Leto 1899,
971
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVII. — Izdan in razposlan dne 15. novembra 1899.
Vsebina: (Št. 215—21C.) 215. Dopustilnica za lokalno železnico Kimpolung—Doma Watra s krilom Požoritta— Louisenthal. — 216. Ukaz o preložbi uradnega sedeža okrajne sodnije Zatifina na Kranjskem.
315.
Dopustilnica z dne 23. oktobra
1899. 1.
za lokalno železnico Kimpolung—Dorna Watra s krilom Požoritta—Louisenthal.
Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „Bukovinske lokalne železnice“ po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. 1.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od družbene postaje Kiinpo-lung čez Požoritto v Dorno Watro s krilom od Požoritte v Louisenthal.
§■ I-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, se podeljujejo družbi v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) •menjene ugodnosti.
§• 2-
Družba jc dolžna začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilu za gradnjo,
in jo izvršiti tako, da bode v kosu od Kimpolunga v Valeputno dodelana najdalje v enem in pol leta, v stičnem kosu od Valeputne v Dorno Watro najdalje v treh in pol leta, računaje od današnjega dne.
Gradnjo krila od Požoritte v Louisenthal je začeti še-le v takem času, da bode dograjeno hkratu z začetkom obrata rudarstva v Louisenthalu. Dodelani železnici je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njih obrat ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, ki mine s 4. dnem junija 1973. 1.
Da se bode držala gorenjih rokov za gradnjo in da napravi in opremi železnico dopustilu primerno, naj da družba na zahtevo c. kr. ministrstva za železnice zagotovilo, položivši deset tisoč goldinarjev varščine v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje družbi .pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje 'družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
(SlorenUch.)
183
§•
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in pa po semkaj merččih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dado v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 5-
Družba ima pravico v dobavo glavnice za dopuščeno železnico po pogojih in načinih, ki jih postavi državna uprava, najeti prednostni zajem, ki je razložen v delne zadolžnice in se obrestuje s 4 odstotki, v imenskem znesku, ki ga določi državna uprava.
Obrazci delnih zadolžnic, ki se izdado, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 6.
Sicer je smatrati v uvodu oznamenjeno železnico Kimpolung—Doma Watra s krilom Požoritta— Louisenthal za celokupno sestavino podjetja, ki je predmet N. v. dopustilnice z dne 29. avgusta 1885. 1. (drž. zak. št. 141) in naredbe te dopustilnice — toda izvzemši določila, obsežena v §ß. 1 do 6 in veljavna zgolj za tam imenovane lokalne železnice — naj veljajo za vse družbene železniške proge kakor enotno podjetje takô:
1. Določila v §§. 7 do 9 in 11 do 13 naj veljajo z merilom, da
o) veljajo določila glede vojaških prevozov (§. 7) tudi za črno vojsko obeh državnih polovic, in da vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, in pa vsaki čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za družbo moč in veljavo z dnem, ko se prične po družbenih železnicah obrat, predpisi enake
vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za družbo veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo uradoma, in
b) da ima družba dolžnost po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz
I.	1895.), vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih; pri tem pa naj ostane izključeno vsako izrabljanje lokalnih železnic, ki so predmet N. v. dopustilnice z dne 29. avgusta 1885. 1. (drž. zak. št. 141) v konkurenčne namene proti družbi.
II.	Na mesto določil v §. 10 zgoraj ozname-njene N. v. dopustilnice, ki se razveljavljajo, naj stopijo naslednje odredbe:
a)	Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnic vštevši nabavo vozil, in pa za dotacijo reservnega zaklada, katerega določi državna uprava, in ki se prav izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo treba po dogradbi železnic še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je razdolžiti v času, dokler bode trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
b)	Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeni železnici, ko bosta dodelani in v obrat oddani, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih :
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	če bi se železnica odkupila po preteku dopustilu vztrezajoče začasne davčne prostosti, tedaj je z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta glede davka prostih prog preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni rentni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov.
3.	Po zmislu spredaj stoječih določil najdeni poprečni čisti donos je potem družbi kot odškodnino za odkup železnic v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih dne 30. junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Ako bi pa po določilih v odstavku 1 in 2 najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni v obrestovanje in razdolžbo nominalne napravite glavnice, ki jo je odobrila državna uprava, železniških prog, ki so predmet odkupa ves čas, dokler traja dopustilo, pri čemer je dati v podstavo za del te napravne glavnice, dobljen z oddajo prednostnih obligacij, štiri-odstotno, za ostali del pa petodstotno obrestovanje, bodi odškodnina, ki jo plača država za odkup železniških prog, v lem, da izplačuje država v še ostali dopustilni dobi spredaj navedeni letni znesek v polletnih obrokih dne 30. junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, in da povrne družbi razen tega rentni davek, ki ga je plačati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje pravica, da snje kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil (št. 2 in 3) plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične, raču-naje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti teh letnih plačil (samo ob sebi umevno odbivši kak pribitek, opravljen v zmislu
končnega določila odstavka 2); pri tem je tisti del teh letnih plačil, ki ustreza potrebščini za obrestovanje in razdolžbo tistega dela odobrene nominalne glavnice, ki se je dobil z oddajo prednostnih obligacij, železniških prog, ki so predmet odkupa, diskon-tovati po štiri odstotke, ostanek teh plačil pa po pet odstotkov, računaje obresti od obresti.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računih pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 5, brez daljnje odplate v bremen čisto last in užitek odkupljenih železnic z vsemi dotič-nimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, iz napravne glavnice narejene gra-divne zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe in družbena postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in reservne zaklade, v kolikor niso bili ti že namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne pravice odkupa, kateri se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
aa) čas, od katerega se opravi odkup;
bb) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, m drugi imovinski predmeti, kateri morajo bodisi kot pritiklina železniškega podjetja ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
ec) znesek odkupnine, ki jo plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše ižprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1 do 5) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob ene,m, vročivši odkupno izjavo, posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9.	Družba je dolžna, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bosta odkupljeni železnici obratovali za račun države, in potemtakem so odšlej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pak mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in druge dolgove.
10.	Država si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko
pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, ki bi bile morda še potrebne z nje strani, toda ne na svoje stroške.
Wittek s. r.
216.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 5. novembra 1899.1.
o preložbi uradnega sedeža okrajne sodnije Zatična na Kranjskem.
Na podstavi §. 2 zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se uradni sedež okrajne sodnije, ustanovljene za okraj Zatična, preloži iz Zatične v Višnjogoro.
Veljavnost tega ukaza začne s 1. dnem januarja 1901. 1.
Kindinger s. r.