Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 Ali je mo`no ameriški vsebinski model poklicev neposredno uporabiti v slovenski praksi Nevenka Volk Ro`i~1, Andrej Raspor2 1Nikole Tesle 29, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija, nevenka.volk@siol.net 2M. Valentin~i~a 13, 5250 Solkan, Slovenija, andrej.raspor@hit.si V prispevku avtorja primerjata nacionalne opise poklicev v ZDA in Sloveniji. Na podlagi primerjave javno dostopnih podatkov, s primerjalno analizo podprto z deskriptivno metodo ugotavljata, da ameriški, s standardno klasifikacijo poklicev povezan 0*NET-ov vsebinski model, ponuja bolj bogato paleto kompleksnih informacij z veliko uporabno vrednostjo za strokovnjake na podro~ju upravljanja ~loveških virov, svetovalce, raziskovalce, ter študente, dijake in druge osebe, ki se odlo~ajo za posamezen poklic. Glavna ugotovitev raziskave je, da ameriški vsebinski model na enem mestu ponuja informacije o tipi~nih poklicnih nalogah, potrebnem znanju, o sposobnostih, zmo`nostih, delovnih aktivnostih, pogojih dela, delovnemu stilu, delovnih vrednotah, dol`ini in vrsti potrebnih delovnih izkušenj, višini pla~e in zaposlitvenih trendih. Slovenska ureditev vklju~uje krajše opise manjšega števila poklicev in ne vklju~uje projekcij potreb po kadrih in pla~ila za delo. ^eprav je ameriški model nastal v popolnoma drugem prostoru, je lahko z upoštevanjem dolo~enih razlik med poklici v ZDA in Sloveniji, koristen pripomo~ek tudi za slovenske uporabnike. Klju~ne besede: standardna klasifikacija poklicev, poklic, vrsta dela, opisi del in nalog. 1 Uvod Namen pri~ujo~ega prispevka je primerjava zapisov poklicev v Sloveniji1 in ZDA2 z vidika potreb pri delu kadro-vikov. Za ZDA smo se odlo~ili po pregledu nekaterih ureditev v Italiji3, Angliji4, Avstraliji5 in Kanadi6. Ugotovili smo namre~, da imajo v ZDA nacionalno priznani vir podatkov, ki vklju~uje skoraj vse poklice, ki izhajajo iz standardne klasifikacije poklicev in ponuja zelo podrobne informacije o poklicih, ki bi bile lahko uporabne tudi za strokovnjake za upravljanje ~loveških virov v Sloveniji. Poleg tega smo `eleli nekoliko podrobneje pregledati nacionalne vire o poklicih, ki dopolnjujejo standardne klasifikacije poklicev v ZDA in Sloveniji ter ugotoviti, ali imajo ameriški uporabno vrednost tudi za potrebe zapo- slovanja in razvoja kadrov v Sloveniji. Za pregled teoreti~nih izhodiš~ in opredelitve poklica smo vklju~ili študij relevantne doma~e in tuje literature. Glavna metoda raziskave je komparativna metoda, s katero `eliva ugotoviti podobnosti oz. razlike v urejenosti med Slovenijo in ZDA. Za podrobno razlago klju~nih pojmov, povezanih z obravnavanim vprašanjem se bomo poslu`evali tudi deskriptivne metode. Raziskava, ki sva jo opravila predstavlja sve` prispevek primerjave urejenosti opisov poklicev med ZDA in Slovenijo skozi o~i kadrovikov. 2 Kaj je pravzaprav poklic Poklic razumemo kot smiselno celoto znanja, sposobnosti, veš~in, kompetenc in navad, ki posamezniku omogo~ajo, 1 Standardna klasifikacija poklicev (SKP-V2), Statisti~ni urad Slovenije, dosegljivo na: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp (2.1.2008). 2 Standard Occupational Classification (SOC) System. Bureau of Labor Statistics; ZDA, dosegljivo na: http://www.bls.gov (2.1.2008). 3 Classificazione delle professioni (CP2001). ISTAT - L’Istituto nazionale di statistica;Italija, dosegljivo na: http://www.istat.it(2.1.2008). 4 Standard Occupational Classification 2000. The Office for National Statistics; Anglija, dosegljivo na: http://www.statistics.gov.uk (2.1.2008). 5 Australian Standard Classification of Occupations (ASCO) Second Edition (1997). Australian Bureau of Statistics; Avstralija,doseg-ljivo na :http://wwwabs.gov.au/ (2.1.2008). 6 National Occupational Classification - Statistics (NOC-S) 2006. Canada’s National Statistical Agency, dosegljivo na http://www.stat-can.ca (2.1.2008). A 106 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 da opravlja dela in naloge dolo~ene zahtevnosti na nekem dolo~enem podro~ju dela neke dejavnosti (Mo`ina idr., 2002: 414). Poklic je v sodobnih dru`bah opredeljen s poklicnimi standardi, ki predstavljajo osnovo za priznavanje šolske in (prakti~ne) poklicne kvalifikacije (EC, 2005). Kramberger (Kramberger, 1999: 42) meni, da je izraz poklic izrazito ve~enotski in relacijski in se v slovenskem prostoru povezuje tako s sfero izobra`evanja kot zaposlovanja (Kramberger, 1999:42-67). V anglosaksonskem svetu uporabljajo namesto enega izraza za poklic dvoje izrazov: zaposlitev (ang. Occupation) in poklic (ang. Vocational). V slovenš~ini uporabljamo en sam izraz, ki pa je po mnenju Pavlina (Pavlin, 2007: 177) »nadobremenjen, kar povzro~a šume v komunikaciji«. Poklic je na podlagi Statisti~nega urad Slovenije (krat. SURS) opredeljen kot »statisti~no-analiti~na kategorija, v katero se razvrš~a delo, sorodno po vsebini in zahtevnosti in bi ga lahko praviloma opravljala ena oseba« (SURS, 2007). Tako togo opredelitev velja razširiti z opredelitvijo organizacije (krat. ACST), ki opozarja, da predstavlja poklic tako celoto delovnih nalog, ki se zaokro`ijo v delu ene osebe, kot tudi predstavo o upravljanju teh nalog v dru`bi (ACST, 2000). Wenger (1999) celo meni, da so skupni vzorci vedenja pri delu in predstave o njih, predstavljajo temelj poklicne identitete (Wenger, 1999 v Pavlin, 2007:178). Poklicna identiteta ne temelji na samem delu, temve~ tudi na procesu poklicne socializacije: prevzemanju norm, vrednot, navad in prepri~anj posameznega poklica, oziroma postaja enakovredni ~lan poklicne skupine (Watson, 1995 v Pavlin, 2007:178). Vedno ve~ja organizacijska specifikacija delovnih nalog se odra`a v vedno ve~ji poklicni diferenciaciji tudi znotraj posameznih poklicnih skupin. Delo tajnice v enem podjetju je lahko po zahtevnosti bolj sorodno delu vodstvenega delavca v drugem podjetju (Watson, 1995 v Pavlin, 2007: 178). Poklic postaja v sodobni dru`bi vedno bolj fleksibilna, individualna in od tod heterogena kategorija (Wenger idr. 2002; Ramioul, 2004; Hovels, 2004 v Pavlin, 2007). Na številnih podro~jih pa se znanje tako hitro spreminja, da bi ga po mnenju Lama bilo nesmiselno kodirati in institucionalizirati v (vsebinsko stabilne) poklice (Lam, 2000, v Pavlin 2007:178). 3 Primerjava ureditev med ZDA in Slovenijo 3.1 Opisi poklicev v Sloveniji Standardna klasifikacija poklicev (v nadaljevanju: SKP) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju Vir: ILO dosegljivo na : Isti vir. in izkazovanju podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na trgu dela v Republiki Sloveniji. SKP se uporablja za razvrš~anje dela v poklice v uradnih oziroma administrativnih zbirkah podatkov (evidence, registri, zbirke podatkov) in v statisti~nih raziskovanjih, s ~imer se zagotavljajo konsistentni podatki za statisti~no, analiti~no in raziskovalno spremljanje poklicne strukture aktivnega prebivalstva ter povpraševanja po delu (Metodološka pojasnila, SKP-V2). SKP temelji na mednarodni standardni klasifikaciji poklicev ISCO-88, ki jo je kot mednarodni standard v svoji Resoluciji III na 14. Mednarodni konferenci statistike dela leta 1987 sprejela Mednarodna organizacija dela -ILO (ang. International Labour Organization- The International Standard Classification of Occupations (v nadaljevanju ISCO) je ena pomembnejših mednarodnih klasifikacij in predstavlja orodje za organiziranje del v jasno definiran nabor skupin glede na naloge in dol`nosti za delo po celem svetu. Od leta 1957 se je stalno dopolnjevala, v letu 2008 se pri~akuje njeno dopolnitev. Namenjena je za statisti~ne potrebe in druge uporabnike (vstopanje delavcev na trg dela, razvoj programov poklicnega usposabljanja in usmerjanje)7. Potrebno ogrodje za oblikovanje in izgradnjo ISCO-88 je bilo zasnovano na dveh temeljnih konceptih: konceptu izvedbe dela in konceptu spretnosti. Spretnosti so definirane kot zmo`nosti izvedbe nalog in zadol`itev posamezne vrste dela in imajo slede~i dimenziji: nivo spretnosti in specializacijo spretnosti. Glede na svetovno uporabo klasifikacije so bili oblikovani le štirje nivoji spretnosti. Posamezni nivoji spretnosti so operativno definirani na osnovi mednarodnega klasifikacijskega standarda izobra`evanja - International Standard Classification of Education (v nadaljevanju ISCED), kar pa nikakor ne pomeni, da se upoštevajo samo spretnosti pridobljene skozi formalno izobra`evanje, ampak vklju~uje tudi neformalno usposabljanje in delovne izkušnje. ISCO-88 ima slede~e nivoje spretnosti8,ki so navedeni v tabeli 1. Splošno opredeljeno je klasifikacija poklicev orodje, s katerim po sistemu natan~no opredeljenih kriterijev za razvrš~anje razvrš~amo podatke o vrsti in zahtevnosti dela v to~no dolo~ene poklice, te pa v klasifikacijski sistem skupin poklicev. Temeljna koncepta, ki dolo~ata kriterije za razvrš~anje poklicev in klasifikacijski sistem SKP-ja, sta koncept dela in koncept znanja (Metodološka pojasnila, SKP-V2). SKP sestavljajo: klasifikacijski sistem poklicev, opis skupin poklicev in kodirni seznam poklicev, ki ni predpisan z uredbo in je le priloga h klasifikaciji. Za zagotavljanje mednarodne primerljivosti je izdelan prevajalnik med SKP-jem in ISCO-88 ter ISCO-88 (COM), ki je sestavni del uredbe (Metodološka pojasnila, SKP-V2). Klasifikacijski sistem poklicev je hierarhi~ni sistem skupin poklicev, v katerega so razvrš~eni za Slovenijo po- (30.12.2007). A 107 Organizacija, letnik 41 Razprave številka 2, marec-april 2008 Tabela 1: Nivoji spretnosti po ISCO-88. Vir: Prirejeno po ILO, Conceptual Framework dosegljivo na: http://www.ilo.int/ public/english/bureau/stat/isco/isco88/publ2.htm (30.12.2007). Nivo spretnosti po ISCO -88 ISCED -kategorije Opis 1. 1. Obsega osnovno izobrazbo, ki na splošno začenja s 5,6 ali 7-im letom in traja okoli 5 let. 2. 2., 3. Obsega prvo in drugo obdobje sekundarnega izobraževanja. Prvo obdobje se običajno začenja z 12-im letom in traja okoli 3 leta, medtem ko se drugo prične med 14 in 15-im letom in traja okoli tri leta. Potrebno je obdobje usposabljanja za delo in delovne izkušnje; \časih tudi formalno v obliki vajeništva. To obdobje lahko dopolnjuje formalno usposabljanje ali pa ga nadomešča delno ali v celoti. 3. 5. Obsega izobrazbo, ki se na splošno začenja pri 17 ali 18-em letu, traja okoli štiri leta in vodi k zaključku, ki ni enak univerzitetni diplomi 1. stopnje. 4. 6.,7 Obsega izobrazbo, ki se na splošno začenja pri 17 ali 18-em letu, traja okoli tri, štiri ali več let in vodi k univerzitetni ali post univerzitetni diplomi ali podobno. membni poklici. Na najnižji klasifikacijski ravni vsebuje SKP 1729 poklicev. Opisi skupin poklicev vsebujejo kratke opise najznačilnejših nalog oziroma tipičnih vrst del, značilnih za posamezne skupine poklicev. Opisu na najnižji ravni skupin poklicev so dodani tudi primeri poklicev, ki jih razvrščamo v posamezno skupino, in primeri podobnih poklicev, ki jih razvrščamo v ustrezne druge skupine. SKP vsebuje 522 opisov poklicnih skupin na vseh klasifikacijskih ravneh. Kodirni seznam poklicev je sistematični in abecedni seznam poklicev iz SKP-ja, kateremu so dodani še sinonimi poklicev, podrobnejše razdrobitve poklicev v smislu ožitve področja ali predmeta dela in eksemplarični primeri poklicev v smislu lažjega razumevanja vsebine posamezne skupine poklicev. Vsi tovrstni poklici v kodirnem seznamu imajo enako kodo kot posamični poklic v klasifikacijskem sistemu poklicev, kateremu so dodani. Kodirni seznam poklicev je zaradi sinonimov obsežnejši od klasifikacije poklicev in vsebuje 3.005 imen poklicev. Kodirni seznam poklicev ima dve osnovni funkciji - operativno in razvojno. Olajšal naj bi kodiranje konkretnih del v klasifikacijske poklice ter hkrati predstavlja neke vrste organizirano čakalnico novozaznanih poklicev, ki bi jih bilo treba sčasoma ustrezno uvrstiti v klasifikacijo (Metodološka pojasnila, SKP-V2). SKP ima hierarhično strukturo. Poklici se združujejo oziroma razdružujejo v skupine poklicev na štirih ravneh. Poklicne skupine imajo svoje nazive in kode. Najvišja raven je glavna skupina poklicev z enomestno kodo, sledijo podskupine poklicev z dvomestno kodo, področne skupine s trimestno kodo, enote področnih skupin s štirimestno kodo in znotraj teh poklici s sedemmestno kodo (Metodološka pojasnila, SKP-V2). V Standardni klasifikaciji poklicev so za vsako skupino poklicev izdelani kratki opisi tipičnih del in nalog, značilni za poklice, ki so razvrščeni v to skupino. Pri tem informaciji o delu (navadno je v obliki naziva delovnega mesta in opisa poglavitnih nalog in dolžnosti) poiščemo kodo poklica z enako ali podobno informacijo o poglavitnih nalogah in dolžnostih dela v klasifikaciji poklicev. Tako kot SKP so tudi pravila za kodiranje usklajena z mednarodnimi priporočili in omogočajo enako razumevanje problematike razvrščanja poklicev v različnih okoljih (Metodološka pojasnila, SKP-V2). Na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (4. člen) je za izvajanje tekoče vzdrževanje standardne klasifikacije poklicev in za usklajevanje standardne klasifikacije poklicev z mednarodnimi standardi iz prejšnjega člena zadolžen Statistični urad Republike Slovenije. Zadnja sprememba Kodirnega seznama poklicev v Standardni klasifikaciji poklicev je bila v avgustu 2006. Kljub velikemu številu na novo umeščenih poklicev v dopolnitvi niso zajeti vsi novi poklici kot npr. inšpektor (m/ž) iger na igralnih avtomatih, ki ga v Sloveniji opravlja okrog 270 oseb (Volk Rožič, 2007: 97). Veliko podrobneje so posamezni poklici predstavljeni v nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. V Sloveniji se s poklicnimi standardi ukvarja Center RS za poklicno izobraževanje. Del opisov poklicev predstavljajo tudi poklicne kompetence, ki so definirane kot »izkazane zmožnosti posameznika, da uporablja svoje sposobnosti in znanje pri dejavnem obvladovanju običajnih in spremenljivih poklicnih razmer« (CEDEFOP, 1999 v Priprava poklicnih standardov: 17); »zmožnost zadostiti zahtevam zaposlitve oziroma specifičnim delovnim vlogam; zmožnost napraviti nekaj dobro« (ETF°, 1997 v Priprava poklicnih standardov: 17). 'Kratica za European Centre for the Development of Vocational Training. 10 Kratica zaThe European Training Foundation ( Evropska fondacija za poklicno izobraževanje). A 108 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 Tabela 2: Opis poklica natakar v NCIPS. Vir: Opisi poklicev, natakar, NCIPS dosegljivo na: http://www.ess.gov.si/slo/Ncips/OpisiPoklicev/OpisiPoklicev.htm#N (2.1.2008) Opis opravil in delovnih nalog Kaj delavec Dela natakarja so razdeljena na posamezne faze In sicer na: običajno dela 1. pripravljalna dela, ki jih je treba opraviti v natakarski pripravljalnici, kjer poteka priprava perila, namiznega Inventarja In ureditev servisnih vozičkov. 2. pripravljalna dela v jedilnici oziroma v prostorih, ki so namenjeni postrežbi gostov; tu poteka razporejanje miz in stolov, pogrinjanje, ureditev servisnih miz, pripravljanje pogrinjkov in tista dela, ki jih vodja obrata v zvezi s hišnimi navadami odredi (skrb za namizno dekoracijo, jedilne liste itd.). 3. sprejem gosta ob njegovem prihodu (pozdrav, iskanje primerne mize, pomoč pri odlaganju garderobe ); ponudi mu jedilni list, vinsko karto ali pa ga seznani zdnevno ponudbo, Sledi prevzem naročila pri individualnih gostih ali naročila za izredne obroke, evidentiranje naročila, postrežba hrane in pijače, pospravljanje mize, priprava računa in zahvala za obisk. Delovna področja Poklic se pojavlja v vseh vrstah gostinskih obratov, največ pa v obratih za prehrano, kot so restavracije, gostilne, okrepčevalnice (bile, bistro, taverna, snack bar, piceli ja), v kavarnah, slaščičarnah, barih, pa tudi v obratih za pripravo in dostavo hrane. Poleg tega so natakarji zaposleni v nekomercialnih gostinskih obratih zaprtega tipa v podjetjih in ustanovah. Povsod so opravila bolj ali manj enaka, le njihovobseg se spreminja glede na vrsto in kategorijo, pa tudi specializacijo posameznega gostinskega obrata. Pomembna je tudi organizacija dela v podjetju, ki je odvisna od števila zaposlenih. Tako se natakarji zaposlujejo v velikih hotelskih restavracijah, kjer ponujajo veliko število dnevnih menijev in jedi po naročilu, v ladijskih restavracijah, specializiranih restavracijah (ribjih, narodnih, lovskih ipd. ), do gostiln z večjo ali manjšo ponudbo domačih jedi, okrepčevalnic, barov, kjer je ponudba omejena predvsem na ponudbo pijač, na hrano pa le v zelo omejenem obsegu. Potreba po znanju je v osnovi za vse enote enaka, vendar je v lokalih z bolj specializirano ponudbo, kot so opravila pri gostovi mizi - flambiranje, razkosavanje, rezanje, __________________pripravljanje solat, mešanje pijač idr., potrebno dodatno izobraževanje. Delovni Natakar pri svojem delu uporablja gostinski strežni in drobni inventar, grelne in hladilne naprave, naprave za točenje pripomočki, in streženje pijač, aparate za sladoled, smetano ipd., naprave za točil niš ko pripravo jedi in pijač, naprave za evidenco materiali, in interna obvestila, pomivalne naprave, dekorativna sredstva in rekvizite za razvedrilo. Za prenašanje in prevoz jedil dokumenti uporablja servisne vozičke. Potrebuje pa tudi namizno perilo in pripomočke (krpe, gobe, krtače, metle, omela). Poleg tega, da streže jedila in pijače za delo potrebuje tudi vodo, čistilna sredstva, dezinfekcijska in dezinsekcijska sredstva. K ustrezni dokumentaciji njegovega dela sodijo: zahtevki in dobavnice, seznami normativov, knjiga menijev, jedilni listi, ceniki, kalkulacije, obračuni polizdelkov, dnevni obračun porabe živil, knjiga rezervacij, zapisniki o škodi. Pri svojem delu mora biti oblečen v delovno obleko in ustrezno obut. Izdelki in storitve Raven zahtevnosti poklica__________ Naloga natakarja je, da jedi, postreže tudi s pijačo. ki jih naroči gost in pripravi kuhar, primemo, strokovno in prijazno postreže gostu. Gostu Potrebna znanja in spretnosti za opravljanje poklica Potrebna, znanja spretnosti in Psihofizične sposobnosti Interesi osebnostne lastnosti Razmere za delo Nevarnost, poškodbe pri delu, zaščita Za opravljanje poklica natakarja se zahteva srednja poklicna izobrazba. Med šolanjem spozna postopke priprave in postrežbe hrane in pijač. Seznani se tudi s pravili lepega vedenja, estetike in poslovnega komuniciranja v slovenskem in dveh tujih jezikih, spozna predpise s področja materialnega in finančnega poslovanja, higienske in tehnične predpise. Zna organizirati lastno delo in uporablja strokovno literaturo.______________________________________ Natakar mora imeti dobro razvite psihomotorične spretnosti in sposobnosti kot so splošna telesna spretnost, spretnost rok, gledanje na daljavo, natančno in hitro prepoznavanje predmetov, razlikovanje barv in vonjev. Nagnjen mora biti k redu, čistoči, osebni urejenosti, sistematičnemu delu in imeti smisel za estetiko. Delo opravlja stoje z obračanjem, dviganjem in prenašanjem lažjih bremen, zato ni priporočljivo, da ima ploska stopala. Zaradi dela z živili so potrebni redni zdravniški pregledi, opravljen tečaj higienskega minimuma in izpit iz varstva pri delu. Moteče so lahko alergije na živila, delo z vodo in čistili. Natakarje pri svojem delu odgovoren, iznajdljiv, ustvarjalen in ima smisel za delo z gosti. Imeti mora dober spomin, da si zapomni obraze in naročila. Pogoji za delo Delo natakarja poteka pretežno v zaprtih prostorih, večkrat zakajenih, delno tudi na prepihu, redkeje na prostem, v mokroti in ob hrupu. Natakar dela včasih v neugodnih razmerah zaradi vinjenih in neolikanih gos to v t er gneče. Delo je lahko tudi nevarno zaradi ostrih in vročih predmetov in spolzkih tal. Opravlja ga sam ali v skupini, v izmenah, v podaljšanem ali nočnem času in dela prostih dnevih. Poškodbe kot posledice razmer so lahko vrezi, vbodi, opekline, odrgnine, prehladi, padci itd. Da bi se pred poškodbami obvaroval, mora natakar upoštevati vsa navodila in uporabljati zaščitna sredstva, delovno obleko itd. Sorodni poklici 5123.01 Vodja strežbe 5123.06 Točaj / točajka Možnosti zaposlovanja Natakarji se zaposlujejo v različnih gostinskih obratih kot so restavracije, kavarne, gostilne, hoteli, zdravilišča. Zaposlovanje je velikokrat odvisno od letnega časa. V področjih, kjer je razvit zimski turizem, je več zaposlovanja pozimi, v obmorskih krajih pa poleti. Trenutno razpisana prosta delovna mesta. Spletni naslov: www.ess.aov.si/ podstran Prosta delovna mesta Druge informacije RAZPISANE ŠTIPENDIJE Spletni naslov: www.ess.gov.si/ podstran Naša dejavnost - Štipendije IZOBRAŽEVANJE Spletni naslov: http:/A/vww.virtLiorientation.net/ A 109 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 Poklicni standard je povezovalni ~len sistema poklicnega izobra`evanja in sistema certificiranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Poklicne standarde pripravljamo na osnovi pobude, ki jih pripravijo zainteresirane pravne osebe. Razvoj poklicnega standarda je zahteven projekt, v katerega so vklju~eni številni partnerji: organizacije delodajalcev in delojemalcev, pristojna ministrstva, šole. Upoštevati je potrebno nacionalen in sektorske razvojen dokumente, podatke Zavoda RS za zaposlovanje in Statisti~nega urada RS ter zglede iz dr`av EU. Trenutno je v Sloveniji na razpolago 248 poklicnih standardov11. Poklicni standard je dokument z naslednjimi elementi: ime in koda poklica, raven zahtevnosti, poklicne kom-petence ter opis poklicnega standarda, ki vsebuje: podro~-ja dela, klju~na dela, znanje in spretnosti12. Pomemben vir informacij o poklicih in trgu dela predstavlja Nacionalni center za poklicno svetovanje (v nadaljevanju NCIPS), ki igra vlogo koordinatorja za pretok relevantnih informacij med posameznimi partnerji13 in uporabniki ter nudi strokovno podporo Centrom za informiranje in poklicno svetovanje (krat. CIPS). NCIPS ponuja 435 opisov poklicev14. Posamezna podro~ja opisa so razvidna iz opisa poklica natakarja v tabeli 2. 3.2 Opisi poklicev v ZDA Podoben sistem klasifikacije standardnih poklicev imajo tudi v ZDA (The 2000 Standard Occupational Classification (SOC) System, v nadaljevanju SOC), ki je bil razvit kot odgovor na naraš~ajo~e potrebe po univerzalni klasifikaciji poklicev in omogo~a primerljivost podatkov. SOC klasificira 23 glavnih skupin poklicev, 96 podskupin, 449 širših poklicnih skupin in 821 posameznih poklicev. Vsi opisi so oblikovani z šest-mese~no števil~no kodo, od katerih prvi dve števili predstavljajo glavno skupino, tretje število podskupino, ~etrto in peto širšo poklicno skupino in šesto število posamezen poklic. Poklici so razvrš~eni na podlagi izvedbe dela, sposobnosti, izobrazbe, usposabljanja in veljavnosti. Nadrejene osebe so obi~ajno razvrš~ene skupaj s poklici oseb, ki jih nadzorujejo (najmanj 20% delovnega ~asa). Prva linija managerjev, ki porabi ve~ kot 80% delovnega ~asa za nadzorne aktivnosti je posebej razvrš~ena v posebno skupino. Posameznika, ki bi ga lahko uvrstili v ve~ poklicev, se razvrsti v tisti poklic, ki zahteva najvišje sposobnosti. ^e tega ni mogo~e ugotoviti, se ga razvrsti glede na poklic, ki ga opravlja najve~ji del delovnega ~asa (SOC). Poleg podatkov iz SOC, ki so prvenstveno namenjeni za potrebe statisti~ne obdelave, je v ZDA na razpolago Po poklicih -^L Karakterlstke delavca: - zrn ožnosti - pokScri interesi - delovne vrednote - delovni sil Zahteve poklica: - spbšne delovne. aktivnosti podrobne delovne aktivnost - organizacijski kontekst - delovni, kontekst ^ Usmerjeno k delavcu Delovne zahteve: - sposobnost - znanje - izobrazba X. Zahteve po Izkušnjah: - izkušnje in usposabljanje - spretnost, vhodne zahteve - icendranje CTNET Poklicne posebnosti Karakteristke delovne sile: - informacje o trgu dela - izgled poklica Specifične Informacije o poklicu: - naloge - orodja - tehnologija -----------------1------------------- Usmerjeno k delovnem področju Slika 1: O*NET - Vsebinski model. Vir: The O*NET® Content Model dosegljivo na: http://www.onetcenter.org/content.html (1.1.2008) 11 Vir: Nacionalno poklicno informacijsko središ~e dosegljivo na : http://www.nrpslo.org/ (30.12.2007). 12 Isti vir. 13 Partnerji NCIP: Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve, Zavod RS za zaposlovanje, Center za poklicno izobra`evanje, Gospodarska zbornica Slovenije idr. Celoten seznam partnerjev dosegljivo na spletni strani ZRSZ,: http://www.ess.gov.si/slo/ Ncips/ncips.htm/(30.12.2007). 14 Vir:: ZRSZ, dosegljivo na : http://www.ess.gov.si/slo/Ncips/OpisiPoklicev/OpisiPoklicev.htm ( 30.12.2007). A 110 Organizacija, letnik 41 Razprave številka 2, marec-april 2008 0*NET program, ki predstavlja izčrpen vir informacij za 812 poklicev. Središče programa predstavlja podatkovna baza, ki vsebuje informacije o stotinah standardiziranih deskriptorjev poklicev (znanje, sposobnosti, zmožnosti, delovne aktivnosti, interesi, delovne vrednote). Baza je na razpolago javnosti brezplačno in se stalno dopolnjuje z rezultati raziskav. 0*NET je interaktivna aplikacija za raziskovanje in iskanje poklicev. Ponuja relevantne informacije za različne uporabnike: svetovalce, študente, strokovnjake na področju upravljanja človeških virov in raziskovalce. Vsak poklic zahteva različno znanje sposobnosti in zmožnosti in se izvaja z različnimi aktivnostmi in nalogami. Te razlikovalne karakteristike poklicev so opisane v t. i. 0*NET-ovem vsebinskem modelu. Zagotavlja skupen okvir za identifikacijo najpomembnejših vrst informacij o delu in jih integrira v teoretične in empirične sisteme (0*NET). Karakteristike delavca so tiste trdne značilnosti, ki lahko vplivajo na oboje - na delovanje in na zmožnost pridobivanja novega znanja in sposobnosti za uspešno delovanje. Delovne zahteve so opisi, ki se nanašajo na delovno povezane značilnosti, ki so pridobljene in/ali razvite skozi proces izobraževanja in izkušenj. Zahteve po izkušnjah delavca so zahteve, ki se nanašajo na pretekle delovne aktivnosti in so še posebej povezane z določenim tipom delovnih aktivnosti. Specifične informacije o poklicu so spremenljivke ali drugi elementi drugega vsebinskega modela izbranih ali posebnih poklicev. Karakteristike delovne sile so tiste spremenljivke, ki definirajo in opisujejo splošne značilnosti poklicev in lahko vplivajo na poklicne zahteve. Zahteve poklica so izčrpne spremenljivke ali podrobni elementi, ki opisujejo različne poklicne zahteve. V izredno obsežnih opisih posameznih poklicev je zaslediti sledeče informacije: o tipičnih poklicnih nalogah, potrebnem znanju, o sposobnostih, zmožnostih, delovnih aktivnostih, pogojih dela, delovnemu stilu, delovnih vrednotah, dolžini in vrsti potrebnih delovnih izkušenj, višini plače in zaposlitvenih trendih. Vsak poklic ima določeno delovno območje (ang. Job Zone), ki predstavlja skupino poklicev, ki so si podobni glede na to, kako večina ljudi pride do njih, glede na celotne izkušnje in izobrazbo, ki je zanje potrebna in glede na količino potrebnega usposabljanja za delo. Poklici so razdeljeni v pet delovnih območij; od delovnega območja 1, ki zajema poklice z nič ali malo priprave, do najvišjega, v katerega sodijo poklici, ki potrebujejo obsežno pripravo15. Poleg tega vsebujejo poklici tudi različne nivoje specifične poklicne priprave (ang. Specific Vocational Preparation; v nadaljevanju SVP), ki so definirani kot vsota preteklega časa, ki je potrebna tipičnemu delavcu, da se nauči tehnik, pridobi informacije in razvije sposobnosti, ki so potrebne za povprečnega izvajalca v specifični delovni situaciji. Ta priprava se lahko izvaja v šoli, pri delu, v vojski, z inštrukcijami ali v poklicnem okolju. Specifična poklicna priprava je lahko na sledečih nivojih16: Tabela 3: Nivoji specifi~ne poklicne priprave. Vir: Foreign Labor Certification. Online Wagw Library & Data Center dosegljivo na: http://www.flcdatacenter.com/ svp.aspx, (30.12.2007). SVP 1 -Samokratka demonstracija SVP 2 - malo več kot kratka demonstracija vključno do 1 meseca; SVP 3 - od 1 meseca do vključno 3-h mesecev; SVP 4 - več kot 3 mesece do vključno 6 mesecev; SVP 5 - več kot 6 mesecev do vključno 1 leta; SVP 6 - več kot 1 leto do vključno 2-h let; SVP 7 - več kot 2 leti do vključno 4-h let; SVP 8 - več kot 4 leta do vključno 10 let; SVP 9-več kot 10 let. Informacije z 0*NET Online je mogoče uporabiti za razvoj učinkovitih deskriptorjev dela, razširitev skupine kvalitetnih kandidatov za odprta delovna področja, definiranje faktorjev uspešnosti kandidatov in dela, uravnavanje organizacijskega razvoja s potrebami dela, oplemenitenje procesa uvajanja novih sodelavcev in ciljev usposabljanja in oblikovanje konkurenčnih plač in sistema napredovanja (0*NET). Vse informacije so brezplačno dostopne vsem uporabnikom Interneta. Naslednja tabela 4 prikazuje delni povzetek opisa poklica iz 0*NET-a, ki je v originalu opisan bistveno bolj podrobno, zato spodaj navedeni značilnosti poklica predstavljajo v originalnem tekstu zgolj naslove17. 4 Zaključki 4.1 Ključne ugotovitve Pri pregledu virov, ki omogočajo učinkovito podporo ka-drovnikom in drugim strokovnjakom v organizacijah pri oblikovanju novih ali pri oblikovanju obstoječih delovnih področij, pri selekciji kandidatov in na drugih področjih razvoja kadrov ugotavljamo, da imamo v Sloveniji na razpolago Standardno klasifikacijo poklicev, ki ponuja le nekaj osnovnih podatkov o posameznih poklicnih skupinah in je primerna zgolj za administracijo pri postopkih zaposlovanja ali premeščanja delavcev. To ustreza tudi glavnemu namenu evidentiranja, zbiranja, obdelovanja, analiziranja, posredovanja in izkazovanja podatkov, ki so pomembni za spremljanje stanj in gibanj na trgu dela v Republiki Sloveniji. Kljub stalnemu dopolnjevanju podatkov 15 Vir: Foreign Labor Certification. Online Wagw Library & Data Center dosegljivo na: http://www.ilcdatacenter.com/jobzone. spx#changes ( 30.12.2007). 16 Isti vir. 17 Celoten opis poklica natakar je brezplačno dosegljiv na: http://online.onetcenter.org/link/summary/35-3031.00 A 111 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 Tabela 4: Primer delnega opisa poklica natakar.Vir: O*NET, dosegljivo na: http://online.onetcenter.org/link/summary/35-3031.00 (30.12.2007) Naloge Preverjanje identitete gostov (zahtevo glede najnižje dovoljene starosti za uživanje alkoholnih pijač), predstavitev menijev, pojasnjevanje priprav in sestavin jedi, svetovanje vin in dnevne ponudbe ipd., pobiranje naročil, sodelovanju pri pripravi hrane, strežba, pobiranjem plačil, čiščenjem mize, skrb za urejeno delovno okolje, itd. Orodje in tehnologija Ročne blagajne, pribor za komercialno uporabo, čitalci magnetnih, pozivniki, osebni digitalni pomočniki (PDA) ali organizatorji, tiskalniki računov na prodajnih mestih, terminali na prodajnih mestih, monitorji, občutljivi na dotik, itd. Uporabljena tehnologija je programska oprema na prodajnih mestih. Znanje Pri svojem delu natakar uporablja znanje iz področja strežbe, jezikovnega izražanja, prodaje in marketinga ter postopkov za pripravo hrane ipd. Veščine Ključne veščine, ki mu omogočajo kvalitetno izvajanje storitev so povezane z aktivnim poslušanjem sogovornika, razumevanjem besedil in prenosom informacij, vključno z dajanjem navodil. Pri svojem delu mora biti storitveno naravnan, zavedati se mora reakcij drugih, zato mora znati tudi kritično razmišljati, poleg tega svoja dejanja prilagaja glede na dejanja drugih. Ni zanemarljiv tudi vidik stalnega učenja in upravljanja s časom. Sposobnosti Sposobnosti, bi lahko razdelili v tiste, ki so povezane s komunikacijo (razumevanje ustnih sporočil, sposobnost ustnega izražanja, jasnost govora in prepoznavanja govora), gibanjem (kondicijska sposobnost koordinacija telesa, mirnost dlani in rok), razvrščanjem informacij in predvidevanjem določenih problemov. Delovne aktivnosti Dela za ljudi ali ima opravka neposredno z ljudmi; razvija konstruktivne in kooperativne delovne odnose z drugimi ter jih vzdržuje v daljšem obdobju; zagotavlja informacije nadrejenim, kolegom in podrejenim, in sicer preko telefona, v pisni obliki, po elektronski pošti ali osebno; uporablja roke za rokovanje, nameščanje, postavljanje in premikanje materialov ter za ravnanje s stvarmi; prepoznava informacije s kategorizira njem, ocenjevanjem, prepoznavanjem razlik ali podobnosti ter odkrivanjem sprememb v okoliščinah ali dogodkih; opazuje ter sprejema in drugače pridobiva informacije iz vseh primernih virov; ocenjuje vrednost, pomembnost ali kvaliteto stvari ali ljudi; opravlja fizične aktivnosti, ki zahtevajo precejšnjo uporabo rok in nog ter premikanje celega telesa, na primer plezanje, dvigovanje, uravnoteženje, hojo, s klanj an je in rokovanje z materiali; analizira informacije in ocenjuje rezultate, da bi izbral najboljšo rešitev in rešil probleme; nudi pomoč, tudi medicinsko, čustveno podporo ali drugače izkazuje skrb za druge, na primer sodelavce, stranke ali paciente. Delovni kontekst Delovni kontekst opisuje trajanje naslednjih aktivnosti, kot so; stiki z drugimi, čas, prebit stoje hodeč ali tekajoč, neposredne diskusije, delo s skupino, timom ali zunanjimi strankami, telefoniranje, ter čas, ki je potreben za natančnost in točnost.. Območje dela Naziv: Območje del 1.: potrebna je majhna ali nikakršna pripravljenost Splošne izkušnie: Predhodna znania ali izkušnie. povezane z delom, niso potrebna za ta ooklic. UsDosablianie za delo: Zaposleni na teh delovnih mestih potrebujejo od Dar dni do nekai mesecev usposabljanja. Običajno jim lahko izkušen delavec pokaže, kako opravljati delo. Primeri obmoäi dela: Na tem delovnem mestu ie treba slediti navodilom in Domaaati dru aim. Primeri vkliučuieio voznike taksijev, pomožno osebje na področju zabave in rekreacije, uradnike za okenci, blagajnike in natakarje. Razpon Dosebneaa ooklicneaa usDosabliania (SVP): (< 4.0) Izobrazba: To delo zahteva srednješolsko izobrazbo ali potrdilo o zaključeni osnovni šoli. Včasih ie Dotreben formalen tečaj za pridobitev licence. Zanima nia Socialna, podjetniška, realistična, umetniška in preiskovalna. Stili dela Samonadzor, zanesljivost, prenašanje stresa, sodelovanje, obzir do drugih, integriteta, socialna usmerjenost, posvečanje pozornosti podrobnostim, prilagodljivost/fleksibilnost, iniciativa neodvisnost, vztrajnost, vodenje, rezultat, analitično razmišljanje in inovativnost. Delovne vrednote Odnosi, podpora, delovni pogoji, neodvisnost, usmerjenost k rezultatom in priznanje. Delovne potrebe Sodelavci, moralne vrednote, socialna služba, tehnični nadzor, aktivnost, človeški odnosi, politika in praksa podjetja, delovni pogoji, plača, varnost, odgovornost, avtonomija, dosežek, koriščenje sposobnosti, napredovanje, priznanje, raznolikost, avtoriteta, kreativnost, socialni status. Povezana delovna mesta So npr.: pripravljavci hrane, barmani, blagajniki v gostinstvu idr. poklici povezani z gostinstvom. Plača in možnosti zaposlitve Povprečna plača (2006) - 7.14 USD/uro. 14.850 USD/leto Število zaposlenih (2004) - 2.252.000 zaposlenih Rast št zaposlenih (2004-2014) -¦¦ povprečna (9-17%) Povečanie št. zaposlenih (2004-2014) -1,534,000 dodatnih zaposlenih A 112 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 o poklicih (ime in koda) s strani skrbnika SKP-ja - Statisti~nega urada RS, je še vedno mogo~e, da posameznega poklica v šifrantu ne bomo našli. Veliko ve~ podrobnejših podatkov za 435 poklicev je na razpolago v okviru NCIP-sa, kar predstavlja 25,16% od 1729 evidentiranih poklicev v Sloveniji. Ti vsebujejo slede~e informacije: opis opravil in delovnih nalog, potrebna znanja in spretnosti za opravljanje poklica, pogoje za delo; sorodne poklice; mo`nosti zaposlovanja in druge informacije. Podatke o poklicih najdemo tudi v nacionalnih poklicnih standardih, ki pa predstavljajo le 14,34 % vseh poklicev v Sloveniji. V njih najdemo slede~e podatke o poklicih: ime in kodo poklicnega standarda, ime in kodo poklica, raven zahtevnosti, poklicne kompetence in opis poklicnega standarda, s podatki o podro~ju dela, klju~nih delih, spretnostih in znanjih. Podobno kot v Sloveniji so podatki o posameznih poklicih za potrebe statisti~nih obdelav sistemsko zbrani v ameriški standardni klasifikaciji poklicev. V njej je opredeljeno 821 opisov poklicev, ki vsebujejo kodo in ime poklica, ime podskupine in širše poklicne skupine ter kratek opis nalog, ki so zna~ilne za posamezen poklic. ^e primerjamo slovensko klasifikacijo poklicev z ameriško, ugotovimo, da slednja ponuja tudi kratke opise vseh poklicev, medtem ko se opisi v slovenski nanašajo zgolj na skupino poklicev, torej na višji hierarhi~ni nivo. V Sloveniji imamo tudi bistveno ve~je število poklicev; trenutno jih je 1729, medtem ko jih je v ameriški 821, kar predstavlja slabo polovico slovenskih poklicev. Precej uporabnih podatkov za potrebe kadrovske funkcije ponuja O*NET-ov vsebinski model, ki za posamezen poklic podrobno predstavlja potrebne karakteristike delavca, delovne zahteve, zahteve po delovnih izkušnjah, ponuja specifi~ne informacije o poklicu in karakteristikah delovne sile in zahtevah poklica. V njem bomo našli slede~e podatke za skoraj vse poklice: tipi~ne naloge, potrebno znanje, sposobnosti, zmo`nosti, delovne aktivnosti, pogoji dela, delovni stil, delovne vrednote, dol`ina in vrsta potrebnih delovnih izkušenj. Poleg teh so za vsak poklic navedeni tudi podatki o razponu višine pla~, o številu trenutno zaposlenih oseb, ki opravljajo ta poklic, trendih zaposlovanja in potreb po zaposlovanju posameznih poklicev v naslednjih 10 letih. Na ta na~in je predstavljeno kar 98,90 % vseh poklicev iz ameriške standardne klasifikacije. Med podatki v Sloveniji nismo zasledili direktnih povezav poklicev z njihovimi povpre~nimi pla~ami in aktualnih ter bodo~ih potreb po zaposlovanju posameznih poklicev. Velik izziv predstavlja tudi dopolnitev opisov poklicev z vedenjskimi kompetencami. Iz lastnih izkušenj lahko trdiva, da bi takšne informacije s trga dela kadrovi-ki in tudi drugi strokovnjaki gotovo lahko spretno uporabili pri svojem vsakodnevnem delu. Veliko uporabno vrednost informacij (povpre~na cena dela za posamezen poklic, predvideno št. zaposlitev za posamezen poklic v dolo~enem letu oz. obdobju) bi pridobili tudi drugi posamezniki, ki so pred poklicnim odlo~anjem ali svetovalci. Z omenjenimi podatki bi bilo dobro dopolniti `e obstoje~ein jih ponuditi uporabnikom na enem mestu. 4.2 Priporočila slovenskim kadrovnikom in drugim strokovnim javnostim Slovenskim kadrovnikom priporo~amo uporabo O*NET-ove baze podatkov pri selekciji kvalitetnih kandidatov za prosta delovna podro~ja, pri definiranju kriterijev uspešnosti delavcev in njihovega dela, pri uvajanja novih sodelavcev, dolo~anju ciljev usposabljanja in ne nazadnje pri oblikovanju konkuren~nih pla~ in sistemov napredovanja. Ta vir je še posebej dobrodošel, saj so po slovenskih virih na razpolago le podrobnejše informacije za vsak ~etrti poklic. Seveda se sistema ne da neposredno prenesti v slovensko prakso, z primerno adaptacijo pa lahko postane kvaliteten pripomo~ek pri vsakodnevnem delu. Glede na vrsto poklica je potrebno oceniti, kakšna je bistvena razlika med ameriškim in slovenskim poklicem in iz nje izvle~i zgolj generi~ne zna~ilnosti, ki veljajo za Slovenijo. Preostale manjkajo~e podatke pa je potrebno smiselno dopolniti. Apeliramo tudi na pristojne inštitucije (NCIPS, Center za poklicno usposabljanje, SURS, Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve idr.), da projektno pristopijo k dopolnitvi informacij o poklicih na na~in, da bodo le ti v ve~ji meri uporabni za podro~je organiziranja in sistemi-ziranja dela ter pri upravljanja s ~loveškimi viri v podjetjih (izbiranje kandidatov, izobra`evanje, ocenjevanje, management kompetenc idr.). Posebej bi bilo za`eleno, da se v to vklju~i tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot ena od osrednjih institucij na trgu dela, zlasti s svojo dejavnostjo v mre`i Centrov za poklicno informiranje in svetovanje (CIPS) ter Nacionalnega centra za poklicno informiranje in svetovanje (NCIPS), Prav tako bi bilo smiselno razmisliti tudi o povezavi informacij o poklicih s podatki o njihovih povpre~nih pla~ah. Vzpostavitev sistema podatkov o potrebah po zaposlovanju poklicev v prihodnjih obdobjih ter povezava z informacijami o poklicih na enem mestu, pa bi bili koristna podlaga tudi za uvajanje oz. opuš~anje dolo~enih programov izobra`evanja in usposabljanja ter pomembne informacije za la`je odlo~anje o vklju~evanju oseb v posamezne programe. Literatura in viri ACST (Advisory Council on Science and Technology Canada ) (2000): Stepping up - Skills and Opportunities in the Kno-ledge economy, Report of Expert Panel of Skills Ottawa, dosegljivo na: http://acst-ccst.gc.ca/skills/finalrep (30.12.2007). Australian Standard Classification of Occupations (ASCO) Second Edition (1997), Australian Bureau of Statistics; Avstralija, dosegljivo na: http://www.abs.gov.au/(2.1.2008). Classificazione delle professioni (CP2001). ISTAT - L’Istituto nazionale di statistica; Italija, dosegljivo na : http://www.is-tat.it (2.1.2008). A 113 Organizacija, letnik 41 Razprave {tevilka 2, marec-april 2008 Dopolnitve Kodirnega seznama poklicev v Standardni klasifikaciji poklicev. Posebna objava, Statisti~ni urad Slovenije, dosegljivo na: http://www.stat.si/PrikaziPDF.aspx?ID=425 (29.6.2007). EC ( 2005). Qualifications Frameworks in Europe. Edinburgh: EC. Foreign Labor Certification. Online Wagw Library & Data Center, dosegljivo na: http://www.flcdatacenter.com/svp.aspx (30.12.2007). International Labour organization, dosegljivo na: http://www.ilo. org/ ( 30.12.2007). Kramberger, A. (1999). Poklici, trg dela in politika. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. Pavlin, S. (2007). Vloga kompetenc v dru`bi znanja: profesionalizacija poklicev. Zaposljivost v Sloveniji, analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napovedi, primerjave. Uredila: Kramberger, A., Pavlin, S. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede - Knji`na zbirka Profesija. Metodološka pojasnila, Statisti~ni urad Slovenije, dosegljivo na: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp (2.1.2008). Mo`ina, S. (ur.) (2002). Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. Nacionalno poklicno informacijsko središ~e, dosegljivo na: http://www.nrpslo.org (2.1.2008). National Occupational Classification - Statistics (NOC-S) 2006. Canada’s National Statistical Agency, dosegljivo na: http:// www.statcan.ca(2.1.2008). Occupational Outlook Handbook. Department of Labor, Bureau of Labor Statistics; ZDA, dosegljivo na: http://www. bls.gov/ (2.1.2008). Standardna klasifikacija poklicev (SKP-V2), Statisti~ni urad Slovenije, dosegljivo na: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp (2.1.2008). The O*NET® Content Model. O*NET Resource Center, dosegljivo na: http://www.onetcenter.org/overview.html (2.1.2008). Priprava poklicnih standardov. Formalne podlage in metodološki pripomo~ki. Ljubljana: Center RS za poklicno izobra`evanje, 2003. Sklep o uvedbi vse`ivljenjskega u~enja, dosegljivo na:. http:// www.cmepius.si/images/stories/datoteke/LLP/sklep-o-llp-si.pdf (2.1.2008). Standard Occupational Classification (SOC) System. Department of Labor, Bureau of Labor Statistics, ZDA, dosegljivo na: http://www.bls.gov (2.1.2008). Standard Occupational Classification 2000. The Office for National Statistics; Anglija, dosegljivo na: http://www.statistics. gov.uk (2.1.2008). Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, Ur.l. RS, št. 28/1997,16/2000). Volk Ro`i~, N (2007). Generi~ni model kompetenc inšpektorja iger na igralnih avtomatih v Sloveniji, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru`bene vede. Nevenka Volk Rožič je zaposlena v dru`bi Inovacijski center igralniških tehnologij d.o.o. kot vodja kadrov in splošnih zadev. Magistrirala je s podro~ja mend`menta in delovnih razmerij na Fakulteti za dru`bene vede, Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s svetovalno dejavnostjo na podro~ju upravljanja ~loveških virov. Osrednji predmet njenega raziskovalnega dela so kompetence. Oblikovala je prvi generi~ni model kompetenc na podro~ju igralniške dejavnosti v Sloveniji. Andrej Raspor, je diplomiral na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Trenutno obiskuje 4. letnik doktorskega študija Mened`ment kadrov in delovna razmera na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani. V dru`bi HIT d.d. iz Nove Gorice je zaposlen od leta 1989, med drugim tudi kot direktor Razvoja kadrov, trenutno kot direktor projektov. Klju~no podro~je njegovega raziskovanje je poleg delovnopravnih razmerij, usmerjeno na podro~je napitnin v gostinstvu in igralništvu, v Sloveniji kot tudi v tujini. A 114