti vojaki so tršatih jx>stav in so hribovci, oblečeni v »šume« — toge. Njih puške so različnih izvorov, a kesneje bodo dobili moderne. Na kolodvoru so se poslavljali ko povsod na svetu, a zgodilo se je še nekaj drugega. Prav na tračnicah so stali dolžniki in upniki, ki so radi plačevanja mešetarili drug z drugim, a sodnik je vodil raz|>ravo in |X>ravnaval spore tako, da so izbrali talce za tiste dolžnike, ki so odhajali na vojno. Ta »sodnija« m drugih Abcsincev prav nič zanimala, ker so jo vajeni, saj so sodniki tudi kar po cestah in razsojajo sjx>re kar javno. — Cesarska garda je še zmiraj v Addis Abebi in bržkone ne bo odšla pred izbruhom vojne. Večji del garde bo spremljal cesarja, ostanek pa bo urejal varstvo mesta. Cesar bo za Addis Abebo imenoval vojaškega upravnika in sicer bo imenovan Dejacemača Balha, ki |>ravijo o njem, da je najmočnejši človek v cesarjevi službi. V prejšnjih dobah je kar na kratko |x>metel z nezadovolj-ueži: na en dan jc dal usmrtiti 20 ljudi. Balha je bil že v nemilosti pri cesarju, ker iz province Sidamo ni hotel priti v Addis Abebo. Nato je s svojimi četami korakal proti mestu, a so ga zajeli in zaprli. Nedavno pa je bil jjomiloščen in je zdaj državni svetnik.
V prejšnjih časih so bile v Addis Abebi zelo priljubljene Združene ameriške države. A ko je državni tajnik Hult napovedal, da je j^etrolejskih koncesij konec, je šla vsa ljubezen p>o vodi. Baš tedaj jxi je bil pri cesarju ameriški jx>slovni vodja Engert, ki se je v imenu predsednika Roosevelta prišel negušu zahvalit za abesinske prijateljske dokaze. — Abesinci so zelo ogorčeni radi prepio-
vedi, da *ne sme nobena država uvažati v Abesinijo orožje — in sploh radi raznih ukrepov, ki ovirajo Abesinijo, da se ne more preskrbeti z vojnimi pripravami. Pravijo pa, da morejo dobili iz Jajx>nske orožj« kolikor hočejo, a tega ne bodo storili, češ, da jim Evroj)a ne lx> očitala, da iščejo pomoči na Vzhodu namesto na Zahodu. Da je cesar zares mož na mestu, je pa dokaz to, ker je zadnjič dal zapreti glavnega urednika »Etijopskega Glasnika«, Ato Kidana, ker je preveč ostro napadel Italijo. Abesinci se zelo varno izražajo o svojih sovražnikih in so bržkone taki diplomati, da si jih bo Evropa vzela za vzgled. Saj še niso izrekli zadnje besede, zakaj Abesinija dela jx> najboljšem receptu: počakaj, jx>trpi!
Znani Esad bej je v svojih spominih na Abesinijo |»udaril zlasti to -abcsinsko lastnost, »da j)očakaj!« —On sam je bil v ne:<i, za Abesinijo zelo važni zadevi, jjoklican k prejšnjemu negušu na dvor in je mislil, tri, štiri dni, pa bo odpravljeno. Kaj še! Minila sta dva, prešli so trije meseci, da mu jc cesar sploh omenil njegov prihod in šele čez tri mesece je Esad bej izročil negušu tisto listino (zaradi Jeruzalema), ki je bila za neguša velike važnosti. Z« tistih nekaj pioslovnih, uradnih besed in za eno samo kretnjo — za izročitev listine —, je bival Esad bej Iri mesece na dvoru! Ob tisti priliki mu je dejal neguš: »Čudite se, brez dvoma, da ste šele zdaj opravili to uradno zadevo, a pri nas je tako v navadi. Vi, Evropci, samo hitite, hitite — in kam prihitite? V s»me politične zmede in vojne! Pa pride k nam kak tak gos[>od, pa ga pustim čakati in je ves iz sebe. Le kam se vam vsem tako mudi? Smrti, itak ne boste ušli! Pri nas je navada, da pred vsako važno odločitvijo vlade, vzamemo vsi — čistilno sredstvo — pa močno, da vsi ležijo štirinajst dni. V tem času stvar dozori — in se navadno spremeni — v dobro. Tudi s kakim evropskim gospiodom smo že tako napravili. En mesec, dva, tri, kaj zato? Saj čas se spre-
meni, vse jKijjravi!« — Morda je novi neguš drugačne sorte? Vzgojil ga je evropski misijonar Jarosean, a pravijo, da je »kralj kraljev« vendarle ostal Amharec najčistejšega kova. Evropsko je na njem le to, da gladko govori francosko. Ko je jx>-loval večkrat v Pariz, je jx>toval v zabavo in ne, da bi se kaj naučil. Haile Selassie je zelo brihten mož in navzlic svoji bolehnosti prav mogočen vladar, ki se do dna zaveda svojega težavnega jx>lo-žaja in zmeraj stremi za tem, da bi evropske države zaplel v njih lastne mreže, da bi se skavsale ined seboj. In mogoče bo to tudi dosegel..
Etekiriha za na vrl
Pozimi, ko je malo svetlobe, [x>lrebuje vrt več toplote, n. pr. za tople grede ali drugo rastlinstvo, če ga hočemo spomladi že uživati. Iznašli so jx>-sebne električne ogrevalnike z rdečimi in rumenimi žarki, človek si hoče pač na vse načine jioiiiagati, da uspeva.
Nov svetovni rekord
Angleški dirkač z avtom Campbell je v času 11,83 sekund prevozil ozir. prefrčal celo angleško miljo, kar pomeni na uro 305 milji S tem je dosegel nov svetovni hitrostni rekord.
Vojna med Ženevo in opijem
Zveza narodov v Ženevi se je dolgo ukvarjala S pobijanjem tihotapstva z opijem. Leta 1931 so razne države dobile določbe, koliko opi ia smejo uvažati za zdravstvene namene. Vendar se odtlej tihotapstvo ni prav nič ustavilo, kar je razvidno iz tozadevnih seznamov pri tajništvu Zveze narodov iin pa, ker še zmeraj dosti tihotapcev polove. Iz teh seznamov zvemo, da cvete tihotapstvo z omamili prav redno med Marseillejem in Carigradom. Nedavno so samo na eni ladji v Marseilleju, ki je prišla iz Carigrada, našli 1700 kg opija. Tudi na Grškem je mnogo tihotapcev in se je od leta 1934 njih število še pravečalo, saj so izvrstno organizirani. Leta 1934 so prijeli več ko 1000 tihotapcev samo v Grčiji... Tudi naša Jugoslavija ima dosti tihotapcev z opijem in imajo oblasti dosti opravka z njimi, dalje v Italiji, Turčiji.
Največ f>a jih je seveda na Kitajskem, kjer so morali izdati — kar smo že jxivedali — najstrožje odredbe, celo smrtno kazen za tiste, ki na skrivaj razpiečavajo in uživajo opij. Leta 1933 so samo na Kitajskem zaplenili 4C00 kg sirovega opija, 200 kg predelanega opija, 10 kg heroina, več tisoč pioscdic morfija, 132 kg heroinovih praškov, 635 škatel morfijevih praškov in 10.000 brizgalk za morfij. Izmed 166 ladij, ki so bile udeležene pri tihotapstvu je bilo le 50 kitajskih, a 76 angleških, druge ladje pa so bile francoske, laške, ja|ionske, holandske, norveške in ]x>rtugalske.
Na Ja|x>nskem in v Iranu, prejšnji Perziji, so zasledili tudi mnogo tihotapcev z mamili in opi-jem in na stotine je oseb, ki so bile v zvezi z njimi
Policijske kazni za anallabete
Kitajska vlada ima v načrtu, da ne sme biti nikogar več, ki bi ne znal brati in pisati. (Kako hitro bo zdaj izginila ona slavna kitajska modrost, ker se bo onečedila s čtivom slabih, puhlih knjig!) Vlada je ukazala, da morajo tvorničarji in obrtniki prirejati večerne šole, kjer se bodo delavci kaj naučili. Da bodo ukaz tudi izpolnjevali, so določene občutne kazni za tiste, ki se čez leto dni ne bodo mogli izkazati s šolskim znanjem. Celo tako j>ravi ukaz, da sinejo pol i ca j i na cesti ustavljati ljudi in jih preskuševati, ali znajo brati in pisati, če ne bi znali — bodo kaznovani z denarno globo. (Bržkone državi primanjkuje denarja.) Kako bo to izvedljivo, je pač uganka, saj ima kitajščina čez 40.000 črk, ki jih poznajo prav le učenjaki. Sicer jih potrebujejo 2000 do 3000 za navadno upiorabo, za časopise itd. Ubogi Kitajci! Ena sama šola jih bo!
in na tisoče je kilogramov opija, ki so ga oblasti zaplenile. Ce prištejemo k vsemu temu še one neštete slučaje, ki jih policija jx> raznih deželah niti izsledila ni in ki jih zalo ne najdemo v ženevskih seznamih, tedaj vidimo, da se še zmeraj ni zmanjšala kupčija z opijem in drugimi strupi. Vidimo pa tudi, da je imel trud ženevske komisije za razorožitev opija isti uspeh, kakor ga je imel za splošno razorožitev — to se pravi: nobenega.
Slavila »Sinja ptica« — avlo svetovnega dirkača Campbella.
Samotni mrtvec iaMoant
———Everestu
Iz Darjeelinga (v Aziji) poročajo londonski listi, da so mladi turisti, ki radi utrjevanja bivajo v taborišču ob vznožju Mount Everesta. da bi se pripravljali za jx>t na »vrhunec sveta«, ki ga ni še nihče zmogel, — našli truplo Mauricea VCilsona. Junija 1934 je Wilson odšel na vrh, a je izginil. Mrtvi Wilson je ležal v višini 7100 m, za 100 m nad taboriščem III., kjer je bila Buttgajeva ekspedicija 1. 1933. Poleg njega so našli njegov skrbno v papir zaviti dnevnik in fotografski aj)arat, kjer so filmi še tako dobro ohranjeni, da jih bodo lahko razvili.
Potankosti o Wilsonovi smrti še niso znane. Angleški turistovski krogi menijo, da budo iz dnevnikov in fotografij zvedeli, kakšen je bil žalostni konec Wilsona in ali mu je usjielo priti na najvišji vrh sveta.
Maurice WiIson je bil zelo častihlepen, celo
»Tudi slepa kura zrno najde...« Prav nepričakovano
Hans
je pri Monzi na dirkah z avtomobili zmagal neki Stuck.
Papirus čez 5000 tet
Papirus, ki imamo px> njem ime za današnji papir, so davni narodi od 1. 3000 pred Kr. in do 1. 1000 po Kr. uporabljali za pisanje Papirus so pridobivali iz rastline papiru, ki je v starem Egi|> tu na dvoje rastla jx> močvirjih (trs!), a so ga kesneje zasajali v velikih nasadih in faraoni so dosti zaslužili z njim in g-a izvažali.
Steblo rastline do 6 m visoko — so oluščili, stržen jm razrezali v dolge proge. Proge so prelagali drugo vrh druge, vse plasti so stisnili s stiskalnico, obrezali robove in ploskev zgladili s školjkami ali kamni. Za večje ploskve, so zlepili
jx>edine ploskve drugo poleg druge in nastali so zvitki, ki so jih imeli do 2. stoletja po Kr. za knjige. Neznansko dosti papirusov so popisali davni narodi, a ti zvitki so se tudi še ohranili, naš papir pa se kaj kmalu uniči. In zdaj imamo jx> dobi 5000 let še zmeraj papirusove zvitke, ki so ležali kje v puščavskih tleh in jih tudi moremo citati in zvedeti, kakšno je bilo življenje narodov pred 5000 leti.
Ko so leta 1778 egiptski kmetje iz podrtij pri Fajumu izkopali 50 papirusovih zvitkov, jih niso mogli nikomur oddati in so jih sežgali. Tako so se najbrž v stoletjih uničile še druge dragocene najdbe papirusov, ki bi nam bili marsikaj odkrili iz davnega življenja. — Skoraj prav čez sto let jx> prvi najdbi, 1. 1877-78 so egiptski kmetje, ko so izkopia-vali stare opeke, našli severno od Mcdinet el-Fajutn sj:>el velike kuj)e papirusov. Te j>apiruse pa je kupil nekaj berlinski muzej, nekaj Dunaj. In poslej so našli več in več papirusov, ki so jih učenjaki raznesli jx> vsej Evropi. Nastale so velike papirusove zbirke v Londonu, Berlinu, na Dunaju, v Parizu, Rimu, Turinu in drugod. Iz papirusov pa niso nikoli zvedeli, kje so bili najdeni in previdni kupici so jih tudi razdelili, da ima časih ena vsebina več kosov in je kos enega zvitka v Londonu, drugi kos v Rimu in jrodobno.
strasten turist. Že izza mladih dni si je navajal telo na vse liudo, da bi se tako pripravil za veleturista, da bi prišel na Mont Everest. Dejal je, da more priti na ta vrh le oni, ki ima čim najmanj prtljage in ki ni navezan na nosače. Zatorej je vzel na svojo drzno pot, ki ga je stala življenje, le lahek šotor, tri hlebce kruha, dve škatli konzerv in fotoaparat s seboj. Fotografije naj bi nekoč pričale svetu, da je resnično dosegel svoj smoter.
Leta 1933 je Wilson prosil nepalskega malta-radžo, naj mu dovoli, da poleti z letalom čez vrh Mount Everesta. Maharadža mu je prošnjo odbil in tudi prošnjo za pot na vrh. Tedaj se je Wilson odločil, da jx>jde skrivaj tjakaj.
Preoblekel se je v Tibetanca in se je samo s tremi nosači odpravil iz Darjeelinga na pot do sikimske meje. Celo dan odhoda, 25 marca 1934, je bil neznan in zato so šele čez 3 dni zvedeli, da je izginil.
Dospel je v Rungpo in mirno prišel mimo obmejnih straž. A čim je prišel skozi »notranjo četo«, je bilo tako nevarno, da ga ne izsledijo, da je le jionoči prodiral naprej. V Tibetu se ni več bal stražnikov, spet se je jireoblekel in korakal v evropski turistovski obleki dalje. — Dne 13. aprila 1934 je prišel do samostana Rongbuk Od Darjeelinga do tu je prišel v 25 dneh. Kaj takega še ni nihče dosegel. Saj je angleška ekspedicija 1. 1933 fiotrebovala za to pot 35 dni — in Wilson je večinoma stopal le |3onoči po hribih navzgor. — V Rangbuku je en dan počival. nato je prodiral do taborišča II. Odondod se je za nekaj dni vrnil v Rongbuk. V taborišču III, v višini 7000 m, so se \Vilson in trije nosači krčevito borili s snežnimi viharji in ondi našli zatočišče. Nosači so pa prosili, naj se vrne, a Wilsona niso omečile ne prošnje ne viharji ne snežni meteži. Odjjravi! se je 31 maja 1934 sam dalje in — se ni nikoli več vrnil.
Sodnija, ki plava
Iz Varšave poročajo, da se je veliko ko|>alcev zato smrtno ponesrečilo, ker so se predaleč upfli v vodo in se kopali ondi, kjer je prepovedano. Zato so na Visli uvedli plavajoče sodnije, barke, kjer sta dva sodnika in stražnik. Če priplava sodnija do neprevidnih plavačev, jih koj prime in obsodi na denarno kazen ali zapor. Zadnji teden je plavajoča sodnija prijela 76 oseb in jih obsodila v denarno globo.
Dežela brez zobnih zdravnikov.
Iz londonskih časopisov zvemo, da v britski Indiji še zmeraj primanjkuje zobozdravnikov in zobotelmikov. V Bombayu, n. pr„ kjer je 5000 Ev-roj:>cev, 100.000 Parzev in 1 in pol milijona Indijcev — je samo: 25 zobnih zdravnikov! Pač je šc 300 zobnih tehnikov, kar je pa še zmeraj premalo.
Lov na volkove.
Državno gozdarsko ravnateljstvo je v Ušho-rodu v KarjMlski Rusiji priredilo pri Cernohlavi velik lov na volkove, ki močno ogražajo govejo živino ondotnih kmetov. Na lovu so utsrelili 7 volkov.
»Klobasar dela zdaj klobase z motorjem!« »Zatorej imajo tak okus jx> konjskih silah!«
Drobtine
S francoskih voiaškiii vajivnje z mrtvaško ragto
Avstralski ministrski predsednik — katoličan.
James Scullin, prvi katoliški avstralski ministrski predsednik je jx> dveh letih radi zdravja odložil svoje posle in njegov naslednik je spet — katoličan.
Trije katoliši duhovniki izpuščeni. Po dolgih obravnavah se je litevskj vladi posrečilo, da so sovjeti izpustili 15 Litavcev na svobodo, ki so jili zamenjali s 6 ruskimi komunisti, ki so v Litvi preveč rovarili. Med temi 15 Litavci so tudi trije katoliški duhovniki, ki so zdaj svobodni.
Kako da ne vidite moje bradel
Stavbne hranilnice
Prve ilni septembra je v Solnogrndu na Avstrijskem zboroval mednarodni kongres stavbnih hranilnic, katerega su sc udeležili številni zastopniki stavbnih hranilnic i/ raznih evropskih držav, posebno pa iz Anglije, matično dežele stavbnih hranilnic. Iz političnih razlogov najbrže niso prišli na kongres tiuli zastopniki nemških hranilnic, katerih je ludi veliko z znatnimi nabranimi vsotami. Na kongresu so razpravljali u številnih strokovnih vprašanjih.
Tudi pri nas stno imeli proti nedavnim nekaj stavbnih hranilnic, Iti so preživljale svoje otroške bolezni, kar pa ie imelo zn posledico, fla je bila zamisel stavbnih hranilnic poti^njenn v nnših krajih za nekaj časa v ozadje, kakor ludi novih zavarovalnih ustanov na sanioponiočni podlagi ne bomo imeli kmalu, odnosno vsaj takih ne, ki bi procvi-tale in napredovale s takimi koraki kot pred leti.
Predvsem bi omenili, da jc sistem stavbnih hranilnic drugačen kol pa kontinentalni Angbške stavbno hranilnice bi lahko primerjali z našimi hranilnicami. One so zbiralo vloge kol drugi kreditni zavodi in so -jih posojale skoro izključno v prve hipoteke večinoma za male stanovanjske hiše. Temu nasproti pu so stavbne hranilnico kontinentalnega tipa delovalo na samopomiični podlagi ler so zbirali tu svoje prihranke interesenti v svojem krogu ter jih posojali interesentom iz svojega kroga, ki so prišli po gotovem redu na vrsto. Pri nas v začetku je nujno prišlo, kut smo žu omenili, do otroških bolezni teh zavodov, ki niso imeli pravih strokovnih izkušenj in vodstev. Prišli pa so v gibanje tudi ljudje, ki niso gledali samo na koristi interesentov. Tako je morala banska uprava zadrugam, osnovanini na tej podlagi delovanje po primitivnih načelih omejiti iu so se morale pač le zadruge, če so hotele poslovati naprej, prilagoditi modernim zahtevam varnosti za onega, ki varčuje. Je pa to vprašanje še vedno aktueino, ker danes kapitulni trg pri nas ni v stanju tinunsirati zgradbo stanovanjskih hiš. posebno malega človeka. Zalo bodo samopomočne akcije igrale se ztial-
no vlogo. Seveda pa mora biti njih delovanje organizirano tako, da ne bi bil kdorkoli oškodovan. Pri stavbnih liranihiiciili kontinentalnega i i pa igra najvažnejšo vlogo čakalna doba. Dokler i« prirastek hiter, tedaj Ju za prve čakalna doba kratka in lahko se z zahvalami onih, ki so dobili brezobrestna posojila, delu poceni reklama. Drugačen pa naslaja položaj, če prirastka ui več in so zadnji pri-slopniki prisiljeni na dolgotrajno čakanje, katerega konec ne more niliče predvideli, /.alo so v drugih državah vedno bolj pojavlja misel, da bi bilo potrebno iz socinlnopolitičnih ozirov čakalno dobo skrčiti velikemu številu interesentov, ki kažejo dobro voljo in varčujejo pri svojih majhnih dohodkih, na ta način, da si stavbne hranilnice prisluhe tuja sredstva v obliki dolgoročnih izpci-sojil, za katere pa je seveda treba plačevali obresti in jo tedaj nujno, dn morajo oni, ki dobe posojilu, nositi bremena leh obresti. Tako so delali v Nemčiji, kjer so dobro poslujočim hranilnicam dali na raz|H>lago desetine milijonov mark, da tako pripomorejo interesentom čimprej do lastnega doma.
V tej zvezi se nam zdi umestno obravnavati ludi vprašanje življenjskih zavarovalnic na sanioponiočni podlagi. Pred leti se jo z velikim pontpom začelo ustavljati njih nesolidno delovanje in govorilo so je, da bo o delu poslovanja razpravljalo ludi sodišče, toda o lem se sedaj nič več ne sliši. Dobro bi bilo, dn se zadeva popolnoma razčisti, kar bo v korist stvari sami.
Pri nas delujejo sedaj samo one samopoinočno organizacijo, katerih poslovanje je popolnoma v skladu z načeli poštenega vodstva. Kako je v drugih banovinah, ne vemo. Koristno hi bilo, da se postopek po vsej državi izenači iu da se uveljavijo v vsej državi splošne smernice za poslovanje vs.di podobnih zavodov iu organizacij, v kolikor se le organizacije ne omejujejo np pripadnike gotovih strokovnih, humanitarnih in socialnih društev. Gre za velika premoženja, katerih upravljanje mora biti jiod strogo kontrolo, da se že v naprej prepreči vsako oškodovanje posameznikov.
Jugoslavija i Poljska 4:3 (2:2)
Jadranska razstava
Obisk Jadranske razstave je šc vedno znaten. Lepo vreme zadnjih dni je povzročilo stalno visoko število obiskovalcev iz vseh krajev naše države, jx>-sebuo pa iz Ljubljane in Slovenije. Zanimivo je, da ko tudi trgovski razstavljala zadovoljni z uspehom. Tako ua primer so naši izdelovalci smuči napravili več Zaključkov za dobavo smuči v Sarajevo iu Sko|j-lje, kar pomeni, da se tudi tam lepo razvija la šport.
Vsekakor je organizacija razstave prav dobra in moramo pohvaliti ves razstavili odbor, ki je pridno delal skozi mesece, da jc organiziral tako lepo razstavo. Ta odbor je sestavljen tako le: predsednik dr. Milan Dular, jjodpredsednika dr. Jeglič Želj ko iu Anton Kos, tajnik Marjanovič Hubert, sodelovali pa so tudi vsi načelniki oddelkov: Jadranska straža tir. Murko Vladimir, kralj, mornarica Hubmajer Danilo, zgodovinski Horman Franjo, umetnostna zgodovina dr. Stelc Franc, zemljepisni dr. Melik Anion, folklora Račič Boža, razstava morskih rib Malenšek Bogomir, fauna dr. Hadži Jovan, flora dr. Pajnič Edvard, oceanografija dr. Hadži Jovan. jamarstvo Michler Ivan, ribištvo dr. Dular Milan, promet dr. ing. Nagode Črtomir, tujski promet Pin-tar Vladimir, gospodarstvo dr. Dular Milan, sjiort Kos Anton, umetnostna razstava Šantel šaša itd.
Kosti jamskega medveda na velcsojmu. Jamski medved je živel pred 2000 leti. Med zadnjo ledeno dobo je izumrl. V naših podzemeljskih jamah je mnogo kosti jamskega medveda Izredno mnogo jih je zlasti v prekrasni Križni jami, kjer jih je raziskovalec, izkopal na vozove že v prejšnjem stoletju. Še več jih jo v znameniti Potočki zi-jalki, ki jo raziskuje proi'. S. Brodar Kosti je orl-kopal že na vagone, našel je pa tudi mnogo kamnitega in koščenega orodja, ki ga je uporabljal pra-človek pred 2().<XM) leti, in ki ima veliko znanstveno vrednost Kosti jamskega medveda jc v Potočki zijalki od več lisoč eksemjilarjev. Pračlovek ie v zijnlki ubijal medvede in obdeloval njihove kože. Najbrž mu je bilo meso jamskega medvedu glavna
hrana, zato so jc nabralo sčasom izredno mnogo kosti v jami. Raziskovalec, sklepa, du je človek prihajal v jamo samo pozimi, ko so se v njo zatekli medvedi. Na razstavi Drušlva za raziskovanje jam nu velesejmu jc razstavljenih precej kosti jamskega medveda iz Potočke zijalke. Med njimi so zlasti dobro ohranjene glave, ki so vprav strašne na j>o-gled-
Kozje mleko je doliro in zdravilno, kar ^ •->-i ste lahko prepričali na razstavi malih živali dru-| šiva Živalca . kjei bodo delili za poskušajo za-, slonj kuzje mleko. Koza je žival malega človeka, | ki mu nadomešča kravo. Zadovoljna je z zelo ' skromno krmo tet so stroški zn vzdrževanje ne-I znatni. Ako bi se kozjereja razširila v naših rudar-I skih revirjih, bi bilo zelo |>otnagano marsikateri I revni družini in bleda ličeca lačnih otrok bi do-j bila barvo. Nekateri imajo predsodke o kozjem ; mleku, češ, dn smrdi, na razstavi pa se bodo I lahko prepričali, da nima nobenega vonja, ako j skrbimo za snago v kozjem hlevu. Kozje mleko I so uavzmue. smradu med molžo v hlevu, .ako ni ! snažen, sicer pa je še boljše in rediluejšc ud kravjega.
«
Torpedov v prerezu nc vidimo kjerkoli iu kadarkoli, na razslavi. vojne mornarice na velesejmu pu vidimo lo posebnost Obiskovalci si bodo lahko ogledati komplicirani mehanizem povsem od blizu Torpedo stane več sto tisoč dinarjev. Prejšnje t 1 so se varovale ladje pred torpedi s posebnimi mrežami, kakršno vidimo tudi razstavljene. Prav lako veliko zanimanje, kakor torpedo, bo nudila laucirna cev zu »puščanje torped. Sploh je pa razstava vojne mornarice tako zanimiva, da bi bili obiskovalci zadovoljni samo z njo. če bi ne videti ničesar drugega Kaj takšnega pač ne vidiš navadno na nobeni razstavi, kar sc li nudi tu Jadranska razstava je živ, najboljši leksikon, ki nam prikazuje vse, kar je v zvezi z morjem.
W a r š a v a . S. septembra.
Težka, toda zaslužena zmaga Jugoslovank. Odlična igra vrataricc (Jimpermanovc. — Velik napredek Poljakinj.
1 ežko in prilično nervozno pričakovana nedelja je vendar prišla. Vse dopoldne in popoldne so krasili stadion in ogromno tribuno z jugoslovanskimi in poljskimi zastavami. Občinstvo sc jc pričelo zbirati zgodaj, kar pri nas v Ljubljani ni navada. Žc pred tekmo jc bilo na igrišču okrog 3000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali pričetka igre.
ločno ob 16,30 sla sc pojavili na igrišču najprej jugoslovanska v modro-betih dresih, nato j:>u poljska reprezentanca v belo-rdefih dresih. Družini sta, na čelu s kapitanom poljske reprezentance panom Lipinskim, ki jc kasneje vodil tekmo, defilirali pred tribuno. Pn medsebojnih pozdravih in izmenjavi daril jc vojaška goc!l::i odsvirala jugoslovansko in poljsko himno, katere je navzoče občinstvo poslušalo stoje.
Po sodnikovem znamenju za početek igro so igralke z cnominutnim molkom počastile - -m n pokojnega maršala Ptlsudskega. Po ponovnem sodnikovem znamenju je igra pričela.
Početni udarec ima Poljska, ki preide takoj v oster napad, katerega naša obramba le s težavo odbije. Poljakinje napadajo z veliko ambicijo dalje in ustvarjajo silno nevarne in kočljive situacije pred našim golom. Naša obramba igra nervozno in taktično slabo, kar nasprotnik dobro izrablja. Bili smo že uverjeni, da bomo težko poraženi zapustili igrišče. Naša družina sc nikakor ni mogla umirili, kar jc imelo za posledico prvi uspeh Poljakinj, li kateremu oa iim jc pomagala naša branilka sama s tem, da ie v nervoznosli odbila nevarno žogo v lasten gol, mesto v polje.
Po tem dogodku, ki je prinesel Poljakinjam vodstvo 1 : 0, se je naša obramba polagoma znašla. Uvedlo je v igro pameten in koristen sistem, ki ie našo družino obvaroval sigurnega poraza. Šibek pa je ostal napad do konca igre. Vodja na-* pada Tomlienovičeva je igrala danes sigurno svojo najslabšo tekmo. Imeli smo vtis, da jc sploh ni na igrišču. Obe krili Jane::ičeva in Bcrnikova, ločeni druga od druge, sta bili navezani sami na sebe. Igrali sta z veliko voljo, na njima tujih mestih, dolgo brez uspeha. Šele v drugi polovici prvega polčasa se posreči Bernikovi izrabiti lep pred-ložek Janežičevc in izenačiti. Od tega trenutka dalje je jjričelo občinstvo z vso veheinenco vspod-bujati poljsko družino, kar pa naše obrambe, ki se je od trenutka do trenutka boljšala, ni več zmedlo. Vsi vehementi napad' Poljakinj, ki so prišle po brezprimernem vzpodbujanju publike v silen polet, so se razbili že ob obrambi, deloma pa so ostale pogoste in nevarne -ogc plen odlične vralarice Cinipermano\ e. ki je igrala danes fenomen a 1 n o. Pet minut pred koncem prvega polčasa, pošlje Glažcvska, desno krilo poliske družine, oster strel na gol. /loga najde prosto pot. ter sc od prečke s silo odbije v gol. Poljakinje so s tem zopet v vodstvu (2 : 1).
Naše pritisnejo, hoteč izsilili neodločen rezultat jirvega polčase Stalno so pred poljskim golom, izenačenje visi v zraku. Janežičeva in Bcrnikova
igrala sami, Tomljenovičeve ui videli. Njihov trud jo bil kmalu poplačan z uspehom. Hornikova s silno hombu izenači. Družini odideta ua oduiur z, neodločnim rezultatom 2 : 2.
V drugem polčasu začnejo naše in prevzamejo takoj inlcijntlvo. Igra naših se stalno boljša Odporna moč obrambe je vedno zaneslivejšn, tako du raiununio že s sigurnim uspehom. Iziicnnda j>a nas preseneti oster strel srednjo poljske najiadal-ko Poloniko. Mokra, ostra žoga zdrkne Clmp"rmrt-uovi iz rok v gol. 1'rnobesen aplavz in vzklikanjo publike pozdravi ta uspeh Poljakinj. Poljaki vodijo s :t:2. Nahajamo se v težki situaciji. Zmagali moramo, lega so igralke dobro zavedajo, saj vedo, da branijo prestiž Jugoslavije kol svetovnega prvaka. Ponovno gredo s polno paro na delo. Kmalu pn nas doleti druga nesreča Jiinežiiova je blesirana in mora zapusliti igrišče. Rezervna igralka Pehanič je daleko slabša od Jnnežičeve iu lako je sedaj odvisno v>e od Benlikove. S silno požrtvovalnostjo stili-a izenačili, pu ii ne uspe, ker jo po dve pro-tivnici stalno skrbno krijeta. S leni je ostala Toin-ljenovičeva večinoma prosta. Imela je mnogo prilik za izenačiti, pn ii je uspelo lo dokaj pozno, lako da smo imeli le malo časa še za nadaljnji uspeh in s tem za zmago.
Med tem se jo .Innei.ičevu vrnila, morala pa ji po dveh minutah zopet zapusliti igrišče. Oho družini sta igrali sedaj na zmago. Igra ie postajala na momente jireoslra, kar pa sodnik ni znal preprečiti. Kljub šibkemu napadu so naše stalno in opasno napadale. Obramba je delata brezhibno.
Še ena minuta je manjkala do konca; opozorili smo na to Bernikovo in jo vspodbudili. Ona je samo prikimala. Dobila je žogo, preigraln nasprotnikov napad, in jo že bila pred nasprotnim golom. Tu je naletela na strnjeno obrambo, kar pa jc ui oviralo, da ne bi i/, gneče poslala neubranljivo žogo v poljski gol. I : '.1 zu nas. šc en napad Poljakinj in igre je konec. Zmaga je naša.
Zmaoo smo v polni meri zaslužili. Največ zaslug ima zato obramba s fenonienalno Ciuiperma-uovo ua čelu iii Beruikova. Taktično boljša igra naše obrambe in boljša tehnična izvežhanosl naših igralk so igro odločile.
Poljakinje so od lani znatno napredovale v tehničnem oziru, nazadovale pa v kondiriji. kar jo bilo opaziti posebno v drugem polčasu. Nujboljfe moče je imela družina v krilski visti.
Družini sla nastopili v postavah:
Poljska: Stofaujska, Olčakovna. Filipiinkovna, Višuijcvskn, (iniščinskii. Poloinska tllaževska.
Jugoslavija: Clmpcrmun. Lovrenčič, Oman, Justin, lleriiik. Tomljenovič, Janežu" (Petanič).
Sodnik u. l.ipinskl je bil napram Jugoslovan-ktttii silno strog, v drugem polčasu tudi prislruiiski.
Po odigrani lekiui je pozdravil našo družino predsednik poljske zveze general L' Zamorski in ji izročil svoj prehodni pokal, za katerega se bo odslej igralo vsako lete izmenično v Jugoslaviji iu Poljski. — K zmagi nam je čestital tudi svetnik našega poslaništva grof Kiihnei in osialo osebje poslaništva. Seveda so se leni čestitkam pridružili tudi številni člani jugoslovanske kolonije.
Po tekmi imamo banket v razkošnih prostorih hotela Bristol, jutri dopoldne si gremo ogl'dal visoko šolo za telesni) vzgojo, popoldne pa smo prosti. V torek dopoldne odpotujemo v Biali.-bik.
O leni obširnejše prihodnjič.	P» I.
Združenje trgovcev v Kranju je izdalo za 10. občili zbor, ki bo 19. septembra, knjižico, v kateri je natisnjeno poslovno poročilo Združenja za 1!)i!-l, obsega pa tudi podatke o 15 letnem poslovanju Združenja, na koncu pa ima dodatek, v katerem so navedeni v izvlečku najvažnejši zakonski predpisi, kateri pridejo v poštev za trgovslvo. Zelo zanimiv je pregled gospodarstva okraja ler industrializacije. Knjižico je seslavil in uredil tajnik Združenja g. Zmago Kožnimi.
Likvidacija. Delu. družba Vinicky za promet in konfekcijo krzna sklicuje za 30. september redni občni zbor, na katerem bodo sklepali tudi o rveut. likvidaciji družbe. Bilanca družbe za 1934 izkazuje pri glavnici 1 milij. Din izgube 0.11 milij.. zu 1933 |)a 0.5 milij. I)iu pri bilančni vsoti 4-5-1 milij. Din.
Nova delniška družba. Ban vardarske banovino je odobril osnovanje detli, družbe Lopennc-', pod jet je zn cementno industri jo v Skopi jn. Glavnica znaša 5 milj., Je pa razdeljena v 50.000 delnic po 100 Din. Vplačanih je že 0.5 milj. Din, za ostalo glavnico pa so roki za. vpis do lil. oktobra, do 10. nov., do 10. dec. in do 10. marca 1930 po 25 Din. Poleg lega znašajo ustanovitveni stroški za delnico 5 Din. Ustanovni občni zbor družbe bo 20. oktobra.
Potrjen,'t poravnava: Slrlič in drug v Žiroh (Dubračevo), javna trg. družba.
Nova zadruga: Vodovodna zadruga v Kranjski gori. r. z. z o. z., načelnik Arih Ivan.
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo osnovanje delniške družbe Vlada Milic in brat v Belgradu- Družhina svrlia je voditi trgovino velikega obsega (magazin). Glavnica znaša 1 milij. (1000 delnic ]io 1000 Din). Vpis delnic 9. septembra, ustanovni občili zbor 9. sepl. Pri vpisu so plača 1(10 Din in 50 Din za stroške.
Izvoz je/enuif.Ni iz Poljske. V prvi polovici letos jo znašal izvoz premoga iz Poljske 1.31 liani 4.75) mi'.j. Ion. izvoz v države srednje tivrope je padci, naristol p: je izvoz v j tri I i j. > Jugoslavija je kupila v prvi polovici lotos 82.300 ton premoga, dočim je lani v prvi polovici lela kupila samo 17.000 ton.
Madjarska pšenica v Švico. Pred nedavnim jc Madjarska prodala Švici 600.0(10 mtv stotin pšenice, od katerih je doslej dobavljenih žc 500.000 stotov.
Borza
Dne 12. septembra
Denar
Nespremenjeni so oslnli tečaji Berlina, Cu-,'lha, Londona, No\v Vinka in Prage, popustila stn Bruselj in Pariz, dočim stn narasla London iu Amsterdam.
V zasebnem kliritigu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi nei/.premenjen na 8.15 8.55, rločini se je nn zagrebški borzi neznatno učvrstil na 8.47—8.57. v Belgradu pa je notiral 8.1185 do 8.5185. Grški bon, so so učvrstiti v Ljubljani na 35.lo-35.85, v Zagrebu na 35 85--36.85.' v Belgradu 81.32-35.02. Angleški luni se je v Zagrebu učvrstil na 232.:« 234.1(1, v Belgradu pa na 232.85 do 234.45. Španska pezetn je v Ljubljani notirnla 5.05—5.75 v Zagrebu 5.58— 5.08 in v Belgradu 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2957 41—2972.03, Berlin 175608-1769.95. Bruselj 737.39--742.40, London 215.70 -217.75. Curih 1424.22-1431 29, New Vork 4342.15- 1378.47. Pariz 288.50 -289.94, Praga 180.97 do 182.08. Trst 356 53—359 02.
Skupni promet zagrebške borze brez kompenzacij je znašal 253 226 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.26. London 15.1825 Ne\v York 307.375, Bruselj 50.825. Milan 25.08. Madrid 41 975, Amsterdam 207.05. Berlin 123.HO, Dunaj 57.40, Stockliolm 78.311. Oslo 70.30, Kojien-liagen 07.80, Pragu 12.71, Varšava 57.925, Alcnc 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors (i.BO. Btienos Aifes 0.825.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7?« invesl. pos. 80 82, agrarji 45 do 40, vojna škoda promptna 368 —370, begi. obv. 04—05,8% Bler pos. 81— 82, 1% liler pos. 72 73. '% pos. Drž. hip. banko 75—77, 7r/ slab. pos. 78—81.
Zagreb. Drž. papirji: 7"h invesl |ios. 80 st. agrurji 45- 10.75, vojna škoda promptna 371.50 do 373 (368.50, 371). 9.. 10. in 11. 871—878, 12. 371—373 (372). begi obvez. 04 04.50 (64). 8'/i Bler. pos. 81 82.50. 7% Bler. pos. 72- 72.75 (72), 7', |ios. Drž. hip. banko 70—77. Delnice; Priv. agr. banke 230 d.. Trboveljska 95- 110. lsis 10 hI.
Žitni trg
Nn\ i Sad. Vse neizpr. Temle na. Promet srednji.
:eizprcuienje-
Žalcc. 12. sept. Danes promet \ Zalcn nekoliko mirnejši. TrgOvci deloma hmelj sprejemajo, deloma kupujejo pri hmeljarjih v vaseh, ker je oblast nakup na vzorce v Žalcu omejila. Cene pri slabših in srednjih kvalitetah neizprenieujene. gladkozeleni hmelj. katerega pn je žc holj malo. posamezniki ne- prodajo uiti žil 27 Din. Povjua-ševanje zelo živahno Kontrolo nedovoljene kupčije in prekupčevanja smo poostrili.
PeSos-lca naših siffbolfsih jugosiioreiinskšfs hihhaaUeiov
V	naslednjem prinašamo najnovejšo tabelo petorice jugoslovanskih lahkoailclov v vsaki panogi, ki takole izgleda:
1(10 m: lj Kovačič, Pr 10.6; 2) Bauer P, 10.7; 3) Stevanovič. J, 10.9; 4) dr. Jamnicki H, 11.0; 5) Ccrar, Pr, 11.0.
200 m: 1| Kovačič, Pr, 22.-1; 7) Bauer, P. 22.6; 3) dr. Jamnicki, II. 1:2.9- 4: Mazzi, M, 23.0; 5] lau-ber,. Mk, 23.5.
400 m: 1) dr. Jamnicki H, 51.5; 2) Miihleisan, R, 51.6; 3) Nikhazi, P, 51.7; -1) Banščak. P, 52.0; 5) Stevanovič, J, 53.8.
800 m: 11 Nikhazi, P, 2:01.0; 2) Flass, II. 2:111.5; 3) Goršek. Pr. 2 02.2; -1) Hoffer, R. 2:03.0; 5) Ga-beršek. Pr, 2'03.6.
1500 m: 1| Flass, 11, 4:13.4; 2) Takač. SI, 4:13.6; 3) Goršek, Pr, 4:16,6; 4) Czurda, Pr, 4:18.4; 5) Krcvs Pr, 4:19.4.
5000 m 1) Bručan, 1, 15:48.6; 2) Krevs, Pr, 16:09.6; 3) Krpan, Pr, 16:22.0; 4) 1. Srakar, Pr, 16:40.6; 5) L Starman, Sg, 16:44.0.
10.110'.! m: lj Bručan, I, 33:03.8; 2) Kangler, Ml, 34:16.8; 31 I. Starman. Sg, 35.20.2; 4) Sporn. L 35:27.6; 5) L. Starman, I, 3 :42.6.
110 m nrep.i 1) Ivanovič, C, 15.0: 2) dr. Buratovič. C, 15,2; 3) Banščak, ?, 16.2; 4) Ehrlich. H, 16.3; 5) Hanžckovič, C, 16.6.
400 m prej)-- 11 Ivanovič, C, 55.3; 21 Ban .i nk, P, 57.9; 3) Dremil, C, 1:00.0; 4. Stevanovič, J, 1:00.4; 5) Vukovič, H, 1:03.5.
4X100 m: 1) Beograd 43.8: 2) HAŠK 14.0; 3) PSK 44.2; 41 Zagreb '14.5 5) Jugoslavija 44.5."
V	višino: 1) MarFni, Pr. 1.83; 2) Mikič, J, 1.80; 3J mr. Telesko, [', 1.78; 4) Žgur, Pr, 1.76; 5. dr. Buratovič (Cj 1.75.
V	daljavo: 1) Novakovič, B, 6.8'); 2| dr. Bura-i tovič (C) 6.87; 3) Stepišnik. I, 6.65: 4) Miokovič, B, i 6.59; 5) Mikič, J, 6.57.
Prlica: 1) dr. Buratovič. C, S.50; 2) Bakov, J, 3.50; 3) Fcidl, MIh, 3.40; 41 inž. Kallajv Mih, 3.-10; 5) Banščak, P, 3,30.
Troskok: 1) Mikič, J. 14.05; 2. Miokovič, B. 13.83; 3) Perpar, Pr, 13.77-; 4) Bankovič, B, 13.63; 5) t Bergmann, C. 13.56. I Krogle; lj Kovačevič, C, 14.85; 2) Spahic 11.33; 3) dr. Narančič, C, 14.12; I. Kleni. J. 14.01; 5. Am-brozy, H. 13 83.
Disk: 1) Klcut, J, 14.00; 2] dr. Narančič, C, 43.02; 3) Stepišnik. t. 41.32; 4) Kovačevič, C. 41.32: 5) Bnjovič, J, 41.30.
Kopje: 1) Smeida, H, 57.65; 2) Klcut, J. 56.95; j 3) Markušič, SI, 56.86; 4) Nikolič. J, 56.34; 5) Ko-! vačevič, C, 55.07.
Kladivo: 1) Stepišnik, L 47.85; 2) Goič, 11. : 15.27; 3) dr. Manoilovič, C. 40.49; 1] Puhovič. C, j 27.83 ; 5) P. Fcrkovič, H, 37.69,
Celovec : Litibliana
Naš prvak Draško Wlltau je letos i rekordni formi. Celo vrslo rezultatov jc dosegel na Icknto-lauiili v in izven Ljubljane, znatno boljših od rekordov. ki pa iz loiniatilih razlogov ue morejo bili priznani. Cc bi bil bazen in vse ostalo v redu, pa trikoja ui imel!
Tokrat pa bo startal v triko ju nove rekorde bomo dobili 1
Celovčani sc mrzlično pripravljajo in vestno trenirajo za Ljubljano.1
Program ohs-'i.;a naslednje točke: 200 tu pri,sto, >00 m prsno Hit! m hrbtno, t k .it po 1(41 ni f.rosto, skoke z deske iu \vtilcri lo za gospode in 100 m prosto, 10,0 m pisno, 1 krat p:> lf!tl ni me: :mo ler skoke z desk? za dame.
Uro pričetka bomo i; objavili.
I
f vropska prvenstva v presti r"koborbi, ki so se vi sila v Bruslju, t, sc l.-ineala so prinesla naši 'dnje rezultate: B-iilatn; Ni/" la Hlsliia); pere-| sna teža: Pichnalamaki (Finska); lahka: KarpatHjr • (Madjarska); wel(w: Attilerson (Švedska) srednja: JohansiUi iš"cdska1; poKt-žka; Viraghi IMa.ijar-ka)
in težka: Haggli (Švica). _________________
! Scsfffao po*- dn i
|	V»	Sj » *
čevlje
sboraj zn polovično ceno . z muuni! tovarniškimi ntipf?>.ami Trgovino „B«s'ce", S Sfta
I------------------
I Opr. št. 3815 2 -19.35 1. I
Razp.s
Osrednji urad /a zavarovanje i^bvcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem urad / /.;' a . c- ovauje delavcev v Ljubljani, bo oddal pri i»r.uinji ■ .l av-stvenejja doma Viteškega kralja .Meksanc' I. Ujcdinitelja v Kranju sledeča de'a:
1.	težaška, zidarska in žekv.ob-tn iska tlula;
2.	tesarska dela;
3.	kleparska in krovska dela
Ponudbe sc morejo vložiti za vsako luipinc posebej ali pa skupno z.a vse tri k ipir.
Ponudbe in vse priloge morajo ti s:	na
predpisanih tiskovinah in morajo hiii pravilno k olkovaftie.
Ponudbe v zapečatenih ovojih tu,- i-om:
Ponudba za izvršitev . >.....pri r :	l av-
stvenega doma Viteškega kra!;a \ k -r. < l. Ujedinitelja« v Kranju se morajo vložili v v'o:"išču Okrožnega urada za zavarovanje di-'avcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20-1.. naj xv.neje
do 26. septembra i085 do 10 dopoldne.
Brzojavno ali telefonidno najavljene, odnosno naknadno vložene ponudbe se nc bodo upoštevale.
Ponudila obravnava -e vrši dne 26. septembra ob 10 dopoldne v pisarni Okriu.nc.!a urada /a zavarovanje delavcev v Ljubljani. M klošičeva c. 20, soba št. 212.
Vse za razpis potrebne* razpisne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okro*.nei*a urada zn zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba SI. 201, proti povrnitvi stroškov.
V«a potrebna pojasnila sc dobe pri nadzornem inženjerju inž. Marjanu Mušiču. Ljubljana, Za Be-ž i gradom št. 12. odnosno v pisarni urada, soba 201
Ljubljana, dne 11. septembra 1935.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev t Ljubljani
Mali oglasi
Za šolo
namo veliko izbiro šolskih lorbic, nahrbtnikov aktovk, map, peresnic in drugih šolskih po-, trebščin. Dalje čevlje in obleke po izredno nizkih cenah.
ANT. KRISPER, LJUBLJANA
mm
II!
Za bolno star. damo
iščem primerno žensko osebo, ki bi bila pripravna in sposobna za dnevno in nočno postrežbo. - Nudim dobro hrano in plačo po dogovoru. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod značko »Dobra postrežba št. 4« 11231.	(b)
Hlapca
pridnega in poštenega, vajenega vseh poljskih del in konjev - sprejmem. — Josip tad, Ljubljana, Pod-rožnik.__1°)
Dekle
spreimem v torbarsko delavnico. Miklošičeva 17.
Tri dijake
sprejmem v veliko zračno sobo •— z zajtrkom — blizu obrtne šole. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11098.	(D)
Posojila
aa vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubljana Krekov trg 10
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
Izgubil sem
na poti od Kamnika proti Podgorju aktovko z razori;.-.'. akti, vzorci in na-ročilno knjigo — Pošten najditelj, za katerega je vzorčna knjiga brez vrednosti, nai vrne aktovko policiji v Kamniku ali direktno na moj naslov. — Stroške povrnem, poštena nagrada zagotovljena. — Rado Pregrad, Podčetrtek.
Stanovanje
z vso oskrbo oddam proti iostrukciii dijaku klasične gimnazije. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11206. (D)
Enega ali dva dijaka
sprejmem v solnčno sobo (center). Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11233. (D)
Dve dijakinji
nlžješolki, sprejmem. Stanovanje svetlo, zračno. — Pomoč pri pouku. - Cena zmerna. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11217. (D)
IŠČEJO: Za 1. oktober
iščem enosobno stanovanje, po možnosti s kabinetom, v bližini Mirja ali Trnovega ali tobačne tovarne. Ponudbe pošljite v upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka« 11220. (c
ODDAJO: Enosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami odda Jerko, Stožice (pekarija).
Dvosobno stanovanje
takoj oddani blizu Kuna-veria, Sv. Križ 71. (č)
Dvosobno stanovanje
prikladno za upokoienca, v vili, oddam z novembrom, Kettejeva 7, (č)
Enosobno stanovanje
zelo obsežno, za večjo družino, oddam s 1. okt. Vprašati: Karlovška c. 8, trgovina.	(č)
Prazno sobo
5 centralno kuriavo odda za oktober Strgar, Miklošičeva 40.	(č)
Iščemo parni kotel
ali lokomobilo 20—30 m-ogrevalne površine - ter dinamo 20 kw, 220 3S0 voltov. Pismene ponudbe na: Dr. Mirkovič, Zagreb. Branimirova 41.	(k)
Prodam posestvo
v bližini industrijskega kraja Zagorje, eventuelno z gostilno ali gostilno brez posestva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10992.
Lepa hiša z gostilno
v Liubliani VII., ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina, tuja valuta« št. 11105. (p)
T
Rabljena kolesa
poceni kupite pri »Promet«, nasproti križevniške cerkve.	(11
Ia. orehe
lanske, cele, kg 6.50 Din; jedrca kg 22 Din, franko postaja pošilja G. Drechs-ler, Tuzla.	(1)
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okviriih ter železne po-stclie vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Go-sposvetska 13. Kolizei —
Semensko pšenico
selekcijonirano, prvovrstno, zanesljivo seme, oddaja po ugodni ceni tvrdka
A. VOLK
Ljubljana, Resljeva c. 24
Zahtevajte ponudbo in vzorec!
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubliana, Židovska ulica in Stari trg. (I)
Zopet smo cenejšil
Ia športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač, perila itd, Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri
Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Otroške vozičke
moderne, prodaja po tovarniških cenah »Novel«, Frankopanska 21, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike!	(1)
CITAJTE IN ŠIRITE •SLOVENCA«
Zahvala
Vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili sočutje ob izgubi moje ljubljene soproge in matere
Marile Luzar
izrekamo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se iskreno številnim darovalcem vencev in cvetja, za ganljivo pelje ter za mnogoštevilno spremstvo iz Ljubljane, okolice in drugih krajev. V Ljubljani, dne 12. septembra 1935.
Žalujoči soprog in otroci.
.Jabolka
namizna, zlata parmena kanada, kakor tudi me šane, od 5000 kg nanrei • kupuje po najvišji ceni' Renier, Podčetrtek. (k)
I

mA^J
Nova gostilna
izvrstna kuhinja
(prej kavarniški vinotoč), 31eiweisova cesta štev. 15
vogalna nasproti banovine
nudi novodošla prvovrstna dalmatinska (viška) vina, štajerska, dolenjska vina, domače žganje, sveže pivo in izborna jedila za abonente.
Umrla nam je naša nad vse predob:
ra mamica
in nam za vekomaj zatisnila svoje blage oči dne 11. septembra 1935 ob 20, previdena s svetimi zakramenti. Nepozabno pokoj-nico bomo spremili na njeni zadnji poti izpred hiše žalosti Ruše št. 34 dne 13. septembra ob 16.30 na domače pokopališče.
Ruše, dne 12. septembra 1935. Žalujoči soprog z otroci, rodbina Mulejeva in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni in skrbni soprog, oče, ded, stric, svak in tast, gospod
Anton Francki
železniški uradnik v pokoju
dne 12. septembra, po kratki in mučni bolezni, v 70. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. — Na zadnji poti spremimo blagega in nepozabnega očeta v soboto, dne 14. septembra 1935 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Graz, Dunaj, Ormož, dne 12, septembra 1935.
Globoko žalujoči: Alojzija, soproga; Alojz, sin; Ivica, sinaha; Lojzek, Bebica, vnuk in vnukinja — ter vse ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
ZIMO
za žimnice od preproste do najfinejše vrste kupite najceneje pri Ivrdki
J. KNIFIC, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranju	Telefon Stražišče št. 2
Na velesejmu paviljon „IP"I
Ti n čk o ve in Tončkove prigode
127.
Tonček uganja čarovnije.
Tonček pač ni slutil, da se mu bliža pomoč, zato se je skušal rešiti iz oblasti divjakov kar na lastno pest. Počenjal je z nedolžnimi igračkami takšne vragolije, da so divjakom oči čedalje bolj izstopale iz jamic. Bulili so vanj osuplo in bedasto kakor žabe iz mlake.
Nazadnje se je Tonček spomnil še ene igračke, ki jo je imel pri sebi. To je bila nekakšna pipa, v kateri je bil skrit mehur. Vtaknil je pipo v usta, se začel divje vrteti v kolobarju in kazati divjakom roke, češ: Poglejte, da nimam ničesar v njih.
Potem pa je zaklical: »Rokus-pokus!« in začel pihati v pipo. Mehur se je napel, začel rasti iz pipe in dobivali oblike zajčje glave. To je bilo za divjake višek vsega, kar zmorejo čarodeji na tem svetu. Z nepopisnim strahom in spoštovanjem so popadali pred »belim viso-čanstvom« na kolena in dvignili roke, kakor da ga prosijo milosti.
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, babica, prababica, teta itd., gospa
JERICA ACCETTO
ROJ. TORELLI
vdova po stavbeniku
dne 12. septembra, po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 78. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 13 septembra 1935 ob pol 6 popoldne izpred mrtvašnice Vidovdanska cesta št. 9 (Zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Joseph Conrad:
Na morju
Ko se je naš poveljnik vrnil, smo zvedeli, da se imenuje parnik»Sommerville«, kapitan na njem pa Nash, da pluie s pošto od zapadne Avstralije preko Batavije proti Singaporu, pa da sta se dogovorila, da nas bo potegnil v Anjer, ali pa, če bo mogoče, v Hatavijo, kjer bomo mogli s preluknja-njem ladje udušiti požar in potem nadaljevati vožnjo — proti Bankoku! Starec je bil videti razburjen- »Pa bomo le napravili svoje,« je dejal razvnelo Mahonu. Dvignil je pe3t proti nebu. Nihče drugi ni izpregovoril besedice.
Opoldne se je pričel parnik pomikati. Vitek in visok je plul naprej, a preostanek »Judee« se je vlekel za njim, privezan za konec sedemdeset sež-njev dolge pritezne vrvi — vlekel se je za njim hitro kakor oblak dima, iz katerega so štrleli visoki jarboli. Splezali smo nanje, da bi speli jadra. Kašljali smo na križih in budno pazili na nabuhla jadra. Ali si mar morete misliti, kako čepimo gru-čema gori ter krasno spenjamo platno na križih ladje, ki ji je sojeno, da ne bo prišla nikamor? Niti enega ni bilo med nami, ki ni pričakoval, da se bodo jarboli slednji hip prekucnili, Ladje pa od sgoraj zaradi megle nismo mogli videti; ali mornarji so nedvomno skrbno delali in si okretno podajali motvoze. »Luka — spnite jadra tam goril« je zaklical Mahon od spodaj.
Razumete, kaj pomeni to? Po mojih mislih ni nobeden izmed plezalcev pričakoval, da bo prišel na palubo kakor navadno. Ko pa smo le prišli, sem jih slišal, kako so govorili drug drugemu: »No, pa sem bil prepričan, da bomo zleteli v morje vsi hkratu — drogovi in vse — hudič naj me vzame, če nisem.« Prav tako sem mislil sam pri
sebi tudi jaz,« je lopo odgovorilo drugo vranje strašilo, pobilo in pridušeno Vedeti pa morate, da so bili to ljudje brez vtepene jim pokorščine. Na prvi pogled bi se bili zdeli gledalcu nekakšna tolpa zloglasnih poležačev brez kakršnegakoli višjega smotra Kaj je bilo neki vzrok, da so slorili to — kaj je bilo vzrok, da so me skušali, ko sem jim, zavedajoč se iz dna srca, da je to nekaj imenitnega, dvakrat ukazal napustiti napihnjeno ko-šno jadro, da bi poskusili narediti bolje. Kako lo? Saj niso boleli ploveti kol poklicni mornarji — saj niso delali za zgled, ne za nagrado. To gotovo ni bil čut dolžnosti; saj so se vsi ti ljudje znali izborilo izogibati delu. lenuhariti in postopali — kadarkoli se jim je zahotelo — to pa je bilo večidel vedno. Mar so prišli na ladjo zaradi bornih mesečnih dveh funtov in deset šilingov? Saj so bili vsi prepričani, da jim je ta plača dvakrat premajhna. Ne: v njih je bilo nekaj drugega, nekaj vrojenega, tenkoveetnega. trajnega. Ne trdim sicer brezpogojno, da moštvo kake francoske ali nemške mornarice ne bi bilo storilo tega, dvomim pa, da bi bilo storilo na ta način. V njihovem delu je bilo nekaj popolnega, nekaj načelno čvrstega, nekaj nagonsko mojstrskega, — razodevalo se je nekaj skrivnostnega, nekaj prikritega, nekakšna posebna darovitost za dobro ali zlo, kar tvori plemensko razliko, ki oblikuje usodo narodov.
Ono noč ob deseti uri smo prvikrat opazili ogenj, ki smo ga dotlej gasili nevidnega. Hitro pritezanje ladje je podpihovalo uničujoče tlenje. Sinji svit je prihajal izpod žareč i h razvalin palube. Mestoma so migotule svetle lise in videti je bilo, kakor da se gibljejo in lezejo naprej liki žareče kresnice. Jaz sem jih prvi opazil in povedal Mahonu. »Potem je vse naše delo zaman,« je odvrnil. »Bolje bi bilo, da bi jo nehali vleči za seboj,
saj bi utegnila nenadoma spreda j ali zadaj eksplodirati, preden bi se mogli umakniti.« Pričeli smo kričati; zvonili smo. da bi zbudili mornarjem pozornost; oni pa so vlekli naprej. Nazadnje sva se morala z Mahonom splaziti in presekati vrv s sekiro. Odvezovati je nisva utegnila Razločno sva videla rdeče zublje, ki so lizali razdejano ogrodje pod najinimi nogami, ko sva si utirala pot nazaj na kasar.
Na parniku so seveda kmalu uganili, da se je vrv pretrgala. Parnik je glasno zapiskal. videli smo. kako so se njegove bočne svetilke v širokem polkrogu zasukale, priplul je, se tesno prislonil k nam in se ustavil. Mi smo se tesno stiskali na ka-saru in ga opazovali. Vsakdo je rešil kak zavojček ali kako vrečo. Zdajci je šinil v zrak stožkasl plamen z vijugastim vrhom in vrgel na temno morje kolobar svetlobe, v katerem smo videli dva broda, ki sta se nalahno pozibavala drug ob drugem, Kapitan Beard, ki ie sedel več lir tiho in nemo na rešelki pred krmilom, je zdaj počasi vstal in stopal pred nami prol i vrvju krmnega jarbola. Kapitan Nash pa je vzkliknil: »Pridite gori Poglejte dobro Poštne pošiljke imam na ladji. V Singa-pore odvedeni vas in vaše čolne.«
»Hvala lepa I Ne!« je odvrnil naš kapitan. »Videti moramo konec svoje lad je.«
»Ne smem se več muditi tukaj,« je zaklical prvi. »Pošta — saj veste.«
»Ej, ejl Vsi smo nepoškodovani.«
j-Prav dobro! Priglasil vas bom v Singaporeu.«
»Zbogoml«
Pomahal je z roko. Naši mornarji so mirno spustili svoje cule na tla. Parnik se je začel pomikati dalje, oddaljil se je iz razsvetljenega kolobarja in nam mahoma izginil izpied oči, oslepljenih od ognja, ki je besno vzplambiva . lil tedaj
sem se zavedal, da boni prvikrat vid?i Vzhod kot poveljnik majhnega čolna. To se mi jo zdelo nekaj imenitnega; in tudi ta naša zvestoba do stare ladje je bila imenitna. Gledati bomo morali njene zadnje trenotke. Oh, ta 6lepeči čar mladosti I Oh, ta žar mladosti, ki slepi bolj od plamena goreča ladje, žar, ki meče svoj čarobni svit po vsej širni zemlji, se sultlja drzno do neba, pa ga mahoma uduši čas, ki je krutejši, neizprosnejši, ljutejši od morja — žar, ki je kakor s plamenom goreča ladja obdan krog in krog od nepredirne noči.
Stari nas je vljudno, toda nepopustljivo opo minjal, da je naša službena dolžnost, rešiti za zavarovalna društva kar največ ladijska pripadnine. Potemtakem smo se lotili reševanja, ladja pa je medtem gorela dalje in preskrbovala z zadostno razsvetljavo. Izvlekli smo z nje cele kupe razne ropotije. Cesa vsega nismo rešili? Neki star termometer, ki je bil pritrjen Bog si ga vedi čemu z neštetimi žeblji, je malone zahteval moje življenje; iznenada me je namreč zajel val dima in komaj sem se mu še utegnil umakniti. Na ladji so bile vsakovrstne zaloge, bale platna, zvitki vrvi; kasar je bil podoben nekakšnemu morskemu bazaru in čolni so bili natrpani vse do razme. Lahko si mislite, da je stari kapitan kot vrhovni poveljnik hotel kar največ vzeti s seboj. Bil je sicer zelo, zelo miren, toda očividno brez duševnega ravnovesja. Verjamete ali ne? Hotel je vzeti s seboj v barkačo celo dolg kos stare sidrne verige in neko sidrce. »Ej, ej, sir,« smo ugovarjali obzirno, pa je na lepo besedo le spustil te stvari v morje. Težka omara z zd ra vili je šla isto pot, pa dve vreči zelene kave, več škatlic šminke — pomislite, šminke! — in cela zaloga raznih potrebščin. Nato mi js bilo ukazano, nnj z dvema mornarjema natovorim čolne in jih pripravim za čas, ki bo primeren za odhod z ladje.