Št. 110 (15.212) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/77%600_____
GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_
1 cnn IIP POSTMNA PLAČANA V GOTOVIM I 3UV UK $PH>. IN ABB.POST.GR. 1/50%
UlCISALPINA |
(ilSIIOM
W '
b/~|l/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DvJKd TRŽAŠKA kreditna banka
SREDA, 26. APRILA 1995
Kako daleč je lanski 25. april
Vojmir Tavčar
Prizorišče je bilo isto in udeleženci prav tako Številni. Toda vzdušje je bilo povsem drugačno, čeprav je od tedaj minilo samo eno leto. Lanskoletne manifestacije ob obletnici osvoboditve in nekaj dni pozneje ob 1. maju so bile predvsem odgovor levičarskih in sredinskih strank na Berlusconijevo in Finijevo zmago na pob-tičnih vobtvah. Sporočilo lanskoletnih manifestacij je bilo jasno: levica je sicer izgubila bitko za politične Volitve, vendar ni premagana in ne bo dovolila nobenega izkrivljanja ustavnih določil.
Letošnje praznovanje pbletnice osvoboditve je hnelo povsem drugačen značaj. Kljub veCmeseCne-niu političnemu spopadu jned Kartelom svoboščin in silami, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija, ter dodatni zaostritvi, ki je bila neizbežna posledica volilne kampanje, letos ni bilo občutiti pri nikomur občutka ogroženosti. Vzgib, ki je priklical ljudi na ulice, je bil povsem drugačen in nedeljska uveljavitev leve sredine je dala letošnjemu 25. aprilu še dodaten SCepec prazničnosti. Ob petdeseti obletnici osvoboditve so hoteli ljudje izraziti predvsem upanje, da bo Italija lahko enotna tudi ob spominu na tiste, ki so padli v boju za svobodo.
Napetosti zadnjega leta, poskusi pretvarjanja in izkrivljanja zgodovine, nejasen odnos Nacionalnega zavezništva do preteklosti so najbrž v nekaterih sredinah Se preveč žive, da bi 25. april lahko postal praznik vsega italijanskega naroda, kot si je zaželel predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Nedvomno je tudi na levi Se nekaj nestrpnosti, največ odgovornosti, da med tekmecema za krmilo države ni tistega »civilnega dialoga in da tekmec ni samo nasprotnik, ampak sovražnik« ima Berlusconi, ki je tudi med nedavno Volilno kampanjo nasprotnike »psoval« (kajti to je bil pomen, ki ga je pripisoval besedi) s »komunisti«.
Tudi s tega vidika je izid nedeljskih deželnih volitev pomemben, saj je desnico opozoril, da z dosedanjim pristopom najbrž ne bo veC prodrla. Od leve sredine in njene sposobnosti, da razvije čut državnosti in ponudi vo-nlcem trezen program, pa bo najbrž odvisno, ali bo Italija naredila v kratkem Se korak naprej na poti do zrele evropske demokracije.
I Po refoimi pokojnin I odstop Dinijeve vlade
VVASHINGTON - Italijanski premier Lamberto Dini je potrdil, da bo njegova vlada vrnila mandat predsedniku republike in parlamentu, komaj bo parlament odobril pokojninsko reformo, ker bo s tem izpolnila program, ki si ga je zastavila. Dini, ki misli, da v prihodnjih dneh ne bo nihče predlagal nezaupnice njegovi vladi, ni izključil možnosti, da bi nadaljeval z delom in se lotil še drugih problemov, ce bi mu parlament poveril tak mandat.	Na 2. strani
I
Kriza v koaliciji, ki podpira vlado premiera Drnovška
LJUBLJANA - Lojze Peterle, predsednik slovenskih krščanskih demokratov, včeraj ni bil imenovan za novega predsednika odbora za mednarodne odnose. Državni zbor je njegovo kandidaturo zavrnil z 32 glasovi, medtem ko ga je podprlo 27 poslancev.
Za Peterleta je ob krščanskih demokratih glasovala polovica od 20 navzočih poslancev liberalne demok-
racije ter dva opozicijska poslanca, nasprotovali pa so mu Združena lista, druga polovica navzočih liberalnih demokratov ter celotna opozicija: poslanci ljudske stranke so se glasovanja večinoma vzdržali.
Lojze Peterle včeraj ni želel komentirati izzida glasovanja, krščanski demokrati pa so za danes napovedali tiskovno konferenco.
Na 19. strani
50-LETNICA OSVOBODITVE / V MILANU SE JE SLOVESNOSTI UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK SCALFARO
V Trstu, Milanu in drugod po Italiji doživet 25. april
V Laciju in Abmcih zmaga leve sredine
RIM - Levosredinska koalicija je zmagala tudi v Laciju in Abmcih. Piero Badalo-ni in Antonio Falconio sta prehitela kandidata Kartela svoboščin, pa Čeprav samo za peSCi-co glasov. Levosredinska koalicija je tako osvojila 9 dežel, medtem ko je Berlusconijev in Finijev Kartel zmagal samo v šestih.
Podobna je tudi slika na upravnih volitvah. V prvem krogu so v nedeljo izvolili 21 predsednikov pokrajin (od skupnih 75). Devetnajst izvoljenih je bilo odraz levosredinskih koalicij, dva pa sta kandidirala za Kartel svoboščin in enako razmerje je bilo tudi pri volitvah za župane glavnih pokrajinskih mest.
Na 2. strani
DOKONČNI IZIDI VOLITEV
Leva sredina si je na nedeljskih upravnih volitvah zagotovila še zadnji dve deželi -Lacij in Abruce, tako da razpolaga z večino v devetih od petnajstih dežel (v deželah s posebnim statutom tokrat niso glasovali).
] leva sredina |	| desna sredina
] avtonomne dežele
TRST, MILAN - Včeraj se je vsa Italija spomnila 50-letnice konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašiz-mom. Osrednja slovesnost v Furlaniji-Julijski krajini se je odvijala v dopoldanskih urah v tržaški Rižarni, s katere je naš posnetek (Foto Balbi), osrednja slovesnost na vsedržavni ravni pa je bila v popoldanskih urah v Milanu. Slednje se je udeležil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je med krajšim govorom pozval vse italijanske državljane k večji slogi. Ob robu milanske proslave pa se je pripetilo tudi več incidentov. Ma-nifestanti iz vrst Severne lige in SKP so med drugim izžvižgali predstavništvo gibanja Forza Ita-lia in ga prisilili, da se je zapustilo praznovanje, Ceš da ne sodi na anti-fašiticno proslavo.
Na 3. in 5. strani
Krepitev lire v tujini
RIM - Včeraj ni bil samo praznik za Italijane, ki so pokazali privrženost vrednotam svobode in demokracije, ampak tudi za liro, ki se je zaradi zaprtja domačega denarnega trga merila na tujih. Izid je nepričakovano ugoden, saj je v Evropi pridobila 15 točk v mnejavi z marko in skoraj 20 v menjavi z dolarjem.
Okrepila se je tudi do ostalih glavnih bankovcev, vključno z ekujem, ki je od 2.289 lir, kolikor je veljal v ponedeljek, padel na 2.265 lir. Veliko pričakovanje vlada za današnje odprtje trgov v Italiji, ko naj bi bilo bolj jasno, kako ti ocenjujejo izide nedeljskih volitev.
Na 11. strani
Pod pokroviteljstvom
Zastopstva Slovencev v Italiji ;
SKGZ in SSO
vabita na
ENOTNO DEŽELNO PROSLAVO 50. OBLETNICE OSVOBODITVE E ZMAGE NAD NACIFASIZM0M
Doberdob, l. maja, ob 16. uri
Danes v Primorskem dnevniku
Manifestacija »avtonomistov«
Napetost v Trstu včeraj popoldne zaradi manifestacije skrajno levičarskih »avtonomistov«, vendar ni bilo izgredov.
Stran 4
Novo vodstvo Sindikata slovenske šole
Pogovor z novoizvoljeno prvo in drugo tajnico Sindikata slovenske šole v Trstu
Strane
Spominske svečanosti na Goriškem
Na številnih svečanostih ob 50-letnici osvoboditve na Goriškem so govorniki poudarili aktualnost upora fašizmu, na katerem temelji današnja demokracija.
Stran 9
Zvezna FBI še vedno išče tetoviranca in Koemkeja
Teden dni po krvavem atentatu v Oklahoma Cityju FBI še vedno ni izsledila ne tetoviranca vpletenega v atentat in ne skrajno desničarskega ideologa Koemkeja.
Stran 15
VOLITVE / DOKONČNI IZDI DEŽELNIH VOLITEV
Leva sredina osvojila devet dežel Kartel svoboščin zmagal v šestih
Vlada bo konec junija vrnila mandat parlamentu
VVASHINGTON - Ko bo izpolnila svoj program s pokojninsko reformo, bo vlada vrnila mandat predsedniku republike in parlamentu.
Tako je povedal italijanski premier Lamberto Dini novinarjem ob prihodu v VVashington, kjer sodeluje na posvetu voditeljev sedmih najbolj razvitih držav.
Dini je potrdil, da je njegova vlada terminska vlada z omejenim mandatom. Zato bo ob koncu junija, ko se bo parlament izrekel o pokojninski reformi, vrnil mandat. Nato bosta morala predsednik republike in parlament skleniti, kako naprej. In Ce bi vladi predlagali naj nadaljuje z delom? »Na most stopiš, ko je pred tabo,« je dejal Dini in dodal, da bo moral parlament povedati, »ah naj se sedanja vlada ukvarja s problemom reforme volilnega sistema in zakona proti monopolom, ki nista bila v njenem programu«.
Premier je povedal, da volilni rezultati najbrž ne bodo pogojevali življenja vlade. »S pokojninsko reformo bomo izpolnili svoj program. Mislim, da bomo predlog reforme izdelali ta teden in nato izročili parlamentu osnutek, ki bo zadeval obvezno in dopolnilnilno pokojninsko zavarovanje.« Parlament naj bi sprejel ali zavrnil predlog do konca junija, ko zapade rok zamrznitve pokojnin.
Dini je še pojasnil, da ima vlada v programu pripravo takoimenovanega dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju za leto 1996, ki je dejanska zasnova finančnega zakona za prihodnje leto. Premier ni odklonil možnosti, da bi njegova vlada zasnovala tudi finančni zakon, Ce bo parlament soglašal s tem. »Ce bo parlament hotel pospešiti postopek, nam ne bo zmanjkalo programov.«
Premier, ki se je v ponedeljek srečal s predsednikom republike, je povedal, da je bil Oscar Luigi Scalfaro zelo umirjen. Predsednik republike želi, naj bi stranke omilile konfliktualnost. Sam se v oceno volilnih rezultatov ni spuščal. Rekel je samo, da »mislim, da tokrat ne bo nihče predlagal nezaupnice«.
RIM - Samo štetje glasov je včeraj zgodaj zjutraj razvozlalo uganko, kdo je zmagal v Laciju in v Abru-cih, kjer so si bili tekmeci tako enakovredni, da volilne projekcije niso uspele nakazati zmagovalcev. V obeh deželah sta zmagala, sicer z majhno razliko, kandidata levosredinskega zavezništva. V Laciju je novinar Piero Badaloni za 0, 1 odstotka prehitel svojega nekdanjega novinarskega kolega in sedaj evropskega poslanca Alberta MicheU-nija, ki je vodil desnosredinsko koalicijo. V Abru-cih je, z nekoliko večjo razliko, zmagal kandidat leve sredine Antonio Falconio, ki je bil za odstotek »boljši« od kandidata desne sredine Piergiorgia Landinija. Z zmagama v Laciju in v Abmcih je levo-
sredinska koalicija osvojila devet dežel, medtem ko je Berlusconijev in Finijev Kartel svoboščin prevladal v šestih deželah.
Novi deželni volilni sistem je povzročil precej težav volilcem in znatno upočasnil štetje glasov. Nekateri kandidati so napovedali prizive, nikjer pa
ni bilo ozračje tako zastrupljeno kot v Laciju, kjer je kandidat Kartela Micbelini že v ponedeljek, ko je bilo štetje v teku, govoril o protizakonito razveljavljenih glasovnicah. Včeraj je še zaostril ofenzivo. Organiziral je novinarsko konferenco nekaterih svojih volil-cev, ki so pripovedovah o
raznih nepravilnostih. Neka volilka je govorila celo, da so ji izroCih glasovnico, na kateri je bilo že precrtano ime Michelinije-vega tekmeca Badalonija. Kandidat Kartela je napovedal priziv in tudi ovadbo državnemu tožilstvu. Badaloni je na to odgovoril s trditvijo, da so nepravilno-
Več kot trije milijoni neveljavnih glasovnic
RIM - Deželni volilni sistem, ki ga je parlament odobril pred nekaj meseci, je povzročil veliko težav skrutinatorjem, saj je bilo Štetje glasov veliko bolj počasno kot običajno. Težave pa so imeli tudi volilci, saj je bilo veliko pritožb zaradi sestave glasovnice (volilci so morali na isti glasovnici oddati dva glasa). O težavah priča znatno Število neveljavnih glasov. Po podatkih osrednjega volilnega urada pri notranjem ministrstvu je
bilo v večinskem delu neveljavnih 3.213.298 glasovnic, kar je 9,7 odstotka vseh volilcev. Vključene so tudi bele glasovnice, spornih glasovnic pa je bilo 52.917. V pro-porCnem delu se stvari niso bistveno spremenile: neveljavnih glasovnic je bilo skupaj 3.216.667, spornih glasov pa 44.208. V primerjavi s prejšnjimi leti je so na deželnih volitvah imeli približno pol milijona neveljavnih glasovnic veC.
s ti prizadele tudi njega in prav tako napovedal prijavo sodstvu.
Sicer pa je nepričakovana uveljavitev leve sredine v ospredju pohtiCne pozornosti. Vsi pričakujejo nove poteze zavezništev, ki se potegujeta za krmarjenje Italije. Levosredinska koalicija je z Romanom Prodijem že na delu, da bi postavila temelje skupnega imenovalca in bolj organske povezanosti, Kartel svoboščin pa bo danes na koordinaciji analiziral volilne izide in odločal o nadalnjih potezali. Berlusconi je napovedoval, da bo Kartel zahteval srečanje s predsednikom republike in predčasne volitve, vCeraj pa koordinator Forza Italia Cesare Previti pa ni bil več tako prepričan, da je ta poteza primerna.
RIM / PO PRVEM KROGU UPRAVNIH VOLITEV
Uveljavitev levosredinske koalicije na občinskih in pokrajinskih volitvah
RIM - Uveljavitev levosredinskih koalicij na nedeljskih deželnih volitvah je iznenadila številne komentatorje in tudi marsikaterega politika, ki bi se bil na predvečer zadovoljil z bolj omejenim uspehom. Na upravni ravni pa je bila uveljavitev pričakovana, saj je volilni zakon za pokrajine in občine, ki predvideva dva kroga, bolj naklonjen levosredinskim koalicijam, ker omogoča po prvem krogu sklepanje širših zavezništev. Prvič so
s temi pravili italijanski volilci glasovali pred dvema letoma in tedaj ni bil v prvem krogu izvoljen niti en upravitelj. Sedaj pa so stranke dojele, da zmago jamCi predvsem povezovanje. Na nedeljskih volitvah je bila na primer že v prvem krogu izvoljena tretjina predsednikov pokrajin in tudi znatno število županov v občinah z več kot 15.000 prebivalci (v manjših občinah je previden en sam krog). Izidi (Čeravno so pokrajinske in
UPRAVNE VOLITVE V VIDEMSKI POKRAJINI
V Terski in Nadiški dolini velik uspeh naprednih list
Največji uspeh v špetrski občini z izvolitvijo župana Mariniča
SPETER - Včerajšnji dan je tudi v Nadiških dolinah bil namenjen analizi in komentarjem po nedeljski upravni preizkušnji. Zgodovinski uspeh naprednih list, ki so zmagale skoraj v vseh obmejnih občinah videmske pokrajine, kjer živijo tudi Slovenci, je bil v središču ocen. Dejstvo je, da nihče, niti najveCji optimist, ni računal na takšen uspeh levo-sredinskih list, ki so doslej, razen redkih izjem, odigrale drugorazredno vlogo v obdobju demokrščanske hegemonije.
Danes pa je položaj precej drugačen in tudi v teh krajih beležijo politično pomlad, ki bo znala roditi marsikateri cvet.
Poraženci, predstavniki desničarskih gibanj, ki so bili tako agresivni in napadalni do prejšnje sobote, previdno molčijo. V garažo so verjetno spravili tudi motorno žago, s katero so napovedali, da bodo v ponedeljek, v primeru
zmage, požagali vse dvojezične table v občini Speter.
In prav v tej občini so predstavniki naprednih gibanj želi največji uspeh. Zupan Firmino Marinič s sodelavci se je že v ponedeljek zvečer zahvalil volilcem za tako številno izkazano podporo, ki si jo tudi sam ni pričakoval. Ob uspehu naprednih list v Nadiških in Terskih dolinah in Reziji gre omeniti tudi osebni uspeh dveh kandidatov iz Nadiških dolin, ki sta konkurirala za videmsko Pokrajino. Germano Cendou (DSL) in Nino Ciccone (Demokratični pakt) sta se dobro odrezala. Ko pa bi se v tem okrožju predstavil le en kandidat levice, bi bile možnosti za izvolitev v pokrajinski svet resnično stvarne. Kljub temu velja povedati, da je Germano Cendou v svojem okrožju zbral 13, 3 odstotka glasov (1.378), kar je veliko več, denimo od glasov, ki jih je DSL zbrala na lanskih parlamentarnih volitvah.
Pripadnik Demokratičnega pakta Nino Ciccone pa je v istem okrožju zbral 5, 9 odstotka glasov (610), kar predstavlja tretji najvišji odstotek Pakta v vseh 30. pokrajinskih okrožjih. Izvolitev v Pokrajinski svet pa si je zagotovil Paolo Cudrig iz Sovodenj, ki je v špetrskem okrožju zbral drugi najvišji odstotek za Ljudsko stranko in sicer 25 % (2.596). Prva na tej posebni lestvici pa je njegova strankarska kolegica in bivša podžupanja iz Čedada Mi-chela Bacchetti, ki je v čedajskem okrožju zbrala rekordnih 26 odstotkov glasov (2.925).
Povejmo, da je terski Slovenec Dario Molaro za Demokratični pakt v okrožju Cente (v njem je tudi Bar do) zbral 4, 7 odstotka glasov (445) in se znotraj stranke uvrstil na 6. mesto. Slabše je šlo zeleni Mirjam Calderari, ki je v špetrskem okrožju zbrala le 1, 9 odstotka glasov (201).
Rudi Pavšič
občinske volitve manj verodostojen test od deželnih, ker je bil vzorec znatno manjši in pokrajine porazdeljene nehomogeno) so potrdili uveljavitev levosredinskih zavezništev. Z redkimi izjemami so tudi pokrajinske in občinske volitve potrdile, da se Italija postopno približuje bipolarni demokraciji. Skoraj povsod se bosta v drugem krogu pomerila za mesto predsednika pokrajine ali za župansko mesto predstavnik leve sredine in predstavnik desne sredine.
Volilci so v nedeljo obnavljali 75 pokrajinskih uprav. V 21 pokrajinah so bili predsedniki izvoljeni v prvem krogu, v ostalih pa bo potreben drugi krog.Od 21 izvoljenih predsednikov, jih je 19 izraz levosredinskih koalicij, dva pa desnosredinskih. Med izvoljenimi se je najboljše odrezal Roberto Rui-ni, ki bo novi predsednik p okraj ne v Reggio Emilii in ki je dobil 66, 2 odstotka glasov, za las pa sta presegla absolutno večino nova predsednika pokrajin Matera Giuseppe Tataran-no in Oristana Gian Valeno Sanna, ki sta dosegla 50,2 dstotka glasov. Med novoustanovljenimi pok-rajnami je edino Rimini izvolila v prvem krogu predsednika (Ermanno Vichi), medem ko bo v ostalih osmih novoustanovljenih pokrajinah potreben drugi krog. Med neizvoljenimi kandidati, ki se bodo pomerili v drugem krogu, se je najbolj približal 50 odstotkom kandidat desne sredine v Rimu Salvatore Moffa, ki je dobil 48, 9 odstotka glasov, medtem ko je Giuseppe Goria iz Astija kandidat, ki se je uvrstil v drugi krog z najnižjim od-
stotkom (16,6%). Samo v Bergamu se bo s predstavnikom desnosredinske koalicije pomeril kandidat Severne lige, v Grossetu bo predstavnik krajevne liste tekmoval s predstavnikom desne sredine, v Pordeno-
se ne razlikuje veliko od slike pokrajinskih. V pokrajinskih glavnih mestih je med 11 župani, ki so bili izvoljeni v prvem krogu, en sam predstavnik desnosredinske koalicije. Gre za Simeoneja Di Ca-
»Roza« uprave pod Supramontom
NUORO - Nuoro je ena od najbolj problematičnih sardinskih in -na splošno - italijanskih pokrajin. Od nekdaj je v Nuoru in okolici prisoten navaden kriminal (v okolici je bilo nešteto ugrabitev), v zadnjih časih pa se je navadnemu kriminalu pridružilo še izsiljevanje političnih predstavnikov s številnimi atentati proti upraviteljem. Zaradi tega so v nekaterih občinah že večkrat odložili volitve, ker kandidatov za izvolitev enostavno ni bilo. Sedaj pa se očitno nekaj premika in zgled poskusa novega načina upravljanja so dale zlasti ženske. Kar devet jih je bilo namreč izvoljenih za župane in vse so bile izraz levosredin-
skih koalicij.
Pozornost novinarjev je pritegnila zlasti Ma-riantonia Podda, ki je bila izvoljena za župana v Orgosolu, ki je zaslovel s filmom »Banditi a Orgosolo« in je rojstna vas »kralja Supramon-ta« Graziana Messine. Precej nenavadno pa je bilo tudi skupno nazdravljanje pripadnikov Ljudske stranke in SKP ob izvolitvi Celestine Coi (premagala je kandidata DSL) za župana v Oraniju. Ostale občine, ki jih vodijo ženske, so še Ottana (Giovanna Pit-talis), Aritzo (Antonia Paba), Belvi (Aurelia Saias), Onani (Paola Boe), Sorgono (Paola Raspitzu), Talana (Franca Murni) in Teti (Giu-lia Tidu).
nu se bosta merila predstavnik Lige in krajevne liste, v Vidmu pa predstavnik desne sredine in koalicije med Ligo in Ljudsko stranko. Za vodstvo pokrajin se je potegovalo le malo žensk. V prvem krogu ni bila izvoljena nobena Zenska, k drugemu krogu pa je bila pripuščena samo kandidatka za predsednico v Bielh.
Slika občinskih volitev
gna, ki je bil izvoljen za župana v Bariju. Med večjimi mesti je bil v prvem krogu izvoljen za župana v Bologni VValter Vitah, v Firencah pa Mario Primicerio.
V 24 pokrajinskih glavnih mestih, kjer niso izvolili županov v prvem krogu, se bodo za to mesto pomerili v drugem krogu predstavniki leve sredine in desne sredine.
50-LETNICA OSVOBODITVE / VELIKA UDELEŽBA NA OSREDNJI SLOVESNOSTI V MILANU
Predsednik republike Scalfaro pozval vse italijanske dižavljane k večji slogi
Ob proslavi tudi incidenti - Manifestanti prisilili predstavništvo gibanja Fona Italia k umiku
MILAN - »25. april je velik praznik svobode, je in mora biti praznik vsega italijanskega naroda.« Tako je poudaril predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko je včeraj govoril na osrednji vsedržavni proslavi 50-letnice konca druge svetovne vojne in osvoboditve izpod nacifašizma v Milanu. Slovesnost se je odvijala na glavnem mestnem trgu pred stolnico v popoldanskih urah ob udeležbi na desetine ti-sočev ljudi, na njej pa je Prišlo tudi do raznih incidentov in kontestacij, vsled katerih so se med drugim morali predstavniki gibanja Forza umakniti spraznovanja.
Scalfaro je govoril prosto in kratko. Poudaril je predvsem, da vrednote odporništva zahtevajo »omikan dialog in spoštovanje nasprotnika«, ter pozval je vse italijanske državljane k slogi. Po drugi strani pa je predsednik republike tudi podčrtal, da nihče ne more in ne sme spreminjati zgodovine, in dejal, da bi bilo krivično pozabiti na znane in manj znane žrtve, ki so se uprle diktaturi v imenu svobode. »Samo spoštovanje zgodovine je lahko osnova za spravo, kajti sprave ni mogoče graditi na zmedi in laži,« je dejal.
Proslave so se udeležili	predstavni
ki krajevnega in vsedržavnega političnega Življenja, med temi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, obrambni minister Do-menico Corcione, milanski župan Marco For-mentini, novoizvoljeni
Predsednik republike Scalfaro je v Milanu počastil padle za osvoboditev izpod fašizma
predsednik Dežele Lombardije Roberto Formigo-ni, voditelja DSL Massi-mo D’Alema in Severne lige Umberto Bossi ter mnogi drugi.
Slovesnosti se je nameravalo udeležiti tudi predstavništvo gibanja Forza Italia z milanskim tajnikom Giannijem Pilom na čelu, toda drugi udeleženci - zlasti pristaši SKP in SL - so začeli proti njim vzklikati, češ da ne spadajo na antifaSi-tično proslavo. Pilo je s svojimi pristaši nekaj časa vztrajal, toda vse več manifestantov je proti
njemu vzklikalo vse bolj ostre in jezne parole, pa tudi lučala kovance, tako da je moral naposled popustiti in se s pomočjo policije umakniti. Nekaj ljudi se je tudi moralo zateči po zdravniško pomoč zaradi lažjih ran. Pristavimo naj, da so udeleženci izžvižgali tudi novopečenega predsednika Dežele Lombardije Formigonija, ki je med najbolj vnetimi zagovorniki povezave Ljudske stranke z Berlusconijem. Te incidente so mnogi obsodili, med drugimi tudi tajnik DSL
D’Alema, medtem ko je Bossi dejal, da je šlo pač za »ljudsko manifestacijo«.
Pristavimo naj, da se je proslavljanje 50-letnice osvoboditve včeraj v Milanu odvijalo ves dan, in sicer ob stalni prisotnosti predsednika Scalfara. Proslavljanje se je pričelo zjutraj z mašo v stolnici, ki jo je daroval kardinal Martini, nadaljevalo s polaganjem vencev in z vojaško slovesnostjo v Areni civici, zaključilo pa se je s koncertom v Scali pod vodstvom dirigenta Luciana Beria.
Vrsta prireditev po vsej državi
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je proslavljanje včerajšnje 50-letnice osvoboditve začel v Rimu, ko se je v prvih jutranjih urah odpravil v Ardeatinske jame, kjer ga je pozdravil tudi komaj izvoljeni predsednik Dežele Lacij Piero Badaloni. Potem je položil venec k Oltarju domovine, kateremu so se poklonili tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, koordinator Berlusconijevega gibanja Forza Italia Cesare Previti in predstavnik Krščansko-demokratskega centra Francesco D’Ono-frio. Scalfarove besede o tem, da ne smemo pozabiti, so imele takojšen odmev po vsej državi, za katero je bila včeraj priložnost ne samo spominjanja na tragično preteklost in zmago nad nacizmom in fašizmom, ampak tudi za obuditev vrednot, ki so se uveljavile 25. aprila 1945.
Proslave in najrazličnejše prireditve so se zvrstile po vsej državi, iz Bočna pa je priSča vest, da je vojaško pravdništvo v Veroni začelo preiskavo o domnevnih smrtnih celicah, ki naj bi jih imeli nacisti v predmestju tega južnotirolskega mesta. Sprava je bila glavna nota proslav v Piemontu, v Turin pa so prišle delegacije nemških državljanov, ki prosijo za odpuščanje. Vodja svetovalske skupi-
ne v tamkajšnjem občinskem svetu je županu Valentinu Castellaniju podaril velik šop belih in rdečih gladiol, s čemer je želel simbolično »končati 50-letno obdobje sovraštva po civilni vojni«. V Turinu so ob petdesetletnici zmage odkrili tudi spominsko ploščo v spomin na partizana Nicolo Grosa, nobelovcu za medicino Renatu Dulbeccu pa so podelili naslov častnega občana.
O proslavah poročajo tudi iz vseh italijanskih dežel, iz Benetk, Firenc, Genove, Cagliarija, Barija, Palerma, posebno pomenljivo pa so obletnico počastili v Neaplju, kjer je Zupan Antonio Bassolino slovesno odprl glavni vhod palače grofov Serra di Cassano (na posnetku -AP) , simbola neapeljske republike iz leta 1799, ki so ga včeraj simbolično povezali z osvoboditvijo leta 1945.
ZAHODNA ITALIJA / PO PETDNEVNEM NEPREKINJENEM DEŽJU
NOVICE
Pad in Tanaro spet grozita Piemontu, kljub včerajšnjemu izboljšanju vremena
Največ skrbi povzročajo hlodi in vejevje, ki jih niso odstranili iz rečnih strug po poplavah lanskega novembra - Na Matterhornu končno iščejo od srede pogrešana turna smučarja
TURIN - Po petih dneh dežja se je včeraj vreme nad Ligurijo, Dolino Aoste in Piemonta nekoliko izboljšalo. to pa ni odpravilo strahu Pred novimi poplavami. Položaj seveda ni tako dra-niaticen kot lanskega novembra, a vse prej kot normalen. Gladina reke Pad je Pri Car de ju (Cuneo) kar 3 metre nad normalno višino, tako da lahko vsak čas zalije Prve hiše. Voda je namreč že vdrla v opuščene rokave Predvsem pri Carignanu Pred Turinom. Povodenj mke Tanaro je dosegla Ales-sandrio, Asti in Albo. Iz Previdnosti so morali zapreti več mostov, ker se pod jpimi nabirajo hlodi in vse, Lar niso po novembrski povodnji odstranili iz rečnih strug, To bi bilo nedvomno penejše, kot da sedaj gasilci m pripadniki civilne zaščite
odstranjujejo hlode in vejevje z obokov mostov. Oblasti seveda niso krive, da je iz ure v uro več usadov in zemeljskih plazov, ker se zemljišča od novembrske katastrofe še niso utrdila. Vsekakor je civilna zaščita v stalni pripravljenosti, alarmirali so tudi severozahodno vojaško regijo, tako da vojska lahko vsak trenutek poseže, če bi prišlo do zapletov.
Izboljšanje vremena pa je v Dolini Aoste omogočilo, da so končno začeli iskati dva turna smučarja, ki ju od srede pogrešajo na Mat-terhomu. Nad celotnim območjem je namreč divjal pravi snežni vihar. Reševalci upajo, da sta se fant in dekle rešila, saj sta bila dobro opremljena, s seboj sta imela celo zasilni gorski šotor.	. . .
V Rim dve milijardi v Trst 50 milijonov
RIM - Prvo nagrado, dve milijardi lir, na loteriji v Agnanu bo prejel srečni lastnik listka serije AC št. 37278, ki je bil prodan v Rimu. Druga nagrada (700 milijonov lir) bo šla lastniku listka AO 58168, prodanem v Genovi, tretja (500 milijonov lir) pa listka D 02098, prodanem v Neaplju. Ena od nagrad, in sicer 50 milijonov lir, bo šla tudi v Trst, kjer je bil prodan listek N 01318, s podobno nagrado se bodo veselili tudi v Tržiču (R 91813).
Nadaljuje se stavka novinarjev
RIM - Sindikat italijanskih novinarjev FNSI je v okviru razčlenjenih stavk za obnovo delovne pogodbe sporočil, da bodo danes prekrižali roke v naslednjih časopisih: ItaliaOggi, Milano Fi-nanza, II Popolo, Liberazione, La Voce Repub-blicana in II Secolo d’Italia. S stavkami se novinarji hočejo tudi zoperstaviti načrtu združenja založnikov FIEG po znižanju plač in ukinitvi avtonomije v redakcijah.
Nestrpnost do drugačnih
RIM - Policija je aretirala četverico (trije so bili mladoletni, a med njimi je bilo tudi neko dekle), ki je napadla in pretepla temnopoltega polio-mielitičnega moškega, 36-letnega Carla Taman-tellija. Kasneje je prišlo na dan, da Tomantelli ni tujec, saj mu je bil oče Italijan, rodil pa se je v Keniji. Napad je opazila neka ženska, ki je priklicala pozornost avtomobilistov, nakar je obvestila še policijo.
SODIŠČE URADNO PROGLASILO NOVOIZVOLJENE ŽUPANE
V Dolini veliko preferenc, manj v Zgoniku in v Repnu
Največ preferenc je dobil zastopnik dolinske SSkAldo Štefančič
Tržaško sodišče je včeraj formalno potrdilo izvolitev županov v Dolini, Zgoniku in na Re-pentabru. Boris Pangerc, Tamara Blazina in Aleksi) Križman so torej sedaj polnopravni župani. V prihodnjih dneh bodo prisegli pred prefektom Lucianom Cannarozzom, njihovo izvolitev pa bodo še enkrat potrdili no-vizvoljeni občinski sveti. Do tedaj bo edinole dolinski župan Marino Pečenik ohranil funkcijo javnega funkcionarja.
Sodeč po relativno nizkem številu neveljavnih glasovnic, so volilci v vseh treh upravah zelo dobro razumeli in sprejeli novo volilno zakonodajo. Predvsem v zgoniški in v repentabr-ski občini so volilci glasovali predvsem za županske kandidate, preference pa so na glasovnici napisali le najbolj osveščeni volilci. V Dolini pa so občani dokaj množično oddajali preference, kar je treba tudi pripisati večji angažiranosti (in organiziranosti) posameznih strankarskih komponent, poseb-
Aldo Stefančič (Dolina), Pavel Colja (Repentabor) in Alenka Obad (Zgonik)
no v okviru liste »Sku-paj-Insieme«.
V Dolini je med vsemi izvoljenimi svetovalci dobil največ osebnih preferenc zastopnik stranke Slovenske skupnosti Aldo Stefančič, ki bo še dalje podžupan. Stefančič je za sedem preferenc prehitel predstavnika Stranke komu-
nistične prenove Darija Kraljiča. Precej daleč za njima sta se uvrstila Da-rio Brajnik (SKP) in Milan Lovriha (DSL). Najbolje sta se izkazala »preferenčna stroja« SSk in Komunistične prenove. Tri predstavnike je izvolila tudi DSL, Demokratski forum bivših socialistov pa ima v novi
Bajta: Najbrž res zla slutnja za spodletelo izvolitev...
Na listi »II polo per Sgonico« ni bil izvoljen in je zasedel komaj četrto mesto (zbral je le 6 preferenčnih glasov) znani upravitelj doma za ostarele v Bajti, ki je v zadnjih letih s plapolajočimi trobojnicami na vozičku prevozil kraško planoto na dolgo in počez. Za stotine prevoženih kilometrov pa ni prejel zaželjene nagrade.
Bil pa je v središču pozornosti v
Briščikih, kjer so neznanci izpostavili v vaškem središču veliko fotografijo tega kandidata za zgoniški občinski svet z duhovitim pripisom in debelima krvavima solzama, ki sta pritekli po obrazu. Očitno so taki pojavi sedaj v modi, obenem pa je to bila zla slutnja, ki je napovedovala volilni neuspeh. Posegli so vsekakor orožniki, ki so odstranili pomazano fotografijo in uvedli preiskavo. (B.S).
občinski skupščini dva svoja predstavnika. Lista »Skupaj-Insieme« bo v prihodnjih dneh izvolila načelnika svetovalske skupine.
Pangerc se je med volilno kampanjo obvezal, da bo spodbudil oblikovanje »odbora modrijanov«, ki bo z nasveti (in tudi morebitnimi kritikami) pomagal oziroma stal ob strani občinskemu odboru in svetu. O njegovi sestavi in nalogah bo tekla razprava v prihodnjih dneh. Novi župan vsekakor računa na podporo nekaterih nekdanjih upraviteljev, na mlade in tudi na Gibanje civilne družbe, ki se je zelo angažiralo v predvolilnih pripravah, čeprav potem ni aktivno sodelovalo v volilni kampanji.
V zgoniški občini je največ osebnih preferenc
(75) dobila Alenka Obad (Skupaj-Insieme) mlada študentka ekonomije, ki je doma iz Saleža. Obadova je bila v prejšnji mandatni dobi občinska odbornica za kulturo, šport in šolstvo. Volilci so očitno nagradili mlad obraz in tudi sposobno občinsko upraviteljico. Slovensko skupnost bo -poleg županskega kandidata Joška Grudna - v Zgoniku zastopal še kmetijski podjetnik Slavko Škerlj.
V repentabrski občini je največ osebnih glasov (35) dobil bivši župan Pavel Colja, ki bo najbrž načelnik svetovalske skupine Napredne liste. Poleg županskega kandidata Lorenca Miliča, bo SSk v občinskem svetu zastopal tudi dolgoletni deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar, ki že nekaj časa prebiva v Repnu. Omembe vredno je dejstvo, da je repentabrska SSk izvolila v občinski svet tudi kandidata italijanske narodnosti Giuseppeja Nobileja.
Nova repentabrska uprava ima pred sabo zelo zahtevno nalogo in sicer odobritev variante občinskega regulacijskega načrta. Zadeva, ki se je s časom prelevila v pravo afero, se vleče že precej časa. Občinski svet je sicer že dvakrat odobril ta urbanistični projekt, ki pa ga je deželni nadzorni odbor obakrat zavrnil. Na Deželi so zavrnitev utemeljili z birokratskimi nepravilnostmi, utemeljitev nadzornikov pa ni nikoli docela prepričala domačih občinskih upraviteljev.
S.T.
V Zgoniku imajo že oba odbornika
Novoizvoljeni zgoniški občinski svet se bo najbrž prvič sestal v sredo, 3.maja. Na prvi seji bo županja Tamara Blazina tudi imenovala občinski odbor, ki ga bosta - kot že napovedano - sestavljala Lucijan in Rado Milič (z leve na slikah zgoraj). Oba pripadata volilnemu zavezništvu »Skupaj-Insieme« in sta že izkušena občinska upravitelja, tokrat pa bosta nastopala v svojstvu zunanjih članov občinskega sveta, kar pomeni, da ne bosta imela pravice do glasovanja.
Rado Milič bo tudi v novi mandatni dobi ohranil funkcijo podžupana, skrbel pa bo tudi še za nekatere druge odborniške resorje. Nova volilna zakonodaja je namreč močno omejila številčno sestavo občinskega odbora, kar seveda pomeni, da bodo imeli po novem župan in občinska odbornika velike odgovornosti in hkrati tudi veliko dela. Tudi zaradi tega se je lista »Skupaj-Insieme« od vsega začetka odločila, da ne bosta upravitelja istočasno občinska svetovalca. Sama županja pa je
večkrat poudarila, da v bodoče računa na večje sodelovanje celotnega občinskega sveta in posameznih svetovalskih komisij.
V zgoniški občinski svet je bilo v nedeljo izvoljenih mnogo mladih in novih obrazov. Na listi »Polo per Sgonico« je bil izvoljen tudi Umberto Ercolessi, ki pa bo moral - kot kaže -formalno izbirati med funkcijo občinskega svetovalca in sodnika za spravo. V primeru odstopa bo njegovo mesto prevzel prvi neizvoljeni na desničarski listi Mario Verbacci.
Predstavniki Kartela svoboščin v Zgoniku -kot tudi v Dolini in na Repentabru - so najbrž precej razočarani nad volilnimi izidi, saj so upali v močan volilni »prodor« med volilci italijanske narodnosti. To pa jim je pravzaprav spodletelo, čeprav je treba priznati, da je bila njihova volilna kampanja, če o njej sploh lahko govorimo, precej zmerna. Nekoliko glasnejši pa so bili njihovi tržaški somišljeniki, npr. poslanca Roberto Menia in Marucci Va-sconova.	S.T.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT', Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463:318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
MANIFESTACIJA / NEOBIČAJNO OSTER NADZOR SIL JAVNEGA REDA
Napetost zaradi »avtonomistov«
Včeraj popoldne se je v Trstu odvila manifestacija pripadnikov skrajno levičarskega gibanja »avtonomije«. Spremljalo jih je 6 oklepnih vozil, na desetine policistov in karabinjerjev opremljenih s pendreki, čeladami, ščiti in celo s puškami, nad povorko pa je stalno krožil helikoper policije. Izgredov na srečo ni bilo, ni pa manjkalo trenutkov »visoke napetosti«.
V povorki, ki se je odvila od Sv. Jakoba za velikim transparentom s slovenskim napisom »Svoboda narodom«, je bilo po podatkih policije približno 500 v glavnem mladih de-monstranov, sami pa menijo, da jih je bilo skoro tisoč. Vsekakor jih je bilo neobičajno veliko: nekaj sto jih je namreč prišlo iz Veneta, predvsem iz Padove in Benetk. Med temi je bilo več takih, ki ne bi smeli v Trst: marca letos jih je kvestura izgnala dvajset in se ne bi smeli
vrniti, vendar niso spoštovali tega ukaza, nasprotno, ob zaključku manifestacije so na Trgu Unita javno zažgali obvestila o prisilnem izgonu. Policija ni posegla, bodo pa jih prijavili sodišču zaradi nespoštovanja ukazov oblasti.
Manifestacijo so v Trstu priredili predvsem zato, da bi protestirali proti občinski upravi, ki še ni dala avtonomistom prostorov, v katerih bi lahko uredili svoje središče oz., kot mu pravijo, »avtonomni socialni prostor«. Med II-
lyjem, ki je bil glavna tarča demonstrantov, in tržaškimi avtonomisti teče že poldrugo leto »vojna«; nekajkrat so zasedli opuščena poslopja, vendar jih je občinska uprava vedno izgnala. Med včerajšnjo povorko pa so glasno pro-
testirali tudi proti fašizmu - med drugim je sicer izredno glasna povorka za nekaj minut utihnila in se zbrala pred ploščo, ki v Ul-Ghega spominja na obešene talce - proti policiji, proti strankam in proti heroinu. Policijo so obtoževali, da je pred kratkim nelegalno izgnala nazaj v Turčijo skupino mladoletnih Kurdov, ki jih je zelo verjetno dočakala izredno kruta usoda. Nekaj trenutkov napetosti je bilo v bližini glavne bolnišnice, kjer so manifestanti prepoznali policista v civilu, ki je leta 1985 v Ul. Giulia streljal in ubil njihovega somišljenika iz Padove.
Manifestacija se je na srečo zaključila brez izgredov pred občinsko palačo, od koder so policisti p°' spremili do železniške p°' staje avtonomiste, ki so prispeli v Trst iz Veneta.
Na sliki (foto KROMA) sprevod »avtonomistov« pod strogim policijskim nadzorstvom
50-LETNICA OSVOBODITVE / V BIVŠEM NACISTIČNEM UNIČEVALNEM TABORIŠU MNOŽIČNA IN DOŽIVETA SLOVESNOST
Pozivi k sožitju z osrednje proslave v tržaški Rižarni
Množica pod dežniki med včerajšnjo proslavo v Rižarni ter slovenska govornica Katja Colja (foto KROMA)
»Živimo na pragu tretjega tisočletja v mračnem obdobju, mogoCe najbolj mračnem po drugi svetovni vojni, ko postajajo skoraj pozabljene prikazni iz preteklosti spet otipljive. Zaskrbljujoče zaznavamo vse vidnejše pojave rasizma in narodnostne mržnje. Strpnost izginja in v vedno večji meri se rasizem zajeda v razna družbena tkiva evropskih držav, kjer so “različni” vedno bolj izpostavljeni. Najvidnejši odraz tega pobarbarjenja je najbrž vojna na Balkanu. A žal ni edini. V Nemčiji se vedno izraziteje vrača nacionalistična prikazen z neonacistični-mi gologlavci, ki vidijo v židovstvu in tujih priseljencih nevarnost. V Italiji doživljamo krepitev desnice, ki je v novi preobleki postala gonilna sila vlade ter začela, kot že pred veC kot sedemdeseti-nii leti, namerno pritiskati na vse demokratične sile in tudi na našo slovensko skupnost z rezanjem pravic, sredstev ter z napadi na gospodarsko osnovo.«
Tako je med drugim povedala mlada zgodovinarka Katja Colja, ko je včeraj dopoldne kot predstavnica slovenske narodnostne skupnosti spregovorila na osrednji proslavi 50-letnice konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom v tržaški Rižarni. Proslavo je priredil Pokrajinski odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih institucij, kljub kislemu vremenu pa se ga je udeležilo res veliko ljudi, med temi tudi vladni komisar, predstavniki deželne, pokrajinske in vseh
tržaških občinskih uprav, zastopniki političnih strank, borčevskih in drugih organizacij, pa tudi predstavniki iz Slovenije. Med slovesnostjo se je tudi ulil dež, vendar ni pregnal ljudi, ki so na to možnost očitno bili pripravljeni.
Proslava se je pričela s postrojitvijo častnega voda ter s polaganjem vencev. Sledile so molitve katoliškega duhovnika, judovskih rabinov in pravoslavnega popa. Za mikrofonom so se nato zvrstili govorniki. V imenu antifašističnega odbora je udeležence pozdravil komisar tržaške pokrajinske uprave Domenico Mazzurco. Poudaril je predvsem po-
trebo po strpnosti in po miroljubnem sožitju.
Podobno je bil uglašen tudi govor tržaškega župana Riccarda Illyja. Le-ta je izhajal iz trditve, da je Trst pred 50 leti v resnici preživljal težko obdobje. Res se je osvobodil izpod nacifašizma, toda v Trstu so bile druge tuje sile, med vladanjem katerih se je izvršilo grozodejstvo fojb, in tujci so tu ostali vse do leta 1954, ko se je Trst končno vrnil pod Italijo. Illy je omenil tudi dramo istrskih beguncev, vse to prikazovanje težke preteklosti Trsta pa je zaključil s pozivom k mirnemu sožitju. »Želel bi, da bi nam neminljivi vrednoti svobode in pravičnosti
zdaj dali moč za nov odločilen korak, tako da bi na dan 25. aprila v resnici lahko obhajali tudi praznik konca državljanske vojne v Italiji«.
Sindikalist Bruno Zve-ch je tudi povezal zgodovinske dogodke z aktualnostjo. Dejal je, da je v zadnjih časih marsikdo v Italiji hotel pozabiti na preteklost, jo zamegliti, toda vsi ti so bili zdaj poraženi. Zvech je poudaril, da je še vedno veljavna razvojna vizija, ki korenini v odporništvu, in pozval Tržačane, da bi znah skupno rasti.
Glavni govornik pa je na proslavi bil predstavnik italijanskih judovskih skupnosti Amos Luzzatto.
Spomnil je, da je med drugo svetovno zginil svet evropskih Judov, ki je prestavljal izredno bogato kulturno žarišče. Ta svet sta uničila nacizem in fašizem, ki sta skrajni produkt evrocentristicnega gledanja, po katerem naj bi bil evropski človek nekaj veC od ostalih. Luzzatto je svoj govor sklenil s pozivom k sožitju in k ohranitvi upanja v boljši svet tudi v težkih razmerah.
Pristavimo naj še, da je med slovesnostjo zapel pevski zbor Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina pod vodstvom Piera Poklena, in sicer dve italijanski in eno malo znano pesem o svobodi v slovenščini.
25. april v Miljah: Še živo izročilo antifašizma
Tudi v miljski občini so včeraj počastili 25. april, praznik osvoboditve. Antifašistično izročilo Milj Ca-nov je prišlo do izraza tudi ob tej 50. obletnici vstaje v severni Italiji in zadnjjh bojev okrog Trsta, saja se je vseh treh svečanosti udeležilo večje število občanov.
Že zjutraj ob 9.30 so se zbrali okrog spomenika padlim pri Korošcih: nekaj priložnostnih misli je povedal miljski župan, Sergio Milio, slovenski pevski zbor Jadran pa odpel po dve italijanski in slovenski partizanski pesmi.
Odsrednja proslava je bila na glavnem miljskem trgu pred občinsko palačo. Tudi tu je zbranim Miljča-
nom spregovoril župan Milio, za njim v slovenščini še občinski svetovalec Marko Savron in konCno Giorgio Marži za krajevno sekcijo združenja partizanov VZPI -ANPI. Položili so tudi venec na spominskem obeležju miljskemu antifašističnemu voditelju Luigiju Frausinu.
Zadnja proslava je bila pred spomenikom padlim ob vhodu v mestece: tudi tu je po polaganju vencev ob prisotnosti častne straže in po krajših nagovorih zbor Jadran zapel slovenske in italijanske partizanske pesmi.
Na sliki (foto Križ-manCic/KROMA) govor miljskega župana Miha med svečanostjo na trgu Marconi
25 APRIL / NA POBUDO NABRE2INSKE OBČINE IN BREŠKIH SEKCIJ VZPI/ANPI
Tudi v Nabrežini in Dolini občuteni svečanosti
Včeraj je bila na na-brežinskem trgu počastitev spomina žrtev, ki so padle v boju proti naci-fašizmu. Odbornica Vera Tuta Ban se ni le oddolžila padlim, pač pa je poudarila budnost in skrb, ki jo moramo imeti, da ohranimo tiste državljanske yrednote,_kot so soboda in mir, ki so v današnjem Času spet ogrožene. Na politiko, ki seje sovraštvo, nezaupanje in ločevanje med ljudmi tudi v naših krajih, moramo biti nadvse pozorni. Prav ta naj bi bila obveza vseh demokratičnih in svobodnih ljudi, da se ne bi nikoli veC ponovilo v naših krajih Uničevanje tega, kar že imamo. Mlad govornik Veronese se je zaustavil pri pomenu odporniškega gibanja, predstavnik VZPI Markovič pa je obudil sPomin na slavne trenutke osvoboditve naših krajev ter poseg namenil predvsem mladim genera-eijam s pozivom, naj Ču-
vajo vrednote, ki so jih podedovale in ki so udeležence stale toliko trpljenja in krvi.
Po igranju domače godbe in petju moških zborov se je množica razšla.
V sklopu proslav de-vinsko-nabrežinske uprave ob 50-letnici osvoboditve izpod nacifašizma pa se je v ponedeljek zveCer odvijal v dvorani devinskih pevskih zborov
dvojezični literarni veCer z naslovom ”Da ne bi pozabili” (na sliki levo). Odlomki, ki sta jih izbrala Ivanka Hergold ter Miche-le Gangale, in interpretirala Miranda Caharija in Al-do Pressel, so posredovali trpljenje antifašističnih junakov pa tudi veliko pokončnost pred smrtjo za vrednote sožitja med narodi, miru in ljubezni do lastnega naroda. Spo-
ročilo ganljivih tekstov, surovi opisi kupov človeških trupel ter nasilje, groza, obup ter konCna vera v bodočnost, so morda najprimernejši način, da se tista poglavja polpretekle zgodovine najpri-stneje in najtrajneje zapišejo v naš kolektivni spomin. Podajanje besedil je glasbeno uokvirila pianistka Beatrice Zonta.
V uvodnem govoru se
je Zupan Depangher zaustavil ob aktualnosti odporniških vrednot, pevski zbor Fantje izpod Grmade pa je zaključil večer s slovensko, furlansko in partizansko pesmijo.
Matej Caharija
Svečana proslava 50. obletnice osvoboditve je bila včeraj tudi v Dolini pri vaškem spomeniku padlim na pobudo krajev-
ne sekcije VZPI-ANPI (na sliki desno). Slavnostni govor je podal Marij Cuk. V svojih besedah je izpostavil predvsem pomen vrednot, za katere so se pred 50 in več leti borili naši ljudje, opozoril pa je tudi, da se moramodanes kot Slovenci še vedno zavzemati za lastne pravice. Kljub temu, da je naše življenje danes dovolj kulturno, je dejal govornik,
se še vedno ne smemo prepustiti lagodnosti, ampak si moramo prizadevati, da bi nam bile priznane pravice, ki jih država še vedno ni izpolnila.
V kulturnem programu so padle počastili s pesmijo moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote in pa pihalni orkester Breg, ki ga vodi Renzo Musco-vi. Kot ponavadi v zadnjih štirih letih, je bila proslava ob 25. aprilu združena tudi s pohodom, ki ga prireja kulturno društvo Valentin Vodnik. Kljub slabemu vremenu so se nekateri navdušenci podali na pot, ki je v vojnih Časih bila tudi kurirska pot in sicer od Socerba po kraškem robu proti Podpeci. Ob letošnji proslavi 50-letnice osvoboditve je izšla tudi posebna številka društvenega glasila Tabor, ki je delno posvečena prav tej pomembni zgodovinski obletnici, (dam)
NOVICE
ŠOLSTVO / POGOVOR Z MARTO KOŽUTA IN NADJO DEBENJAK
Maturitetni predmeti na pedagoškem liceju
Ministrstvo za šolstvo je objavilo seznam maturitetnih predmetov, ki bodo prišli v poštev za zrelostni izpit na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška. Kandidati bodo pisali drugo nalogo iz pedagogike, psihologije in sociologije, pri ustnem izpitu pa bodo laho izbirali med italijanščino, slovenščino, pedagogiko in matematiko. Zrelostni izpiti na pedagoškem liceju se bodo razlikovali od izpitov na učiteljiščih, ker so na naši šoli uvedli eksperimentalno pedagoško smer.
Lep uspeh mladih kitaristov šole GM
Mladi gojenci glasbene Sole »Marij Kogoj« Glasbene matice iz Trsta so spet dosegli lep uspeh. Na 3. tekmovanju mladih kitaristov Primorske, ki je bilo 22. t.m. v gradu Gevverkenegg v Idriji, se je predstavilo 27 gojencev iz raznih glasbenih Sol Primorske v starosti do 15. let. V 1. A kategoriji so nastopali gojenci do 11. leta starosti in gojenec Sole GM iz razreda prof. Marka Ferija je osvojil 1. mesto z 91, 25 točke. V 1. B kategoriji letnikov 1982 in 1983 pa je Patrizia Flego iz razreda prof. Igorja Starca z 80, 20 točke osvojila 3. mesto. Komisijo so ob predsedniku prof. Marku Feriju sestavljali še profesorji Boštjan Andrejc iz Izole, Amela Ibrišagič in Karmen Sirca iz Postojne, kot zunanji član pa Janko Novak iz Ljubljane, (jk)
Režiserka Comencinijeva v petek gost kina Ariston
Na Tržaškem (v mestu in na Opčinah) snemajo v teh dneh film »Va dove ti porta il cuore« po znani uspešnici tržaške pisateljice Susanne Tamaro. Film režira mlada režiserka Cristina Comencini, hčerka bolj znanega Luigija, ki se bo v petek, 28.aprila ob 22.30 srečala s tržaškim občinstvom. Srečanje bo v kinodvorani Ariston, kjer bodo isti dan predvajali njen zadnji film »La fine e nota« (Konec je znan). Film bodo predvajati le v petek ob 17.30,19.15, 21. ter ob 23.uri.
V Cappelli ciklus filmov o odporniškem gibanju
Filmski krožek Cappella Underground nadaljuje s predvajanjem filmov o italijanskem odporniškem gibanju. Na novem sedežu krožka na Trgu Benco 4 (četrto nadstropje) bodo jutri predvajali film »Uomini e no«, ki ga je režiser orsini posnel po znanem romanu Elia Vittorinija. Film bodo predvajali ob 20.30
Javna zahvala Združenja lovcev
Tržaška sekcija Združenja lovcev se zahvaljuje vsem, ki so prispevati k uspehu nedavnega Ekološkega dneva lovca. Združenje se Se posebno zahvaljuje zgoniški občinski upravi in krajevni županji Tamari Blažim ter občinskim prostovoljcem civilne zaščite. Lovci tudi napovedujejo, da bodo v prihodnje - najbrž konec poletja - nadaljevati s podobnimi ekološkimi akcijami. Ekološke pobude v zgoniški občini se je udeležilo štirideset lovcev.
Enotno nastopanje sindikata slovenske šole
Novo vodstvo SSS: Marta Kopun Košuta (levo) in Nadja Debenjak (foto Križmančič)
Na zadnjem občnem zboru Sindikata slovenske šole je nadzorni odbor zadal izvršnemu odboru točno nalogo: izvoliti mora prvega tajnika. Po lanskem občnem zboru je to mesto prevzel Pavel Cok, ki pa ga je usoda odtrgala od njegovih dragih in tudi od Sindikata. Mesto je bilo nezasedeno dobro leto, vse do 17. aprila, ko je izvršni odbor Sindikata izpolnil zadano nalogo. Marto Kopun Košuta je izvolil za prvega tajnika, poleg nje pa je izvolil tudi novega drugega tajnika. To mesto sedaj zaseda Nadja Debenjak.
Ko smo novo prvo tajnico Marto Košuta zaprosili za pogovor, je takoj pristala, a hkrati dodala, da se mora pogovora udeležiti tudi druga tajnica, Nadja Debenjak. »Domeniti smo se namreč, da bodo naše odločitve skupne,« je obrazložila.
»Predstavljava se skupno, ker bo to naša notranja politična smer; delo bo potekalo ob široki izmenjavi mnenj,« je poudarila prva tajnica. Na vprašanja sta odgovarjati zdaj ena, zdaj druga, dopolnjevali sta se, skratka, tudi v intervjuju sta udejanjali načelo o skupnem, enotnem nastopu.
Kako je prišlo do zamenjave vodstva Sindikata slovenske šole?
»Zelo spontano in naravno: volitve so bile, in volitve so odločile. Primorski dnevnik je že objavil, koliko glasov sva prejeli.«
Ali je prišlo do generacijske zamenjave?
»Do nje je prišlo že takrat, ko je bil Pavel Cok izvoljen za prvega tajnika
sindikata. Naš odbor je nadaljevanje odbora, ki ga je nastavil Cok.«
Takoj po izvolitvi sta se morali že spoprijeti s hudim vprašanjem: racionalizacijo slovenske šolske mreže.
»To je huda zadeva. Vleče se že vrsto let. Pokrajinski šolski svet je tudi letos negativno ocenil načrt o racionalizaciji, zato smo mislili, da bomo vsaj še letos "rešeni" tega problema. Skrbnik pa je na lastno pest poslal načrt v Rim in ministrstvo ga je odobrilo.«
Kaj je slovenska manjšinska skupnost doslej storila, da bi se konkretno spoprijela s problemom?
»Vsaj dve leti govorimo o raziskavi SLORI o racionalizaciji naše šolske mreže. Po eni strani smo startali prekasno, res pa je tudi, da je delo zastalo potem, ko nas je Pavel Stranj prerano zapustil.«
Bo mogoče z raziskavo kaj rešiti?
»Z njo se bomo vsaj soočiti s tem, kakšna naj bi bila naša optimalna šolska mreža, in kaj naj bi slovenska manjšina dobila v zameno za to, da opustimo določene pozicije. Povedati je treba, da se starih plotov držimo tako krčevito, ker nam država ne daje ničesar, nam ne odpira novih možnosti. Pozicij ne smemo izgubiti, ker ne dobimo ničesar v zameno.«
Kakšni so odnosi Sindikata s tržaškim šolskim skrbnikom?
»Dobri. Skrbnik je z nami korekten, pokliče nas ob vsaki situaciji, tako kot vse ostale sindikalne organizacije.«
S katerimi vprašanji se bo moralo najprej spoprijeti novo vodstvo Sindikata slovenske šole?
»Najprej naj omenimo sindikalno predstavništvo. Od njega je odvisen naš obstoj. V Rimu nismo priznani, na deželni ravni nismo deležni enake pozornosti, kot na primer
nemški šolski sindikat v bocenski pokrajini. Nemški sindikat je zaščiten, mi pa ne. Pa čeprav smo drugi najmočnejši šolski sindikat na Tržaškem.«
Druga kočljiva vprašanja?
»Predvsem izpopolnjevanje slovenskih šolnikov v Sloveniji in priznanje slovenskih diplom. Oboje izvira iz mednarodnih dogovorov, ki jih Italija več ne spoštuje. Napeti odnosi med Italijo in Slovenijo pogojujejo italijanska stališča, a mi ne moramo vedno čakati, da se ti odnosi izboljšajo. Mi moramo biti subjekt. Tisti zakoni in pogodbe so biti izglasovani in podpisani za nas!«
Pavel Cok je vzpostavil stike z italijanskimi šolskimi sindikati...
» ...in to je treba obnoviti. Absolutno. To je ena od tistih nalog, s katerimi se bomo morali temeljito spoprijeti. Prav zmanjšana povezanost med sindikal-
nimi silami je privedla do tega, da nimamo take moči. Sedaj nimamo tako močne podpore drugih sindikatov, kot smo jo imeti v preteklosti. Poleg tega pa moramo jasno razšistiti, kakšna mora biti pozicija našega sindikata.«
To morate razčistiti v vaši sredi?
»V naši sredi in tudi navzven. Gre za vprašanje, kaj pravzaprav smo. Mi smo najprej odgovorni za naše vpisane, smo torej najprej sindikat. To so načela, ki jih je zagovarjal že Pavel Cok. Ob tem pa se poraja drugo vprašanje: kaj smo navzven? Ne bi hoteti biti politiki. V naši bazi so zastopane različne politične sile, a mi moramo biti apolitični. Vendar pa moramo biti kljub temu neka vez med politiko in šolo, pri čemer gre politiko tolmačiti kot socialno življenje, ne pa kot oblast. Latiko smo torej vezni člen med šolo in politiko, ne smemo pa prevzemati odgovornosti, ki nam ne pritičejo.«
Kdo sedaj dejansko udejanja šolsko politiko?
»Našo šolsko politiko naj bi udejanjal šolski odbor.«
Ali delo šolskega odbora funkcionira?
»Delamo, delamo. Prav vprašanje racionalizacije šolske mreže je pripomoglo k poglobitvi problemov, da bi našli čim boljše rešitve. Studija SLORI naj bi bila dokaz večje pozornosti do našega šolstva, poleg tega pa tudi protiutež študiji, ki jo bodo izdelali na tržaški univerzi po nalogu tržaške občine.«
MJC
DOLINA / PEVCI SO NA OBČNEM ZBORU IZVOLILI NOVI ODBOR
POŽAR IN GOST DIM V STANOVANJU
Pomlajeni MoPZ V. Vodnik
Prejšnji teden so se pevci MoPZ Valentin Vodnik zbrali na rednem občnem zboru. Podati so tako obračun enoletnega delovanja, prerešetali so opravljeno pot in spregovorili nasploh o svoji vlogi v vaškem in širšem okolju.
Moški pevski zbor se je v zadnjih letih vidno pomladil: v pevske vrste so pristopiti številni mladi pevci, kar je dalo celotnemu sestavu lepo spodbudo za nadaljevanje svojega pomembnega kulturnega poslanstva. 2e lani je bilo začutiti to pozitivno spremembo, v letošnji sezoni pa se je dolinski moški zbor zaznavno izboljšal. Se posebno nastop na Primorski poje in nato celovečerni koncert ob 50-letnici osvoboditve sta dokazala, da je MoPZ Valentin Vodnik napredoval na poti kakovosti. Mladi pevci, ki so v zadnjih letih pristopili k
zboru, so okrepiti pevske vrste: zbor ima danes veliko možnosti razvoja, saj so mu dani pogoji, da vzgaja mlade glasove in jih vzporedno vključuje v skupino že izkušenih članov. Odličen zagon je ponudil izobraževalni seminar, ki so ga pevci opravili preteklega novembra v Kočevju. Dvodnevno intenzivno »pevsko delo« je tako utrdil znanje že izkušenih in ga na novo vnesel med mlajše člane zbora.
Poleg tega je zbor od začetka sezone veliko nastopal: predvsem so tu vse tekorekoč običajne obveznosti ob raznih krajevnih priložnostih, kot so proslave zgodovinskih obletnic, poklon ob prvem novembru, novoletno društveno srečanje. Letošnje leto pa je - kot omenjeno - obrodilo svoje sadove na dveh zahtevnejših nastopih, in sicer na Primorski poje na koncertu v Sežani, ki
so ga prireditelji revije posvetili počastitvi letošnje 50-letnice osvoboditve, nato pa še na koncertnem recitalu z naslovom »O, če ljudi bi ne bilo pri nas«, ki ga je ob isti obletnici preteklega 8. aprila priredilo dolinsko društvo.
Zbor pa v teh dneh čakajo še drugi važni nastopi: prav včeraj na svečanosti, ki jo ob 25. aprilu v Dolini priredila sekcija VZPI-ANPI iz Doline, Mačkolj in Predenega, in danes na koncertu ob 50-letnici osvoboditve v Novi Gorici, kjer bo na pobudo krajevne občinske skupnosti nastopil tudi mačkoljanski MePZ Primorsko. V soboto, 29. t.m., pa bo MoPZ Valentin Vodnik nastopil kar dvakrat: dopoldne z ostalimi breškimi zbori na osrednji proslavi ob občinskem spomeniku v Dolini, popoldne pa na svečani prireditvi, ki jo na koprskem Titovem tr-
gu prirejajo krajevna ZKO in obalne občine.
Glavno poročilo je na občnem zboru podal predsednik Giancarlo Foraus, blagajniško stanje je predstavil Giorgio Bevk, svojo oceno delovanja pa je seveda posredoval tudi zborovodja Ignacij Ota. Po zanimivi razpravi so pevci izvolili tudi svoj novi odbor, ki je nato na svoji prvi seji tudi določil vlogo posameznemu članu. MoPZ Valentin Vodnik vodi odbor, ki ga sestavljajo potrjeni predsednik Giancarlo Foraus, podpredsednik Marko Ota, blagajnika Giorgio Bevk in Rado Kocjančič, odborniki Sandi Kocjan, Dario Lovriha, Vojteh Lavriha, Vojko Kocjančič, Emil in Darjo Grilanc, Maurizio Kocjančič in seveda zborovodja Ignacij Ota. Za notni arhiv pa bo še dalje skrbel Robi Bandi.
Damiana Ota
Cigareta mu je bila usodna
Preiskovalci menijo, da je 49-letni moški zaspal s cigareto v roki
Giovanniju Pippi je bil verjetno usoden cigaretni ogorek. Domnevajo namreč, da je zadremal na naslanjaču s prižgano cigareto v roki, vnel se je požar, zadušljiv dim je napolnil stanovanje, moški se je sicer predramil, se povlekel do spalnice, vendar so mu zmanjkale moči in se je mrtev zgrudil na tla.
Alarm so včeraj okrog 7. ure sprožili sosedje, ki so prvi opazili, da se iz stanovanja 49-letnega Pippe vije gost dim. Stanovanje je v 3. nadstropju dokaj skromnega poslopja v Ul. Tartini, na področju Elizejskih poljan. Na kraj nezgode so prišli gasilci, policija, osebje Rdečega križa. Kljub takojšnjemu posegu pa nesrečnežu niso mogli več pomagati. Našli so ga v spalnici, bil je že brez življenja. Plamene, ki so verjetno najprej izbruhnili v dnevni sobi, so kaj kmalu ukrotili, uničili so le naslanjač in posteljo. Pippa naj bi bil zaspal prav v dnevni sobi in ko se je prebudil, se je skušal rešiti v spalnico, vendar mu ogljikov monoksid ni prizanesel. Tako mnenje je izrazil sodni zdravnik Costantinides, ki so ga poklicali v Ul. Tartitni. Sile javnega reda so uvedle preiskavo, a zaenkrat niso ugotovili nič takega, kar bi lahko da-
Giovanni Pippi
lo misliti na drugačne vzroke (kot na primer kratek stik, uhajanje plina ali celo, da je kdo požar namerno podtaknil). Sosedje so sicer postali pozorni že ponoči, ko so v stanovanju slišali čuden ropot. Kaže, da se je moški tudi zdravil v centru za umsko zdravje.
V OKVIRU PRAZNOVANJ 50-LETNICE OSVOBODITVE
Na prisilno delo za »Todt«
Novo knjigo Roberta Spazzalija predstavil prof. Elio Apih
V torek popoldne je bila v prostorih krožka Salvemini predstavljena knjiga »Sotto la Todt«. Predstavitev dela sovpada s 50. obletnico osvoboditve. V imenu združenja antifašističnih deportirancev je navzočim vsebino knjige orisal profesor Apih. Knjiga »Sotto la Todt»je delo Roberta Spazzalija, sad dolgega raziskovanja na področju enega od aspektov druge svetovne vojne, ki je doslej še malo poznan. V splošnih obrisih je bil med predstavitvijo nakazan obseg organizacije Todt. Profesor Apih je dodal, da proslave odporništva ne smejo zapasti v proslave kombatentistične komponente le-tega. Obenem je potrebno široko zasnovano raziskovalno delo zgodovine. Resnica, ki bi tako prišla na dan bo morda manj navdušujoča, toda bolj verodostojna. Kompleksna resnica zgodovine ni, in ne more biti shematično Crnobela.
Na sliki (foto KROMA) torkova predstavitev Spazzalijeve knjige.
DR. ALEŠ GABRIČ GOST PSI___________
»Socialistična kulturna revolucija«
Predstavitev knjige o slovenski kulturni politiki v bivši Jugoslaviji
Društvo slovenskih izobražencev nadaljuje s serijo predavanj, ki so posvečena novejšim raziskavam polpretekle zgodovine v Sloveniji. Po dr. Bojanu Godeši, ki je pred tremi tedni spregovoril o svoji knjigi »Kdor ni z nami je proti nam« glede zadržanja slovenskih izobražencev med drugo svetovno vojno, je bil tokrat gost DSI dr. Aleš Gabrič, sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije, ki je predstavil svojo knjigo »Socialistična kulturna revolucija - Slovenska kulturna politika 1953-1962«. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi, je pa - kot knjiga dr. Godeše -predelana doktorska disertacija.
Knjiga govori o uveljavljanju sistema pol-prikritega poseganja na področje, kulture in znanosti. Od prevzema oblasti s strani komunistične partije do leta 1953 je bila kultura strogo podrejena politiki oz. Ti. agit-propu, z letom 1953 in z nastopom novih zakonov pa preidemo v novo obdobje. Vsaka kulturna in znanstvena ustanova dobi v tem obdobju svoj upravni odbor, v katerem pa imajo večino člani, ki so delegirani od zunaj, to je °d političnih centrov oblasti (Zveze komunistov Slovenije in Socialistične zveze delovnega ljudstva). Najbolj znana osebnost je v tem obdobju Boris Ziherl, ob njem pa so še Lev Modic, Miško Kranjec, Ivan Regent, Roman Albreht in drugi, ki skrbijo za usmerjevanje slovenske kulturne politike.
V tem obdobju, je v predavanju še dejal dr. Gabrič, smo priče ločitvi na dve kulturi: na t.i.
»delavsko«, ki jo predstavlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije, in na tisto, v kateri je združeno vse, kar je »negativnega«, od jazza v glasbi pa do novih tokov v slikarstvu, personalizma v znanosti itd., skratka vse, kar je proti kolektivizmu. V večini primerov ni šlo za neposredno cenzuro, čeprav so nekatere ukrepe sprejeli direktno na sejah SZDL. Stvari, ki bi utegnile škodovati komunistični oblasti in njenemu pojmovanju kulture in znanosti, so bile ponavadi blokirane že na sejah upravnih odborov, v katerih so večino imeli zunanji komunistični elani (tudi v celjski Mohorjevi družbi).
Taka politika, katero je utelešal zlasti Boris Ziherl, je naletela na nasprotovanja s strani t.i. »kulturniške opozicije«, ki je imela tri centre, in sicer katoliški krog, mlajšo generacijo kulturnikov, zbranih okoli revij Beseda, 57, Perspektive idr., in starejšo generacijo književnikov, zbranih okoli Josipa Vidmarja. Le-ti so bili močni zlasti v Društvu slovenskih pisateljev.
V tem Času smo priče nasprotovanju jazzu v glasbi, vsem novostim z zahoda v gledališki umetnosti, abstraktnosti v slikarstvu ter abstraktni smeri v slikarstvu (ker »nic ne predstavlja«). Pri tem so kritike padale na dela Staneta Kregarja,
Lojzeta Spacala in Avgusta Černigoja. Pod udarom je bila tudi univerza, zlasti filozofska fakulteta, katero so zanemarjali na račun tehničnih fakultet. Amaterska društva, je dejal dr. Gabrič, pa so sploh delovala po političnih, ne pa po kulturnih načelih.
Stvari se začenjajo spreminjati v thugi polovici 50. let, ko pride do bolj pragmatičnih pogledov na kulturo in ko se uveljavi načelo »Kdor ni proti nam, je z nami«. Najbolj vidni predstavniki te usmeritve so Edvard Kardelj, Boris Kraigher in Stane Kavčič, ki nudijo svojo podporo mlajšim kulturnim krogom. Koncept Borisa Ziherla izgubi veljavo, medtem ko pride do vzpona Kraigherja in njegovih ljudi. Na prehodu iz 50. v 60. leta ponovno pride na površje nacionalno vprašanje, ko se skuša poenotiti kulturo po celi Jugoslaviji z ustanovitvijo t.i. zveznih skladov. Slovenski kulturniki zelo ostro nastopijo, medtem ko so politični krogi previdni. Opogumijo se šele po 7. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko dobe podporo predstavnikov Makedonije, Hrvaške in Albancev s Kosova. Leta 1961 steCe tako koordinirana akcija, pri kateri doseže slovenska stran določene uspehe, kot npr. razbitje zveznih skladov za kulturo.
Ivan Žerjal
Sporočilo občine Devin-Nabrežina
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da 28.4.1995 zapade rok za plačilo takse za zasedbo javnih prostorov in površin za leto 1995 kot predvideva z.o. 26/95, ki je bila s popravki spremenjena v zakon St. 95 z dne 29.3.1995. Pojasnila nudi urad za Eko-nomat.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
26.	aprila 1995
PAS
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.03 - Luna vzide ob 4.20 in zatone ob 16.58.
Jutri, ČETRTEK,
27.	aprila 1995
DAN UPORA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka
12.8	stopinje, zraCni tlak 1001,4 mb narašča, veter 6 km na uro jugovzhodnik, vlaga 85-odstotna, padlo je
11.8	mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,1 stopinje.
[J LEKARNE
Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. aprila 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
UL Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.35,	22.10 »Forrest
Gump«, i. Tom Hanks. EKCELSIOR - 16.15,
17.45,	19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Mar-cello Mastroianni. AMBASCIATORI
16.30,	18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman.
NAZIONALE 1 - 17.30,
19.45,	22.00 »Outbreak -Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Free-man.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Raul Julia.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Prima dell’alba«, i Ethan Hawke, Julie Delpy.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Calde coscie in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Piccole don-ne«, i. Winona Ryder, Kir-sten Dunst.
ALCIONE -	17.00,
19.30,	22.00 »Pret a por-ter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Kim Basin-ger, Marcello Mastroianni.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Sole ingannatore«, .r. Nikita Mikhalkov.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej Verč
SAJMOMOR KITOV
Krstna uprizoritev, režija Mario Ursic
PONOVITVI:
Danes,	26. t.m., ob 20.30	RED D
Jutri,	27. t.m., ob 20.30	RED E
KD S. Škamperle
Vrdelska c. 7 - Trst
prireja niz večerov ob 50. obletnici osvoboditve
Obudimo spomin
Danes, 26. 4. Milan Pahor
Vzpon in prisilni zaton slovenskih denarnih ustanov in poklon spominu padlih.
Predavanje bo v društvenih prostorih, ob 20.30
M PRIREDITVE
VZPI-ANPI, SKD TABOR, FINŽGARJEV DOM, KK "OB PEČINI—LA RUPE”, SD POLET, SK BUDINA, SZ SLOGA, SKAVTI SZSO, TABORNIKI RMV priredijo v petek, 28. aprila na predvečer obletnice bojev za Opčine pohod ob 50 letnici osvoboditve ”PO POTEH SPOMINA”. Odhod ob 17. uri izpred Prosvetnega doma. Vabljeni.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS, prireja v soboto, 29., nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek 1. maja prvomajsko slavje na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi v petek, 28.t.m., ob 20.30 na proslavo 50-letnice osvoboditve. Govorila bo N. Lukež. Sodelovali bodo MePZ Primorsko iz Mackolj in recita-' torke 2PZ I. Grbec. Vabljeni.
BAZOVICA vabi na proslavo ob 50-letnici osvoboditve. Program:jutri, ob 20.30, v Bazovskem domu, otvoritev razstave in nastop . osnovnošolcev; nedelja, 30.t.m., ob 20. uri v kinodvorani: kulturni program, kres in noCni pohod na Kokoš. Vaške organizacije.
SKD SLAVEC in Godba na pihala Ricmanje vabita na proslavo ob 50-letnici osvoboditve, v petek, 28.t.m., ob 20.30, v kulturni dom v Ricmanjih. Nastopajo: otroški vrtec in o.S. iz Ricmanj, elani dramske skupine s harmonikaSem Davidom Žerjalom, ZMePZ Slavec-Slovenec in godba na pihala. Vezni tekst M. Cuk.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi jutri, ob 17.30, v prostore galerije na otvoritev razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriž-
ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v
petek, 28. t. m. od 9. do 14. ure
m upmm mšt&g® đmmSksi
v Ul. Montecchi 6
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
dana Kulenkoviča Mimice -"Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja.
V SOBOTO, 29. t.m., bo POČASTITEV PADLIH na barkolanskem pokopališču. Sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski otroci. Uvodna misel dr. Škerlj. Začetek ob 17. uri.
ZVEZA BORCEV - Bolju-nec v sodelovanju s KD F. Prešeren priredi v nedeljo 30.t.m, proslavo ob 50-letnici osvoboditve pri vasekm spomeniku padlih. ZbialiSCe na trgu Gorica v Boljuncu ob 16. uri.
KRIŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na praznovanje 20-letnice odkritja spomenika. V nedeljo, 30.t.m., ob 19.30, v Sirkovem domu kulturna prireditev, v ponedeljek, 1. maja, od 15.30 dalje osrednja slavnost pred spomenikom.
KD PRIMORSKO vabi na otvoritev likovne razstave Mitje Zonta v soboto, 29. t.m., ob 20. uri, v srenjski hiši v Mackoljah. Umetnika bo predstavil S. Cesar, sodeloval bo MePZ Primorsko. Razstava bo do petka, 5. maja, od 18. do 20. ure, razen v nedeljo, ki bo odprta od 10. do 20. ure.
SEKCIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV - ANPI Pro-sek-Kontovel vabi na proslavo 50-letnice osvoboditve Trsta in 1. maja - Praznika dela v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku.Slavnostni govornik bo prof. Boris Pangerc. V ponedeljek, 1. maja, bo budnica. Zbirališče ob 8.30 pred SoSCevo hišo.
H ČESTITKE
V LakotiSCu je včeraj 25. aprila slavila svoj 6. rojstni dan NATALIE KOFOL, 19. aprila pa je slavila njena sestrična MARA GHERSINI-CH. Nono Idelio, nona Gil-da ter vsi, ki ju imamo radi, jima želimo vse najboljše.
S	IZLETI
SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. St. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tel.St. 212554. Rok za prijavo zapade 30. t.m.
□ OBVESTILA
ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA sv. Ivana in Kolonje obvešča, da se bo vršilo polaganje vencev v nedeljo, 30. t.m., ob 11. uri pred Narodnim domom, Vardelska cesta 25 pred ploščo padlim za svobodo od sv. Ivana. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin padlih.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM prireja 1. maja , ob 50- letnici zmage nad nacifasizmom in osvoboditve prevoz iz Trsta v Doberdob. Vpisovanje danes, na sedežu združenja v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072.
PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje REDNI OBČNI ZBOR jutri, 27. t. m., ob 18.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S.
Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: 1. poročilo Upravnega sveta, 2. obračun za leto 1994 in predračun za leto 1995, 3. poročilo Nadzornega odbora in razreSnica, 4. volitve Upravnega sveta, Znanstvenega sveta in Nadzornega odbora, 5. razno.
SEKCIJA VZPI-ANPI Trebče in vaške organizacije vabijo vaščane in prijatelje, da se udeležijo proslave 50-letnice osvoboditve izpod nacifašizma, ki bo v petek, 28. t.m., ob 19. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Trebe.Zbirališče na vrtu Ljudskega doma.
GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU obvešča, da bo s 3. majem 1995 začel poslovati na novem sedežu v Ul. S. Giorgio 1 (34123) Trst - tel. 040/307855, fax 040/308266 in sicer z naslednjim urnikom za stranke: vsak delavnik od
9.00	do 12.00; izdajanje vizumov: ponedeljek, sreda, petek - od 9.00 do 10.00 sprejemanje vlog in od
15.00	do 15.30 izdajanje vizumov. Zaradi selitve ne bo Konzulat jutri, 27. in v petek, 28. t.m. sprejemal strank.
MALI OGLASI
PEKARNA zaposli novega vajenca ali z izkušnjami. Telefon 213645 ob urah poslovanja.
PRIVATNIK prodaja na Kontovelu dve hiši. Telefon
251036.
48-LETNA GOSPA z večletno delovno izkušnjo v trgovini isce resno zaposlitev tudi poldnevno. Tel. 351647
20-LETNI FANT z opravljeno vojaščino iSCe katerokoli zaposlitev. Tel.200882 ob uri obedov.
25-LETNO DEKLE z de-
lovnimi izkušnjami iSCe resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali nega ostarelih. Tel. 200882 ob uri obedov.
KOVINARSKA delavnica isce izučenega kovaca-varilca in mladega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno, podjetje Breg, obrtna cona Dolina, tel. in fax
228563.
PODARIM ljubke psičke mešance, nizke rasti. tel. 231670 zveCer.
PAHOR MARJO, Zupančičeva 8 - Jamlje, je odprl osmico. Toci belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Maks v Samatorci st. 2. Toci belo in Črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na gospo Ledo Ressauer darujejo SaSa, Sonja in Nada Milic (Repnic 15) 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Stankota Stoko darujeta Neva in Heli Regent 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na dragega Andreja Kozloviča daruje družina Uršič 200.000 lir za Dijaški dom.
Namesto cvetja na grob Viljema Košuta daruje Tončka Cibic 20.000 lir za MPZ Vesna. V isti namen darujeta Sonja in Ardemija z družinama 30.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti očeta Maksa SpetiCa darujeta sinova Marjan in Stojan z družinama 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
JK Čupa
izreka svojemu elanu in odborniku Egonu Nanutu iskreno sožalje ob smrti drage mame.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so pacastili spomin našega
Andreja
Kozloviča
SVOJCI
Trst, Butari, 26. aprila 1995
____RUPA / GOVOR IVA JEVNIKARJA_
Ob 50. obletnici še posebej zahtevamo spoštovanje pravic
Združeni pevski zbori ZSKP med včerajšnjim nastopom na tradicionalnem prazniku v Rup KFotost. Reportage)
NOVICE
Dan Romunije na Expomegu z obiskom delegacije iz Arada
Na mednarodnem sejmu Expomego sodeluje, letos prvič, tudi Romrmija. Gospodarska zbornica iz Arada je v sodelovanju s Trgovinsko zbornico iz Gorice uredila poseben razstavni prostor s prikazom gospodarske stvarnosti v regiji na severzahodu Romunije, na meji z Madžarsko. V okviru prizadevanj za povečanje gospodarskega sodelovanja z Goriško bo jutri ob 16.30 srečanje med predstavniki Gospodarske zbornice iz Arada in gospodarstveniki tega območja. Srečanja se bo udeležil tudi predstavnik romrmskega veleposlaništva v Rimu. Gospodarska zbornica iz Arada namerava v Gorici odpreti svoje predstavništvo.
SKR se veseli volilne zmage v državnem in krajevnem merilu
Pokrajinsko tajništvo SKP za Goriško izreka zadovoljstvo zaradi izida volitev tako na vsedržavni ravni kot v krajevnem merilu. V državi so bile premagane hegemonistične težnje desnice, SKP pa je ob dobrem rezultatu vse levice dosegla odličen uspeh in postala četrta stranka. Pri tem podčrtujejo, da so napredne koalicije zmagala zlasti tam, kjer so zajemale tudi komuniste, poražene pa so bile tam, »kjer je bila SKP neupravičeno diskriminirana«. Tudi v krajevnem merilu se SKP veseli uspeha zavezništev z DSL in Zelenimi in dobrega uspeha lastnih kandidatov v sklopu koalicijskih list, in zaradi poraza desničarskih list.
Na učiteljišču Simon Gregorčič sklepno srečanje seminarja o jezikovnem sporazumevanju
Na pedagoškem liceju Simon Gregorčič v Gorici bo danes, s pričetkom ob 15.30, zaključna faza seminarja Sodelovalno učenje in jezikovno razumevanje - sporazumevanje. Seminar je priredil deželni zavod IRSAE za profesorje višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Na današnjem srečanju, ki ga bo vodila mag. Cirila Peklaj bodo predstavih rezultate letošnejga seminarja.
Jestvinske trgovine danes odprte tudi popoldne
Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo trgovine danes lahko poslovale tudi v popoldanskem času. V soboto, 29. trn., pa ne velja obvezna tedenska zapora. V ponedeljek, 1. maja, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko poslovale v dopoldanskem času.
Sporočilo glede natečaja za tajniško osebje v šolah
Goriško šolsko skrbništvo sporoča interesentom, da bodo v Uradnem listu 30. maja 1995 - 4. posebna serija - objaviti razpored pisnih preizkušenj za natečaj na osnovi izpitov in naslovov za vstop v stalež tajniškega osebja na šolah. Gre za natečaj, ki je bil razpisan z min. odlokom 14. dec. 1992 in objavljen v Ur. listu 26. oktobra 1993, štev. 85.
Gledati moramo naprej, v prihodnost, in presegati meje, kar pa nikakor ne pomeni odpovedati se zahtevam po priznanju osnovnih pravic, ki jih terjamo kot manjšinska skupnost in ki so osnova sožitja, je v nagovoru na včerajšnji prireditvi v Rupi, kjer so se spomnili 50-letnice osvoboditve, poudaril Ivo Jevnikar. Med prvenstvenimi cilji, ki naj jih manjšina in posamezne njene komponente uresničijo v prihodnje pa naj bo graditev in izboljšanje sožitja v sami manjšini, da bo tako močnejša, bolj prepričljiva in uspešnejša v zahtevah, da se vendarle izpolnijo vse obljube in pravice, na katere čakamo že desetletja, čeprav te dni praznujemo petdeseto obletnico osvoboditve in zmage nad naci-fašizmom.
Jevnikar je v nagovoru omenil nedeljske upravne volitve, ob izidu katerih lahko z delnim olajšanjem ugotovimo, da pomenijo, če ne poraz pa vsaj zaustavitev sil, ki so niti ne tako prikrito stopile na pot, ki je zanikanje demokracije.
Ivo Jevnikar je govoril na tradicionalni prireditvi PD Rupa - Peč, ki se je začela včeraj in ki se bo nadaljevala ob koncu tedna, zaključila pa v ponedeljek, 1. maja.
Na prireditvi je za slavnostno razpoloženje poskrbela godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, združeni pevski zbori ZSKP pa so pod vodstvom Zdravka Klanjščka oblikovali krajši pevski nastop.
RONKE / NA POBUDO SLOVENSKE KOMISIJE
Razstava likovnih del Pavla Hrovatina
Odprtje razstave je bilo priložnost za nov zagon v sodelovanju z upravo ronske občine
V občinski knjižnici v Ronkah so prejšnji teden otvoriti razstavo Govorica kraškega kamna likovnika Pavla Hrovatina. Razstavo je priredila Komisija za slovensko manjšino pri občini Ronke s pokroviteljstvom iste občine in v sodelovanju s Kultumo-rekreativnim društvom Jadro ter Slovensko komisijo pri Javnem večnamenskem kulturnem središču. V imenu ronške občinske uprave je ob odprtju pozdravil odbornik za kulturo Divio Furlan, ki je pobudo zelo pozitivno ocenil. Po dolgih letih se je namreč delovanje slovenske občinske komisije obnovilo in je že odobrilo prve sadove. Spodbudno je po njegovem mnenju tudi, da sta pri tem sodelovati občinska knjižnica in slovenski oddelek pri njej, saj je prav knjižnica stičišče različnih kultur in pomemben element pri izmenjavi informacij in izkušenj. Ronška občinska uprava se zavzema za to, da bi v naših krajih prišla do izraza multietnična kultura (italijanska, slovenska in furlanska).
Sonja Božič je v imenu prireditelja povedala, da je komisija nehala delovati leta 1988 in da naslednja občinska uprava ni poskrbela za to, da bi se na novo ustanovila. To se je zgodilo komaj lani poleti na pobudo sedanjega odbornika za kulturo Furlana. Komisija je posvetovalnega značaja in predstavlja za Slovence v Laškem neprecenljivo vez z občinsko
upravo, saj je odskočna deska za pomembne pobude in odločitve v prid naše skupnosti. Po ustanovitvi JVKS v sedemdesetih letih je prišlo do številnih konkretnim premikov za Slovence, ki živijo v Laškem: občinska knjižnica s slovenskim oddelkom, slovenski otroški vrtec in slovenska osnova šola. Komisija je pozorno spremljala tudi delovanje slovenskih društev. Danes sodeluje s Kul-turno-rekreativnim društvom Jadro, ki združuje pripadnike manjšine iz vseh občin v Laškem.
V umetniški svet Pavla Hrovatina nas je popeljal kritik Sergij Cesar, ki od blizu spremlja premike v umetnikovem ustvarjanju od vsega začetka. Opozoril je gledalce, da pridobi trd in oster kraški kamen s posredovanjem umetnika mehkobo in toplino. Svojo ustvarjalno pot je umetnik začel z oblikovanjem stiliziranih grotesknih mask; v današnjih delih je značilna abstrakcija. Kras ni za umetnika samo kamen, ampak tudi morje in sonce; motiv kroga, kot simbol popolnosti, se v zglajeni obliki združi s trdim kamnom.
Razstava je na ogled še do petka, 28. aprila, od 15.30 do 18.30 (danes tudi od 9.30 do 11.30) v dvorani občinske knjižnice v Ronkah.	Vlasta Jarc
Na sliki (Fotostudio Reportage) občinstvo ob odprtju razstave
KRONIKA / ŠTEVILNE PROMETNE NESREČE
Camper se je prevrnil pri zagrajskem mostu
Trije od šestih potnikov so bili lažje ranjeni
Na spolzkem asfaltu so se predsinoči in včeraj pripetile številne prometne nesreče, večinoma brez težjih posledic. V Gradišču, tik pred mostom čez Sočo proti Zagraju, je predinoči ob 22.45 večji camper nekega francoskega glasbenega ansambla, ki je peljal v smeri Videm-Tr-st, na ovinku pred mostom zaneslo in se je prevrnil na bok. Tri od šestih oseb na njem so bile ranjene: 3-letni Manuel Lit-vine se bo zdravil 5 dni, njegova 27-let-na mama Maria Sophie tri tedne, brazilski državljan Marco Antonio Sadovischi pa 5 dni. Gasilci so vozilo, ki je oviralo promet na križišču dveh državnih cest, odstranili šele po dveh urah dela.
V opornik istega mostu čez Sočo se je
predsinoči zaletel tudi bmw, ki ga je upravljal 24-letni Christian Sturma iz Vidma. Vsi štirje mladeniči na vozilu so se izmazali brez težjih poškodb.
V trčenju med avtomobiloma na križišču pri Ločniškem mostuse je včeraj ob 11. uri lažje ranila 28-letna Maria Teresa Manzo. V bolnišnici so ji nuditi prvo pomoč. Dve nesreči sta včeraj povzročila voznika vlačilcev tovornjakov: eden je trčil v avto, ko je zamenjal vozni pas na krožnem vozlišču pri Standrežu, drugi pa na bližnjem avtocestnem odseku. V obeh primerih ni bilo ranjenih, kot tudi ne v Ul. Vittorio Veneto, kjer se je neki voznik zaletel v dva parkirana avtomobila.
ZSKD SKGZ Kulturni dom VZPI - ANPI
TO JE TA ČAS...
Ob 50. obletnici osvoboditve za sožitje, mir in razvoj
GORICA, Kulturni dom: petek, 28. aprila, ob 20.30
KINO
GORICA
VITTORIA 15.30-17.00-18.40-20.20-22.00 »La carica dei 101«. Walt Disneyjev risani film. Ozvočenje Dolby stereo.
KULTURNI DOM 19.40-22.00 »Viaggio in Inghilterra«. Rež. Richard Attenborough, i. Anthony Hopkins in Debra VVinger.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Street fighter, sfida finale«. I. Jean-Claude van Damme.
^3 OBVESTILA
KD KRAS Dol-Poljane vabi jutri ob 20.30 na redni občni zbor društva, ki bo v prostorih nekdanje osnovne šole na Palkišču. Predstavili bodo program dela, se dogovorili o izgradnji kulturnega in športnega centra ter izvolili novo vodstvo.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja tečaj tehnike prodaje. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826.
gl PRIREDITVE
FOTOKLUB SKUPINA
75 vabi na projekcijo diapozitivov znanega slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika z naslovom: Mala retrospektiva izraznih diapozitivov, jutri ob 20.30 v domu Andreja Budala v Standrežu.
a ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE sklicuje jutri ob 12.15 sindikalno zborovanje za učno in neučno osebje v šolskem centru v Puccinijevi ul. (zavod Ivan Cankar). V četrtek, ob 18. uri, pa bo na pobudo predsednika zavodskega sveta slovenske sekcije zavoda G.Galilei in SSS sestanek staršev, dijakov in osebja omenjenega zavoda.	'
PRISPEVKI
V	spomin na pokojnega Andreja Briska daruje Pepca Briško Mucci 50 tisoč lir za SZ Juventina.
Ob obletnici smrti nepozabne sestre Marjele daruje Mal vina s svojci 50 tisoč lir za Mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža.
Za obnovo električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah daruje NN 300 tisoč tir.
V	spomin na Karla Fajta darujejo žena Gabrijela, sin Lucijan ter hčerka Marčela 100 tisoč lir za društvo Skala iz Gabrij.
Namesto cvetja na grob Klelije Krašček darujejo Marija, Sandra in Patricija z družinama 100 tisoč lir za SD Sovodnje.
V	počastitev spomina drage mame Gizele Perko prispeva Wilma Bregant 50 tisoč lir za Kulturno društvo A. Paglavec iz Podgore.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZENI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, UL Rosselti 23, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 8.00, Angelo La-sorsa, iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče;
9.30,	Leopoldo Klede, iz splošne bolnišnice v Loč-nik; 10.00, Alessandro Parrotti, iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke;
11.30,	Bruno Crovetti, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.15, Ottavia Bosco vd. Gran-zotto, iz splošne bolnišnice v Corno di Rosazzo; 13.15, Luigi Pelesson, iz splošne bolnišnice v Kr-
IZLETNIKE
ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m-, od 9. do 14. ure na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1 ■
GORICA
Sreda, 26. aprila 1995
PODGORA / VSA SKUPNOST POČASTILA 2RTVE
ŠTANDREŽ / SENATOR DARKO BRATINA PRED SPOMENIKOM
Pomen čuvanja skupnih vrednot
Govori Komela, Poleffa in Špacapana
Takrat so ljudje prvič vzeli usodo v svoje roke
Njihovemu boju dolguje vsa Evropa demokracijo
Spominska slovesnost pred spomenikom v Podgori(foto Studio Reportage)
Vreme je nekoliko motilo, ni pa moglo preprečiti poteka številnih spominskih slovesnosti ob dnevu splošne vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašizmu in ob 50-let-nici osvoboditve. V številnih krajih na Goriškem so bile včeraj dopoldne in ponekod tudi popoldne slovesnosti s polaganjem vencev, verskimi obredi, recitacijami in petjem.
V Podgori, pred partizanskim spomenikom, ki je bil postavljen pred dvajsetimi leti (septembra bodo proslavili okroglo obletnico), so pripravili, na pobudo sekcije VZPI, rajonskega sveta ter kulturnih društev in organizacij komemoracijo s polaganjem vencev. Govorili so Igor Komel, Silvino Poletio in Mirko Špacapan, prisluhnili smo zbornim recitacijam in petju združenega pevskega zbo-
ra Paglavec in Soča in mešanega zbora Podgora.
Igor Komel je poudaril potrebo po negovanju “kulture odporništva”, izhajajoč iz zgodovinske izkušnje, vendar pa v odnosu na današnje stanje v Italiji, kjer še zmeraj vedrijo preštevilne bratovščine s fašističnimi težnjami. Ena od osnovnih sestavin te kulture odporništva je prizadevanje za strpnost in sožitje. Zaključil je z upanjem, da bi v kratkem tudi v Bosni in povsod po svetu, kjer divjajo vojne, zavladal mir.
O nujnosti ohranjanja zgodovinskega spomina in proti izkrivljanju zgodovine je govoril Silvino Poletto, ki je udeležence slovesnosti spomnil, da se žal prepogosto pozablja na dogodke in okoliščine, ki jih mnogi skušajo povsem zamolčati. Tako se dolgo
ni vedelo za Gonars, za Rižarno, za Zdravščine, mnogi pa še danes ne vedo, da je tudi nekdanja tekstilna tovarna v Podgori bila zbirno taborišče.
Dr. Mirko Špacapan je podčrtal pomen skupne slovesnosti pred spomenikom v Podgori, ne glede na ideološko ah drugačno opredelitev. »Bolj kakor ideološke opredelitve, utegne biti nevarna splošna poplitvitev, v kateri posamezniki in skupnost izgubijo smer in smisel za prave vrednote.«
Včeraj so bile spominske slovesnosti tudi v številnih drugih krajih. Slovesnost v Ločniku na pobudo združenja AVL je zaradi dežja namesto na pokopališču bila v cerkvi. Spominu padlih so se poklonih tudi v Krminu, vence je pred spominska obeležja nesla delegacija Pokrajine, prefekture itd.
Med številnimi komemoracijami 50-letnice osvoboditve je bila štan-dreška ena najbolj občutenih in doživetih. Ob polaganju vencev k spomeniku padlim v NOB, pred katerim so zapeli pevci mešanega pevskega zbora Oton Zupančič in mladinskega zbora, so zbrani vaščani prisluhnili pretresljivim pričevanjem iz spomina štandreških deportirancev. Njihove s preprostimi besedami podane izkušnje, podobne izkušnjam milijonov ljudi, ki so doživeli grozoto uničevalnih taborišč, so vsem navzočim vlile prepričanje, da tudi po petdesetih letih praznovanje osvoboditve izpod naci-fašizma nikakor ni presežen praznik, temveč predstavlja še vedno živo in vsebine polno priložnost za poudarjanje vrednot svobode, demokracije, enakopravnosti.
Prav pomenu tega praznovanja po 50 letih je posvetil svoj govor senator Darko Bratina, ki je ugotovil, da so srečanja pred spomeniki padlim še vedno zelo živa, doživeta in polna razmišljanja. Ob 50-letnici prve svetovne vojne ni bilo tako in ne samo, ker je takrat teklo leto 1968 polno drugih dogajanj in doživetij. Razlika je predvsem nekje drugje: prva svetovna vojna je bila še vojna kraljev, cesarjev in generalov, ki so razpolagali z ljudmi za svoje krute igrice. V drugi svetovni vojni pa se je zgodilo nekaj drugega, enkratnega: ljudje, najprej posameznikki, potem skupine, potem množice so se uprli in sami vzeli od-
Pred spomenikom padlim v štandrežu je govoril sen. Bratina (foto Studio Reportage)
ločanje o lastni usodi v svoje roke. Z velikanskimi žrtvami so premagali pošast in dosegli svoj cilj: Evropi so ti ljudje odprli novo perspektivo svobode in demokracije.
Spomin na takratne žrtve je v naš še živ, pripoved tistih dni se po družb nah prenaša na mlajše rodove, je dejal Bratina in prav je, da je tako, saj tistim ljudem in njihovemu boju dolgujemo našo današnjo svobodo. Te vrednote moramo varovati pred poskusi omalovaževanja in popravljanja zgodovine, demokracijo si moramo vsak dan ponovno osvajati, pri čemer ne smemo pozabiti, da je za polno demokracijo treba zagotoviti spoštovanje vsakega človeka, socialne pravice in enake možnosti vsem, saj brez dela nisi zares svoboden.
50-LETNICA OSVOBODITVE
Javna razprava o vlogi komunistov v odporništvu
Na sedežu krožka Komunistične prenove v Gorici je bila v soboto javna razprava na temo Komunisti v odporništvu. Govorili so Silvino Poletto, Luciano Patat in Alessandra Kersevan. Srečanje so priredili v okviru prireditev ob 50-letnici splošne vstaje in zmage nad naci-fašizmom. (Foto Studio Reportage).
SOVODNJE / SVEČANOSTI PRED SPOMENIKI V VSEH ZASELKIH V OBČINI
NOVICE
V boju med dobrim in zlom ostanimo na pravi strani
V sovodenjski občin so po že ustaljeni tradicij praznovanja praznik osvoboditve uvedli s kul turnim večerom prei spomenikom v Gabrjah Ua katerem so sodeloval Pevci zbora iz Opatjeg; Sela, domači pevski zbo Skala in recitatorji go riške Gledališke šole. Go v°ril je župan Vid Pri ruozič, ki je spregovori tudi včeraj ob polaganji! vencev k spomenikon Padlim po raznih za selkih v občini. Komemo racije s sodelovanjen Predstavnikov občine borcev, vseh društev i: organizacij ter številni! občanov so bile v So yodnjah, na Vrhu, v Rup Ui na Peči, kjer je zape zbof Rupa-Peč.
Župan Primožič j( °rnenil velike spremem
be zlasti v zadnjih od teh 50 let, ki nas ločijo od zmage nad nacifašiz-mom. Marsikdo, ki je žrtvoval svoja mlada leta, je morda danes razočaran in se sprašuje, ali se je izpa-lačalo. Vendar takrat ni bilo izbire, fašizmu se je bilo treba upreti, šlo je za preživetje. Res je bilo tudi med Slovenci nekaj hlapcev okupatorja, toda velika večina naših ljudi, kot dokazujejo žrtve ni spomeniki v vsaki naši vasi, je dobro vedela, na katero stran se postaviti v spopadu med demokracijo in nasiljem, med pravico in krivičnostjo. Mi uživamo sadove njihovega upora, zato pa moramo tudi sami v tej večni dialektiki med dobrim in zlom ostati na pravi strani, je zaključil Primožič.
Bruno Canella spet razstavlja v Kulturnem domu
V preddverju Kulturnega doma bodo drevi, ob 18.30, odprli razstavo slikarskih del Bruna Canel-le. Prireja jo Upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju z občinskim odborom Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI - ANPI). Razstavo novejših del je avtor poimenoval Naše okolje: včeraj in danes. Gre za prikaz umetnikovega dela v zadnjem obdobju. Bruno Canella, ki se je rodil v Mostu na Soči (mati je bila slovenske oče pa italiajnske narodnosti) je v Kulturnem domu že razstavljal in sicer leta 1987. Takrat je razstava naletela na zelo ugoden odziv obiskovalcev in kritike. Takrat so bili v ospredju kraški motivi, zlasti hiše, kraška dvorišča, kraški zidovi in nasploh liki, ki tvorijo bistvo kraške krajine, tako pač kakor jo vidi slikar. Okolju ostaja Canella zvest tudi na razstavi, ki jo bodo odprli drevi in ki bo na ogled do 10. maja vsak delavnik med 9. in 13. uro ter med prireditvami v domu.
Bivši deportiranci bodo spregovorili dijakom
Na pobudo združenja bivših političnih deportirancev v nemških uničevalnih taboriščih in drugih borčevskih organizacij bo jutri dopoldne v Kulturnem domu srečanje - pogovor z dijaki go-riških učiteljišč ob 50-letnici osvoboditve, zmage nad nacifašizmom in konca vojne ter ob obletnici osvoboditve preživelih iz nacističnih uničevalnih taborišč. Dijakom bodo prikazali film o osvoboditvi taboriščnikov v Dachauu in Mauthausnu. Sledil bo razgovor z nekaterimi od preživelih taboriščnikov in predstavniki antifašističnih združenj.
SLOVENSKA EVROŠOLA
Sreda, 26. aprila 1995
POGOVOR Z GOSTITELJI OTROK, KI SO SE UDELEŽILI SLOVENSKE EVROŠOLE
Slovenski starši z odprtim srcem sprejeli otroke iz vse Evrope
Frizijce, Skote, Irce, Baske, Ladince - goste Evrošole so na svoje domove sprejele družine tržaških dijakov slovenskih nižjih srednjih šol. Kako vskladiti obilni severnjaški breakfast in italijansko kavico? Jim postreči s specialitetami, ki jih pozna ves svet in jih turist zahteva takoj, ko pride preko italijanske meje, ali s kraškim pršutom in joto? In kaj storiti, če kdo od gostov zboli? In kaj najstnikom pokazati, da bodo doma povedali, kako lep je Trst, kako privlačen je Kras? Naj bi se jih peljalo k nabrežju, v osmico ali v diskoteko?
Doslej smo že slišali in brali, kako so svoje tržaške dneve ocenili gostje. Danes nam res ne ostane drugega, kot da še enkrat spregovorimo o Evrošoli - toda tokrat z zornega kota gostiteljev, staršev, katerih domovi so za nekaj dni postali mednarodni centri razposajenih nastnikov.
Dijaki šole Ivana Cankarja so v svojo sredo sprejeli Frizijce. Pri družini Vascotto sta v teh dneh prebivala dva fanta. »Oba sta za svoja leta zelo zrela. Rad bi, da bi bili tudi naši otroci taki. Toda mislim, da gre to presenetljivo zrelost pripisati dejstvu, da sta otroka tako daleč od doma in da so jima doma verjetno zabičali, naj se obnašata lepo...«
Družina Cunja je v goste sprejela dve dekleti, pripadnici danske manjšine iz Nemčije, ki se je ob priliki Evrošole “pobratila” s srednjo šolo Frana Erjavca. »Dekleti sta najprej stanovali pri neki drugi družini,« nam je povedala gospa, »ker pa je domača hči medtem zbolela za ošpicami, sta se morali preseliti k nam. Tudi eno od gostij je začelo po včerajšnjih tekmovanjih v Zgoniku boleti grlo, vendar smo ji takoj pomagali z zdravili,
ki jih imamo doma. Upam, da se bo v Nemčijo vrnila zdrava in da ne bo hujših zapletov.«
Družina Sulli je na svoj dom sprejela Irko, toda tokrat ni šlo za najstnico:	Bairbre Ni
Chiardha je profesorica, ki spremlja skupino dijakov. »Naša gostja je zelo simpatična, žal pa imamo premalo priložnosti, da bi se z njo bolje spoprijateljili in ji razkazali zanimivosti mesta, za katere je doslej pokazala veliko zanimanje. Spremljevalci so še bolj zasedeni od dijakov. Prostega časa imajo res premalo. Včeraj zjutraj sem kupila II Piccolo in ji pokazala, kako ni italijanski časopis posvetil niti vrstice Evrošoli. To je, mislim, najzgovornejši prikaz stanja v Trstu. Rekla mi je, da je tudi pri njih tako.«
Openske družine so imele, vsaj kar se jezikovnih in sporazumevalnih težav tiče, še največ
sreče. Na svoji šoli so namreč sprejeli Ladince iz Dolomitov. Sossijevi so hišna vrata odprli dvema fantoma. »Oba sta ze-
lo olikana, skoraj bi se reklo, da sledita pravilom bon tona. Rada spoznavata naše kraje, a je časa za izlete na žalost premalo. Peljali smo jih na Vejno, po Napoleonski poti, na barkovljansko
nabrežje. Ker sta oba iz gorskih krajev, sta bila nad morjem še posebno navdušena. Ko sta po telefonu poklicala starše,
so se nam ti prijazno zahvalili in nas že povabili, naj se vendar ustavimo pri njih doma, če nas bo kdaj zaneslo v njihove kraje.«
Ce so se Openci s svojimi gosti lahko pogo-
varjali kar v italijanščini, so imali Dolinčani veliko večje težave. Njihovo šolo so obiskali Baski iz Španije. Ker se dijaki pa nižjih šolah učijo nemščine ali angleščine, v nobenem primeru pa ne španščine, je bilo sporazumevanje tokrat res nekoliko otežkočeno. Družina Gregori je problem rešila tako, da si je pravočasno nabavila slovarčke: »Nekaj si povemo v angleščini, še največkrat pa moramo brskati po slovarčku. Skoda, da se s svojima gostjama pogovarjamo s tako težavo! Obe deklici sta zelo prijetni, mirni, tihi, prav nič razposajeni. Zvečer, ko se vračata k nam domov, sta zelo utrujeni od številnih dolžnosti, tako da jih na daljše izlete ne moremo peljati. Opazila sem, da jesta zelo malo. Najbrž imata drugačne navade kot mi: prav nič jim ni všeč zelenjava, pač pa rade vzamejo meso, pašto in juho.« - -
»Fiyslan boppe! Cankar boppe!«
Dragi evro šolski prijatelji šole Ivan Cankar v Trstu,
»Euroskoalle sa, tsjin Euroskoalle sizze wy hoera!« Kolikokrat smo zapeli te besede? Bolj kot smo jih prepevali, bolj resničen je ta »hura« postajal. Doživet smo res višek. Težko je v nekaj vrsticah izraziti, kako nas je prevzelo vse, kar ste storili za nas, še zlasti vaša gostoljubnost, prijaznost, potrpežljivost. Darovali ste nam res veliko! Vsi holandski Frizijci, ki so se udeležili Slovenske Evrošole ’95, se je bodo spomnili vse življenje!
Na tak naCin [Primorski bo dosegel vse) se želimo tudi zahvahti organizatorjem Evrošole. Vašo nalogo ste opravili res sijajno. Z zadovoljstvom in po-
nosom se lahko ponašate, da ste organizirali vrsto spodbudnih prireditev za vse udeležence. Ce se spomnimo samo prireditev, ki se jih je udeležilo toliko radostnih otrok v velikem šotoru v Gorici, lahko rečemo, da nas bodočnost navdaja z velikim upanjem!
Dragi slovenski prijatelji, prikupni dijaki šole Ivana Cankarja, vzgojitelji in starši, zelo ste nas osrečili. Naj mir in sreča živita v vaših srcih, naj vas vselej spremljata sreCa in naklonjena usoda. Se se bomo srečali!
»Fryslan boppe! Cankar boppe!« Najlepši pozdrav frizijskih otrok in vzgojiteljev,
Jelle Bangma, MSU (Frizijski organizacijski komite)
Pri Bogatčevih imajo v gosteh dve dekleti iz Škotske, saj so bili Skoti “dodeljeni” nabrežinski šoli Iga Grudna. »Nad dekletoma smo navdušeni. Kar se jezika tiče, si pomagamo s slovarji. Tudi onidve sta si že doma priskrbeli angleško - italijanski slovar, mi pa jima tu pa tam povemo še kako slovensko besedo. Kar se hrane tiče, smo se odločili, da menu pripravimo skupaj: poskusili sta pico, špagete, pa-sticcio, zelenjavno juho. Ker je časa na razpolago malo, smo skupaj samo pri večerji. Upamo, da se bomo še kdaj srečah; morda pa bomo enkrat v prihodnje tudi mi obiskah Škotsko.«
Lužiški Srbi so stanovali pri družinah, katerih otroci obiskujejo šolo Frana Levstika. »Njihov jezik je povsem nerazumljiv,« so nam zagotovih Starčevi, »kljub temu pa nam uspe, da se o najvažnejših stvareh pogovorimo v nemščini. Lužiški Srbi prihajajo iz nekdanje Vzhodne Nemčije in so doslej videli bolj malo sveta. Zato so se v Trst in v morje kar zaljubili. Z njimi nimamo nobenih večjih težav, saj so otroci pač povsod enaki...«
Matejka Grgič
Fotografski utrinki s Slovenske Evrošole 95: pod naslovom: nastop dijakov slovenske gimnazije iz Celovca v soboto v Gorici; v sredini: Irci so se predstavili v petek v Marijinem domu pri Sv. Ivanu; zgoraj: v petek so se v Zgoniku pomerili tudi v vlečenju vrvi; spodaj levo: nastop frizijskih dijakov v Dijaškem domu v Trstu; spodaj desno: sklepno dejanje Slovenske Evrošole 95 v Devinskem gradu (foto Balbi in Križmančič/KROMA)
-FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMET1CS ITALY
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
BANKE / DOBER POSLOVNI OBRAČUN
Kraška banka s polnimi jadri
Izredni občni zbor odobril nov statut
TRST - Kar mogoCen je bil pogled v zgoniško občinsko telovadnico, kjer so se preteklo nedeljo dopoldne zbrali elani Zadružne kraške banke. Bilo jih je skoraj 500 in najbrž je marsikateri od organizatorjev občnega zbora pomisli, da je prava sreCa, ■ ker se vabilu - iz tega ali onega razloga - niso odzvali vsi, saj je elanov približno 970. Pridnim članicam openskega društva Tabor je še tako pošel prigrizek (ki je resnici na ljubo pravo kosilo), s katerim banka po tradiciji vsako leto postreže zborovalcem...
Kakorkoli že, veliko elanov je imelo pooblastila tistih, ki se skupščine niso mogli udeležiti in ki je bila popolnoma sklepčna. V prvem krajšem poročilu smo že zapisali, da je bil najprej na sporedu izredni občni zbor, na katerem so elani sprejeli novi statut zadruge, ki ga je narekovala nova bančna zakonodaja. Dokument je bila že pooblastila centralna banka in pristojni deželni organ, zato je bilo njegovo sprejetje za nor-nialno delovanje banke neobhodno. Toda, kot se v demokraciji dogaja, se besedilo novega statuta vsem ni zdelo brezhibno, zato se je okrog tega vnela kar živahna razprava, v kateri so nekateri elani predlagali, da bi v statut izrecno zapisali, da gre za slovensko banko, da se ta lahko vključuje ne samo v združenja sorodnih bank, ampak tudi v slovenske organizacije (npr. v SDGZ oziroma njegovo bančno sekcijo, v kateri je sicer že °d njenega nastanka), in da bi omejili mandate upraviteljev ter uvedli potrjevanje direktorja banke Ua občnih zborih. Vodstvo občnega zbora s predsed-uikom Pavlom Miličem (na posnetku) teh predlogov seveda ni preslišalo, a je vztrajalo pri sprejetju statuta, ker bi se sicer za-
deva zelo zavlekla. Občni zbor se je tako odločil, da statut-sprejme in da se v kratkem spet zbere za morebitne popravke.
V rednem delu skupščine so elani poslušali poročilo upravnega sveta, obrazložitev poslovnega obračuna lanskega leta in poročilo nadzornega odbora. Zadružna kraška banka bo nadaljevala tradicijo obeh bank, openske in nabrežinske - je zapisano v poročilu upravnega sveta - in to tako v poslovnem kot družbenem delokrogu in v duhu zadružništva. Poslovna in za-družniška načela se namreč niso spremenila, saj smoter nove zadruge ni le golo poslovanje in poslovni uspeh, temveč tudi splošen razvoj ozemlja, na katerem posluje. To pa je vsa pokrajina in še posebno kraško ozemlje, kateremu sta oba zavoda že prej posvečala glavno pozornost. Prvi uspehi združitve so že vidni - poudarja poročilo - saj je banka v začetku leta odprla novo podružnico v Bazovici, ki bo v kratkem doživela tudi uradno otvoritev. Drugi uspeh je pridobitev zakladne službe za Občino Devin-Nabrežina in blagajniške službe za Medobčinski konzorcij za kraški vodovod, storitvi, ki bi jih bila posamezna zavoda le težko pridobila.
Toda preidimo h glavnim poslovnim rezultatom lanskega leta. Kot smo že poročali, so skupna zbrana sredstva konec leta 1994 znašala 452,93 milijarde lir, kar je za 4,15 odstotka već kot leto prej. Neposredne vloge (brez terminskih poslov, ki so znašali 31,17 milijard) so ostale skoraj nespremenjene in so znašale 250,9 milijarde lir. Posredne vloge skupaj s terminskimi posli, pa so se od 184 milijard povišale na 202 milijardi, kar znaša 10 odstotkov. Med neposrednimi vlogami so
se posebno veliko povišale vloge na tekočih računih, ki so prešle od 72,5 na 80,2 milijardi lir, medtem ko so obrestni boni in navadne hranilne vloge rahlo nazadovali. Čisti znesek posojil elanom in steankam je konec lanskega leta dosegel 129,52 milijarde lir, kar je za 1,54 milijarde več kot leto prej. Presežek poslovne dobe je tako dosegel 3,6 milijarde lir, po njegovi razdelitvi, ki jo je odobril občni zbor, pa se je premoženje kraške banke povišalo na 44 milijard lir.
V razpravi, v kateri ni manjkalo priznanja upraviteljem za gospodarno upravljanje banke, so občni zbor pozdravili predsednik deželne federacije zadružnih bank Picco, deželni tajnik SSk Martin Brecelj in direktor SDGZ Vojko Kocjančič, nekaj elanov pa je zaprosilo za podrobnejša pojasnila o poslovanju. Pred zaključkom občnega zbora so elani izvoli še štiri nove odo-brnike: potrjeni so bili Silvano Čok, Dragotin Danev in Karlo Guštin, namesto Umberta Doljaka, ki je odstopil, pa je bil izvoljen nabrežinski zdravnik Dušan Gruden. Nekateri elani so se zavzeli, da bi v upravni svet prišli novi obrazi, vendar je prevladala težnja, da v tem zahtevnem prehodnem obdobju ne bi zamenjavali izkušenih upraviteljev.
Vlasta Bernard
Zadružne kraške banke na nedeljskem občnem zboru (Foto Križmančič/KROMA)
TRGI / OB ZAPRTJU V ITALIJI
Ura pridobila pozicije na evropskih trgih
Pričakovanje za vrh G7
RIM - Ker je bil italijanski denarni trg včeraj zaradi praznika zaprt, se je lira preizkušala na tujih trgi, in to vec kot zadovoljivo. Že od odprtja evropskih valutnih trgov je italijanski bankovec zaCel pridobivati vrednost, analitiki pa to pripisujejo po eni strani volilnim izidom, po drugi pa obetom za hitro rešitev zapletenega vprašanja pokojninske reforme, o kateri je v Washingtonu pred sinočnjim začetkom vrha sedmih velikih govoril predsednik italijanske vlade Lam-berto Dini. Tudi mednarodni trgi so torej rezultate italijanskih deželnih in upravnih volitev razumeli kot pozitivne, ker naj bi oddaljili datum novih političnih volitev in s tem Diniju omogočili, da do konca izvede svoj kratek, a zelo zahteven vladni program.
Po podatkih z evro-
pskih trgov je lira nadaljevala krepitev tudi popoldne, in to do praktično vseh pomembnejših bankovcev. Ob 14.30 je marka veljala v povprečju 1.236 lir (po ponedeljkovem tečaju Banke Italije 1.249, 8 lire), potem ko je dopoldne padla vse do 1.227 lir, dolar pa je zdrsnil pod 1.700 lir in se ob 14.30 ustavil pri 1.690 lirah. Napredovanje lire je bilo občutno tudi v menjavi s francoskim frankom, nizozemskim guldnom in britanskim funtom, medtem ko je eku od 2.288 lir v ponedeljek, včeraj padel na 2.265 lir. Pričakovanja veljajo seveda za današnje odprtje denarnega trga v Italiji, predvsem pa za washing-tonski vrh G7, s katerega naj bi prišel recept za ozdravitev zelenega bankovca in za vzpostavitev realnejših medvalutnih razmerij.
»Bogate« evropske privatizacije
RIM - Evropski delniški trgi si za letos obetajo prihod pravega vala javnih podjetij. Po ocenah naj bi namreč v Evropi programirane privatizacije vrgle na trge delniške pakete v vrednosti skoraj 70 tisoč milijard lir, več kot polovica pa jih je koncentriranih v Franciji, Veliki Britaniji in Italiji. Največ selitev podjetij od države na trge bo v Franciji (za 16.800 milijard lir), sledi ji Velika Britanija (14.450 milijard), na tretjem mestu pa je Italija z nekaj več kot 11 tisoč milijard lir vrednimi privatizacijami.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva7, .tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, . tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ^ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška45,.tel. 066/38-458,38-512^
BTPP/03
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne obveznice BTP se koristijo od 15. aprila 1995 in zapadejo 15. aprila 1998; petletne obveznice BTP se koristijo 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2000.
■	Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 15. oktobra in 15. aprila za triletne in 1. oktobra in 1. aprila za petletne za vsako leto trajanja.
■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 11,32% oziroma 11,58% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. aprila.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. aprilom 1995 za triletne in s 1. aprilom 1995 za petletne: ob vplačilu (3. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
DRŽAVNA POGODBA
KOROŠKI SLOVENCI / VIRILIST V KOROŠKEM DEŽELNEM ZBORU?
Rusija izročila Avstriji tajne dokumente
Zgodovinarji navdušeni
Večinske stranke se končno zavedajo potrebe zastopstva
Načelno pozitivna stališča EL in NSKS do 37. mandata za Slovence
MOSKVA/DUNAJ -Rusko zunanje ministrstvo je v edinstveni akciji Avstriji izročilo doslej nedostopne tajne dokumente v zvezi z nastajanjem Avstrijske državne pogodbe (-ADP).
Tajni dokumenti so včeraj z letalom prispeli na Dunaj, kjer bodo v prihodnjih mesecih predstavljeni na razstavi Ljudje po vojni na gradu Schallaburg. Razstava je dokumentacija življenja po vojni in nastajanja druge avstrijske republike.
Najpomembnejši dokument na poti k avstrijski neodvisnosti pa je bila brez dvoma Avstrijska državna pogodba iz leta 1955, v kateri so med drugim za-
pisane tudi pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Znanstveni vodja razstave, graški zgodovinar Kamer, je v zvezi z doslej nepoznanimi dokumenti dejal, da gre za »velikansko koncesijo« mske države Avstriji. Kaj točno vsebujejo doslej nedostopni dokumenti, Karner ni povedal.
Zavoljo novejših nesoglasij med Avstrijo in Rusijo prav zaradi Avstrijske državne pogodbe, ki so celo privedla do odpovedi obiska mskega predsednika Jelcina na Dunaju, je izročilo tajnih dokumentov morda nekakšna gesta ruske diplomacije za normalizacijo odnosov. (I. L.)
Ivan Lukan
CELOVEC - Napoved deželnega glavarja Chri-stofa Zernatta, da nameravajo večinske stranke do sredine leta 1996 pozitivno rešiti vprašanje zastopstva slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru, so predsedniki NSKS, ZSO in Enotne liste (EL) pozdravili. Od »priporočilno« do »previdno odklonilno« pa so reakcije glede Zer-nattovega predloga o slovenskem virilistu v obliki 37. mandata v deželnem zboru.
Predsednik EL Andrej VVakounig je Zernattov predlog o 37. virilnem mandatu označil za »precejšen napredek« in se izrekel za njegovo uve-
dbo, Četudi gre za omejen mandat. 37. mandat bi moral zajeti vse zakonske zadeve v zvezi z manjšino in veljati tudi za vse odločitve, ki bi zadevale prebivalstvo na vsem dvojezičnem ozemlju. Glede tega, kdo naj bi prišel do 37. (virilnega) mandata, pa je poudaril, da se EL izreka za izvolitev kandidata na temelju dodatne glasovnice v okviru deželnozborskih volitev.
Predsednik zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je v zvezi s pobudo ljudske stranke dejal, da ga veseli, da se zdaj zaCela tudi ČVP bolj resno ukvarjati s tem vprašan jem. Pr e dl o ga
Predsednik NSKS Grilc. ČVP o virilnem mandatu in SPO, ki so pripravljeni sprejeti zastopnika manjšine v odbore in plenum deželnega zbora s posve-
Predsednik EL VVakounig.
tovalno funkcijo in pravico govora, sta temelj za resno razpravo o zastopstvu manjšine v deželnem zboru, je poudaril
Sturm. Glede virilista pa je skeptično dodal, da zadeve - po mnenju uglednih pravnikov - ustavnopravno ne bo mogoče uresničiti. »Najbolj realističen in na temelju ustave je uresničljivmodel SPO«, je dejal Sturm.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc pa je menil, da se je v zvezi z vprašanjem zajamčenega zastopstva slovenske manjšine »končno le nekaj premaknilo«. 3 7. mandat kot virilni mandat sicer »ni najboljša rešitev«, je dejal in opozoril opozoril, da se je s predlogom ČVP razprava o zastopstvu manjšine šele začela. Cilj NSKS je doseči polnopravno zastopstvo v koroškem deželnem zboru.
NOVICI
ATENTAT NA TOKOVOD
VRANITZKV O MOCKU h
DUNAJ / SEJEM
Nad 55.000 obiskovalcev na sejmu Prosti čas 1995
CELOVEC - NajveCji koroški pomladanski sejem za družino Prosti čas 1995, ki ga je od 20. do 23. aprila priredila sejemska družba Celovški sejem, si je ogledalo nad 55.000 obiskovalcev. To pomeni, da je sejem obiskalo za deset odstotkov več obiskovalcev kot leta 1994. Na sejmu se je predstavilo 446 razstavljalcev, Četrtina izmed njih iz tujine. Nadalje je bilo zastopanih 137 podjetij. Slovenija je bila na sejmu Prosti čas ’95 zastopana s turistično ponudbo slovenske obale in Krasa, publiki pa se je predstavil tudi Bled s Casinom.
Gottererjeva nagrada Resetaritsu
DUNAJ - Avstrijski klub časnikarjev (ČJG) je letošnjo Gattererjevo nagrado podelil uredniku Avstrijske radiotelevizije (ORF) Petru Resetaritsu za njegovo produkcijo Gospodar. V njej avtor prikaže nečloveške stanovanjske razmere strank, ki živijo v najemniških stanovanjih drmajskega veleposestnika Ronalda Itzlingerja. Nagrada, poimenovana po uglednemu južnotirolskemu časnikarju Claus Gat-terer (umrl leta 1990), je namenjena avtorjem kritičnih prispevkov o današnji družbi.
Haider frontalno napada notranjega ministra Einema
»Nepošteno bi bilo, če bi trdil, da je bilo vse v redu«
DUNAJ - Pri raziskovanju spodletelega atentata na daljnovod blizu Dunaju policija ni dosegla bistvenega napredka, za to pa je desni populist Haider dejstvo, da gre očitno za dejanje anarhistov iz leve scene, že zlorabil za strankarski politični obračun s socialdemokrati in zelenimi.
Na tiskovni konferenci je socialdemokratskega notranjega ministra Einema obdolžil »tovarištva z levo teroristično sceno« in ga pozval k odstopu. Prav tako je šef desničarsko usmerjenih svobodnjakov trdil, da je leva
scena nasilja povezana tudi z zelenimi ter organizacijo SOS-sočlovek, organizacijo, ki se bori proti restriktivni avstrijski zakonodaji do tujcev. Osebno je napadel tudi vodjo Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora.
Notranji minister Ei-nem na napad svobodnjaškega voditelja ni odgovoril, zavrnil pa je vse očitke, da so se avstrijski varnostni organi v preteklosti osredotočili na opazovanje desne scene, pri tem pa so zanemarjali levo. Einem: Ta očitek nikakor ne drži. (I. L.)
DUNAJ - Socialdemokratski avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je vCeraj v zvezi z napovedanim odhodom zunanjega ministra Aloisa Mocka prvič javno priznal, da je v zadnjih letih prišlo do številnih nesoglasij in napetosti med njim in šefom avstrijske diplomacije.
Dejal je, »da ne bi bilo spodobno, Ce bi v trenutku, ko odhaja zunanji minister iz vlade, javnosti povedal, da je bilo vse v redu in da ni bilo večjih zapletov«.
Mock da je pogosto
zastopal »samovoljnja stališča«, pri kadrovskih odločitvah da je upošteval v prvi vrsti svoje ljudi, ko pa je šlo za samostojnost ministrstva, pa ni kaj prida dal na sodelovanje z drugimi danimi vlade. Tako je kancler razkril nekaj teh nesoglasij in napetosti.
»Bilo je kar mnogo bitk, vse te konfrontacije pa niso bile zaman«, je poudaril zvezni kancler Vranitzkv in pristavil, da sta (skupaj z Mockom) »veliko dosegla za Avstrijo«. (I. L.)
Ifabo’95 odprl vrata
DUNAJ - Na sejemskem razstavišču avstrijske prestolnice so včeraj odprli tradicionalni Mednarodni strokovni sejem za organizacijo biroja (Ifa-bo), na katerem se predstavlja 493 razstavljalcev z vsega sveta in ki bo odprt se do vključno petka, 28. aprila.
Težišča letošnjega mednarodnega strokovnega sejma so najnovejši dosežki na področju sodobne organizacije birojev, televvorkinga, telekomunikacij, razstavljeni pa so seveda tudi najnovejši osebni računalniki (internet), itd.
'
*	l ; ^ A-:-:.‘• •■iJi'".:,

X " -

ISTRA
lij |1||||||	:
Kakšen bo politični status Srbov na Hrvaškem
•	♦ - i
:

REKA - Istrski regionalisti in od nedavnega tudi »lojalni« Srbi, združeni okrog programa Srbske narodne stranke (SNS) Milana Đukića, si Hrvaško predstavljajo kot zvezno (kon) federalno državo. In medtem ko je Ivan Jakovčič, vodja IDS, že zdavnaj pojasnil svojo zamisel Istre kot avtonomne regije z najširšimi samoupravnimi pooblastili, Milan DukiC, ki ga je Tuđman nekdaj imenoval za podpresednika državnega parlamenta - Sabora, zanašajoč se na njegovo lojalnost, vse bolj navija za »srbsko stvar« in zahteva za svoj narod avtonomijo.
»Krize ne bo mogoCe rešiti brez opredelitve pohtiCnega statusa Srbov na Hrvaškem. Zvezna opcija je edina možna rešitev za Hrvaško, podoben model pa bi lahko uveljavili tudi v BiH. V končni konsekvenci bi lahko tudi na širšem ozemlju nastala skupnost oziroma neka nova konfederalna država, podobna tisti, ki jo je Hrvaška predlagala leta 1990,« predlaga DukiC. Kot bi izhajal iz pozabljivosti tukajšnje politične javnosti, zagovarja podobno potezo tudi Ivan Pauletta, eden od ustanoviteljev IDS.
»Ce bi Hrvaška pred štirimi leti Kninu nudila tisto, kar so od nje zahtevah, danes ne bi bila prisiljena dati veliko več kot so krajinski Srbi kdajkoli upali, da bodo dobili,« zatrjuje Pauletta. Pred kratkim je izjavil, da se v Istri utegne ponoviti Knin. Ta istrski politik, ki velja za političnega jastreba, meni, da se v IDS niso nikoh pogovarjali o odcepitvi Istre od Hrvaške. Zamisel o Istri kot republiki, o kateri ni soglasja tudi med regionalisti, pa je izzvala burne odmeve na Hrvaškem, saj številni Hrvati v sedanjih političnih in vojnih okoliščinah, ko meje države niso trdne, menijo, da Pauletta in Jakovčič delujeta v nasprotju s hrvaškimi interesi.
Uradni Zagreb je številne svoje politične in gospodarske poteze povlekel z mislijo na Knin in druga zasedena območja. Tukajšnja javnost je zelo nenaklonjeno sprejela ustavni zakon o zaščiti manjšin, ki predvideva politično avtonomijo za območje Knina in Gline. Veliko Hrvatov je prepričanih, da ni treba Srbom v tako imenovani Krajini v ničemer popuščati, saj jih je treba predvsem kaznovati. Milan DukiC - bržkone naj-
Goran Moravcek
bolj osovraženi politik na Hrvaškem, ki ga prezirajo tako Hrvati, ki ne verjamejo v njegovo lojalnost in kninski Srbi, ki mislijo, da je narodni izdajalec - je radikalno spremenil svoja stahsca. Ta, nekdaj nepomembni lokalni pohtik iz Donjega Lapca pri Kninu, si je pridobil Tu-dmanovo naklonjenost, ob precejšnjem premoženju ter ob statusu podpredsednika Sabora šele potem, ko se je sprl z dr. Milanom BabiCem. Od takrat se DukiC ne sme prikazati v svojem rojstnem kraju in za razliko od dr. Milorada Pu-pavca, ki se javno trka na prsi, da ga gostita tako Tuđman kot Miloševič, vodja Srbske narodne stranke ni pretirano zaželen gost v Srbiji. Ah je status preziranega politika vplival na DukiCevo odločitev, da bo svojo politiko radikaliziral? Kaj podobnega ni izključeno, tako da pohtik, ki se mu je srbska »lojalnost« dobro splačala, zdaj zatrjuje, da se je Hrvaška znašla pred kaosom in anarhijo. Hrvaške oblasti obtožuje, da kršijo človekove pravice, obtožuje jih za domnevne množične pomore srbskih vojakov in civilnih prebivalcev v Gospiću, Karlovcu, Zadru in Pakracu. Podobne obto-
žbe prihajajo tudi iz Knina in iz Beograda, od koder kot najstrahotnejši hrvaški zločin omenjajo domnevni pokol 1700 srbskih prebivalcev v Pakrački Poljani. Hrvaška je te trditve, ki jih nekateri vzporejajo z naraščanjem in razmnoževanjem srbskih žrtev v Jasenovcu med drugo svetovno vojno - zanikala. Pred kratkim so objavili poročilo egiptovskega pravnika Sheriffa Bassiounija VS ZN, v katerem zatrjuje, da so po opravljeni preiskavi ugotovili, da so na Pakrački Poljani pobili »samo« 19 Srbov.
Hrvaška javnost je prepričana, da si DukiC in drugi srbski politiki, ki močno pretiravajo s številom žrtev, skušajo priboriti cim večjo stopnjo avtonomije za svoj narod. Srbi so besni, ker jim Hrvaška ne priznava statusa naroda, kakršnega so imeli v nekdanji Jugoslaviji, paC pa jih uvršča med druge narodnostne manjšine. Niti na misel jim ne pride, da bi se sprijaznili z zamislijo o ustanovitvi hrvaške pravoslavne cerkve na Hrvaškem, saj vztrajajo, da se mora ta še naprej imenovati srbska. Analitiki političnih in vojnih dogajanj na Hrvaškem so prepričani, da je sr-
bska pravoslavna cerkev v precejšnji meri sodelovala pri izzivanju vojne in nastanku zamisli o Veliki Srbiji.
Nekateri v Istri prav tako računajo, da bodo z »napihovanjem« števila žrtev pridobili politični kapital. Znova je aktualno obdobje po kapitulaciji Italije iz leta 1943, obdobja fojb, kraških jam, v katere so menda zmetati samo Italijane, kakor tudi obdobje povojnega eksodusa. Istrski izseljenci, ezuli, zagotavljajo, da je bilo prisiljeno Istro zapustiti skoraj 350 tisoč ljudi. Zelo glasno se je o tej temi govorilo tudi v vodstvu IDS in Ivan Pauletta zdaj skuša dokazati, da je najboljše jamstvo za Istrane zelo velika politična avtonomija.
Nehvaležno je napovedovati, kako se bodo odvijali dogodki na Hrvaškem, gotovo pa je, da se ob tako imenovani Krajini tudi najbolj razvita hrvaška regija Istra, ki je pod močnim pohticnim vplivom Ivana Jakovčiča, spreminja v novo potresno področje. Zaradi številnih nespretnih potez vladajoče HDZ, ki ne ve, kako naj odgovori na istrske izzive, se bodo politične okoliščine na tem polotoku bržkone zapletale še naprej.
SEZONA G M
		
Za zaključek izjemen orgelski koncert za »izbrano« publiko
Ivan Silič
Sklepni koncert Glasbene matica letošnje sezone, na katerem je nastopil organist Giancarlo Parodi (na sliki), štejemo lahko med pomembnejše glasbene dogodke, tako po programu kakor po izvedbi.
Na sporedu so bila skrbno in pretehtano izbrana dela skladateljev našega stoletja in kljub raznolikosti ustvarjalnih posebnosti posameznih skladateljev razvrščena v določeno celoto - učinkovit izrez novejših in sodobnih umetniško ustvarjalnih nazorov in prizadevanj ter dosežkov na področju orgelske literature.
To moramo naglasiti tudi zaradi tega, ker se koncertanti na tem instrumentu rajši oklepajo starejših, preizkušenih del oziroma nimajo še dovolj zaupanja v nova dela in njihove vrednote, ki jih je seveda treba odkrivati in izvirno oblikovati. Pristopa k takemu delu se ponavadi lotijo muzikalno impregnan-tne umetniško dojemljive in poustvarjalno izrazite osebnosti. Sicer se večkrat srečujemo z organisti pri izvajanjih posameznih sodobnih del, vendar jih je zelo malo, ki bi celovečerni koncert posvetili izključno novejšim in sodobnim avtorjem, kakor je to storil Giancarlo Parodi v tržaški katedrali sv. Justa 21. aprila in to z učinkovito, prepričljivo povedno odmevnostjo. Parodi je v svoji inventivni kreativni zagnanosti oblikoval takorekoC svojsko pogojene portrete posameznih avtorjev in
jih povezal v stopnjevano izrazno napetost celega veCera. V tem se je odražalo znanje, sposobnost dojemanja, smiselnost plastičnega oblikovanja in prodorna odmevnost poustvarjalca.
V spored so bili vključeni skladatelji K. Leighton (Pean), H. Gen-
zmer (Zveite sonate), O. Messiaen (Verset pour la fete de la dedicace), G. Viozzi (Varianti), F. Hidas (Andante semplice e Alle-gro iz Sonate per organo), P. Ramovš (Dve koralni predigri) in P. Eben (Finale iz Nedelni hudba). S temi deli je Parodi pripravil presenetljivo nazoren, muzikalno inpre-siven večer med posebnimi pa naj omenim izredno osmišljeno in obarvano Messiaenovo delo in in-veciozno interpretacijo Ebnovega Finala.
RAZSTAVA
Druga svetovna vojna in odporništvo na furlanskih tleh

V	nekdanji cerkvi sv. Frančiška v Vidmu že nekaj let prirejajo razstave. Ob teh priložnostih se v nekdanji cerkvi vedno zbere veliko ljudi, saj je stara zanimiva stavba v strogem mestnem središču, le nekaj metrov stran od dveh velikih parkirišč, kar je za današnji naCin življenja zelo pomembno.
V	teh prostorih je v teh dneh odprta razstava o 2. svetovni vojni in o odporništvu v Furlaniji. Pripravil jo je Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja, finančno pa so ga podprli in tudi prevzeli pokroviteljstvo videmska občina, videmski muzeji in deželna vlada.
Gre predvsem za fotografsko razstavo na 125 panojih, kakršne ne bomo ob tej priložnosti videli niti v Trstu niti v Gorici. V teh dveh mestih so septembra 1943 številni meščani s ploskanjem sprejeli nacistične vojake, jim kasneje pomagali, po vojni pa nikakor niso mogli sprejeti dejstva, da so ti mesti v maju 1945 osvobodili slovenski partizani. V Furlaniji je bilo drugače. Nemce in njihove domače pomagače - fašiste so ljudje gledali s sovražnimi očmi. Niso bili to le levičarji, predvsem komunisti, ki so se združevali v garibaldinskih edinicah, bili so to tudi ljudje srednjih slojev in konservativnega mišljenja, ki so se zbirali v ezopovskih edinicah, v katerih so bili prisotni tudi številni duhovniki. Ozopovci in garibaldinci pa so tesno sodelovali.
Razstava ne zaobjema samo obdobja 2. svetovne vojne in odporništva v Furlaniji. Že na prvem panoju je npr. prikazano porajanje fašizma in na eni fotografiji je tudi slovenski Narodni dom v Trstu v plamenih. Nadalje beremo, da je 300 Furlanov prišlo pred fašistično sodišče in 600 jih je bilo poslanih v konfi-
Marko Waltritsch
nacijo. Že 1. 1923 so mnogi Furlani zbežali v tujino. Na eno teh skupin nas spominja fotografija furlanskih beguncev - izseljencev posneta v Parizu tistega leta. Druga slika nam pokaže razdejano stanovanje videmskega socalistiCnega politika odv. Co-sattinija v letu 1926, naslednja pa delavske barikade v delavskem naselju Torre v Poredeno-nu v letu 1921, ko so fašisti napadli delavce. To nam pove, da je med italijanskimi predeli Furlanija med tistimi, v katerih je bil nacifašizem najbolj prisoten. V slovenskih in hrvaških predelih takratne Julijske krajine je bil pojav antifašizma seveda še bolj prisoten, tudi in predvsem iz narodnostnih razlogov.
Na številnih nadaljnih slikah je prikazan razvoj dogodkov v svetu v letih tja do izbruha 2. svetovne vojne. Hitlerjev vzpon, zasedba Sudetov, aneksija Avstrije, italijanska agresija na Abesinijo in Albanijo, državljanska vojna v Španiji in še marsikaj nam nazorno prikaže, kako je prišlo do vojne. In smo že v vojni. Na slikah vidimo italijanske vojake v zasedeni Ljubljani, oborožene fašiste in belogardiste, ki slovenskega upornika peljejo na strelišče, požgane slovenske vasi, fotografijo posneto v taborišču v Gonarsu. Spet so tu slike o vojnem dogajanju širom po Evropi in na Daljnem vzhodu. Razberemo pa tudi, kakšno je bilo življenje v Italiji med vojno.
Od septembra 1943 je fotografij veliko več, še zlasti o dogodkih na domačih, furlanskih tleh. Zabeležena je nemška zasedba Trbiža (pozabil sem povedati, da so tu tudi slike iz časa, ko so prebivalci Kanalske doline opti-rali za nacistično Nemčijo), Vidma in raznih krajev v deželi, prikazan je Čedad, prikazani so
še drugi kraji v okolici tega starodavnega mesta. Razstavljene so fotografije italijanskih vojakov, ki so se na Balkanu povezali z jugoslovanskimi partizani, nekaterih dogodkov iz bojevanja v Jugoslaviji in poveljnika Tita. Tu so tudi slike o dogajanju na Goriškem, od ustanovitve tržiške delavske brigade Pro-letaria in njenem sodelovanju s slovenskimi partizani. Vidimo tudi bradate četnike na Goriškem in kozake, ki so zasedli Karnijo. Kar precej je slik o Nemcih in masovcih (elanov X MAS) ter drugih republikincih; precej slik in dokumentov se nanaša na sodelovanje furlanskih partizanov s slovenskimi. Tu so slike Prešernove brigade. Omenjeni so tudi sporazumi med CLNAI in Osvobodilno fronto. Navedene so številke padlih furlanskih partizanov ter tistih, ki so jih nacisti odpeljali v uničevalna taborišča. 35 vlakov natovorjenih z ujetniki je iz teh krajev odpeljalo v nemška taborišča. Seveda je tu govor tudi o tragičnem dogodku v Porčinju, kjer je skupina garibaldincev postrelila ozopovce. Ob koncu pa so še fotografije iz dni osvoboditve, na njih pa so Videm, Pordenon in tudi Gorica.
Razstava je zares zanimiva. Uvršča se v sklop praznovanj ob 50-letnici osvoboditve, ki si jih je zamislil in tudi uresničil Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. Prva v tej vrsti proslav je bila lanska predstavitev italijanskega prevoda knjige slovenskega zgodovinarja Toneta Ferenca z naslovom »La provincia italiana di Lubiana« (Italijanska provinca Ljubljana). Zatem so tiskali še nekaj knjig o osebnostih in dogajanju v Furlaniji. Nekakšno krono proslav pa predstavlja razstava, ki bo odprta do 28. maja.
GLEDALIŠČE / FRANCA RAME V NIZU VIDEMSKEGA CENTRA CSS
Nežna in občutena »lekcija« o spolnosti
Videmski gledališki center Centre Servizi Spettacoli že deveto zaporedno pomlad prireja niz komičnih predstav, ki običajno slonijo na eni sami osebi ali pa na zelo maloštevilnem ansamblu. V letošnjem repertoarju so doslej nastopili Daniele Luttazzi z absurdnimi lekcijami o spolnosti Sesso con Luttazzi, ki jih je morda kdo 2e poslušal v poznih sobotnih nočnih urah po RAI 3; televizijski zvezdnik Gene Gnocchi z lepljenko dialogov in monologov Tutta questa stmttura 6 snscettibile di modifica (Vsa ta struktura se lahko spremeni), Ennio Marchetto z zabavnim shovvom imitacij Carta Diva, ki smo jo pred kratkim videli tudi v Trstu, Franca Rame s Sesso? Grazie, tanto per gradire (Seks? Hvala, za pokušnjo), ki je bila na sporedu v nedeljo, medtem ko bo niz 5. maja zaključil Alberto Patrucco s Contromano (V nasprotni smeri). Predstave so v dvorani Cristallo, le za Franco Rame so organizatorji rezervirali športno palačo Primo Camera, saj so upravičeno pričakovali izjemen obisk.
Sploh ima predstava Sesso? Grazie, tanto per gradire velik uspeh povsod v Italiji in priljubljena igralka nastopa skoraj vsak dan v drugem kraju. Sicer je že na začetku vzbudila majhen skandal. Verjetno'se marsikdo spominja polemik, ko jo je komisija za cenzuro prepovedala mladini pod 18 letom. Sklep je Franco Rame zelo prizadel, kot je sama povedala občinstvu, saj so celo prijatelji njenih vnukov spraševali: »Kaj pa počne vaša babica, da je prepovedana mladini kot kakšna porno zvezda?«. No, v prizivu je komisija prepoved preklica-
la, tako da se lahko občinstvo vseh starosti sprašuje, kaj so strogi cenzorji v njej videli pohujšljivega.
No, predstava res govori o spolnosti, zlasti o vsem, česar mladi, a tudi odrash o njej ne vedo, predvsem pa govori o ljubezni. Besedilo je nastalo v sodelovanju med Franco Rame, njenim možem Dariom Fojem in sinom Jacopom. Pravzaprav se je vse začelo pri Jacopovi knjigi Lo zen e 1’arte di scopare (Zen ali umetnost *kav-sanja), v kateri so kljub še kar grobemu naslovu z lahkotno ironijo obravnavane vse tegobe človeškega rodu na področju spolnosti; delo pa je zelo priljubljeno med mladimi.
Predstava je oblikovana kot predavanje, z elegantno in šarmantno Franco Rame za stojalom z zapiski, vsaka sled resnobnosti pa takoj izgine ob velikem panoju, na katerega je Dario Fo naslikal nežen prizor iz zemeljskega raja. Sicer naj bi se težave s spolnostjo začele že med Adamom in Evo - v ponazoritev Franca Rame pove Boccacciovo verzijo o prvem spolnem odnosu med njima. V skoraj dve uri dolgem monologu se igralka skrajno neprisiljeno dotakne raznih vprašanj v zvezi s spolnostjo, tudi zelo dramatičnih, kot je denimo splav, vendar z veliko topline in sočutja, ki izvira iz njenih osebnih izkušenj kot ženske in matere. Toplina, neprisilje-nost in razumevanje za tegobe, M jih je težko potožiti celo najintimnejšim prijateljem, vse pa prežeto z rahlo ironijo, ob kateri se razbhni pretirano tragično gledanje nanje, so sploh pečat predstave, ki je navdušila res številno videmsko občinstvo, (bov)
GLEDALIŠČE LA C O N T R A D A
Posodobljena Ezopova basen za najmlajše
K poljski miši, ki sicer vodi kmetijsko podjetje, pride na obisk ohola in podjetna mestna miš z neprogrešljivim prenosnim telefončkom. Tako se glasi prirejena verzija Ezopove basni o poljski in mestni miši, ki jo je za svoje najmlajše gledalce pripravilo tržaško gledališče La Contrada. Besedilo kot tudi dogajanje je posodobljeno, vendar pa osnovno sporočilo ostaja isto, in sicer da hlastanje po materialnih dobrinah ne prinese sreCe. Gledališko igro, ki je prirejena za predšolske in šolske otroke, je režiral Giorgio Amodeo, za scene je poskrbela Giulia-na Artico, za kostume Ida Visintin, medtem ko sta miši Bruno Guastini in Ales-sandro La Porta (na sliki). Po petkovi premieri v dvorani Cristallo bosta miši gostovali po raznih krajih dežele, 18. in 19. maja pa bosta spet nastopili »doma«.

i
NOVO NA VIDEU
Mississippi v plamenih
Mississippi Buming, politični triler, distribucija Ari-es/Continental Film, scenarij Chris Gerolmo, režija Alan Parker, 1988,122 minut Alan Parker je zaslovel predvsem z glasbenimi filmi, med njimi tudi s filmom Slava iz leta 1979, kultnim Zid (The Wall) z glasbo Pink Floydov iz leta 1982 in s filmom The Com-mitments (1990). Mississippi v plamenih je film o rasizmu v Ameriki. Leta 1964 FBI v manjše mestece na jugu ZDA pošlje dva agenta, ki naj bi raziskala umor treh aktivistov gibanja za pravice državljanov. To sta Rupert Anderson (Gene Hackman) in Alan Ward (-VVillem Defoe). Pakula v napeti, psihološko pretanjeni in akcijsko razgibani zgodbi s politično temo razkriva vso pretanjenost in zadrtost rasizma, strah in omejenost, s katero vlada v podobi Klu-Klux-Klana bele Amerike.	(V. R.)

h-lM *MW» A**4*tUt
\| V
.	; ‘ •" ’' * M 4
Moj
podnajemnik
kifeljc
Cops and Robbersons, komedija, distribucija Arie&Gonti-nental Film, scenarij Bemie Somers, režija Michael Ritc-hie, 1994,91 minut.
V mirnem in idiličnem predmestju Prijazna dolina živi povprečna ameriška družina. Oče Norman Robberson (-Chevy Chase), žena Helen (Dianne VViest) in trije otroci -Kevin, Billy in Cindy. Toda njihovo življenje spremeni sosed, nevarni morilec in po-narjevalec denarja Osborne (Robert Davi). Policija se odloči, da bo iz hiše Robber-sonovih nadzirala nevarnega zločinca. Za to nalogo določi »starega mačka« policaja Jacka (Jack Palance) in njegovega mladega partnerja Tonyja (David Barry Gray). Dovolj spretna in zabavna parodija na policijske filme kot tudi na filme o vampirjih s (za Chevyja Chasea značilnim) karikiranjem ameriške družine srednjega razreda. (V. RJ
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 17. do 23.4.95)
Neukročeni Brad Pitt in Jesenska pripoved sta morala ta teden prepustiti vodstvo Neli, »otroku divjine«. V Ljubljani so bile premiere filmov Asteriks osvaja Ameriko, Lahko se zgodi tudi vam in Zvezdne steze (VE. del). Med temi se je z uvrstitvijo na tretje mesto še najbolj odrezal Asteriks, prva v slovenščino sinhronizirana risanka na naših kinematografskih platnih. Velikonočni čas ni najbolj blagodejno deloval na blagajniški izkupiček v kinematografih, saj sta bila tokrat v kinu skupaj le 22.902 gledalca, kar je 2.135 ali 8, 53 odstotov manj kot zadnjic (za primerjavo: v tednu med 18. in 24. aprilom 1994 je bilo kar 27.919 gledalcev).
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Neli /Fun-Mladina film
28 (51)	4.931 (9.200)	2.318.200	(4.452.700)
2.	Jesenska pripoved / Continental
21 (151) 2.239 (38.168)	1.055.200 (18.557.100)
3.	Asteriks osvaja Ameriko / Continental
17 (17)	2.098 (2.098)	1.049.000	(1.049.000)
4.101 dahnatinec / Cenex
16 (56)	1.921 (5.466)	757.750	(2.437.550)
5.	Lahko se zgodi tudi vam / Continental
12 (13)	1.894 (2.089)	947.000	(1.044.500)
6.	Zvezdna vrata / Trias VVTC
10 (113) 1.786 (22.623)	824.000 (11.002.700)
7.	Zvezdne steze /Karantanija film
12 (12)	1.612 (1.612)	806.000 (806.000)
8.	Z odliko / Lj. kinematografi
21 (54)	1.554 (5.669)	715.400	(2.727.300)
9.	Barva noti / Fun-Mladina film
25 (97)	1.124 (12.634)	528.900 (6.093.900)
10.	Kri na soncu / Fun-Mladina film
21 (33)	932 (1.800)	433.600 (854.600)
Na lestvico prvih petih na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) se je v tednu med 31. marcem in 4. aprilom ponovno uvrstila komedija Dumb and Dumber in celo zasedla prvo mesto. Med preostalimi štirimi filmi je novinec edinole še 101 dahnatinec, z drugimi pa se že veC tednov srečujemo na naši lestvici. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
S
B
■
H
»
1.	Dumb and Dumber
2.	Jesenska pripoved
3.	Forrest Gump 4.101 dahnatinec 5. Zvezdna vrata
6, 60 (14,13)
3, 92 (12, 53)
3, 71 (123, 84)
3, 29 (3,29)
2, 90 (63,49)
Igor Kemel
ARHITEKTURA / PLEČNIKOVI NAGRAJENCI 1995
Letnikov jezik
rodni galeriji podelili Plečnikova odličja za vrhunske dosežke na področju arhitekture. Plečnikovo nagrado je prejel Anton Lešnik, Plečnikove medalje pa dr. Fe-dja Košir, Klemen Rodman, Renato Repše ter Miran Kambič. Plečnikovo študentsko priznanje je prejela Tamara VeljiC, podjetji Aknont iz Nove Gorice ter Kristal iz Maribora pa sta prejeti Plečnikovo priznanje.
Komisija, katere elani so bili dr. Damjan Prelovšek, arhitekt Andrej Kemr in arhitekt Peter Gabrijelčič, je dodelila Plečnikovo nagrado za leto 1995 Antonu Lešniku, in sicer za realizacijo poslovno skladiščne stavbe Far-madent v Mariboru. Imenovano delo uvršča Antona Lešnika na čelo raziskovalcev konstrukcij med našimi arhitekti. Avtor gradi svojo arhitekturo z jezikom čistih geometričnih teles, pri čemer veliko pozornost posveča poznavanju sodobnih tehnologij in gradiv. Novo kvahteto v slovenski prostor pa prinaša tudi v smislu želje po vrhunski kvaliteti detajla.
Plečnikovo Medaljo je prejel prof. dr. Fedja Košir za knjigo Zamisel mesta. S tem delom je avtor zapolnil praznino, ki je vladala na teoretskem področju urbanizma. Knjigo Zamisel mesta lahko štejemo med tiste temeljne informacije na področju obče kulture, ki so lahko koristne tako za izpopolnitev temeljne izobrazbe arhitektov kot tudi za boljše razumevanje strokovnih problemov med najširšim občinstvom.
Arhitekti Klemen Rodman, Renato Repše in Miran Kambič so prejeli Plečnikovo medaljo za realizacijo razstave arhitekta Ivana
Avtorji
so z velikim entuziazmom izpeljali večletni projekt s katerim so uspešno in celovito predstavih pomemben prispevek arhitekta Ivana Vurnika k slovenski arhitekturi.
Plečnikovo študentsko priznanje je prejela Tamara Veljič, ki je s svojo diplomsko nalogo pod naslovom "Projektna študija urejanja regionalnega odlagališča komunalnih podpadkov na Barju v Ljubljani" odprla nove možnosti za ustvarjalno delo na doslej prezrtih področjih ter teoretično in praktično dokazala, da ni nujen spopad med sodobnimi tehnologijami in naravnim in urbanim okoljem.
Plečnikovo priznanje pa sta prejeti podjetji Almont iz Slovenske Bistrice za izvedbo aluminijaste fasade in Kristal iz Maribora za izvedbo steklenih elementov.
Metka Vrečar
Avtorji, nagrajeni z najvišjimi slovenskimi nagradami za arhitekturo (Foto: B.V./BOBO)
GOSTOVANJ E / USPEH SNG DRAME V ROMUNIJI
JMgana M*Sib romja** otmstim potite je «18 #dlslk»
LJUBLJANA - Slovensko narodno gledališče se je vrnilo iz uspešnega gostovanja v Romuniji, kjer je s trikratno uprizoritvijo Antigone Dušana Jovanoviča v režiji Mete Hočevar navdušilo publiko. Sprva je bila predvidena samo ena predstava v Bukarešti, vendar so zaradi velikega zanimanja publike predstavo ponoviti še enkrat v Targovistu, kjer je publika izsilila poklon, kar sicer ni v navadi pri tej predstavi, pri hetji reprizi pa je del občinstva ostal pred vrati. Ljubljanska Anti-
gona je nastala že 1. 1993 v koprodukciji z VViener Festvrochen in govori o bratomorni vojni na Balkanu ter o brezizhodnem položaju »ženske« v moškem svetu. Uprizoritev, ki se dogaja na pododrju, je naletela na navdušenje že na Dunaju. Na gostovanju v Romuniji so se tudi dogovarjali o izmenjavi avtorjev, režiserjev, gledališč; romunsko gledališče namreč slovi kot zelo kvalitetno. Septembra bo ljubljanska Drama z Antigono ponovno gostovala na festivalu v Lizboni. (A. P.)
Štefka Drolc in Ivo Ban v Jovanovičevi Antigoni režiserke Mete Hočevar (Foto: I. Stojko)
NOVO V KINU
Rapa Nul
Rapa Nui, pustolovsko-ljubezenski, producent Kevin Costner, scenarij Tim Rose Pryce in Kevin Reynolds, režija K. Reynolds, distribucija Camium, premiera jutri v Ljubljani (kino Šiška - zadnja predstava), in hkrati na rednem sporedu.
Po dveh filmih s Kevinom Costnerjem v glavni vlogi (Fandango, Robin Hood) pri filmu Rapa Nui Costner sodeluje z režiserjem Kevinom Reynoldsom kot producent. V zgodbi iz daljnega leta 1680, ko so na Velikonočnih otokih (domorodci jih imenujejo Rapa Nui - središče sveta) živela ljudožerska plemena, se prepletajo stara verovanja domorodcev z bojem za oblast ter ljubezenska zgodba. Vlada plemstvo z imenom Dolga ušesa, ki gradi velike kipe, njihovi sužnji pa so pleme Kratka ušesa. V središču zgodbe je tekmovanje, v katerem si mladi člani klana Dolgih ušes lahko pridobijo spoštovanje vsega plemena, upor izmučenih in izkoriščanih Kratkih ušes ter ljubezenska zgodba med vnukom poglavarja plemena Oroinia (Jason Scott Lee) in lepo Ramono (Sandrina Holt). (V. R.)
Amater
Amateur, akcijski triler, scenarij in režija Hal Hartley, distribucija Trias VVTC, na sporedu v Ljubljani v kinu Kompas.
Četrti film mladega, kultnega, neodvisnega newyorškega režiserja Hala Hartleyja iz leta 1993 Amater ima bolj prepoznavno zgodbo kot njegovi prejšnji filmi. Struktura pa je še vedno prepoznavno njegova - počasen tempo, razosebljeni značaji in dvoumne duhovitosti. Isabelle Hupert igra Isabelle, bivši nuno, H verjame, da ima Bog zanjo posebno nalogo. Medtem, ko jo čaka, pa si služi kruh s pisanjem pornografskih zgodb. Nekega dne sreča na cestah New Yorka zmedenega, a lucidnega Thomasa...	(V. R.)
Priselila, Kraljica puščave
Adventures ofPriscilla, Queen ofthe Desert, komedija, režija in scenarij Stephen Elliot, Avstralija 1995, distribucija Fun-Mladina film, premiera jutri v Ljubljani v kinu Kompas (od 4. maja na sporedu v kinu Vič), in prav tako na rednem sporedu.
Sama zgodba Priselile ni toliko pomembna. Za film, ki je svojevrstna mešanica road movieja, mjuzikla in komedije, so bistveni nenavadni, prostaški in pregrešni dialogi. Pomembna in nenavadna pa je tudi vizualna plat filma, nagrajena z Oskarjem (za kostumografijo). Naslov dolguje film staremu avtobusu, v katerem se trije moški, ki se preolačijo v ženske - Bemardette (Terence Stamp), Mitzi oz. Tičk (Hugo VVeaving) in Adam oz. Fellicia (Guy Pearce) - čez avstralsko puščavo odpravijo proti mestu Aliče Springs, kjer naj bi nastopili v nočnem zabavišču. Na poti se srečajo s staroselci, puščavo in kopico humornih in nevarnih situacij, celo pot pa svoje gledalce zabavajo s starimi disco uspešnicami.	(V. R.)
Utemeljeni sum
Just cause, kriminalka, scenarij Jeb Suart in Peter Stone po romanu Johna Katzenbacha, režija in koproducent Arne Glimcher, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Ljubljani (Union) in v Domžalah, in prav tako na rednem sporedu. Osem let po brutalnem umoru poskusi harvardski profesor prava Paul Armstrong (Sean Connery), oster nasprotnik smrtne kazni, v zadnjem trenutku rešiti na smrt obsojenega zapornika Bobbyja Earla Fergusona (Blair Undervvood), ki mu v obupanem pismu zatrdi, da umora ni zagrešil. Toda na pot se mu postavi grobi detektiv Tanny Brovm (Laurence Fishbume)...	(V. R.)
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 26. aprila 1995
ZDA / TEDEN DNI PO KRVAVEM ATENTATU NA ZVEZNO PALAČO V OKLAHOMA CITVJU
Koemke in tetoviranec sta še vedno na begu
Zvezni poslanec Stockman je bil v stikih s paravojaškimi skupinami
Arhivski posnetek Marka Koernkeja. (Telefoto AP)
Napis na policijskem avtu priča, da bodo ZDA le s težavo pozabile na tragedijo. (AP)
VVASHINGTON - Teden dni po krvavem atentatu na zvezno palačo v Oklahoma Cityju so reševalci izpod ruševin odkopali še 19 trupel, tako da je uradno atentat terjal 105 življenj, 120 oseb pa še vedno pogrešajo. Zdravstveno stanje več kot 400 ranjencev se postopoma izboljšuje, več deset pa jih je še vedno v kritičnem stanju.
Medtem pa prihaja do zastoja v preiskavi. V zadnjih urah je prišlo do novega spodrsljaja. V neki georgijski vasici je krajevna policija zaradi zgrešenih informacij zvezne policije zaustavila sumljiv avto, po nekajurnem zaslišanju pa so ugotovili, da šofer ni vpleten v aklahomski
JAPONSKA / OBLASTI SO SE NEPRIČAKOVANO ZNAŠLE V NEPRIJETNIH ŠKRIPCIH
Ljudje nočejo jedrskih odpadkov

'

TOKIO - Pokrajinski guverner Hiroši Kimura, ki je začetno prepovedal ladji z jedrskimi odpadki pripluti v japonsko pristanišče Mutsu Ogavvara, a je pozneje prepoved umaknil, je s svojim uporom osvetlil problem japonskega jedrskega programa.
Ladja Pacific Pintail (na sliki AP) se je v torek zjutraj morala oddaljiti od severnega japonskega pristanišča v pokrajini Aomori, potem ko ji je guverner Kimura s podporo prebivalstva in naravovarstvenih organizacij prepovedal dostop v pristanišče. Ze zvečer pa je ladji dovohl, da se je vsidrala, a le potem, ko so mu tokijske oblasti pisno zagotovile, da bodo jedrske odpadke samo začasno zakopali v njegovi pokrajini.
Na podlagi dogovora med Japonsko, Veliko Britanijo in Francijo, predelujejo porabljeni japonski uran v Franciji, kjer
iz njega pridobivjo plutonij, odpadke pa zlijejo v steklo, ki ga spravijo v jeklene zaboje. Te nato pošljejo zopet na Japonsko, kjer jih morajo pač nekje zakopati. Edini tak kraj je na Japonskem zaenkrat vas Rokkašo, ki pa se nahaja na potresnem področju. Ker so med odpadnimi snovmi tudi take, ki ostanejo radioaktivne milijone let, je prebivalstvo zaskrbljeno in noče, da bi ti odpadki ostali zakopani 30 do 50 let na tako nevarnem področju.
Problem je v tem, da je na Japonskem kar 46 jedrskih elektrarn, ki proizvajajo veliko količino jedrskih odpadkov, za katere na Japonskem ni nobenih predelovalnih obratov. Tovor ladje Pacific Pintail je torej le prvi v dolgi vrsti; iz Francije in Velike Britanije bo v bodoče prispelo še 3.000 ton predelanih jedrskih odpadkov.
atentat. Taki spodrsljaji se bodo ponovili tudi v prihodjih dneh, ker FBI prejema na stotine informacij o sumljivih ljudeh.
Zvezni agenti pa še vedno iščejo tetoviranca, ki je skupaj z aretiranim Timothyjem McVeigh-tom najel kombi, ki je služil za atentat. Prav tako niso izsledili Marka Koernkeja, ideologa vojaškega krila skrajno desničarske michiganske organizacije. Oba sta baje izvedenca za gverilski boj in za preživetje v skrajnih razmerah, tako da se lahko uspešno skrivata tudi brez kritja somišljenikov. Kot kaže, pa teh ne manjka. ZDA z grozo ugotavljajo, da so dobesedno sedele na sodu smodnika raznih paravojaških desničarskih organizacij. Na piki novinarjev je trenutno 38-leti Steve Stockman, v Teksasu izvoljeni zvezni poslanec. Prav njemu je bil nekaj ur pred oklahomskim atentatom namenjen Koernkejev telefaks, zaradi katerega sedaj iščejo ideologa Michigan Militie. Stockman je sume še povečal, ko je novinarjem prizal, da je pred dobrim mece-cem pravosodno ministrico obvestil, da se med paravojaškimi skupinami širi bojazen, da bo zvezna vlada proti njim uprizorila napad v slogu napada na Kore-shev utre j eni ranč v teksaškem Wacu. V svojem pismu ministrici je Stockman opozoril na nevarnost novega »krvavega spodrsljaja«, ki bi povzročil nepopravljivi razkol med zvezno oblastjo in ljudmi.
NEMČIJA / OBLASTI SO MORALE POSKRBETI ZA IZREDNE VARNOSTNE UKREPE |
Občanom in aktivistom ni uspelo ustaviti vlaka z jedrskimi odpadki
Policija je demonstrante razgnala z vodnimi topovi in gumijevkami
BERLIN - V Dannen-bergu v severni Nemčiji je včeraj zjutraj prišlo do neredov, ko so policisti skušali razgnati protijedrske demonstrante. Aretiranih je bilo kakih sto oseb, ki so skušale ustaviti vlak s tovorom jedrskih odpadkov iz jedrske centrale na jugu države.
Na svoji 14 ur trajajoči poti je vlak naletel na marsikatero nevšečnost, kljub temu da so oblasti poskrbele za izredne varnostne ukrepe. Od jedrske centrale v Philip-psburgu v jugozahodnem Baden-VVurttember-gu do Dannenberga (kjer se nahaja skladišče, v katerem bi morali odpadke uskladiščiti), so oblasti ob progi razvrstile na stotine varnostnikov (na sliki AP). Naravovarstve-
ne organizacije so konvoju nasprotovale, v kolikor predstavlja nevarnost za prebivalstvo.
Istega mnenja je bil marsikdo, saj se je demonstracije v Dannen-burgu udeležilo kakih tisoč oseb, med temi tudi kmetje s traktorji, ki so skušah vlaku preprečiti, da bi nadaljeval svojo pot. Policisti so posegli z vodnimi topovi in gumijevkami, čeprav so bili med demonstranti ljudje vseh starosti, od šolskih otrok do upokojencev. Ze v ponedeljek se je 400 demonstrantov spopadlo s policijo, v noči na torek pa se jim je skoraj posrečilo vlak ustaviti, vendar je konvoju naposled le uspelo tovor pripeljati do cilja.

NOVICE
Pisemski atentat v ZDA
VVASHIGTON - Od atentata v Oklahomi šokirano Ameriko je presunila vest, da je bil pri odpiranju eksplozivnega paketa ubit uslužbenec združenja lesnih industrijcev v kalifornijskem Sacramentu. Preiskovalci FBI so že ugotoviti, da atentat ni povezan z Oklahoma Cityjem. Od leta 1978 je neznani bolezenski atentator začel pošiljati eksplozivna pisma in pakete ljudem, ki so tako ati drugače povezani z besedo les, tako da je do sedaj s 16 eksplozivnimi paketi in pismi ubil že tri, ranil pa 28 oseb.
Na smetišču pri Moskvi so našli 20 kg razstreliva
MOSKVA - Ruska smetišča so za reveže in klošarje zadnje upanje za preživetje, ker na njih konča marsikaj uporabnega. Pred dnevi pa je neki klošar na smetišču vasi Nikolskoje pri Moskvi, nedaleč od vojašnic motorizirane divizije Dzeržinski našel sumljive zavoje kitu podobne mase. Takoj je obvestil policijo, ki je presenečena ugotovila, da je bilo na smetišču več kot 20 kilogramov plastičnega razstreliva moči 100 kilogramov trotila, ki so ga bržkone odvrgli vojaki ob povratku iz Čečenije.
Charles naj ne skrbi
LONDON - Prestolonasledik Charles lahko mimo spi, saj si bo dobil družico, tudi v primem, da bi ga njegova ljubljena Camilla zapustila. Daily Mati je provokativno objavil mali oglas, v katerem bogat nezanec z vsemi značajskimi začilnostmi Charlesa išče življenjsko partnerico. Dnevniku je pisalo več kot sto deklet in žensk, večina jih je bilo razočaranih, ko so izvedele, da je le potegavščina.
Sreda, 26. aprila 1995
SVET
FRANCIJA
Chirac stavi na enotnost
Jospin pa verjame, da lahko zmaga
PARIZ (dpa) - Lionel Jospin, kandidat levice, kljub javnomnenjskim raziskavam verjame, da lahko zmaga tudi v drugem krogu 7. maja. Po nepričakovanem uspehu v prvem krogu je prepričan, da je vse »še nejasno«, je poudaril v torek v Parizu.
»To ne izhaja iz volilne aritmetike. To lahko razberemo le iz gibanja, dinamike.« Jospin se je predvolilnega boja lotil že v ponedeljek zvečer, v četrtek pa se bo z neogobstiCnim tekmecem, pariškim županom Jacquesom Chiracom, soo-
čil v televizijski debati. Kandidata bosta imela od Četrtka priložnost, da uro in pol do dve uri na dan prek televizijskih ekranov prepričujeta volilce, naj glasujejo za enega ali drugega. Pred prvim krogom volitev nihče od devetih kandida-
tov ni nastopal na televiziji.
Chirac si pred vnovičnim glasovanjem prizadeva, da bi okrepil enotnost konservativnega tabora. Njegov tiskovni predstavnik je povedal, da se bo pariški župan na štiri oči sestal z Edouar-dom Balladurjem. Premier je v ponedeljek potrdil podporo Chiracu, ta pa je kljub temu dejal, da še ni znano, ali bo v primeru njegove zmage Balladur ostal predsednik vlade.
Odločilna napaka večnega poraženca
PARIZ - Po dveh neuspehih na predsedniških volitvah in obdobju osamljenosti v politični divjini naj bi bil konzervativni pariški župan Jacques Chirac glavni kandidat za zmago v prvem krogu volitev, ki so potekale v nedeljo. V vseh anketah, ki so jih zaceli objavljati že sredi marca, je Chirac vodil pred kandidatom iz socialističnih vrst Lionelom Jospinom, premier Edouard Balladur pa je bil na tretjem mestu.
Vendar je Chirac z nepremišljenim napadom na guvernerja francoske banke, kar je zopet oživilo stara vprašanja o njegovi doslednosti in presoji, pokopal skoraj vse svoje možnosti za zmago. Z 20, 8 odstotka je zasedel drugo mesto, dobil pa je manj kot odstotek glasov veC kot v prvem krogu na volitvah leta 1988, ko je v petmesečni kampaniji prepotoval 25 tisoč kilometrov in se z mnogimi rokoval, kljub temu pa je zmagal Frangois Mitterand.
Chirac lahko v dragem, odločujočem krogu vobtev zmaga le, Ce ga ne bo spet kje polomil. Po porazu leta 1988 je njegova žena dejala, da Francozi ne marajo njenega moža. Danes pa so se Francozi - kot vse kaže -vdali v usodo, Ceš da je prišel Chiracov čas. Mirnejši, manj impulziven in bolj družbeno usmerjen Chirac je navdušil veC kot tretjino mladih volilcev, Četrtino
delavskega razreda in tudi svoje tradicionalne volilce: kmečko prebivalstvo, srednji razred in manjše podjetnike. Polomil pa ga je le dese1 dni pred vobtvami, ko je napadel guvernerja francoske banke Jean-Clauda Tricheta, Ceš da podpira omejevanje plac, potem pa se je umaknil in na televiziji mahal s Trichetovim pismom ter ga prosil za podporo franku - prav ko je francoska valuta zaradi Chiracovih spletk izgubljala vrednost.
Raziskave javnega mnenja
Jacques Chirac
so pokazale, da so se posledic tega spora ustrašili predvsem varčevalci in mah podjetniki, ki so zato dali svoj glas premiera Bal-ladurju. Hkrati pa so Chiracovi pozivi, da je treba brezposelnost in revščino bolj napadati, zanetili nemir v desnici, zato so nekateri raje dah svoj glas vodji skrajne desnice Le Fenu.
Hiter politični vzpon sta mu v šestdesetih letih omogočila takratni predsednik Charles De Ganile in njegov premier Georges Pompidou. Vedno je bil mož hibih akcij, ne da bi sploh pomislil na morebitne posledice. Leta 1974 je vodil upor proti golistu Jacquesu Chaban-Delmasu v prid desnosredinskemu kandidatu Valeryju Gi-scard d'Estaingu, ta pa ga je po zmagi nagradil in ga postavil na mesto premiera. Leta 1976 se je Giscard d'Estaing uprl, Ceš da ga ovira pri vladanju, in ga izzval, naj zmaga na naslednjih volitvah za pariškega župana. Njegove pristaše je poimenoval »tuja stranka« in poleg Giscard d'Estainga leta 1981 kandidiral na volitvah, kjer pa je bil poražen.
Paul Taylor /Reuter
PRVI KROG PREDSEDNIŠKIH
VOLITEV V FRANCIJI
V drugi krog francoskih predsedniških volitev, ki bo 7. maja, sta se uvrstila Lionel Jospin in Jacgues Chirac.
IZIDI PRVEGA KROGA Lionel Jospin,
RS (socialisti):
23,2%
ostali:
22,5%
Jean-Marie Le Pen,
FN
(nacionalisti)
15,3%
NAPOVEDI ZA DRUGI KROG
CHIRAC
57%
Glede na izide dveh različnih £ raziskav ima
------največ
aVaVaPa možnosti Chirac.
e*e%%%%*Hvvvv
%*M%*vv>vvvv
wv v
JOSPIN
43%
REUTER
vir: SOFRES, BVA
Ankete? Ah, pozabite nanje!
Noben evropski narod se ne navdušuje tako goreCe nad raziskavami javnega mnenja kot Francozi. Niti Nemci s slovitim občutkom za preciznost svojih volitev ne opremijo s tako neskončnim številom raziskav javnega mnenja. Po anketah, s katerimi so Časopisi, revije ter televizijske in radijske postaje bombardirali francoske volilce, je zmaga v prvem krogu predsedniških vohtev že pripadla Jacquesu Chiracu. Na podatke vodilnih institutov, ki se ukvarjajo z raziskavami javnega mnenja, pa se ni zanašal le Chirac. Pariški župan je besen, raziskovalci Ipsosa, Sofresa, CVA in BVA se branijo, nekateri evropski Časopisi pa so se v ponedeljek zjutraj znaSh v nabiralnikih naročnikov z novico, da je največ glasov v prvem krogu zbral pariški župan Chirac.
Eden od krivcev za to presenečenje je resda visoko število neodločenih volilcev - Čeprav izkušeni učijo, da se prav ti pogosto nagnejo na levo. Teden dni pred volitvami se je med neodločene prištevala tretjina od 40 mi-hjonov volilnih upravičenčev, nekaj tednov poprej pa skoraj polovica.
Druga zanka je volilni sistem: v prvem krogu se francoski volilci skoraj praviloma odločajo za protestnega kandidata, natančneje za vsebinske točke v volilnem programu kandidata, ki zna najbolj natančno zadeti pomanjkljivosti in napake vladajočega sistema. V drugem krogu, ko lahko izbirajo le med dvema kandidatoma, se odločajo bolj taktično: za kandidata, ki bo po njihovi oceni Franciji naredil najmanj slabega. V prvem krogu se torej odločajo za kritičnost in lucidnost, v drugem kandidata sodijo po njegovih sposobnostih vladanja. V tem pogledu bi lahko govorih o dvostopenjskem izbiranju prihodnjega predsednika.
Kljub tema dvema zankama, ki sta sicer vračunani v javnomnenjske raziskave in zanju vedo tudi pohtiM, so napovedi imele določen politični vpliv. Ob Jospinovi izvobtvi je Francijo po prvem šoku objela negotovost, ki se bo vlekla še v drugi krog 7. maja.
Raziskovalci javnega mnenja, ki napačnih napovedi ne priznavajo za lastni neuspeh, karajo s prstom, češ da naj bo prvi krog francoskih predsedniških vohtev nauk, da se javnega mnenja ne napoveduje. Javno mnenje se lahko le meri, pravijo. Zaradi narave francoskega medijskega in političnega prostora lahko z gotovostjo trdimo, da bodo dvomi, ki so v nedeljo zvečer preplaviti francoski medijski in politični prostor, Ce ne prej, pozabljeni 7. maja.
Ana Kovač
Evropski komisar Monti ni zadovoljen z uveljavljanjem schengenskega sporazuma
BRUSELJ - Mož, ki je odgovoren za delovanje enotnega evropskega trga, se zavzema za opustitev pregledov na mejnih prehodih, ki tako jezijo številne potnike. »Upam, da na mejah v Evropski zvezi kmalu ne bo več treba kazati potnih listov,« je za Reuter izjavil evropski komisar Mario Monti. »Trdno sem se odločil, da bom Evropski komisiji kmalu predložil popolno odpravo nadzora mej znotraj Evropske zveze. Ce bodo predlog sprejeli, bo to veljalo za vse - za Evropejce in druge,« je povedal.
Sporazum o enotnem evropskem trgu dobrin, storitev, kapitala in ljudi, ki je začel veljati januarja 1993, predvideva območje, na
katerem bi se lahko prebivalci EZ gibali neovirano. Vendar se to ni zgodilo. Monti je povedal, da so ga nedavno po vrnitvi iz Bruslja pregledali na meji v Milanu, v njegovi domovini.
Tako kot drugi potniki je moral potni list pokazati tudi pri vstopu v predor pod Rokavskim prelivom. Zelo si želi odpravo omejevanja vstopov in izstopov iz Britanije, vendar vse članice EZ opuščanje nadzora trdovratno zavračajo.
Akademik Monti stoično prenaša ostrejši nadzor nad potniki, ki prihajajo v Bruselj iz držav nepod-pisnic schengenskega sporazuma, po katerem pri vstopu v Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Francijo, Nemčijo, Španijo in Portugal-
sko od 26. marca ni treba pokazati potnega lista.
Vendar dogovor od Članic zahteva, da poostrijo nadzor na mejah z državami, ki sporazuma niso podpisale. Tako želijo preprečiti nezakonito priseljevanje, organizirani zločin in promet z mamili. Monti poudarja, da ta poteza nejevernim članicam dokazuje, da ostrejši zunanji nadzor v vecdrža-vni združbi deluje. »Morda ima sporazum negativen učinek, vendar je po drugi strani koristen. Dokazuje, da Članice skupnosti zelo resno jemljejo poostritev nadzora nad prometom iz tretjih držav, ko se enkrat odločijo odpraviti medsebojne meje,« je pojasnil Monti
Janet McEvoy / Reuter
VOJNA V ČEČENIJI
Jelcin obljubil razglasitev enostranskega premirja
MOSKVA (dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin namerava s posebnim dekretom 9. maja, ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage na nacizmom, ukazati enostransko premirje v Čečeniji, je včeraj v Moskvi povedal Viktor Cemomirdin.
»Ustavitev spopadov na ta pomemben dan je nujno potrebna. Želimo živeti, ne umirati,« je dodal ruski premier. Opazovalci menijo, da se je Moskva za ta korak najverjetneje odločila zaradi Čedalje ostrejših kritik mednarodne skupnosti na račun ruske politike do Čečenije. Slednje bo zagotovo ena od glavnih tem pogovorov med Jelcinom in zahodnimi državniki in predsedniki vlad, ki so se odzvati povabilu Rusije in se bodo slovesnoti ob omenjeni obletnici udeležili v Moskvi.
O miru v tej kavkaski republiki tudi včeraj ni bilo mogoče govoriti, saj so se spopadi med rusko vojsko in čečenskimi uporniki nadaljevali z nezmanjšano močjo. Vrhovno poveljstvo ruskih oboroženih sil je sporočilo, da najhujši boji potekajo za kraje Orehovo, Bamut in Sersen-Jurt na zahodu Čečenije. Ruske enote so v noči na torek uporabile tudi težko orožje in obstreljevale položaje upornikov na hribih v okolici Bamuta. Kot poroča ruska tiskovna agencija Interfax, ruski vojski ni uspelo osvojiti niti pedi čečenskega ozemlja, v bojih pa naj bi bilo ubitih pri-bližno 27 Čečenov in trije ruski vojaki.
Malezijska vladajoča stranka je prepričana v vnovično zmago
KUALA LUMPUR - Malezijska vladajoča stranka Nacionalna fronta je prepričana, da bo na parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala. Volilna udeležba je bila kljub deževju približno 70-odstotna, prvi neuradni izidi pa bodo znani danes. Malezijci so v ponedeljek in torek volili 192 poslancev v zvezni parlament ter 394 poslancev v enajst parlamentov zveznih držav.
Po podatkih volilnih komisij so volitve potekale mirno. Malezijska policija pa poroča, da so v zvezni državi Sabah na vzhodu države prejeli prijave zaradi poskusov goljufij s tako imenovanimi »volilci duhovi«. Nacionalna fronta bo verjetno tudi tokrat osvojila več kot 60 odstotkov glasov, kar je večina, ki jo ima zadnjih dvajset let.
Voditelj vladajoče stranke in malezijski premier Mahatir Mohamed, ki se poteguje že za Četrti zaporedni mandat, je pred dnevi predstavil velikopotezen načrt gospodarskega razvoja te azijske države za prihodnjih 25 let, ki so ga strankini propagandisti poimenovati Vizija 2020. »Vlada bo sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi bo v prihodnjih 25 letih zagotovila sedemodstotno letno gospodarsko rast, povprečni dohodek na prebivalca pa se bo v naslednjem desetletju podvojti,« je zatrdil premier. Toda gospodarski analitiki opozarjajo, da je ome-
njeni načrt »nekoliko skregan z dejanskim stanjem v malezijskem gospodarstvu«, saj njegovi avtorji niso upoštevati dejstva, da državi primanjkuje ustrezno kvalificirane delovne sile. Kljub temu pa večina ekonomistov poudarja, da je vlada pokazala politično voljo in neomajno odločenost, da uresniči opti- : mistično vizijo gospodarskega in političnega razvoja Malezije.
Valerie Lee /Reuter
VOLITVE V MALEZIJI
Malezijci so na splošnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale v ponedeljek in torek, znova podprli vladajočo koalicijo Narodno fronto. Koalicija bo še okrepila svojo večino.
OSNOVNI PODATKI
GEOGRAFIJA
NOVEJŠA ZGODOVINA
prebivalstvo: 19,5 milijona površina:	330.000 km2
prestolnica: Kuala Lumpur
vera:	Uradna vera je islam, vendar
v Maleziji ni šeriatskega prava.
GOSPODARSTVO
Malezija je druga največja proizvajalka nafte v jugovzhodni Aziji. Je največja svetovna proizvajalka palmovega olja in tretja največja svetovna proizvajalka kavčuka.
1955	Tristrankarska koalicija Zavezniška
stranka zmaga na prvih volitvah.
1957	Malezija razglasi neodvisnost.
1963	Razglašena je Malezijska federacija,
v kateri so poleg Malaje še Saravak in Sabah na otoku Borneo ter Singapur.
1965	Singapur izstopi iz federacije.
1969 V medrasnih spopadih je ubitih 200 ljudi.
1974	Zavezniško stranko nasledi koalicija
z imenom Nacionalna fronta.
REUTER
SVET
Sreda, 26. aprila 1995	^
LETALSKA INDUSTRIJA / NEJASNA PRIHODNOST
Ko dobiček izrine udobje
Strokovnjaki v letalski industriji se še niso dokončno odločili, ali bodo reaktivci jutrišnjega dne veliki, hitri, ali pa oboje. V tem trenutku vse kaže, da bo zamisel o zračni pošasti z osemsto sedeži premagala concordovo nadzvočno zamenjavo.
V razpravi med proizvajalci letal in njihovimi uporabniki ima pomembno vlogo več dejavnikov. Eden od najpomembnejših je gotovo čedalje večja prenatrpanost letališč, ki zagovarja zmanjšanje števila poletov ob večjem številu potnikov. Ker je hrup postal tarča zaščitnikov okolja, ostaja nerešeno vprašanje glasnega poka, ki nastane pri preboju zvočnega zidu. Nihče tudi ne ve, kako bo potekal nadaljnji razvoj urejanja letalskega prometa.
Kljub nesoglasjem pa se vsi strinjajo, da novega letala nobeno podjetje ne more razviti samo. Poznavalci menijo, da bi razvoj petstosedežnega letala stal
od 10 do 15 milijard dolarjev. Zato so ocenili, da je dovolj prostora le za en tip letala, ki bi ga lahko razvilo le sestavljeno mednarodno podjetje. Boj med Evropo in ZDA z njihovimi japonskimi partnerji se je že začel.
Evropski Airbus je prvi izzval tekmece s svojimi načrti za velikansko zračno križarko, ki jo odločno zahteva vrsta letalskih prevoznikov. Ti so ugotovili, da bi se jim takšno letalo splačalo predvsem na dolgih poletih, kot so tisti prek Atlantika in Tihega oceana. Stirimotorni dvo-nastropni airbus A3XX bi moral v treh razredih sprejeti od 530 do 570 potnikov, dolet pa naj bi
imel nekje pri 13.700 kilometrih. Načrtujejo, da bo v uporabo prišel leta 2003. Z dodatnimi predelavami bi pozneje v trup A3XX lahko spravili tudi 840 potnikov, obratovalni stroški pa bi znašali 15 odstotkov, kar je manj kot pri boeingu 747-400.
Upravni direktor Airbusa Jean Pierson je ta mesec izjavil, da ne vedo, ali so letalski prevozniki resnično pripravljeni prevzeti odgovornost, ki jo takšno plovilo zahteva. Hkrati Airbus načrtuje ustanovitev skupnega podjetja z Boeingom za projekt zelo velikega letala (VLTC), vendar niso prepričani, da je že pravi čas za to. Američani so za zdaj odločeni razviti lastni projekt velikega dvonadstropnega letala, ki bi ga poganjali motorji boeinga 777, sprejel pa bi približno šeststo potnikov. Pri tem tudi niso
Dvonadstropni Airbusov A3XX naj bi sprejel kar 840 potnikov
še zanemarili podaljšane razbčice 747-400, za katero razvijajo novo krilo. Ce se bo Boeing odločil sprejeti evropski izziv, se bo najverjetneje povezal s tremi japonskimi partnerji, ki naj bi pri povezavi odigrali odločilno vlogo. McDonell Douglas medtem potrpežljivo čaka na pravi trenutek, ko bo predstavil svoje manjše dvonadstropno letalo MD-12.
Hkrati vsi proizvajalci sami razvijajo načrte o velikem nadzvočnem letalu. Ker pa imajo pri razvoju zelo podobne cilje, so nekateri že začeli sodelovati. Tako sta Aerospatiale in
British Aerospace skupaj z nemškimi raziskovalci združila svoje sile v evropskem nadzvočnem raziskovalnem programu. Razvili naj bi nadzvočno 300-tonsko letalo, ki bi sprejelo od 250 do 300 potnikov in letelo najmanj deset tisoč kilometrov daleč. Boeing In McDonell Douglas sodelujeta v 1, 5 milijarde dolarjev vrednem Nasinem raziskovalnem programu visoke hitrosti, kjer naj bi nastalo letalo podobnih zmogljivosti. Rusi načrtujejo tupoljeva Tu-244 z doletom 12 tisoč kilometrov. Japonski raziskovalci so zelo blizu končni študi-
ji 400-tonskega letala, ki bi lahko s hitrostjo med 2 in 3, 2 macha letelo tudi 13 tisoč kilometrov daleč. Uporabljalo bi lahko vsa letališča, saj potrebuje le 3, 350 metrov dolgo pristajalno stezo.
Vsi proizvajalci skušajo sestaviti motor, ki bi združil nadzvočne hitrosti in podzvočno porabo goriva. Pri tem uporabljajo grafitna vlakna, kovinsko-keramične materiale in aluminijske niti. Vendar to ne bo rešilo problema poka pri prebijanju zvočnega zidu. Tehnologija tihega poka sicer obljubja napredek, vendar bo treba na re-
zultate še počakati.
Tudi če jim bo do leta 2010 uspelo razviti novo nadzvočno letalo, bo to prepozno za concorda, ki bo po 30 letih službe odšel v zaslužen pokoj leta 2005.
Polet iz Pariza ali Londona v New York in nazaj v enem dnevu bo tako ostal le še spomin. Poslovneži, ki bodo morali skupaj z osemsto potniki sedem ur leteti prek Atlantika, se bodo z nostalgijo spominjali dni, ko so za to potrebovali le tri ure in pol. Takšen je pač napredek.
Gtinter Endres / European
AIR FRANCE V TEŽAVAH
Cenejši boeingi namesto predragih airbusov
MILANO - Najboljši kupec evropskega proizvajalca letal Airbus Industrie je svojega dobavitelja opozoril, naj poceni svoje izdelke, sicer bo presedlal k Boeingu. Po besedah predsednika Air France Christiana Blanca se o poenotenju tipov letal svoje zračne flote pogovarjajo tako z Airbusom kot tudi z Boeingom. »Leta je bil Air France Airbusova stranka številka ena ... Prijatelju pomagaš, ko imaš denar v žepu. Vendar smo zdaj revni,« je priznal Blanc.
Januarja je moral do vratu zadolženi Air France odpovedati več kot milijardo dolarjev vredno naročilo novih letal, ki je bilo razporejeno med Airbus in Boeing. Blanc je povedal, da v tem trenutku iščejo najcenejšega ponudnika, in dodal, da imajo pri pogajanjih z Airbusom težave. »Pri Boeingu se prav dobro zavedajo, kako ugodno bo za njih, če ne podaljšamo pogodbe z Airbusom,« je razložil. Pogajanja so dodatno zapletli rezultati preiskave o nesreči romunskega Airbusa A310 pretekli mesec. Strokovnjaki menijo, da je za padec kriva mehanska težava pri nadzoru moči motorjev, ki je zavrtela letalo.
Blanc je še poudaril, da razmišlja njegovo podjetje tudi o povezavah z drugimi letalskimi prevozniki. »V pogovorih z Japan Airlines smo precej napredovali,« je dejal in dodal, da še vedno upa na neko vrsto dogovora z American Airlines. »Američani so realisti. Naso firmo vidijo takšno, kot v tem trenutku je. Mi pa v njej vidimo taksnega
letalskega prevoznika, kakršen bo postal čez dve leti.«
Air France je v sredo za leto 1994 prijavil čisto izgubo 489 milijonov dolarjev. Leto poprej je ta znašala kar 1, 76 milijarde dolarjev. Že leta 1997 pa pričakujejo dobiček. »Mogoče se bomo sporazumeli z Američani, vendar se nam nikamor ne mudi. Vsako četrtletje so naši rezultati boljši,« je dejal Blanc. Dodal je, da bo vsak sporazum z drugimi podjetji povsem komercialen in ne bo vseboval nobenih naložb v partnerja. Air France tudi ne načrtuje povezav z drugimi večjimi evropskimi letalskimi prevozniki. »Nobenega smisla ne vidim v sklepanju zavezništev z Alitalio ali Lufthanso. Naša omrežja ne sovpadajo,« razlaga 5 2-letni direktor.
Blanc je ta položaj prevzel leta 1993, ko je vrsta stavk prisilila njegovega predhodnika k odstopu. Tudi njegovo podjetje je prizadel padec menjalnega tečaja dolarja, čeprav je sprejelo varnostne ukrepe proti preveliki izpostavljenosti nihanju ameriške valute. »Veliko bolj so nas prizadeli padci vrednosti lire, eskuda in pezete,« je povedal.
Težav pa s tem še ni konec. V petek so začeli stavkati piloti francoskega prevoznika Air Inter, ki je del Air France. Zaradi tega so morali odpovedati skoraj 400 poletov te letalske družbe. Piloti so se uprli odpustitvi 600 delavcev, ki jih zahteva program za rešitev Air France. Izjavili so, da ne bodo plačevali tujih izgub, saj Inter Air posluje z dobičkom.
Crispian Balmer / Reuter
V boju za potnike vse več letalskih družb leti »s krilom ob krilu«
Poslovneži najraje letijo z družbami z Daljnega vzhoda
CHICAGO - Ameriški poslovneži imajo boljše mnenje o tujih letalskih prevoznikih kot pa o lastnih. To je pokazala tudi anketa, ki jo je izvedla agencija Zagat Survey. Med dvajset najboljših letalskih družb sodi po mnenju poslovnežev le pet ameriških. To so Midvvest Express na četrtem mestu, Maska na trinajstem, Kiwi na sedemnajstem in American ter Delta na 19. in 20. mestu. Za najboljšo firmo so razglasili Singapore Airlines, ki je zasedla prvo mesto že v podobni raziskavi leta 1990.
Izbor poslovnežev pa moramo videti tudi v drugi luči. Medharodni prevozniki imajo prednost pred ameriškimi zaradi večjih razdalj, na katerih letijo. Zato uporabljajo večja in širša letala, ki prispevajo k večji udobnosti. Ker leti traja-
jo dlje, so tudi pripravljeni obroki okusnejši. Na domačih, krajših poletih ameriški prevozniki namreč strežejo hitro pripravljivo hrano. Raziskava kaže tudi, da je večina ameriških prevoznikov opazno izboljšala svoje usluge, med njimi najbolj Northvvest, USAir, Continental in TWA. Pri tem so strokovnjaki ocenjevali naslednje kategorije: udobje, storitve, točnost in brano. Po tej raziskavi sodeč, si potniki najbolj želijo več prostora. Predvsem večja sedišča in več prostora za noge.
Poleg azijskih družb Singapur in Japan Airhnes so se dobro odrezali tudi evropski prevozniki Svvissair, Virgin in Lufthansa. Najnižje - 46. mesto - trdno drži ruski Aeroflot.
Michael Conion / Reuter
NOVICE
Iz izgub s prevozom tovora
NEW YORK - Delta Air Lines in Northvvest, tretji in četrti največji ameriški letalski prevoznik, sta se odločila, da bosta povečala prihodke tovornega prometa. Kmalu bosta začela izvajati nova programa, ki naj bi po dolgih letih izgub omogočila povečanje dobička in zmanjšanje stroškov. Kljub temu bo tovorni promet še naprej predstavljal majhen delež v primerjavi s potniškim letalskim prometom. Northvvest je edini ameriški prevoznik, ki ima del flote namenjen le za prevoz tovora, saj večina tekmecev prevaža tovor s potniškimi poleti. Northvvest razmišlja pri povečanju tovornega prometa tudi o povezavi s KLM, čeprav ima nizozemski prevoznik tudi druge načrte. Nedavno je tudi prevoznik Delta Air Lines ustanovil nov samostojni tovorni oddelek in promet takoj povečal za 8 odstotkov. (Reuter)
Italijani izbrali Fokker...
RIM - Predstavniki italijanskega državnega letalskega prevoznika Alitalia so v petek sporočili, da so se pri nakupu petnajstih malih reaktivnih letal odločili za nizozemskega proizvajalca Fokker. Za vsako zračno plovilo bodo odšteli približno 25 milijonov dolarjev, kar je manj, kot je zahteval British Aerospace. Alitalia namerava s tem nakupom dopolniti svojo zračno floto 70- do 100-sedežnih letal. Z njimi bodo na kratkih razdaljah namesto dosedanjih 12 povezovali kar 56 mest. (Reuter)
... Južnoafričani pa Boeing
JOHANNESBURG - Ameriško podjetje Boeing je v tem trenutku najbližje sklenitvi pogodbe o dobavi letal južnoafriškemu letalskemu prevozniku SAA. Južnoafričani so navdušeni predvsem nad modelom 777, ki so ga Američani zato takoj poslali v Južno Afriko. »Letalo je prispelo včeraj, vendar nas to k ničemur ne obvezuje,« je dejal predstavnik SAA Leon Els. Dodal je še, da sta svoji ponudbi poslala tudi Airbus in McDonnell Douglas. Za katero družbo se bodo pri širitvi svoje flote 48-ih potniških letal odločili, bo jasno do konca tega leta. (Reuter)
Posodobljene črne skrinjice
NEW YORK - Predstavniki ameriške letalske industrije (ATA) so prejšnji teden zaprosili Zvezni letalski urad, naj odloži ukaz o obvezni nadgradnji snemalnih naprav na vseh 4.500 ameriških letalih. Odlog potrebujejo zato, da bi lahko izboljšane črne skrinjice uskladili z novim programom varnega letenja. Tako bi lahko popravljali morebitne pilotove in programske napake med samim letom. Predsednik ATA je izjavil, da je pametneje združiti nove naprave in varnostni program ter nesreče preprečiti, kot pa jih kasneje raziskovati. Najenostavnejše naprave ima več kot tisoč Boeingovih modelov 737, kolikor jih v leti v ameriških družbah. Zvezni letalski urad je ukazal, da jih morajo zamenjati do konca letošnjega leta. (Reuter)
Sreda, 26. aprila 1995
SVET
HRVAŠKA / KRAJINSKI SRBI SO POPUSTILI
Avtocesta ZagreMipovac znova odprta
ZAGREB - Uporni kninski Srbi so včeraj - po natanko 24 urah blokade -odstranili ovire z avtomobilske ceste Zagreb-Lipo-vac. »Gospodje, cesta je spet odprta,« je novinarjem sporočil polkovnik Sami Husain, poveljnik jordanskega bataljona ZN na tem območju.
Okrog šestih zjutraj so srbski policisti z avtocestnega odseka Dragalid-Novska odstranili protitankovske betonske piramide in »ježe«, ki so jih tja namestili v ponedeljek ob isti uri, da bi onemogočili promet po cestni povezavi med svobodnim in zasedenim delom Hrvaške. Zagreb je prepričan, da so krajinski Srbi popustili zaradi odločnosti hrvaškega vrha, ki je kninskemu vodstvu zagrozil, da bo za deblokado ceste poskrbela hrvaška policija. »Ce Srbi ne bi odstranili ovir, bi to storili mi,« so včeraj zatrjevali hrvaški varnostni organi na razmejitveni točki. O napetosti, ki je omenjenih 24 ur vladala na tem območju, priča tudi podatek o prerazporeditvi sil ZN, ki so
vCeraj ob štirih zjutraj na sporni odsek pripeljale dva oklepnika.
K sreči se je tokrat vse dobro končalo. Srbski oklepnik, ki je bil parkiran v bližini nadzorne točke na razmejitveni črti, je odpeljal v notranjost Krajine, hrvaški policisti, pripravljeni na posredovanje, pa so dobili ukaz, naj se umaknejo.
V Zagrebu menijo, da je šlo pri najnovejši zaostritvi za obupano potezo Knina, ki želi za vsako ceno izsiliti novo vojno krizo na Hrvaškem. V Krajini so namreč zelo nezadovoljni z resolucijo 981 Varnostnega sveta ZN, ki predvideva vzpostavitev nadzora na mednarodno priznanih hrvaških mejah z Bosno in Srbijo ter s tem kninskim Srbom odreka pravico do samostojnosti. Hrvaško vodstvo je prepričano, da je Knin trenutno izjemno šibak, tako diplomatsko kot politično, zato mora Zagreb pametno izkoristiti svojo premoč, se vzdržati tveganih vojaških akcij in pustiti nasprotnike, da »se kuhajo v lastnem soku«. Darko PaviCiC
ČRNA GORA
Politikov in državne televizije ni bilo na Đilasov pogreb
PODGORICA - »Ni bilo pisatelja, ki bi bil bolj nadarjen in cigar politična kariera bi bila bolj strma, in nobenega, ki bi ga politika tako ponižala in obsula s sovraštvom, ga ločila od njegovega dam in duše, od poklica, za katerega je bil rojen, od bralcev in morale njegovega jezika,« je na grobu Milovana Dilasa v njegovem rodnem PodbišCu pri Mikov-cu v Cmi gori izjavil književnik Matija BeCkoviC. Đilasa je politika pahnila v temnico, ga ponižala in razžalila, razgnala njegove bralce in prijatelje, pahnila v nesrečo njegovo družino, je nadaljeval BeCkoviC.
Izrazil je upanje, da bo dan pogreba Milovana Đilasa datum, ki se ga bodo učili otroci, dokler bosta obstajala šola in srbski jezik, in da bo »njegov grob postal kamen sprave, saj si to najpogumnejši duh Cme gore zasluži«.
Sedanja črnogorska oblast očitno ne meni tako, saj se njeni predstavniki pogreba niso udeležili. Mrtvega Đilasa z navzočnostjo niso »počastili« niti predstavniki lokalnih oblasti iz njegovega rojstnega kraja. Ob Đilasovem grobu se je zbralo le približno 600 ljudi, ki so se borcu in pisatelju ter velikokrat sporni osebnosti poklonili na njegovi zadnji poti, to pa ni niti približno ustrezalo njegovemu ugledu in pomenu. Na pogrebih veliko manj pomembnih osebnostih iz tega kraja se je zbralo nekajkrat več udeležencev iz vseh krajev Cme gore.
Razmeroma majhno število udeležencev Đilasovega pogreba je mogoče pojasniti s še vedno navzočimi ideološkimi »okovi« in predsodki ter strahom pred sedanjim režimom. Podobno so ravnali tudi uradni mediji. Le Pobeda in Radio Cme gore sta kratko poročala o pogrebu Milovana Đilasa, televizija pa je ta dogodek zamolčala, kot da bi šlo za nekaj povsem nepomembnega, za pogreb »navadnega« prebivalca. Mnogi so prepričani, da je razmeroma majhno število tistih, ki so Đilasa pospremili na zadnji poti, tudi posledica njegovega stališča, da so Črnogorci srbskega porekla, in dejstva, da je do zadnjega zagovarjal - kot trdijo v »pročmogorskih krogih« - federacijo med Srbijo in Cmo goro ter nasprotoval zagovornikom črnogorske suverenosti in samostojnosti.
Na pogrebu je govoril le Bečkovič, iz zveze borcev ni bilo nobenega govornika, čeprav je v Cmi gori navada, da pokojnikovo pomembnost merijo tudi s številom in pomenom govorov in govornikov. V vsem, kar je povedal Matija Bečkovič, razen pri tistem, kar je imelo izrecno politično konotacijo, je bil ta črnogorski pesnik in akademik v »prosrbskem tonu«, saj v govora, ki je bil dolg, ni niti enkrat samkrat omenil pojma Črnogorec, kar je povsem v skladu z njegovim znanim stališčem, da so Črnogorci umetna tvorba, Brozova in vatikanska izmišljotina.
Kot že tolikokrat doslej, se je tudi ob Đilasovi smrti zgodilo, da so se dogodka polastili politika in politikanti. Mogoče niti ni tako presenetljivo, da je takšna usoda doletela prav Đilasa, pa čeprav je bil, kot je v nagrobnem govoru omenil Bečkovič, prvi »oporečnik vesti v zasužnjeni Evropi Se v času, ko je bilo zlo (pri tem je imel v mislih komunizem) v svojem največjem razmahu«.	Boško DukiC
Na meji med Hrvaško in t.i. Republiko srbsko Krajino
BALKANSKA KRIZA
Haaška odločitev ogroža mirovni proces
Skupina za stike se bo zdaj še težje pogajala s srbsko stranjo
LONDON - Ponedeljkova odločitev mednarodnega sodišča Združenih narodov v Haagu, ki je voditelje bosanskih Srhov obtožilo vojnih zločinov, bi za države skupine za stike težko prišla ob bolj nepravem Času. Čeprav bo ta poteza bosanske Srbe še bolj osamila, diplomati menijo, da bodo zdaj mirovna pogajanja otežena, povečala se bo sovražnost do pripadnikov mirovnih sil ZN, uničena pa naj bi bila tudi zadnja možnost za podaljšanje krhkega premirja. Zaradi novih razmer se bodo predstavniki držav skupine za stike sešli že v naslednjih dneh.
Diplomati so prepričani, da so razhajanja med peterico držav tolikšna, da od sestanka ni mogoče pričakovati veliko. NajveCja nesoglasja naj bi nastajala pri odločanju o ukrepih, s katerimi bi Srbijo prisilili k dejavnejši vlogi v mirovnem procesu. »Ozračje je takšno, kot da ni vec mogoCe storiti ničesar,« je izjavil neki diplomat. »To, kar se je zgodilo v Haagu, bo stvari le še zapletlo, ne olajšalo. Časovna usklajenost je bila resnično neposrečena.«
Sodišče v Haagu je za vojne zločine osumilo voditelja bosanskih Srbov Radovana KaradžiCa in dva njegova najblizja pomočnika - MiCa Stanišida in zloglasnega vojskovodjo Ratka Mladiča. Preiskavo so zaradi obleganja Sarajeva in napadov na konvoje ZN sprožili tudi proti celotnemu vodstvu s Pal.
Kljub temu diplomati zahtevajo, naj haaško sodišče nadaljuje delo in da zakonski postopek ne sme biti povezan s političnimi pogajanji.
»Zagotovo bodo haaški odločitvi sledile določene posledice, vendar smo globoko prepričani, da se mora zakonski postopek neovirano nadaljevati. Ustanovitev tega sodišča smo podprli vsi,« je dejal neki drug diplomat.
Ponedeljkova odločitev je osvetlila težave, s katerimi se spoprijema skupina za stike, ki že mesece prepričuje Srbe, naj sprejmejo mirovni načrt o razdelitvi Bosne. Ker bosanski Srbi ne kažejo znamenj, da so ta načrt pripravljeni sprejeti, so se pogajalci odpravili v Beograd. Doslej niti pri Miloševiču niso imeli uspeha. Francija je prejšnji teden zaradi številnih umorov pripadnikov mirovnih sil ZN omenila možnost umika svojih enot iz Bosne. Tudi predstavniki ZN v Sarajevu so v ponedeljek izrazili skrb zaradi obnavljanja spopadov ter naraščanja napetosti med bosanskimi Srbi in pripadniki mirovnih sil.
»Upamo, da haaške odločitve ne bodo škodile*"mirovnemu procesu in razvrednotile naših sedanjih poskusov podaljšanja premirja,« je izjavil tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko. Diplomati menijo, da so bosanski Srbi tako daleč od sprejetja mirovnega načrta, kot niso bili še nikoli. »Skrbi nas, da bodo zdaj nadlegovanja pripadnikov mirovnih enot še pogostejša,« je dejal neki diplomat. Predstavniki bosanskih Srbov so v ponedeljek odločitev sodišCa označili kot posledico ameriškega pritiska in poudarili, da ne bo pripomogla k izboljšanju odnosov s tujino.
Nicholas Doughty / Reuter
SOGLASNA ODLOČITEV IRAŠKEGA PARLAMENTA
Dokončni »ne« resoluciji OZN
V Bagdadu trdijo, da se mnogo naftnih družb poteguje za naložbe v Iraku
BAGDAD - Iraški parlament je vCeraj glasoval o načrtu Združenih narodov, ki naj bi Iraku dovoljeval prodajo omejenih količin nafte za nakup nujno potrebnih zdravil in živil. Teh namreč v zalivski državi, gospodarsko ohromljeni zaradi mednarodnih ukrepov, kronično primanjkuje. »Soglasno smo se odločili, da resolucijo OZN zavrnemo,« je po triurnem zasedanju, ki so ga spremljali tudi tuji poročevalci, povedal podpredsednik parlamenta Ganim Aziz Gaduri.
O načrtu ZN so poslanci bagdadskega parlamenta, la ima 250 sedežev, glasovali po dveh dneh razprave. Najprej so predstavniki parlamentarnih odborov celo predlagali, naj se poslanci sploh ne ukvarjajo z resolucijo, končno pa so ti brez izjeme podprli predlog zavrnitve. »Resolucija ZN je za Irak nesprejemljiva, saj krši pravne norme, grobo posega v državno suverenost in se vmešava v iraške notranje zadeve,« so zapisah parlamentarci v uradni izjavi.
Naftni minister Safa Hadi Džavad je še pred glasovanjem spregovoril poslancem in jim pojasnil stališče Huseinove vlade, ki je »priporočila« odklonilni odgovor svetovni organizaciji. Obvestil je parlament, da je predsednik Husein ponudil Ruski federaciji dogovor o razvoju dveh velikanskih naftnih
črpališč na jugu Iraka. »Naftna polja bomo dah na voljo Rusom, če bodo navedli ustrezne in dokončne roke za uresničitev sporazuma,« je dejal Džavad in pojasnil, da se predstavniki njegovega ministrstva prav v tem trenutku dogovarjajo z ruskim ministrom za energetiko Jurijem Safranjkom, ki je na obisku v Bagdadu. »Pričakujemo, da bo protokol o razvoju naftnih Črpališč Kuma in Rumejlah podpisan še danes. Prepričan sem, da bo imel ta dogovor pozitivne učinke tudi na pohtičnem področju,« je nadaljeval minister, ki je zatrdil, da je zanimanje tujih naftnih družb za vlaganja v Iraku zelo veliko. »Rusi so naši prijatelji in z njimi imamo odlične odnose, zato smo jim dah prednost.«
Po Džavadovih besedah je Bagdad na dobri poti, da sklene pogodbo tudi s francoskima družbama Total in Elf Aquitaine, ki naj bi v razvoj naftnih črpališč Nar Omar in Majnun vložili kar sedem milijard dolarjev - seveda šele takrat, ko bodo sankcije proti Iraku odpravljene. Moskva in Pariz sta se v zadnjih mesecih sicer načelno zavzemala za odpravo ukrepov, vendar sta podprla omenjeno resolucijo ZN, potem ko se je izkazalo, da Bagdad še ni izpolnil vseh zahtev mednarodne skupnosti o razorožitvi.
Leon Barkho / Reuter

O čem pišejo • drugje po svetu
O preiskavi proti srbskim voditeljem
»Mednarodno sodišče Združenih narodov v Haagu se je izognilo vsem pravilom praktične politike in se zavzelo za pravičnost: glavni tožilec Richard Goldstone je napovedal preiskavo proti voditeljem bosanskih Srbov, v kateri bodo ne glede na njihovo politično moč preverili, ali so bili neposredno ah kot naročniki vpleteni v vojne zločine. Verjetnost, da bodo ti možje - sodnik je imenoval Karadži-ča, Mladiča in Stanišiča - kdaj res stali pred mednarodnim sodiščem v Haagu, je zelo majhna. Toda za bosanske Muslimane izjava Goldstona vsaj teoretično vzpostavlja moralno pravičnost.« (Die Presse, Dunaj)
»Mednarodna politika v spora v nekdanji Jugoslaviji je pravzaprav le vrsta kompromitacij... Ce bo mednarodno sodišče Karadžiča in Mladiča spoznalo za kriva, se bodo Združeni narodi, Evropska zveza in tako imenovana skupina za stike še bolj osmešili. Potem ne bo več dvoma o tem, da so se vodilni svetovni politiki in diplomati nekaj let pogovarjali z zločinci in jih gostili na številnih sestankih. Svet je dovolil, da dejanski klavec nemoteno določa ritem balkanske vojne. Ce bodo bosanskim Srbom dokazali krivdo, se mora spremeniti odnos mednarodne politike do reševanja problema v nekdanji Jugoslaviji - že zaradi preprostega dejstva, da ne bo več ljudi, ki bi lahko na mednarodnem prizorišču zastopali srbsko stran.« (Zvcie Warszawy, Varšava)
O položaju v Ruandi
»Odločitev vlade v Kigaliju, da zapre begunska taborišča na jugozahodu države, je povod za novo dramo v Ruandi. V soboto so vojaki v taborišču Kibeho ubili najmanj pet tisoč pripadnikov plemena Hutu... Ta izbruh nasilja odraža razdraženost pripadnikov plemena Tutsi, glavne žrtve genocida med aprilom in julijem leta 1994, ki je zahteval več kot pol milijona žrtev. Kaže tudi na razsežnost sovraštva, ki deli Tutsije in Hutuje. Pokol v taborišču Kibeho nedvomno ne bo pospešil sprave med plemenoma... Ruandske vladne enote so se vojaških veščin izučile v Ugandi. Vojaki so dobro pripravljeni in zelo disciplinirani. Dogodek v taborišču Kibeho zato ni le lepotna napaka. To je bilo dejanje, storjeno iz strahu in zaradi maščevanja, je dejal nizozemski minister za pomoč nerazvitim.« (Le Monde, Pariz)
O izidu prvega kroga francoskih predsedniških volitev
»V Bonnu zdaj čakajo na razplet. Ni namreč skrivnost, da je nemški kancler Kohl stavil na Balladurja kot najzanesljivejšega partnerja v nemsko-fiancoskem tandemu. Ce bi bil izvoljen Chirac, bi se odnos med Parizom in Bonnom Se bolj zapletel. Neogolist Chirac v nasprotju s prejšnjimi leti zdaj sodi k evro-skeptikom. Ker je ena njegovih uspešnih političnih metod populizem, bo verjetno zelo natančno spremljal razvoj francoskega javnega mnenja. Verjetno bo iz notranjepohtičnih razlogov popustil tudi nacionalističnim interesom in os Bonn-Pariz postavil pred hudo preizkušnjo.« (Franldsdier Tag, Bamberg)
»Lionel Jospin, kandidat socialistov, je vnovič pokazal, kako uspešen je lahko preprost poziv k solidarnosti levice v Franciji. Čeprav so volilci v zadnjih letih množično zapuščali sociahstični tabor, sta levica in desnica v Franciji uživali približno enako podporo. Kot kažejo raziskave, bi moral zmagati Chirac, četudi so se francoski volilci že večkrat izkazali za nezanesljive. Chirac si zasluži zmago, saj je edini kandidat, ki zna razložiti, zakaj so v Franciji nujno potrebne spremembe in zakaj se jih ni treba bati. Njegova kandidatura je resnična priložnost za spremembe, ne beg v sistem, ki daje prednost korupciji in duhu socialnega uporništva.« (The Times, London)
TURČIJA / OPERACIJA PROTI KURDOM
Večina turških vojakov je zapustila severni Irak
DIJARBAKIR - Predstavnik turške vojske je včeraj sporočil, da se je doslej iz severnega Iraka umaknilo že 23 tisoč pripadnikov turskih oboroženih sil, tako da jih je na tem območju ostalo le Se 12 tisoč. Operacija proti kurdskim gverilcem, članom Delavske stranke Kurdistana (PKK), pa se kljub temu nadaljuje.
»Naloga naših enot - trajna onesposobitev teroristov, ki se nahajajo v severnem Iraku tik ob turski meji - Se ni dokončno izpolnjena. Kljub temu smo že 8. aprila s tega območja umaknili eno brigado (tri tisoč mož), do danes pa je iraško ozemlje zapustilo še 20 tisoč vojakov,« je dejal polkovnik Silacioglu, vendar ni napovedal datuma popolnega umika.
Skorajšnji konec sporne operacije, zaradi katere je Ankara postala tarča ostrih očitkov zahodnih zaveznic, je sicer napovedala že turška premierka Cillerje-va na nedavnem obisku v ZDA, vendar se je tudi ona izognila določitvi skrajnega roka. Doslej naj bi po trditvah Ankare v bojih padlo 505 kurdskih upornikov in zanemarljivo število turških vojakov, medtem ko Kurdi zagotavljajo, da so imeli le približno 50 žrtev, ubili pa naj bi več kot tisoč Turkov.
Silacioglu je povedal, da se je delegacija turškega zunanjega ministrstva že napotila v severni Irak na srečanje z vodstvom Domoljubne unije Kurdistana (-PUK). Ankara se namreč namerava povezati s PUK in njeno tekmico, Kurdsko demokratsko stranko (KDP), ter z njuno pomočjo zavarovati državne meje pred napadi gverilcev PKK. Meni namreč, da PKK izkorišča politični vakuum, ki je v severnem Iraku nastal zaradi stalnih spopadov med PUK in KDP, ki se nikakor ne moreta dogovoriti o delitvi oblasti.
Ragip Erten / Reuter
KOPER / ISTRABENZ SERVIS
Odpili so tehnološko najsodobneje opremljen Istrabenzov bencinski servis
OMV Istro namerava s poslovnim partnerjem usposobiti nekoč najpomembnejše obalno podjetje Tomos
S krajšo slovesnostjo, ki se je je udeležil tudi koprski župan Aurelio Juri, so včeraj odprli prenovljeni Istrabenzov bencinski servis na vzhodni strani Istrske ceste, štiripasovnice, ki vodi mimo Kopra. Prenovljeni servis je tehnološko najsodobneje opremljen: ima dvoplastne rezervoarje, Id ustrezajo najzahtevnejšim evropskim standardom ekološke zaštite.
Na sedmih točilnih mestih so postavljeni multiproduktni agregati in strankam ni treba gledati, kam se morajo postaviti, da dobijo svojo vrsto goriva. Črpalke so opremljene z napravami za avtomatsko od-sesavanje hlapov, zato na tej Črpalki praktično ne bo zaznati značilnega vonja bencina, predvsem pa je to po-, membno zaradi varnosti. Sodobna tehnična oprema te Črpalke omogoča tudi varno polnjenje rezervoarjev med obratovanjem servisa, Cesar pa za zdaj slovenski predpisi še ne omogočajo.
Kot je na novih in prenovljenih Istrabenzovih Črpal-
kah že pravilo, je tudi tu trgovina, ki na sto kvadratnih metrih nudi skoraj tristo izdelkov - od vsega potrebnega za avtomobil do glasbenih kaset, laserskih plošC in hrane. Vse storitve in nakupe je mogoče plačati tudi s kreditnimi karticami Activa in Eurocard-Mastercard, strankam pa bo na voljo tudi menjalnica. Servis obratuje od 6. do 22. ure, v turistični sezoni pa do 24. ure.
Naložba je vredna skoraj dvesto milijonov tolarjev. Pričakovani letni promet tega servisa je šest milijonov litrov goriva, 150 ton plina in precejšna količina trgovskega
blaga. V skladu s poslovno politiko družbe Istrabenz je Črpalka oddana v najem; upravljal jo bo dolgoletni poslovodja v podjetju Istrabenz Vasilij Jerman. Istrabenz je doslej po vsej Sloveniji odprl že petnajst podobnih bencinskih servisov, ta pa je prvi takšen na domačem območju. Ob odprtju tega servisa je uprava krovne družbe Istra-benza-holdinga OMV Istre imela tiskovno konferenco. Direktor holdinga Janko Ko-smina je ob tej priložnosti sporočil, da se dogovarjajo o nakupu deleža v koprski tovarni Tomos. OMV Istra namerava s poslovnim partnerjem STR iz New Yorka usposobiti nekdaj najpomembnejše obalno podjetje za nov prodor in razvoj v realnih okvirih. Včeraj popoldne je bila podpisana predpogodba med Splošno banko Koper (oziro-
ma njeno družbo Finor, ki ima v lasti Tomos po stečaju), OMV Istro in ameriško družbo STR. Slednja je last Američana slovenskega rodu, 15-odstotni delež v njej pa je že doslej imel Tomos, saj prav prek te družbe posluje z ameriškim trgom. S predpogodbo so določeni pogoji, pod katerimi bo do konca tega leta sklenjena dokončna pogodba o odkupu Tomosa. Bistven pogoj je, da bo banka spremenila neporavnane obeznosti Tomosa do raznih skladov in države v kapitalski vložek, tako da bo podjetje razbremenjeno finančnih terjatev. Glede Tomosa so presodili, da z ustreznimi vlaganji in pravo razvojno strategijo lahko postane spet uspešen projekt, s svojo že uveljavljeno znamko doseže nov prodor na trgih in tako postane donosen.
Boris Vuk
Slovesno ob otvoritvi (Foto: Zdravko Primožič)
ILIRSKA BISTRICA / ZAKLJUČNI RAČUN
AJDOVŠČINA / SPREJELI STATUT
Maratonska razprava končana neodločeno
Svetnike je motila slabo in pomanjkljivo pripravljena obrazložitev zaključnega računa
Tudi druga maratonska razprava bistriških občinskih svetnikov o zaključnem računu nekdanje občine ni pripeljala do sprejema tega dokumenta, Čeprav je za to manjkal le en glas. Glasovanje je bilo namreč neodločeno, saj je za glasovalo enajst svetnikov, prav toliko pa jih je bilo proti. Vzrok za taksen razplet večinoma jalove razprave, kot je dejal eden od svetnikov, je bila tudi tokrat slabo in pomanjkljivo pripravljena obrazložitev zaključnega raCuna, s katero kar polovica svetnikov še vedno ni bila zadovoljna.
Bistriški svetniki so zaključni raCun proračuna za lansko leto prvič obravnavali pred enim mesecem, ko so ga zavrnili in zahtevah dopolnitev gradiva, iz katerega naj bi bilo jasno razvidno, koliko denarja je bilo namenjenega in dejansko porabljenega za vsako postavko proračuna, predvsem pa naj bi bili na-
tančneje obdelani naložbeni del, najemanje in poraba posojil. Na zadnji seji so svetniki dodatno obrazložitev, ki je obsegala nič manj in nic vec kot petnajst strani formata A4, tudi dobili. Poleg tega jih je na klopeh čakalo še nekaj papirjev, ki so, kot smo novinarji lahko od daleč opazili, celo grafično ponazarjali šte-
vilke. Pa jim svetniki vseeno niso verjeh. Se vec, nekateri so celo trdili, da se zdaj, ko imajo pred seboj tri različne obrazložitve, ki med seboj sploh niso primerljive, znajdejo še manj. Svetnike so motile zlasti nejasnosti pri oddajanju posojil za odpiranje novih delovnih mest, stanovanjskih sredstvih in posojilih za obrtno cono v Trnovem. Ko je že kazalo, da bo razprava trajala v nedogled, je Ivan Zibert (SDSS) predlagal, naj ustanovijo komisijo, ki bo strokovno pregledala zlasti tisti del obveznosti iz naslova najemanja posojil, ki bo proračun bremenil še v prihodnje. Komisija naj bi
ugotovila, ali so sumljive postavke upravičene ali ne, kot na primer postavka »časniki in druga strokovna literatura«, za katero je občina lani porabila več kot milijon in pol tolarjev. Ce bi komisija odobrila zaključni račun, bi ga svetniki morali brez besed potrditi. Vendar pa predloga o ustanovitvi komisije niso sprejeli, zato so nato glasovali o zaključnem računp, ki prav tako ni bil sprejet. Kot kaže, bodo svetniki vendarle morali reči »usodni da«, saj zakon določa, da novi proračun ni veljaven, če svet prej ne potrdi zaključnega računa stare občine.
Mateja Godejša
Občinski svetniki so brez težav sprejeli tudi aneks h koalicijski pogodbi za plinifikacijo mesta
Statut občine Ajdovščina od osnutka ni doživel veliko sprememb, vsaj ne vsebinskih, Čeprav je bilo vloženih nekaj amandmajev, ki so bili usmerjeni predvsem k uveljavljanju pristojnosti sveta proti Zupanu na finančnem področju. Največ pripomb je bilo glede financiranja krajevnih skupnosti.
Sedanji statut predvideva tekoče delovanje krajevnih skupnosti iz sredstev tako imenovane glavarine (po številu prebivalcev), ostali del pa predstavlja sofinanciranje naložb v krajevnih skupnostih, katerih izvedba je vključena v občinski proračun. Sredstva za naložbe se v polovični višini krijejo iz proračuna pod pogojem, da ostanek zagotovi krajevna skupnost, najmanj 30 od-
stotkov pa v obliki lastnega denarja. Postavljenih je bilo tudi nekaj vprašanj o premoženju krajevnih skupnosti. Načeloma se županska funkcija opravlja poklicno; v tem primeru župan lahko predlaga podžupana. Ce funkcijo opravlja nepoklicno, predlaga poklicnega tajnika občine, vendar ga v odsotnosti nadomešča predsednik občinskega sveta. Kot lokalno zanimivost omeni-
mo, da je občina obdržala nalogo zagotavljanja javnega reda in miru.
Občinski svet je sprejel aneks h koncesijski pogodbi, s katerim se zmanjšujejo pravice občine do koncesionarja, Slovenskih plinovodov, ker bi »vztrajanje pri prvotnem predlogu imelo posledico, da Evropska banka za obnovo in razvoj (koncesionarju) ne bi odobrila posojila, koncesionar pa ne bi izvedel plinifikacije Ajdovščine«, kot je zapisano v obrazložitvi. Kaj bo to prineslo porabnikom plina, je že druga zgodba...
Artur Lipovž
Krajevnim skupnostim pustite živeti!
HRPELJE-KOZINA - V občini so ob zadnjih nadomestnih volitvah za župana volilce vprašali, kakšno je njihovo mnenje o ukinitvi krajevnih skupnosti. Odgovori so bili prepričljivi: ni jim do tega, da bi krajevne skupnosti preprosto odmrle. Nekdo od vprašanih je zapisal: »Pustite jih živeti!«
V srednji Vipavski dolini, v Cerničah, je krajevna skupnost zaživela dobesedno šele zdaj. Vas, ki je bila doslej zelo zanemarjena, v zadnjem Času izboljšuje svojo podobo. Ljudi vabi skupno delo, ker se zavedajo, da s tako organizirano lokalno samoupravo ne bo rešen noben krajevni problem. Po novih slovenskih občinah, ki naj bi poslej skrbele za lokalne probleme, je preveč drugih skrbi, da bi mislili na ceste in obnovo šol, vrtcev, kulturnih in drugih dvoran. Zato bodo tam še naprej aktualni prostovoljno delo, samoprispevek, in kar je še te-
ga, kar je Slovenija poznala pno delo: obnovo zane-v preteklosti. In ob tem tudi	marjenega vaškega poko-
več družabnosti, medseboj- pališča. Skupnega dela se ne odvisnosti in povezano- je v dveh akcijah doslej s ti, kar je delalo skupno ži- udeležilo približno dve-vljenje bolj polno. V Čemi- sto vaščanov.
Cah so našli razlog za sku-	(V. C.)
CERKNICA / MINERALKA, d. o. o.
Poraba negorljivih plošč bo v svetu ob strožjih predpisih še naraščala
Mineral ko je zdaj ena od 160 podjetij avstrijske družbe Constancia
Mineralka, d. o. o., eno od nekdanjih Brestovih hčerinskih podjetij, ki so se skupaj s holdingom Brest julija lani znašla v stečajnem postopku, je danes v stoodstotni lasti avstrijske družbe Constancia. V začetku januarja letos se je namreč z odkupom stavbe, strojev, opreme in pripadajočega zemljišča iz Brestove stečajne mase uspešno zaključil stečajni postopek podjetja za proizvodnjo negorljivih plošč.
Stečaj je trajal šest mesecev, vendar se proizvodnja tudi v tem času ni ustavila niti za en dan. Novi lastnik naj bi letos za širitev in posodobitev proizvodnje namenil 1,1 milijona mark, prve naložbe pa so že končane. Milan Sile, direktor podjetja Mineralka, ki je zdaj eno od 160 podjetij družbe Constancia, je dejal, da so bili na stečajni postopek, ki je bil zaradi brezizhodnega položaja Brestovega sistema nujen, zelo dobro pripravljeni, zato so ga lahko izpeljali razmeroma hitro in brez pretresov, kar pomeni tudi to, da niso odpustih niti enega delavca. Bistveni pogoj
za to je bil dosežen pred dvema letoma, ko so v Mineralki v sodelovanju s švicarskim podjetjem Intmatrade izdelali in poslali na trg novo, kakovostnejšo blagovno znamko negorljivih ploSč Fipro. Po končanem stečajnem postopku so v podjetju začeli pospešeno pripravljati programe za naložbe. Trenutno poteka naložba v manjši terminal za odpremo kontejnerjev, zaključena pa so tudi pripravljalna dela za energetsko postajo, ki naj bi jo začeli postavljati maja. Omenjena naložba naj bi sedanje stroške energije znižala za štirideset do petdeset odstotkov. V podjetju so zaklju-
čili tudi priprave na obnovo glavnega stiskalnega stroja za plošče. Vse naštete naložbe pomenijo približno šestdeset odstotkov vsega denarja (1,1 milijona nemških mark), ki ga nameravajo letos vložiti v razširitev in posodobitev proizvodnje. Sicer pa je Mineralka v zadnjih mesecih po besedah direktorja Milana Šilca tudi v marketinškem smislu bistveno napredovala. Njeni vodilni delavci so se pred kratkim vrnili z Daljnega vzhoda, kamor bo Mi-
neralka letos plasirala kar tretjino svoje letne proizvodnje. To znaša tristo tisoč kvadratnih metrov plošč letno, kar je skoraj trikrat toliko, kot je proizvedla nekdanja Brestova Mineralka ob sicer večjem številu zaposlenih. Z omenjenimi vlaganji naj bi v podjetju, ki ima zdaj 36 zaposlenih, do konca leta pridobili enajst novih delovnih mest. Tako se bo letna proizvodnja plošč lahko povzpela do številke petsto tisoč.
Mateja Godejša
Mineralka, d. o. o., skoraj 95 odstotkov svoje proizvodnje proda na tujih trgih, kar pomeni, da mora vztrajno slediti zahtevam kakovosti v svetu. Njeni trgi so že na vseh petih celinah, poraba negorljivih plošč v svetu pa bo z novimi, strožjimi predpisi v ladjedelništvu in gradbeništvu Se naraščala, pravi Milan Šilc. Čeprav sedanja plošča ustreza najstrožjim zdravstvenim standardom, v podjetju že razvijajo nove lipe plošč, ki bodo še prijaznejše okolju, prizadevali pa si bodo tudi za certifikat kakovosti ISO 9001. Sicer pa se jim v Mineralki ni treba posebej boriti za konkurenčni obstoj, V Sloveniji so edini proizvajalci tako imenovanih vermikulitnih plošC, v Evropi pa je le se dvoje ali troje večjih tovrstnih podjetij.
® RAI 1	§y RETE 4
6.45
9.35
10.00
10.05
11.50
12.25
12.35
13.30
14.00
14.20
15.00
15.45
17.55 18.00 18.10
18.55 21.00
22.35
23.00
23.15
Aktualna oddaja Uno-
mattina, vmes (7.00,
8.00, 9.00, 9.30) dnevnik
in gospodarstvo
Nan.: Cose deli’ altro
mondo
Dnevnik
Film: Temi nostri (kom., It. ’53, i. V. De Sica), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi-Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Aktualna add.: Primissi-ma
Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso (dram., It. ’89, i. F. Amendola, 7. nad.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nan. Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italiasera, 18.50 vreme Nogomet: Litva-Italija, vmes (19.45) dnevnik TV film: Istinto omicida (dram., ZDA ’93, i. M. Gilbert, Mel Harris) Dosje: Zenske na razpotju- Donne al bivio Dnevnik
Dok.: La ciociara e le al-tre, 0.05 Dnevnik, vreme
7.40
8.00
9.00
14.00
14.15
16.25
17.10
20.30
23.05
1.10
1.20
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.20 Catene d’amore, 10.10 Guadalu-pe, 10.45 Febbre d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25,13.30) TG 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.20 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale
Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti)
Film: Uno scomodo testi-mone (krim., ZDA ’81, i. S. Weaver, W. Hurt), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska Nan.: La donnabionica
|§] CANALE5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show TV film: Gara mamma ti odio (dram., ZDA ’91) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5
# RAI 2
Oddaja za najmlajSe Quante storie!
Nan.: Black Stallion IjEM Nad.: Quando si ama Min Aktualno:	Vabilo k
branju, 10.35 Lo sportel-lo del cittadino, 10.55 Fra le righe
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, deželne volitve in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Sport Variete: Ventieventi Aktualno: Emozioni TV (vodita Arrigo Le\d, Alba Parietti)
Nan.: Davvero Dnevnik, pregled tiska in vreme
Vse najboljše za rojstni dan, Kino!
Sport: IP v odbojki Nan.: Komisar Kres
RAI 3
Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, Filozofija, dok., Zenske v svetu, Prva pomoč, itd. Fantastica Eta Fantastica Men te Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti
Sport: kotalkanje, nogomet, 16.00 kolesarstvo Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo - Reka Sile Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob, Blob Soup Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska vreme, filmske novosti
Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK. il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Striscia la notizia Film: Caino e Caino (kom., It. ’92, i. A. Benve-I nuti, E. Montesano) /eCemi dnevnik TG 5 I Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
^ ITALIA 1
M Nanizanke jjjjj Odprti studio M Fatti e misfatti, 12.40
■	Sport studio y Otroški variete M Odprti studio
Q Varieteja: Smile, 14.35
■	Non e la RAI ImPii Nan.: Highlander
Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme, 19.50 Sport studio . Variete: Karaoke Nan.: Melrose Place Film: Interceptor- Mad Max (fant., Avstral. ’79, i. M. Gibson, J. Samuel) Aktualno: fatti e misfatti I Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu
# TELE 4
19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, j 21.20 Maguy

MONTECARLO
Q 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 ■H Dnevnik, 13.30 Sport Film: A caccia di spie The Lion Trophy Show M Film: lo e Annie (kom.)
M Variete: Tappeto volante Olj] Časa: Cosa?
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 Napis Znak Napoved
Lepljenka: Otroci sanjajo - Slike z Goriške Jutri
Odpoved
Znak
fr SLOVENIJA 1
10.30
10.55
11.35
12.30
13.00
16.00
17.00 17.10
17.30
18.00 18.45 19.13
19.30
20.05
20.25
21.40
22.00
22.20
22.45
23.15
Hroščosned,
ponovitev 2/21 dela ameriške risane serije Miti, skrivnosti in mistika, 3/6, ponovitev Iz življenja za življenje, ponovitev
Narava in tehnika, pon. 1/6 angl. plz serije Slovenski magazin, pon. Poročila Zvok in tišina, ponovitev 4. dela kanad-sko-novozelandsko-irske nadaljevanke TV dnevnik 1 Zabava, zabava, zabava Kajetan Kovic: Pajacek in punčka
RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, I šport | Forum
V. Moederndorfer:
Rož’ce s kranjskega, tv igra
; Botanični vrt spomladi TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova:
Princ z Bel Aira, 3/24 del ameriške nanizanke Sogun, 1/6 del ameriške nadaljevanke V neznanem svetu
IT SLOVENIJA 2
Zgodbe iz školjke Prima sezona, pon. 1/5 dela Češke nadaljevanke Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 8/12 del angleške nanizanke
Barka, 3., zadnji del avstralsko-angleške nadaljevanke
Arhiv zemlje, 12/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije V vrtincu Športna sreda: Kvalifikacije za EP v nogometu
Hrvaška - Slovenija,
prenos
Omizje
A KANALA
	Luc svetlobe, ponovitev
	To trapasto življenje, ponovitev 2. dela
	A-shop, Spot tedna, CMT
	Spot tedna, A-shop
	Male živali, ponovitev
	Karma, ponovitev
	Računalniška kronika
	Album show
	A-shop
	Vreme
	Risanka
	Luč svetlobe, 412. del
	Tropska vročica IH, 22. del
	Vreme
	Unpato. aktualni dogodki
	Dance session
	Epikurejske zgodbe
s	Album show, ponovitev
§8 Koper
16.00
16.15
17.45
18.00
18.45
19.00 19.30
20.00 20.10
22.00
22.15
22.30
Euronevvs - TV novice Muzej glasbe, slavnostni koncert ob 900. obletnici posvetitve bazilike Sv Marka, ponovitev Slike iz Sečuana Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Ameriški avtorji:
Edgar Allan Poe Euronevvs
Nogomet - kvalifikacije za EP '96
Zagreb: Hrvaška - Slovenija
No Comment Vsedanes
Najokrutnejše srce, ameriški pustolovski film, 1961
Igrajo: Stuart VVhitman, Juliet Provvse in drugi
(□MF Avstrija 1
06.05
09.45
10.35 11.30
13.00
13.25 13.50
14.15
14.35
15.00 15.20
15.25
15.55
18.15
20.15
21.50
23.20
23.25
01.20
02.50
04.45
05.35
Ponovitve Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise Ne zdaj, dragi, ponovitev ameriške komedije Otroški program Heidi
Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefbc
Mini čas v sliki Naš hrupni dom Kakršen oce, takšen sin SP v hokeju:
Češka - Avstrija Sport
Čudežni otrok Tate,
ameriški film, 1991 Igrajo: Adam Hann-Byrd, Jodie Poster, Diane Wiest in drugi
Režija: Jodie Poster Mesto zločina Dvojna kri Čas v sliki
Samo sonce je bilo priča,
francosko-italijanska kriminalka, 1959 Igrajo: Alain Delon, Mau-rice Ronet, Marie Laforet in drugi
Režija: Rene element Pravica do ubijanja, ponovitev
Samo sonce je bilo priča,
ponovitev
Jason King
Dobrodošli na Capriju Raji živali
MHIP Avstrija 2
10.05
10.55
13.00 13.10
13.55 14.20
15.05
16.00
17.00
17.05
19.00 19.30
20.00 20.15
22.15 22.45
23.15
00.10
00.30
Skoda za oCeta, ponovitev Bolnišnica Chicago Ho-pe, ponovitev Čas v sliki
Skrivno življenje rastlin Boj za obstanek Pravica do ljubezni MoC strasti Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Praznovanje svobode, prenos s Trga herojev na Dunaju Čas v sliki Brigitta Cimarolli Tiha smrt,
pred osemdesetimi leti
so prvič uporabili bojne
pline
Sport
Videonoc

Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	’ 14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbena oddaja; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...: 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvesti-la;12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna;
17.00	Računalniški val; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21,00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv;
17.05	Evropski festivali;
20.00	Slov. glasbeni dnevi; 21.30 Zvočne slike;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30. 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika: 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Everge-reen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost;
11.15	Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše -mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
\18.00 Mix magazine;
18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema: Ekološko izobraževanje;
10.40	Informacije - zaposlovanje: 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	114. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-info);
15.00	Recenzije 8c Napovedi; 17.00 Jazzarije;
19.00	TB: Chrome Cranks;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00,19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Car indijskega juga (E. Frelih, prip. Mira sardoč, 4.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Trio Lorenz; 18.00 Literarne podobe; 18.20 Orkestri;
18.40	Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; Večerna 21.04-22.00 Glasbena oddaja.	/
		
SLOVENIJA		
LJUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 26. aprila, ob 19.30: T. Stop-pard - ARKADIJA, za abonma studentski tretji in izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 26. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven.
V petek, 28. aprila, ob 20. uri: A. Nico-laj - PRVA KLASA, za izven.
MGL, tel.: 061/ 210-852
Danes, 26. aprila, ob 19.30: F. G. Lor-
ca - YERMA, za abonma red O.
V	petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber -NA SMUCISCU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni!
V	soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOVV, za izven.
Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni!
MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852
V	sredo, 3. maja, ob 22.30: L. VVilson -ZAŽGI!
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950
V	petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet -CARMEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vl'ogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROI-TMAN. Zadnja predstava v sezoni!
V	soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Doni-zetti - LJUBEZENSKI NAPOJ.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/ 312-860
V	sredo, 3. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJ-BOJEV, za abonma red E in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 4. maja, ob 17. uri, za abonma red U in izven.
LGL,	tel.: 061/ 314-962 VELIKI ODER
V	soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven.
KULTURNICA, Židovska steza 1
V	četrtek, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven.
ČRNOMELJ
KD, Župančičeva 1 Danes, 26. aprila, ob 20. uri: D. Jančar - ZALEZUJOČ GODOTA v izvedbi gledališča Teater Preddvor.
KRANJ
PGK, tel.: 064/ 222-681 Danes, 26. aprila, ob 19.30: V. Moderndorfer - TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma modri in izven.
V	sredo, 10. maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE.
KD STRAŽIŠČE
Danes, 26. aprila, ob 19. uri: A. Lindgren - PIKA NOGAVIČKA.
MARIBOR
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	soboto, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein-Bock-Harnick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven.
LGM,	tel.: 062/ 26-748
V	nedeljo, 30. aprila, ob 11. uri: B. GregoriC/J. Sitar - PORCELANASTA MUCA.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/ 25-326 Danes, 26. aprila, ob 10.30: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za solo. Predstava bo Se v petek, 28. aprila, ob 20. uri, za abonma petek-a in izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 26. t. m., ob 20.30 (red D) igra Sergeja Verča »Samomor kitov«. Režija Mario Uršič. Ponovitev jutri, 27. t. m., ob 20.30 (red E) in v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F).
Gledališče Rossetti
Danes, 26. t.m., ob 20.30 - gostovanje Italijanske drame iz Reke z delom Franca Ve-glianija »La frontiera«. Režija Nino Manga-no. V abonmaju odrezek St. 4V (zelen) (red prost). Za abonente popust.
Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti.
V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Otelio« (predstava 10A). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Prodi (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 26. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Extona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Ma-siero in Mariangela D’Abbraccio.
Ponovitev jutri, 27. t. m., ob 20.30.
Danes, 26. t.m., ob 18.00 - Srečanje z dr. Paolom Quazzolom . Sodelovali bodo Marco Columbro, Lauretta Masiero in Mariangela D’Abbraccio. Vstop prost.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 26. t. m., ob 20.30 koncert »Purceli in »The Ale House«. Nastopa ansambel Oro Cantione Antiqua iz Londona.
Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Sch-norrja.
KOROŠKA
CELOVEC
Hiša sindikatov (Kolodvorska 44 - AVVOLL: danes, 26. t. m., ob 19. uri - Podijska diskusija »Pravica stanovati«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
V Stari šoli: v petek, 28. t. m., ob 20. uri M. Gavran »Mož moje žene«.
ledince
Kulturni dom: v soboto, 29. t. m., ob 20. uri
koncert ansambla Drava »Vse je pesem«.Pri
rejata SPD Jcpa-Baško jezero , KD Peter Markovič.
TINJE
Dom: v torek, 2. maja, ob 19.30 - Predavanje »Perspektive narodnih manjšin v Evropi«. Predava univ. prof. Jože Pirjevec.
	
SLOVENIJA	
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Do 26. aprila, ob 20. uri: SPI Z MANOISLEEP WITH ME. Neodvisni ameriški, nakladaski, komični, romantični film. Slovenski podnapisi.
V	sredo, 3. maja, bo ob 11. uri: predstavitev knjige Tineta Hribarja - SLOVENCI KOT NACIJA.
KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 26. aprila, ob 18. uri: ZGODOVINA IN ZAMETKI INSTITUCIONALIZACIJE SODOBNEGA PLESA NA SLOVENSKEM ■ pogovor z Marijo Vogelnik bo vodila Zenja Leiler
KOPER
GLEDALIŠČE koper
V	soboto, 29. aprila, ob 10. uri: APRILSKA DELAVNICA NA PROSTEM.
Maribor
univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna 10
V	petek, 24. aprila, ob 16. uri: prvi avstrijski večer z veleposlanikom Republike Avstrije njegovo ekselenco dr. GERHARDOM K. VVAGNERJEM.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, Senena pot 10
V soboto, 29. aprila, ob 20.30: ameriški znanstveno fantastičen film ZVEZDNA VRATA. Režija: Roland Emmerich, glavne vloge: Kurt Russell, James Spader,
Zvezdna vrata
Jane Davidson.
V nedeljo, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. Režija: Edvvard Zvvick, glavne vloge: Brad Pitt, Antony Hopkins.
V Kraški hiši v Repna je zadruga »Naš Kras«
v sodelovanju s KD »Kraški dom« pripravila razstavo Narodna noša (foto KROMA). Ogled ob nedeljah in praznikih.
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061 222-815
V četrtek, 27. aprila, ob 18. uri: G. Puccini - TURANDOT.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 26. aprila, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Dirigent: Anton Nanut, solistka: Andreja Markun (klavir).
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 26. aprila, ob 20. uri: koncert skupine KILLDOZER (na sliki).
V	Četrtek, 27. aprila, ob 20. uri: koncert skupil-LET 3.
V	nedeljo, 28. aprila, ob 23. uri: koncert KAP! LA LA CHATELIERE.
DOMŽALE
GROBELJSKA CERKEV
V	Četrtek, 27. aprila, ob 20. uri: samospevi in operne arije - FRANC JAVORNIK.
IURSKA BISTRICA
MKN2, Bezoviska 26
Danes, 26. aprila, ob 22. uri: koncert skupine THE SPOONS.
V	torek, 2. maja, koncert skupine CEMENT.
	
SLOVENIJA	FJK
UUBUANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z.
Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja.
Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA -Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja.
Razstava VVARCHITECTURE - Sarajevski ur-bicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana).
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mali galeriji je do 7. maja na ogled Ambien-talna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica.
MESTNA GALERIJA
V	pritličju galerije je na ogled razstava fotografij iz novinarske beležke MIRANA PAVLINA v vojnih letih 1941-1944.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO - Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja.
GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31
Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA.
GALERIJA LEK, Verovskova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja.
KLUB B-51, Gerbičeva 51a
Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava slik LEONA KOPORCA je na ogled do 31. maja.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA
Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja.
KRANJ
GALERIJA MESTNE HIŠE
Razstava SABE SKABERNE in DRAGA ROZMANA je na ogled do 13. maja.
RAZSTAVIŠČE VERONIKA Danes, 26. aprila, bo ob 19. uri: otvoritev razstave NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca druge setovne vojne.
Razstava bona ogled do 14. maja.
STUDENEC PRI DOMŽALAH
KD MIRAN JARC ŠKOCJAN
Danes, 26. aprila, bo ob 20.30: otvoritev razstave
JOŽETA PETERNELJ MAVSARJA.
Razstava bo na ogled do 9. maja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Danes, 26. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave PROFESORJI GRAFIKE 1945-1995. Razstava bo na ogled do 28. maja.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKO-VIC je na ogled do 20. maja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna: v Četrtek, 27. t.m., ob 17.30 otvoritev razstave sarajevskega slikarja Mihridzana Kulenoviča Mimice - »Korenine«. Razstava bo na ogled do 11. maja. Palaca Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Piero Mar-cucci. Urniku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo Murtid.
Art Gallery: do 29. t.m. razstavljajo slikarji Nilo Cabai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in Elvio Zorzenon.
Studio PHI- UL S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazio-ne».
Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20 - 3. nad); do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Farna, 0. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja.
REPEN ■ Kraško hiSa
Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos.
MACKOUE
Srenjska hiša: v soboto, 29. t.m., ob 20. uri otvoritev likovne razstave Mitje Zonta. Umetnika bo predstavil S. Cesar. Razstava bo na ogled do 5. maja.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič.
Koroška"
CELOVEC
Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig.
Na ogled so dela Garva Bukovnika iz New Torka.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
ŠENTVID OB GLINI
Galerija v mestni hiši: v torek, 25. t. m., ob 18. uri odprtje etnografske razstave »Doživeta arhitektura na južnem Koroškem«.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Od torka, 2. maja prične predprodaja vstopnic za opero »Fedora«, ki bo na sporedu 9. maja ob 20.30 (red A). Ponovitve: v Četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v Četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Pivnica Forst Europa Jutri, 27. t. m., ob 21. uri polfinale za festival tržaške narečne popevke.
Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo 4. maja.
MILJE
Gledališče Verdi
Danes, 26. t. m., ob 20.45 koncert. Nastopa Collegium Musicum Fluminense »Fiu-me«.
GORICA
Kulturni dom
V petek, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-Iet-nici osvoboditve. Prireja ZSKD.Nastopa Filharmonični orkester G. Enescu iz Bukarešte.
Koncertna sezona M. R. Li-pizer: v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert Camerata mu-sicale iz Padove.Dirigent Gi-naluca Saccari.
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok.
						
25. aprila 1995						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	-	-	-	-	-	
A banka Koper	-	-	-	-	-	-
A banka Nova Gorica	-	-	-	-	-	-
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	80.30	81.30	11.20	11.60	6.30	6.70
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,20	81,00	11,30	11,50	6,35	6,75
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,12	81,15	11,20	11,60	6,34	6,50
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,50	81,00	11,20	11,50	6,40	6,80
Come 2 us	80,50	80,70	11,36	11,40	6,45	6,55
Tel: 061/ 15-92-635, od &-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,30	81,40	11,30	11,60	6,30	6,90
Hida, od 7-19, sob od 7-14	80,73	80,77	11,41	11,43	6,60	6,63
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,54	80,60	11,40	11,42	6,57	6,63
Kompas Hertz Celje	80,60	81,00	11,35	11,43	6,35	6,50
Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	80,30	81,00	11,24	11,40	6,35	6,50
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	80,30	81,90	11,24	11,40	6,35	6,50
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin	80,30.	80,90	11,24	11,40	6,35	6,50
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled	80,30	81,60	11,24	11,40	6,35	6,50
Tel: 064/ 741-519, od 8-12,17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica	80,30	80,90	11,24	11,40	6,35	6,50
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor	80,30	80,90	11,24	11,40	6,35	6,50
Tel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,00	81,45	11,30	11,60	6,30	6,80
Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250	80,20	81,15	11,32	11,50	6,37	6,51
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,30	81,20	11,28	11,48	6,40	6,90
Poštna banka Slovenije	78,90	80,90	10,72	11,40	5,97	6,70
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,76	80,79	11,41	11,44	6,54	6,57
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,40	80,65	11,26	11,45	6,30	6,55
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,60	81,10	11,35	11,45	6,40	6,75
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,50	80,85	11,40	11,43	6,40	6,80
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,45	11,20	11,55	6,35	7,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,30	80,85	11,26	11,54	6,41	6,49
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,30	80,80	11,25	11,46	6,36	6,68
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,60	81,30	11,30	11,48	6,20	6,90
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,30	81,10	11,35	11,50	6,30	6,90
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,50	81,00	11,34	11,50	6,45	6,70
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,60	81,45	11,26	11,54	6,40	6,80
SKB d.d.,***	80,20	81,30	10,60	11,65	6,30	6,70
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,60	80,80	11,40	11,46	6,50	6,68
SZKB d.d. Ljubljana	80,35	80,95	11,32	11,49	6,40	6,69
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,55	6,50	6,75
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,61	80,69	11,41	11,43	6,55	6,58
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***						
bčIKb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
24. APRIL 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1675,00	1743,00
nemška marka	1232,00	1283,00
francoski frank	346,00	359,00
holandski gulden	1099,00	1144,00
belgijski frank	59,80	62,20
funt šterling	2708,00	2819,00
irski šterling	2745,00	2857,00
danska krona	311,00	324,00
grška drahma	7,50	7,80
kanadski dolar	1222,00	1272,00
japonski jen	20,30	21,10
švicarski frank	1489,00	1550,00
avstrijski šiling	174,90	182,10
norveška krona	272,00	283,00
švedska krona	226,00	235,00
portugalski escudo	11,60	12,10
španska pezeta	13,70	14,20
avstralski dolar	1215,00	1265,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	14,00	15,00
hn/aški dinar-kuna	330,00	350,00
		
24. APRIL 1995	1 v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1683,00	1728,00
nemška marka	1247,00	1282,00
francoski frank	347,00	362,00
holandski gulden	1107,00	1135,00
belgijski frank	60,30	61,50
funt šterling	2723,00	2813,00
irski šterling	2756,00	2846,00
danska krona	313,00	321,00
grška drahma	7,60	8,20
kanadski dolar	1227,00	1272,00
švicarski frank	1505,00	1535,00
avstrijski šiling	176,20	181,20
slovenski tolar	14,50	15,30
			
25, APRIL 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	8,90
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,30
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	15,00
			
14. MAREC 1996	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 26.4.95
Nakupni	Prodajni
1.	REDNI tečaj za DEM	8121	81.48
2.	Banka nudi podjetjem tudi moimsl TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
Podrobnejše informacije: tel I7-18-4S2,302-326 in 302-315
V	J
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 079 z dne 25. 4. 1995 - Tečaji veljajo od 26. 4. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
franK
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
80,8577
1154,0769
394,5607
81,2555
2062,3653
2617,8455
2299,3030
8119,8682
6,5568
134,9116
7249,9055
1801,6363
76,7246 1503,9619 9801,4929 178,7995 110,9012 148,8371 90,7558
81,1010
1157,5495
395,7479
81,5000
2068,5710
2625,7227 2306,2217 8144,3011 49,9246 182,6767 6,5765 2250,0000 135,3176 7271,7207 1807,0575 76,9555 1508,4874 9830,9859 179,3375 111,2349 149,2850 91,0289
81,3443
1161,0221
396,9351
81,7445
2074,7767
2633,5999
2313,1404
8168,7340
50,0744
183,2247
6,5962
135,7236
7293,5359 1812,4787 77,1864 1513,0129. 9860,4789 179,8755 111,5686 149,7329 91,3020
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25.4.1995
št, dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:
1,500,000
831,963
812,605
1,644,568
110.9284%	108.3474%
09.6379%
150,000
83,196
81,261
164,457
TTuVuans«/ Tečajnica borznega trga
st.: 77	Datum: 25. 4. 1995
UttUANA 5TOCT UCKANCL PC,
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dai.(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	1000 su
	’TSTT?	ftlf.V.C		IM?!						
LEKC	796	(4.5.93)	11.500		24.4.	11,350	12.100			
m	1.000	(6.6.94)	12.900	.71-	25.4.	12.500	13.750	12.900	12.900	129
iAL	500	(7)(29.8.94)	20.350	1,65	25.4.	20.000	20.700	20.400	20.300	814
SKBR	458	(16.5.94.)	31.078		24.4.	31.210	33.000			
	ME	•tl KV.V	sad							
BS01	8,0	4.(31.12.94)	98,1	.05	25.4.		99.5	98,0	98,0	2.665
RS02	9,5	6.(1.10.94)	103,5	.23	25.4.	103,2		1030	103.5	2.548
m	5,0	3.(30,11.94)	83,9		25.4.	82.0	84,0			
iSll	7,0	4.(15,1.95)	90,0		7.4.					
iSLID	. 8,0	4.(31.12.94)	96,9		21.4.	95,6				
JSL2D	9,5	8.(1.10.94)	101,5		21.4.	160,0				
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	95,3A	,01	24.4.	95,0	95,5			
	ME	encere		asa:						
BTBR			11,397		24.4.		13.000			754
MD	10,000	(1,6.94.)	107.714	1.93-	25.4.	108.700	113.000	108.000	.07,500	
FMD		(8)	13.804		25.4.	13.100	13.900			
M			20.500		25.4.		21.500			
iMR			15.300		25.4.		16.830			
m	218	(30.3.93.)	8.950	.29	25.4.	8.900	9.050	8.950	8.950	895
m	4.000	(8)(10.6.94.)	3.431		25.4.	3.500	3.700			
im		(5)	750,1	.01-	25.4.	730,0	750.0	750.0	750,0	150
	ME	•TlfcliV								
KBTP	4000	(23.5.94)	29.750		25.4.	30.500	32.000			
PFNP			30.620		25.4.		33.500			
SGSP		(6)	487.3		25.4.	450.0	580.0			
IMF			11.300	1.02-	25.4.	11,300	11,700	11.300	11.300	1.130
np			41.000		20.4.	36.000				
	ME	miKlik								
LEK12,0	4.	;.11.94)		98,0		24.4.	95,5				
3ZG	11,0	4.(1,1.95)	91,0		25,4.	87,0	93.0			
PCE	12,0	6.(1,12.94)	99,0		25.4.	98,2	99.9			
PLJ	12,0	7.(1.1.95)	98,8		21.4.	98,8				
m	10,0	l.(1.6.94)	95,4		24.4.		95,5			
SSGSl	10,0	1(1.6.94)	66.9"	10,00-	25,4.		66.9	66.9	66.9	124
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 77/95-25. 4. 1995										
Vrednost. obr. ex kupon	enotni % papir	m.div.	štdal(3) tečaj sprem					datum	povpras | ponudba Max. Min.				1000 SIT
										
GEAR GRDO BBR0 m RDR0 RGSR	119	(8.3.94.)	4.000 32.500 3.849 3.509 17.400 197,9		19.4. 31.3. 21.4. 20.4. 20.4. 24.4.	1.500 400.0 1.211 3,405 10.11 161.0	4.390 7.000 3.200 3.500 17.500 220.0			
	TTffSi	iVTšrinrr								
HBP0 OOKBPI KBPP IMG			3.050 30.000 5.200		21.4. 18.4. 14.4.	3.036 3.300 3.101	3.200 32.000 5.350			
	iT*fSi	fuiHinr								
GORO LOK ML]0 OSMO OLSO OHM OPO . IIUKK VPIO	10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0	9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.95) 2.(15.4.95) (1.10.94)	98,OA 84,1 93.0 84.0 86.5 1,4 86.1 80,0 98.5		25.4. 20.4. 24.4. 5.4. 24.4. 20.4. 13.4. 15.3. 30.1.	97,8 85.0 93.0 80.0 85,3 88,5 85.0 25.0 92.1	11,0 88,0 96.0 86,5 91,4 1.0 99,9	98.0	98.0	55 75
										
50 dnevni (vSiT) 90 dnevni (v SPr) 120 dnevni (v SIT)					.					
			TmiTiTT							
BNB2brezmk.bona(l. 6.95) (1.6.95) lelnak.bona(vSii)NBSl delnaLbona(vSIT)fflS2			98,8A 52.984 21.223	,09 1.86-	25.4. 17.3. 25.4.	98,7 42.000 21.040	99,3 21.750	98,8 22.91	98,8 21.31	988 91.873
			‘niit.i							
150.000 SITskupajmaj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupajmaj tolarski del maj devizni del maj			108,6 108,2		2.3. 21.3.					
25.4.95	preišnii	d T	d%
1.094,31	1.091,12	3.19	0.29
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlaei tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreanik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplačilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 26. aprila 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <virni Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih | noseben	1156,9382 2305,0038 8140,0000 6,5731 179,2428 111,1761 noslih je možno odst i doaovor.	1159,7808 2310,6672 8160,0000 6,5892 179,6832 111,4493 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,20 panje.	81,55 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 26. aprila 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenje, pri drugih vat ozroma zmanjšano za 025-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi sčai vejajo zc upin se tečaj kupovati in oogoje nakup	81,25 81,35 81,20 81,35 81.20 gi srednjih teča merje Banke 9ov odkup prilivov določi v spaazurr xodajati tujo val a ali prodaje.	81,55 81,50 81,50 81,55 81.49 ev po trenutno 9nije povečano prodajo deviz "tu. jto po objavje-
/O ljubljanska banka			
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA			
P 0 D R U 2 N	1 C A	M 1 L A N 0|	
	HiHR!		mmmmt
		iiiim	
			
24. APRIL 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1707,860	—
ECU	—	2288,870	
nemška marka	—	1249,810	—
francoski frank	—	353,520	—
funt šterling holandski gulden	—	2759,560 1116,320	
belgijski frank		60,729	
španska pezeta		13,971	
danska krona	—	317,240		 *
irski funt	—	2804,310	—
grška drahma	—	7,661	—
portugalski escudo	—	11,805	—
kanadski dolar	—	1245,430	
japonski jen švicarski frank	—	20,532 1510,040	—
avstrijski šiling	—	177,620	—
švedska krona	—	230,190	—
finska marka		401,710	
avstralski dolar		1242,130	
		
25. APRIL 1995	v ŠILINGIH	I	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5000	10.0000
kanadski dolar	6,9000	7,3000
funt Šterling	15,2000	16,0000
švicarski frank	832,0000	864,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	196,0000	• 204,0000
holandski gulden	617,0000	641,0000
nemška marka	690,8000	716,8000
italijanska lira	0,5580	0,5920
danska krona	175,0000	183,0000
norveška krona	153,0000	160,0000
švedska krona	127,7000	134,3000
finska marka	222,5000	232,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,7300	8,1700
japonski jen	11,3000	11,8000
slovenski tolar	8,60	9,20
hrvaška kuna		
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
H NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP n
Nekateri si lahko že zagotovijo nastop v Angliji
To velja za Nemčijo, Grčijo Portugalsko in Bolgarijo
DUBLIN - Pohod proti Angliji 96 se za evropske enajsterice (o skupini 4 poročamo posebej) nadaljuje danes in štirim od njih bi lahko današnja srečanja dejansko že prinesla uvrstitev na evropsko nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Anghji. Portugalska, Bolgarija, Nemčija in Grčija so namreč v štirih dosedanjih nastopih dosegle že štiri zmage, danes pa bodo skušale še petič zapored slaviti.
V	prvi skupini bo Francija (doslej štirikrat 0:0) končno morala pokazati svoje sposobnosti. Slovaška pa bo vsekakor trd oreh, Romuni pa računajo na zanesljivo zmago v Azerbajdžanu. Makedonija ima malo možnosti proti Danski (skupina 2), medtem ko bosta Belgija in Španija najbrž proti Opni in Armeniji le šteli gole. V teetji skupini bosta Švedska in Turčija skušah iztržiti točko ah več na Madžarskem oziroma v Sviti, v peti pa si bosta (ob bržkone že prvi Norveški, ki igra z Luksemburgom) Češka in Nizozemska v Pragi zaigrala večji del razpoložljivih kart za drugo mesto. Srečanje med Belorusijo in Malto pa ne bo odločalo o ničemer.
V	6. skupini čaka precej težka naloga Portugalsko, ki se podaja v Dubhn na Irsko, kjer je Jackie Charlton v reprezentanco poklical tudi veterana Aldridgea in Houghtona, ki ga doslej nista še nikoh razočarala. Ob tej tekmi sta danes na sporedu še srečanji Avstrija - Lichtenstein in Latvija - Severna Irska.
V	7. skupini Bolgarija in Nemčija nadaljujeta spopad na daljavo. Najbrž bosta tudi po današnjih tekmah še vedno s polnim izkupičkom točk, saj Nemci igrajo doma proti zadnjeuvrščenemu VValesu, Bolgari pa se podajajo v goste k Moldaviji. V zvezi s tekmo med Nemčijo in VValesom velja omeniti polemiko na razdaljo med Klinsmannom in Vinnijem Jonesom, ki je znan po svoji grobi igri. »Njegova prisotnost predstavlja nevarnost za zdravje nasprotnikovih igralcev,« je dejal Klinsmann, Jones, ki ga je njegov klub suspendiral, ker je ugriznil v nos nekega novinarja pa Nemcu ni ostal dolžan: »Klinsmann misli, da o meni ve vse, toda ne ve, kaj ga v resnici čaka. Sam sem si že zavihal rokave v pričakovanju na srečanje z njim...« Pri Bolgarih je negotov nastop Stojčkova, ki ima vročino, toda trener bolgarske reprezentance Penev ni zaskrbljen. »Za zmago bo dovolj, če bomo igrah s 70-odstotno močjo,« samozavestno izjavlja. Tretja tekma v tej skupini je med Gtu-zijo in Albanijo.
Veliko zanimanje vlada v Moskvi za srečanje med Rusijo in Grčijo, ki s polnim izkupičkom vodi v 8. skupini. Novi grški selektor Costas Polychroniou je znal na ostankih moštva, ki na SP v ZDA ni doseglo niti gola, sestaviti pravo reprezentanco, ki bo z eno nogo že v Londonu, če bo danes v Moskvi uspela odnesti celo kožo. Položaj Rusov je dosti bolj kritičen, saj zaostajajo celo za Finsko in Škotsko, ki bosta danes igrah s Ferskimi otoki oziroma S. Marinom.
VČERAJŠNJI IZID V 1. SKUPINI: Izrael - Poljska 3:4 (2:1)
HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO A SKUPINE n
Brez zvezdnikov NHL Kanada ni mogla premagati Francije
STOCKHOLM (Reuter) - Po dveh tekmovalnih dneh na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A so se predstavile vse reprezentance. Zaradi zaključka rednega dela sezone v severnoameriški profesionalni ligi NHL je tudi letošnje prvenstvo na Švedskem močno okrnjeno, eksodus igralcev v NHL pa je tokrat prizadel tudi reprezentance, ki ne sodijo med najboljše. Nemci so tako na primer ostah brez odličnega Stefana Ustorfa. Mnogi poznavalci so na podlagi postav že napovedati finale. V zaključnem dejanju naj bi se srečah reprezentanci Švedske in Finske.
Švedi od prvenstva pričakujejo prvo zlato kolajno na domačem ledu, Finci pa se zanašajo na rek »v tretje gre rado«, saj bi se po nesrečnih porazih tako v olimpijskem kot lanskoletnem svetovnem finalu v Milanu, verjetnostni
račun vendarle lahko izšel v njihovo korist. V prid temu govori dejstvo, da so lani z zelo podobno reprezentanco na SP v Milanu v četrtfinalu in polfinalu v dveh tekmah dosegli izid 18:0! Tudi poraz proti Češki je podoben lanskoletnim dogodkom, saj so tedaj na prvem srečanju s Cehi resda remizirati, nato pa zmagovati vse do finala. Branilka naslova Kanada tokrat spet nastopa v stari vlogi. Brez zvezdnikov iz NHL in z igralci iz nižjih lig ter univerzitetnih ekip nimajo velikih možnosti za enakovreden boj z najboljšimi. Enako velja za repre-zentaco ZDA, veliko pa s prihodom trenerja Bukača obeta češka reprezentanca. Rusi, resda okrepljeni z veteranoma Bikovom in Homuto-vom, ne morejo sestaviti reprezentance, ki bi povrnila nekdanjo slavo, Avstrija, Švica, Italija, Francija in Nor-
veška pa lahko letos lažje kot kdajkoh presenetijo oslabljene nasprotnike.
Kanada - Švica 5:3 (3:1, 0:2, 2:0)
STRELCI: 1:0 (6) - Fraser, 2:0 (8) - Borsato, 3:0 (15) -McKim, 3:1 (18) - Bertaggia, 3:2 (25) - Ton, 3:3 (36) - Ton, 4:3 (53) - Intranuovo, 5:3 (56) -McKim.
IZKLJUČITVE: Kanada 40 minut, Švica 16 minut.
Francija - Kanada 4:1 (3:1, 1:0,0:0)
STRELCI: 1:0 (4) - Bozbn, 2:0 (5) - Soghomonian, 2:1 (9) - Intranuovo, 3:1 (13) - Pouget, 4:1 (40) - Pouget
IZKLJUČITVE:'' Francija 14 minut, Kanada 14 minut.
ZDA - Norveška 2:1 (2:0, 0:0,0:1)
STRELCI: 1:0 (9) - fines, 2:0 (17) - Morris, 2:1 (49) - Ma-gnussen
IZKLJUČITVE: ZDA 12 minut, Norveška 8 minut
JADRANJE / AMERICA'S CUP
»Zarota«
proti
Dennisu
Connerju
SAN DIEGO - Dennis Conner je izgubil prvega od dveh dvobojev za uvrstitev v veliki finale najdražjega jadralnega tekmovanja na svetu. Kevin Mahaney, ki v zaključnem delu tekmovanja za Citizen cup (tekmovanje branilcev) doslej še ni premagal Starš & Stripes, je na Young Americo spet pritrdil staro enok-rilno krmilo, imel veliko podporo v posadki Americe IH, ki mu je pomagala v določanju smeri vetra in z naskokom 52 sekund premagal Connerja. Odločitev Billa Kocha, direktorja sindikata America HI, o pomoči Young Americi je pravzaprav logična, saj je le s porazom Connerja ostal v boju za prvo mesto. Dogovor, ki je poraženega Connerja in Starš & Stripes popeljal v finale, predvideva, da v primeru, če imajo vse tri ekipe enako število točk, izpade Conner, Young America in America IH pa se v eni sami regati pomerita med seboj za prvo mesto.
Conner bo tako danes v boju z Americo IH poskusa! zmagati in se uvrstiti v finale, pri tem pa bo posadka Young Americe njegovim nasprotnicam nedvomno poskušala vrniti včerajšnjo uslugo.
Rezultat: Young America (Kevina Maha-ney) - Dennis Conner (Starš & Stripes) 1:0 (+ 0.52); vrstni red: Starš & Stripes 5, Young America 5, America IH 4. (JuM)
ODBOJKA / KONČNICA V ITALIJI
NOVICE
Velika priložnost za Daytono
Sesterka iz Modeme bi lahko povečala prednost na 2:0
MODENA - Bo Daytona tudi drevi igrala tako dobro kot na prvi tekmi? Je Sisley prebolel nepričakovan poraz? Današnja druga finalna tekma končnice italijanskega odbojkarskega prvenstva v Modeni (ob 20.30) bi lahko že bila odločilna. Cantagalli in ostali igralci iz Modene imajo enkratno priložnost, da si pol »scudetta« že prišijejo na svoje majice. Zanimanje je v Modeni izredno. Vse vstopnice so že razprodane. Napovedujejo obisk 5.500 gledalcev in več kot 200 milijonov Ur iztržka, kar je nov rekord italijanskega prvenstva.
»Ne moremo računati, da bo Sisley igral tako slabo kot v Trevisu,« trdi Juan Carlos Cuminetti, Argentinec z italijanskim potnim listom, M ga selektor reprezentance Velasco (tudi on Argentinec in tudi on italijanski državljan) noče sprejeti med »azzur-
re«, ker, tako pravi, ni izraz itahjanske odbojkarske šole. Dejstvo je, da je prvak iz Tre visa prejšnjo soboto precej razočaral. Daytona je zmagala v pidih 80 minutah in odigrala svojo doslej najboljšo letošnjo tekmo. Bagnolijevo moštvo je pokazalo izreden servis, odličen blok, obramba pa je bila vedno na mestu, tako da je lahko podajalec Vullo pogostokrat sprožil neustavljive protinapade.
Razlika med moštvoma je bila v soboto tako velika, da je veliko vprašanje, ali je trenerju Sisleya Mon-tahju uspelo opogumiti svojo dotolčeno vrsto. Sisley bi z zmago vzpostavil stanje pred pričetkom finala, ko je veljal za favorita, predvsem zaradi prednosti, M mu jo je prinašalo dejstvo, da bi morebitno peto tekmo lahko igral pred svojimi gledalci.
Andreas Felder trener avstrijske reprezentance
INNSBRUCK (STA/APA) - Trikratni svetovni prvak Avstrijec Andreas Felder bo v prihodnji sezoni prevzel mesto prvega trenerja avstrijske reprezentance v smučarskih skokih. Njegov pomočnik pa bo Franz Holhvarth. Felder, ki je v svetovnem pokalu 25-krat stal na najvišji stopnički za zmagovalce, bo skrbel za tehniko in kondicijsko pripravljenost, kakor tudi za materialno plat reprezentance.
Lenny VVilkens trener »Dream Teama 3«
COLORADO SPRINGS (STA/AFP) - Trener ameriškega profesionalnega košarkarskega moštva Atlanta Havvks Lenny VVilkens je bil izbran za trenerja ameriške izbrane vrste na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. VVilkens, ki je v letošnjem prvenstvu NBA postavil nov rekord v številu zmag v rednem delu prvenstva, bo imel za OI na razpolago vse najboljše igralce iz NBA, je sporočil predsednik ameriške košarkarske zveze C. M. Nevvton.
Sto tisoč dolarjev za najboljšega maratonca
HOKEJ NA LEDU / PRVENSTVO NHL
Montreal Canadiensom grozi izločitev iz končnice
To bi bilo prvič v zadnjih petindvajsetih letih
MONTREAL (STA/AP) - Hokejisti v ligi NHL končujejo tekmovanje v rednem delu in se približujejo končnici prvenstva. Zna se zgoditi, da v končnici ne bo enega najslavnejših klubov, Montreal Canadiensov, kar bi bilo prvič v zadnjih 25 letih.
Canadiensi so v ponedeljek doma s 3:4 izgubili proti Hartford Whalersom, ki so tako prekinili serijo porazov. Srečanje je odločil Geoff Sanderson, ki je dosegel dva zadetka, z drugim je postavil tudi končni izid. Uspešna sta bila še Jocelyn Le-mieux in Adam Burt, Za domače pa so bili strelci Turner Steven-son, Pierre Turgeon in Brian Savage. Buffalo Sabres so z zmago v
domači dvorani proti Tampa Bay Lightningu dosegli tretji uspeh v zadnjih desetih tekmah. Največ zaslug za zmago ima Rus Aleksander Mogilni, ki je dosegel en zadetek in je bil najboljši na ledu. Edini zadetek za goste je dosegel Mogilnijev rojak Jurij Hmilev. Izredno zanimiva je bila tekma v New Yorku, kjer so domači Ranger-si proti VVashington Ca-pitalsom vodili že s 3:0 in 5:1, pa vendarle trepetali za zmago do zadnjih sekund. Tudi na tej tekmi so bili za zmago Rangersov najzaslužnejši ruski igralci. Sergej Zubov je dosegel tretji zadetek za Rangerse, Andrej Nemčinov pa petega. V New Yorku je bilo tudi srečanje med domačimi
Islandersi in Boston Bruinsi. Domači so bili pred srečanjem pesimisti, saj 11 tekem niso okusili slasti zmage, pa tudi tradicija je bila na strani Bostončanov, ki so proti Islandersem nazadnje izgubili 4. novembra 1991. Tokrat tradicija ni obveljala. Islandersi so na koncu slavili s 5:3, za kar ima največ zaslug razpoloženi vratar Tommy Soderstrdm.Za zdaj so končnico že priigrali hokejisti Quebeca, Pitt-sbourgha, Philadelphie na vzhodu in Detroita, St. Luisa ter Calgaryja na zahodu.
Izidi: NY Islanders -Boston 5:3, NY Rangers - VVashington 5:4, Ot-tawa - Florida 1:5, Tampa Bay - Buffalo 1:3, Anaheim - Calgary 2:1.
Graves (levo) se veseli gola skupaj Messierom, medtem koje vratar Capitalsov Carey nemočno obležal v golu (AR)
ATLANTA (dpa) - Zmagovalec ameriških kvalifikacij za nastop na olimpijskem maratonu v Atlanti bo za nagrado dobil 100.000 dolarjev. Kot je sporočila atletska zveza ZDA, lahko tekmovalci v primem, če dosežejo rekorden čas, zaslužijo še več. Tekmovanje bo 17. februarja 1996 v Charlottu v ameriški zvezni državi Južna Karolina.
Medvedjev ni v formi
MONTE CARLO (STA/AFP) - V prvem krogu moškega teniškega turnirja v Monte Carlu z nagradnim sldadom 1.795.000 dolarjev je izpadel 11. nosilec Ukrajinec Andrej Medvedjev. S 6:2, 3:6 in 6:4 ga je premagal Avstralec Richard Fromberg.
Izidi 1. kroga: Pioline (Fra) - Skoff (Avt) 6:3, 7:5, Fromberg (Avs) - Medvedjev (Ukr/11) 6:2, 3:6, 6:4, Clavet (Spa) - Krickstein (ZDA) 6:2, 6:0, Haarhuis (Niz) - Yzaga (Spa) 6:2, 6:4, J. Sanchez (Spa) - Rafter (Avs) 6:1, 6:3, SchaUer (Avt) - E. Sanchez (Spa) 4:6, 6:1,6:3, Santoro (Fra) - Edberg (Sve) 6:3, 6:1.
Rekorden nagradni sklad v Wimbledonu
VVTMBI.EDON (STA/AP) - Organizatorji teniškega turnirja za Grand Siam v VVimbledonu so sporočiti, da bo letošnji nagradni sklad znašal 9.6 milijona dolarjev, kar je za 6 odstotkov več kot lani. Tako bo zmagovalec pri moških prejel ček v višini 584.000 dolarjev, zmagovalka pri ženskah pa 60.000 dolarjev manj. Skupni nagradni sklad v moški konkurenci bo 5.1 milijona dolarjev, pri ženskah pa natančno 4 milijone. Poraženec v prvem krogu bo prejel 8.760, oziroma 6.800 dolarjev, nato pa vsote naraščajo skoraj za dvojno vrednost. Tako prejme poraženec v finalu pri moških 292.000 dolarjev, pri ženskah pa 262.000 dolarjev. VVimbledon in odprto prvenstvo Francije sta edina turnirja za Grand Siam, kjer nagradna sklada nista enaka za obe konkurenci. VVimbledonski turnir bo letos potekal od 26. junija do 9. julija.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVU
r-OPBOJKA / MOŠKA B2 LIGA n
Baggio ima vnete mandeljne Lider »azzurrov« je zdaj Zola
Bolj kot Litve se Italijani bojijo slabega terena - Začetek ob 19. uri Slovenija bi se v Zagrebu proti Hrvaški zadovoljila tudi s tesnim porazom
VRNIUS, ZAGREB - Zaradi vnetja mandeljnov Roberto Baggio bržkone ne bo mogel igrati na drevišnji kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem EP proti Litvi (ob 19. uri). Vse kaže, da ne gre za »diplomatsko bolezen«, s katero bi se sloviti »codino« izognil igranju skupaj z Zolo, kot je v torek napovedal selektor Arrigo Sacchi. Se isti večer so Baggiu namerili 37, 7 stopinj telesne temperature, zdravniki pa so mu predpisali antibiotike. Juventusov as se je včeraj zjutraj počutil boljše, vendar večina poznavalcev meni, da drevi ne bo igral.
Tekma v Vilniusu je pomembna za obe reprezentanci. Po zmagi v Mariboru in neodločenem izidu proti Hrvaški ima tudi Litva realne možnosti, da se uvrsti v
trenerja Lobanovskega, ki je leta 1988 osvojila naslov evropskega podprvaka. V 32 mednarodnih nastopih je Litva dosegla le devet zmag, na lestvici Fife pa zaseda 60. mesto.
Kljub temu so v italijanskem tabora precej zaskrbljeni. Na tekmo se niso mogli ustrezno pripraviti, igralci so pod hudim pritiskom zaradi prvenstva in evropskih pokalov (v igri so bogate nagrade in bodočnost njihovih klubov), Baggio ne bo igral, pod vprašajem pa je tudi nastop Alberti-nija, teren v Vilniusu pa je v zelo slabem stanju, kar naj bi oškodovalo tehnično bolj podkovano moštvo.
. »Nasprotnikov ne bomo podcenjevali. Oni so telesno dobro pripravljeni, igrajo zelo borbeno. Vem, da ne bo lahko, vseeno bo-
Roberto Baggio), Zola, Crip-pa.
SODNIK: McCluskey (Škotska)
Slovenska nogometna reprezentanca se bo drevi ob 20.15 pomerila s Hrvaško v Zagrebu. Slovensko reprezentanco, ki po zvenečih imenih močno zaostaja za Hrvaško, predvsem pestijo poškodbe dveh ključnih igralcev, Novaka in Englara, ki nista igrala v preteklem krogu domačega prvenstva, sedaj pa jima je zaradi tega igranje za reprezentanco prepovedal predsednik njunega kluba Ivan Zidar. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo prej ko slej jasno šele na tekmi, selektor reprezentance Zdenko Verdenik pa je že prej zaradi Novakove poškodbe poklical v reprezentanco Bajraktareviča, čeprav naj bi namesto Novaka
igral Kokol, namesto Englara pa Križan. Slovenska reprezentanca bo najverjetneje igrala v postavitvi 3 - 5 -2. Za Slovence tudi poraz z dvema goloma razlike ne bi bil nikakršno razočaranje. Hrvati so zagnali velik vik in krik, ker Oviedo ni predčasno pustil domov Prosinečkega in Jerkana, saj sta morala odigrati prvenstveno tekmo proti La Gorani, kar se je Oviedu sicer obrestovalo, saj je Prosi-nečki dosegel izenačujoči gol 5 minut pred koncem srečanja, reprezentanta pa sta v Zagreb dopotovala šele v ponedeljek. Hrvati bodo po vsej verjetnosti igrali z dvema napadalcema, Bokšičem in Sukerjem, ki je s šestimi goli najuspešnejši strelec kvalifikacijske skupine in eden najboljših strelcev španske lige.
Verjetni postavi
SLOVENIJA: Boškovič, Galič, Englaro (Križan), Milanič, Zidan, Jermaniš, Benedejčič, Novak (Kokol), Zahovič, Gliha, Florjančič.
HRVAŠKA:	Ladič,
Jerkan, Stimac, Bilič, Jami, Asanovič, Prosinečki, Jurčevi č (Brajkovič), Boban, Bokšič, Suker.
Umrl Andrea Fortunato
Za posledicami levkemije je včeraj v bolnišnici v Perugii umrl 24-Iet-ni Juventusov nogometaš in reprezentant Andrea Fortunato. Vest je globoko pretresla nogometni svet, ker je kazalo, da se zdravstveno stanje Fortunata v zadnjih časih (zbolel je maja lani) izboljšuje.
sklepno fazo prvenstva, Italijani pa si v bistvu ne morejo več privoščiti spodrsljajev. Že neodločen rezultat bi precej zamajal ugled »azzurrov«, poraz bi le še poglobil nezaupanje italijanske nogometne javnosti in medijev v selektorjeve sposobnosti. Za Litvo igrajo nogometaši, ki po tehničnem znanju zelo zaostajajo za Italijani. Ivanauskas igra za nemški Hamburg, SleMs je član švicarskega Wila, Stauce brani vrata turškega Galatasaraya, Sukristovas, ki igra v Izraleu, pa je bil med rezervami »zbomaje«
mo poskušali zmagati,« pravi Gianfranco Zola, ki je zdaj pravi lider moštva, potem ko je že mislil, da ga Sacchi po slabih nastopih na lanskem svetovnem prvenstvu ne bo več poklical v reprezentanco.
Verjetni postavi
LITVA: Stauce, Suika, Ziukas, Sukristovas, Vaino-ras, Tereskinas, Gudaitis, Ivanauskas, Apanavicius, Skarbalius, Slekys.
ITALIJA: Pagliuca, Be-narrivo, Maldini, Albertini (Dino Baggio), Costacurta, Minotti, Lombardo, Di Mat-teo, Casiraghi (Ravanelli ali
Trenutno stanje v 4. skupini	
Hrvaška	5	4	10	10:1	13
Italija	5	3	11	10:4	10
Litva	4	2	11	4:3	7
Slovenija	4	12	1	5:3	5
Ukrajina	5	113	3:8	4
Estonija	5	0	0	5	1:14	0
DANAŠNJI SPORED: Hrvaška - Slovenija (20.15),	
Estonija -	Ukrajina (17.00), Litva - Italija (19.00)
KOŠARKA / KONČNICA ZA NASLOV PRVAKA n
Stefanel premagal Buckler
Stanje je 1:1 - Benetton tudi v drugi tekmi boljši od Filodora
V polfinalu končnice košarkarske Al lige Benetton z 2:0 vodi proti Filodoro, Stefanel in Buckler pasta 1:1.
Stefanel - Budder 76:59 (38:32)
STEFANEL: Bodiroga 28, Portaluppi 7, Fucka 16, De Pol 17, Sconodiini 4, Pessi-na 3, Cantarello 1,
BUCKLER: Brunamonti, Danilovič 27, Coldebella 10, Abbio 6, Morandotti 2, Moretti 5, Carera, Binion 9.
PM: Stefanel 19:27; Buckler 20:24. TRI TOČKE: Stefanel 1:10 (Bodiroga 0:3, Portaluppi 1:3, Sconochini 0:4); Buckler 3:11 (Brunamonti 0:1, Danilovič 1:3, Coldebella 2:4, Abbio 0:1, Moretti 0:1, Morandotti 0:1). Gledalcev: 10 tisoč.
Po sedmih poraih je milanski Stefanel po štirih letih končno premagal bolonjski Buckler. Milančani so igrali izredno borbeno (23 pridobljenih žog) in strli (medel) odpor gostov nredvsem z odlično obrambo. Dejan Bodiroga je bil tokrat boljši od Predraga Daniloviča, najboljši mož na
igrišču pa je bil Tržačan Alessandro De Pol (17 točk, 5:5, 7:10 v prostih metih, 5 skokov, dve pridobljeni žogi), zelo dobro pa je igral tudi Gregor Fučka (8:11).
Benetim-Filodoro 88:78 (48:31)
BENETTON: Gratis 3, lacopini 13, Pit-tis 10, VVbolridge 20, Ragazzi 2, Naumosld 10, Vianini 7, Rusconi 23.
FILODORO: E Esposito 26, Blasi 3, Pi-lutti 8, Frosini 9, Casoli 6, Gay 9, Pezzin, Djordjevič 17.
PM: Benetton 20:25; Filodoro 15:17. TRI TOČKE: Benetton 6:16 (Gratis 1:3, lacopini 3:4, Pittis 0:4, VVoolridge 1:1, Nau-moski 1:4); Filodoro 5:18 (Esposito 3:9, Blasi 1:2, Pilutti 0:5, Djordjevič 1:2).
Benetton je bil tudi v drugi tekmi boljši od Filodora. Zmago si je v bistvu priigral v prvem polčasu z izredno razpoloženimi strelci, M so zadevali koš kot za stavo.
V drugem polčasu so Bolonjčani skušali nadoknaditi zaostanek, a niso nikoli resneje ogrozili peterke iz Trevisa.
V zaostali tekmi tesen poraz Imse Kmečke banke
V Ravenni je proti Portu klonilo šele po tie breoku
Porto Ravenna - Imsa Kmečka banka 3:2 (13:15,15:10,15:8, 9:15,15:12)
IMSA KMEČKA BANKA: Feri 12+15, Stabile 9+19, C. Populini 13+1, Cola 7+12, Princi 1+5, Marchesini 0+2, Koršič 0+1, Florenin 0+0, Pao-letti 0+0, Buzzinelli, Graunar, Černič.
Tranaj esetov: 30, 27, 22, 21 in 12 minut.
Servis (točke/napake): Imsa KB 5/13, Porto 8/24. Napake: Imsa KB 18, Porto 16, Blok: Imsa 11, Porto 14.
Tudi v včerajšnji zaostali tekmi zadnjega kola prvega dela moške odbojkarske B2 lige
je bil tie-break, kot že prejšnjo soboto v rednem kolu, usoden za valovce. Tokrat pa so Goričani igrali mnogo boljše kot pred tremi dnevi in na koncu jim je zmanjkalo le malo sreče. Vseskozi so bili valovci enakovredni dobremu nasprotniku in lahko na sobotni nastop proti Faenzi gledajo z večjim optimizmom, kot pred včerajšnjo tekmo.
Že na začetku je bilo jasno, da se bo tekma spremenila v pravo bitko. Igralci na obeh straneh mreže so se borili za vsako žogo, tako, da je bilo stanje po desetih minutah igre še vedno 3:3. Nato je Ravenna dosegla štiri točke prednosti. Goričani pa niso popustili. Z veliko mero požrtvovalnosti so nadoknadili ves zaostanek in celo povedli z 10:7 in nato 14:10. V končnici seta se je Ravenna povzpela do 14:13, valovci pa se niso pustili presenetiti.
Agresivnost Goričanov je nekoliko presenetila gostitelje, ki so drugi set začeli dokaj negotovo. Na njihovo reakcijo pa ni bilo treba dolgo čakati. Vsekakor ni do rezultata 11:10 za Raven-no, nobena od ekip odločno vodila. V končnici seta pa so domačini uveljavili boljši blok in izenačili stanje v setih.
Tudi tretji set je bil na začetku izenačen. Po rezultata 7:7 pa so gostitelji z učinkovitim servisom iztirili sprejem gostov, valovci pa zaostanka niso več nadoknadili tudi zato, ker so naredili še nekaj nepotrebnih napak.
Goričani k sreči niso vrgli puške v koruzo. Četrti set je bilo do stanja 9:8 za gostje zelo izenačen, nato pa so Goričani začeli nekoliko forsirati svojo igro in so bili za tveganje tudi primerno nagrajeni..
Tie break je bil zelo živčen. Do stanja 12:12 ni nobena ekipa imela več kot dve točki prednosti. Edini blok, ki ga je Ravenna naredila v celem setu, pa je prišel ravno ob pravem trenutku in pri stanju 14:12 se je domačinom tudi posrečil servis, tako, da je Imsa Kmečka banka tudi na tej tekmi ostala praznih rok, je pa vsaj pokazala, da je hud sobotni poraz v Cessaltu ni dotolkel.
(A&D)
NOVICE
Casagrande 1. na cilju v Genovi
GENOVA - Franco Casagrande je zmagovalec kolesarske dirke po Apeninskem polotoku. Na cilju v Genovi Pontedecimo je bil v Sprintu hitrejši od Davida Rebellina in Vladimira Bellija, Jevgenij Berzin in Marco Pantani pa sta nekoliko zaostala. 209 kilometrov dolga dirka je bila zaradi dežja izredno težka, na cilj pa je prispelo le 29 kolesarjev, čeprav jih je bilo na Startu 118. Odločilen je bil vzpon na vrh Bocchetta, ki ga je Pantani prevozil v rekordnem času 21:56.
Zoff kaznoval Bergodija
RIM - Predsednik Lazia Dino Zoff je sklenil, da bo z globo kaznoval branilca Cristiana Bergodija zaradi njegovega obnašanja na nedeljskem derbiju z Ro-mo. Bergodi je po tekmi preko radijskih valov zmerjal kapetana Rome Gianninija.
Končnica košarkarske A2 lige
Končnica z napredovanje v Al figo (polfinalna faza): Aresium Milan - Menestrello Modena 81:80 (38:35); Teamsystem Rimini - Bancosardegna 84:74 (42:29) ; Olitalia Forli - Caserta 83:81 (46:37); Polti Cantu - Jcoplastic Napoli 82:74 (38:42).
Obvestila
ŠPORTNI KROŽEK KRAS
sklicuje v četrtek, 27. aprila 1995, 31. redni občni zbor, M bo v Sportnokultumem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta; 2. razprava o poročilu; 3. odobritev poročila, obračuna 1994 in proračuna 1995; 4. razno. Upravni odbor poziva vse člane, naj se občnega zbora udeležijo.
TEDENSKI PREGLED V AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Končnih odločitev še ni Izkupiček tokrat soliden
Po večtedenskem premoru so nogometaši v amaterskih prvenstvih spet stopili na travnate in peščene pravokotnike. Do konca prvenstva manjkajo še tri kola. V večini primerov ni še nič odločenega, nekatera moštva pa se vseeno že pripravljajo na slavje, druga na žalovanje. Nedeljski obračun slovenskih enajsteric je bil zadovoljiv, žal pa pričenjamo pregled s porazom. Juventina (ocena 5) je proti Manzanu doživela drugi poraz v gosteh in tako dokončno opustila vsako misel na napredovanje. Zaradi tega bo v naslednjih kolih dala več možnosti mladim igralcem, da si naberejo izkušnje. V 1. ligi bodo morali Sovodenjci (ocena 8), kljub 16. prvenstveni zmagi, še počakati na končno slavje. V skupini C so vse tri naše ekipe dosegle pozitiven izid. Kaj več pa bi lahko pokazali zarjani (ocena 6+), ki se borijo za igranje dodatnih srečanj za napredovanje. Vendar imajo sedaj le dve točki prednosti pred Vesno (ocena 7),
ki je dosegla osmo zmago na domačih tleh. Prosečani (ocena 8) so se z gladko zmago proti Donatellu povzpeti na 9. mesto, zdaj pa jih čakajo težke tekme.
Tudi v 2. ligi so naše predstavnice izbojevale pozitiven izkupiček. Primorec (ocena 8) m Kras (ocena 7+) sta zmagala in se tako na najboljši način pripravljata na odločilni derbi, ki bo čez dve koti. Gajevci (ocena 6/7) pa so proti močnemu Fincantieriju dosegli 13. letošnjo delitev točk.
V	derbiju 3. lige se je Dolina (ocena 5+) se je dobro upirala, vendar so tudi tokrat - kot v preteklih treh derbijih - zmago slaviti Brežani (ocena 6/7). Mladost (ocena 5) je proti močnemu Mon-falconeju napravila preveč napak in poraz je bil neizbežen.
Statistični podatki: odigrana srečanja 10 (en derbi). Zbrane točke: 14; 6 zmag, 2 remija, 3 porazi. Zadetki: dani 9, prejeti 8. Izključeni 4.11-metrovke v korist 1.
V	prihodnjem kolu bodo sko-
raj vse naše ekipe igrale v gosteh. Osrednje srečanje pa bo prav gotovo Mossa - Sovodnje.
Ta teden smo se pogovoriti s Silvanom Olenikom (letnik 1968), stebrom Bregove ekipe (na stiki), kateri je bil vedno zvest.
Tudi v nedeljskem derbiju ste vi slavili zmago, vendar ne tako lahko.
»Neodločen izid bi bil morda bolj pravilen. Vsaka ekipa je igrala dobro po en polčas, mi smo biti boljši v prvem, oni pa v drugem. V celoti pa tekma ni bila zelo privlačna.«
Kako bi ocenil vaše letošnje prvenstvo?
»Prvenstvo smo pričeti dobro in smo biti dalj časa pri vrhu, potem pa se je nekaj zataknilo.V zadnjih tekmah smo ponovno igrati dobro. Mislim, da smo igrali precej nihajoče, zato nisem povsem zadovoljen z našim prvenstvom.«
Vi ste odigrali že vsa srečanja, prvenstvo pa Se ni končano. V nedeljo igra Servola proti GGS, ki
ima le točko manj kot vi...
»Upati moramo, da A3evola iztrže vsaj točko. Skoda, da v preteklih kotih nismo dosegli vsaj ene točke več. Sedaj bi biti bolj mirni.«
Kaj pa misliš o prvenstvu Doline?
»Glede na prikazano igro bi morala Dolina soditi v sredino lestvice, saj razpolaga z nekaterimi tehnično dobrimi igralci, vendar v vsaki tekmi je prišlo do nekaterih nepotrebnih napak in tako je končni obračun skromen.« (E.B.)
ŠPORT

Sreda, 26. aprila 1995
25
			
LOKOSTRELSTVO / 12. POKAL ALPE ADRIA	r—	TENIS / ITALIJANSKI POKAL	—
Zelo uspešen nastop Zarjinih lokostrelcev
V močni konkurenci Moreno Granzotto 6. pri članih, Katja Berce prva pri mladinkah, Marko Metlika pa pri mladincih
V	soboto in nedeljo je bil v Ankaranu na sporedu 12. Pokal Alpe Adria v lokostrelstvu, kjer se je v disciplini »hunter in field« pomerilo približno 200 tekmovalk in tekmovalcev vseh starostnih kategorij iz Slovenije, Italije, Avstrije, Švice in Hrvaške.
V	tej konkurenci so nastopili tudi štirje Člani Zarje KreševiC, ki so se zelo dobro odrezali. To še posebej velja za Morena Gran-zotta, ki je v konkurenci 23 elanov, zasedel izvrstno 6. mesto, Kristino Berce, ki je bila med 3 mladinkami najboljša, prvo mesto pa je v dvoboju dveh mladincev osvojil tudi Marko Metlika. Granzotto je samo za 4 točke zaostal za tretjeuvršCenim Cvetom Florjančičem iz Slovenije. Pri tem je treba povedati, da so pred njim samo državni reprezentanti iz Italije (Monti), Slovenije (Rosa, Florjančič in Podržaj) in Avstrije (Grube). Zarjin lokostrelec je s 611 točkami kar za 33 točk izboljšal tudi svoj osebni rekord, po prvem dnevu pa je bil s 313 točkami celo na tretjem mestu.
Osebni rekord je s 312 točkami popravila tudi Kristina Berce, in sicer za 12 točk, čeprav je imela zaradi prešibkega loka precej težav na progi, na kateri so bile veje zelo nizko in so večkrat spremenile smer puščicam, ki jih je Kristina izstrelila proti tarčam.
V skladu s pričakovanji je nastopil četrti Zarjin tekmovalec Bogdan Stopar, ki je po dvoletni neaktivnosti prvič nastopil na uradnem tekmovanju. REZULTATI Člani: 1. Silvio Mon-te (Ita) 645 (327 + 318), 2. Vladimir Rosa (Slo) 638 (320 + 318), 3. Cveto Florjančič (Slo) 615 (309 + 306), ..6. Moreno Granzotto (Zarja Kreševič) 611 (313 + 298),...17. Bogdan Stopar (Zarja Kreševič) 537 (280 + 257).
Mladinke: 1. Kristina Berce (Zarja Kreševič) 312 (188 + 124) Mladinci: 1. Marko Metlika (Zarja Kreševič 430 (197 + 233).
Moreno Granzotto je osebni rekord izboljšal za 33 točk (F. Kroma)
Gajevci startali z neodločenim izidom proti Campagnuzzi
Gostje so se izkazali kot solidna ekipa
Gaja - Campagnuzza Gorica 3:3
Prelec - Makuc 6:3, 6:4, Rainis - Co-laussi 2:6, 3:6, Stoka - Nobili 6:3, 7:5, Čorbo - Vacari 1:5 (predaja), Prelec/Stoka - Makuc/Nobili 7:5, 6:1, Baldissin/Rainis - Colaussi/Vacari 2:6,1:6
Včeraj so s svojimi nastopi v okviru deželne faze italijanskega pokala začeli tudi tenisači Gaje, ki so tako kot njihovi kolegi pred dvema dnevoma v ligaškem prvenstvu prvo srečanje igrali neodločeno 3:3. Prvi nastop lahko ocenimo kot solidnega, saj je Campagnuzza zelo soliden nasprotnik. Mladi Colaussi je na primer z ekipo C3 nastopal v deželni ligi in se z njo uvrstil v deželni finale. Tudi Makuc je zelo soliden, mlad igralec, medtem ko je Nobili zelo izkušen starejši igralec.
Pri Gaji sta Alberto Prelec in Igor Stoka potrdila, da lahko v tem prvenstvu precej storita. Oba sta včeraj zanesljivo premagala svoja nasprotnika. Prelec je bil boljši od Makuca, Stoka
pa je premagal izkušenega Nobilija, ki pa je še posebej v drugem setu, ko je Gaj in igralec nekoliko popustil, izkoristil lažje žoge in večkrat Stoko spravil v težave. Toda na koncu je kvalitetna razlika vseeno prišpla do izraza in gajevci so zasluženo osvojili še drugo točko. Gostje so izenačili z zmago Vacarija nad Robijem Čorbo, ki pa je zaradi slabosti moral dvoboj predati v prvem setu, ko je Vacari vodil s 5:1.
Tako so o zmagovalci srečanja odločale igre dvojic. Prelec in Stoka sta po nekoliko manj zanesljivem prvem setu, ki pa sta ga vseeno dobila, v nadaljevanju zaigrala zelo dobro in nasprotnikoma prepustila samo še eno igro, toda zmago Gaje sta preprečila Colaussi in Vacari, ki sta razmeroma gladko premagala Baldassina in Rainisa.
Povejmo še, da sta pri Gaji tokrat manjkala Paolo Kalc in Radovan Fucka, naslednji nastop pa gajevce čaka 1. maja v Miljah proti TC Muggia.
NAMIZNI TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO ZA MLADINCE IN MLADINKE
Zgoniški Kras osvojil štiri deželne naslove
Trikrat je na zmagovalnih stopnicah stala Katja Milič - Prvaka še Andrea Radini in Ivana Stabej
V	nadaljevanju deželnega prvenstva, ki se odvija v organizaciji SK Kras v več fazah, so bili v ponedeljek popoldne na vrsti mladinci. Z izjemo moških dvojic je Kras osvojil vse možne deželne naslove v tej starostni kategoriji. Katja Milič nosi naslov deželne prvakinje 1995 med mladinkami, Krašovec Andrea Radini v moški vrsti, Katja Milič in Andrea Radini se tudi ponašata kot deželna prvaka v igri mešanih parov, Katja Milič in Ivana Stubelj pa kot prva ženska dvojica Furlanije-Julijske krajine.
V	finalu za deželni naslov sta si stali nasproti klubski soigralki Ivana Stubelj in Katja Milic. V zelo lepem in napetem dvoboju, v katerem je Stubljeva pokazala
svojo zagrizenost in dobro igro se je dvoboj v treh nizih zaključil z zmago Katje Milič (15, -18, 19). Tretje mesto sta si podelili med seboj Francesca Gambini (Rangers Udine) in Elisa Landello (Libertas Latisana). Andrea Radini si je prislužil prvo mesto med fanti z veliko požrtvovalnostjo in inteligentno igro. Kljub nedavnim težavam s hrbtenico je v finalu nadigral svojega nekdanjega klubskega soigralca iz Fincantierija Federica Ceppija. Tretje mesto sta zasedla Carlo Simonato (Libertas Latisana) in Stefano Bagnariol (San Giovan-ni Pordenon).
Med fanti je nastopil tudi Krašovec Peter Santini, ki pa se ni prebil iz svoje skupine, v kateri je imel kasnejšega podprvaka Cep-
pija. Peter Santini pa se je izkazal v igri parov. Skupaj z Ivano Stubelj sta dosegla drugo mesto. V finalu sta bila poražena od para Katja Milič - Andrea Radini. Krasova moška dvojica Radini-Santi-ni je osvojila tretje mesto. Delila ga je s parom Cassutti-Peressini (Rangers Udine), drugi je bil par iz Latisane Simonato-Celleghin, zmagovalni pa Ceppi-Bombace (Fincantieri). Pri ženskih parih je bila najboljša Krasova dvojica Katja Milič-Ivana Stubelj pred parom Landello (Libertas Latisana) -Gambini (Rangers Udine). V sklopu deželnega prvenstva so včeraj nastopili v Zgoniku četrtokategor-niki iz deželnih lestvic in veterani. O njihovih rezultatih bomo še poročali (J.J.)
Katja Milič trikrat na najvišji stopnički (Foto Kroma)
KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV IN PROPAGANDE n
NOGOMET / ZAOSTALI SREČANJI ZAČETNIKOV PRIMORJA INTERLAND
Barcelona premočna za Dom Okrnjeni borovci izgubili Domove! dosegli važno zmago
DEČKI
Dom Unitecno - Barcolana 45:110 (18:64)
DOM: Grauner 14 (2:2), Pahor, Figelj, Pa-rasthos 2, Cozzuccoli 7 (1:2), Abrescia, Slji-vie 2, Bresciani 20 (2:4).
Proti drugouvrščeni Barcolani so domov-ci visoko izgubili predvsem zaradi porazne igre v prvem polčasu. Naši so kot običajno začeli tekmo zelo slabo, tako da so gostje v prvi četrtini vodili že 36:6. Edini, ki se jim je dostojno zoperstavljal, je bil Miha Grauner z 12 točkami.
V drugem polčasu se je igra domovcev nekoliko izboljšala in zdramil se je tudi Bresciani, ki je dosegel vrsto lepih košev. Najbolj izenačena pa je bila zadnja četrtina (19:17) za goste, ko so domovci končno predvajali hitro in agresivno igro, ki bi morala biti najvažnejša značilnost naših igralcev. Naslednjo tekmo bodo belo-rdeči zaigrali že jutri proti goriškemu Brescialatu.
PROPAGANDA
Bor A - Poggi 57:75 (31:35)
BOR A: Kafol 4 (2:6), Gaburro 17 (1:2), Stokelj 10 (2:4), Krmen 4, Tolentino 14 (2:3), Lovriha 8 (0:6).
Trener: Krejčič
Prosti meti: 7:21; PON: Lovriha
Borovci, ki so zaradi Slovenske Evrošole nastopih le s šestimi igralci, so se vse do 28. minute enakovredno upirali drugouvrščeni
etapi Poggia. Naši so sicer tekmo izgubih že pred začetkom 30:0 brez borbe, ker je pri propagandi treba tekmo odigrati vsaj z desetimi igralci. Zato so odigrah v bistvu prijateljsko tekmo, v kateri so se na igrišču predah nasprotnikom šele tik pred koncem, ko se je prekomerno občutila utrujenost. Borovci se morajo ta teden zelo dobro pripraviti, kajti naše čaka v naslednjih dveh tednih kar sedem tekem. (Niko Stokelj)
Dom La Goriziana - Italmonfelcone 66:50 (32:24)
DOM: Figelj 3 (1:2), Grauner 14, (0:3), Geigolet 18 (0:2), Bensa, Radikon 12 (0:2), Parasthos, Cozzuccoli 13 (1:2), Spacal 6.
PON: Grauner (6’ d.p.), Radikon (5’ d.p.).
Domovci so v zelo važni tekmi proti Ital-monfalconeju izbojevali zasluženo zmago in tako še naskakujejo drugo mesto v prvenstvu. Prva četrtina je bila zelo izenačena in belordeči so šele v zadnji minuti pridobili rahlo prednost po zaslugi treh košev Ra-dikona. V nadaljevanju tekme pa se je razigrala trojica Grauner, Cozzuccoli, Geigolet, tako da se je prednost naših hitro večala. Domovci so pokazali nekaj zares lepih potez, predvsem v obrambi, kjer so prestregli precej žog in z lahkoto zaključevati protinapade. Poleg zaslužene pohvale vsem igralcem, gre poudariti izredno igro Havirja Ger-goleta, ki je zaustavil najnevarnejšega igralca Costo in tudi izredno točno metal.
Visoka zmaga prve ekipe, »bejevd« prešibki za F. Olimpio
Mitja Merlak in Erik Pavletič sta dosegla 4 gole (F. Kroma)
Primorje Interland A -Opidna 8:0 (6:0)
Strelci: Pavletič in Puz-zer po 3, Strain in Merlak po 1.
PRIMORJE: Furlan, To-mizza, I. Križmančič, Pilat, Strain (od 30. min. Milič), Puzzer, V. Križmančič, Kante, Pavletič, Švara, Merlak.
Mladi igralci prve začetniške ekipe Primorja so v zaostalem srečanju zasluženo visoko premagali skromno ekipo Opici-ne, ki v celotnem srečanju ni niti enkrat resneje ogrozila vrat Furlana. O razmerju moči na igrišču že dovolj zgovorno priča sam rezultat. Prosečani so začeli zelo dobro in že takoj na začetku je Strain po samostojni akciji, v kateri' je preigral nekaj nasprotnikovih igralcev, dosegel vodeči gol za Primorje. Na podoben način
je padel tudi drugi zadetek, ki ga je dosegel Pavletič, takoj nato pa je bil uspešen še Puzzer in zmagovalec srečanje je bil odločen. Do konca polčasa so bili domači napadalci še trikrat uspešni, zato je razumljivo, da po odmoru niso zaigrali več tako prizadevno kot prej.
Gostje so tako lahko nekajkrat napadli, toda obramba Primorja je bilo vedno na mestu, v napadu pa so bili Prosečani še dvakrat uspešni.
Čeprav nasprotnik ni bil preveč kakovosten, pa tokrat lahko za dobro igro pohvalimo prav vse igralce.
Primorje Interland B -Fani Olimpia 1:5 (0:5)
Strelec: Lonzar
PRIMORJE: Suc, D. Gregori, Stoka, A. Gregori, Desco, Milkovič, Antoni-ni, Zanei, Cauter, Pipan, Lonzar.
Fani Olimpia je bila za drugo ekipo Primorje premočan nasprotnik, ki je še posebej v prvem delu izkoristil vso svojo premoč, tako da je moral vratar Suc kar petkrat pobrati žogo iz svoje mreže. Bolje je bilo v drugem delu, ko so gostje nekoliko popustili, domačini pa so se opogumili in iz protinapadov večkrat ogrozili gol gostov. Pri tem sta bila najbolj aktivna Cauter in Zanei, Lonzarju pa je uspelo doseči tudi častni zadetek.
Izključno za igre v drugem polčasu lahko p ohva-limo vso ekipo.
Horoskop
zapisal B.R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Se malo, pa si boste lahko privoščili izdaten počitek. Pritisnite torej na plin, da se vam ne bo treba obremenjevati zaradi neopravljenih del in zamujenih priložnosti.
BIK 21.4 - 20.5.: Predihali boste svojo zamero in opravičilu dodali iskreno razumevanje. Prizadeti vam bo več kot hvaležen; obdaril vas bo s ponudbo tesnega prijateljstva
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ne obupajte, Ce se bo pokazalo, da bo do uresničitve cilja treba stisniti pesti in sed globlje v top. Vsaka naložba, M temelji na resnični potrebi, se obrestuje.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Ne boste se čutili dovolj moCne za vse težave, zato jih boste odrinili vstran ter se prepustili malodušju. A ker bodo sle za vami, bo boj neizbežen. Zmagali boste.
LEV 23.7. - 23.8.: Presenečeni boste opazili, da se nadrejenemu nikamor ne mudi, medtem ko vas priganja kot tovornega osla. Je že tako, da ima prednost. Prehitite ga, pa bo oslovo vlogo igral on.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Nekdo bo tako zelo pozoren do vas, da se vam bo zazdel malone su-.mljiv. Ne odbijajte ga, če vam bo želel pomagati, kajti ta trenutek najbolj potrebujete prav to.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: H kljucni osebi, M odloča o vašem napredoxranju, boste stopili brez posredovanja tretje osebe, zato boste poželi uspeh. Odslej se navzgor vselej podajajte sami.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. n.: Dognali boste ozadje svojih miselnih vrtincev in se dodobra umirili. Zdaj je pravi Cas, da se lotite še vrtincev, ki jih meša nestrpnež, ki si želi vaše srene bližine.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Pričakovali boste vse najboljše, doletelo vas bo samo dobro. Naslednjič pričakujte najslabše, pa vas bo doletelo najboljše. Čeprav ni logike, vendar je resnica blizu.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pričakujte povabilo na praznovanje obletnice. Ne bojte se srečanja s starimi znanci, saj se še zdaleč niso tako spremenili, kot ste se vi, Niso vsi tako sposobni.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Ne bo se vam treba opravičevati, saj vam prizadeti še zdaleč ni zameril, Predobro vas pozna, da bi si zaradi vaših izpadov belil lase. Zato pa se pospešeno belijo vaši.
RIBI 20.2, - 20. 3.: Končno boste odkrili vzrok, zaradi katerega ste se pustili speljati na limanice. Ne boste se predolgo obtoževali, saj za to ne bo niti časa. Čakajo vas namreč nove.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. avtomobilska oznaka Krškega, 3. rastlinski rod javor, 7. drugo ime za peruniko, 9. žena indijskega kneza, 10. ime in priimek ameriškega filmskega igralca (Top Gun), 12. ime francoske filmske igralke Aimee, 13. organ voha, 14. švedska operna pevka (Jenny), 15. religija, 16. mesto v nemški pokrajini Vestfaliji, 18. ameriški filmski igralec (Christopher), 21. ime ameriške igralke Astor, 24 tisoC kilogramov, 26. doba, vek, 27. ameriški filmski režiser (King), 28. država v vzhodni Afriki, 30. slano jezero v osrednji Aziji, 31. mesto na jugu Francije, 32. antično ime reke Neretve, 33. začetnici angleškega državnika Cromvvella.
Navpično:
1. časnikarski poročevalec, novičar, 2. japonsko oblačilo s širokimi rokavi, 3. otočje v Indoneziji, 4. ameriški filmski igralec (Michael), 5. belgijski slikar (James), 6. mesto ob Labi blizu Dresdena v Nemčiji, 7. praprebivalec Apeninskega polotoka, 8. francoska pisateljica iz 17. stoletja (Madeleine de), 11. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 15. vneto mesto, 17. avtomobilska oznaka italijanskega mesta Lec-ce, 19. načelo, princip, 20. športni čoln za eno osebo, 21. močvirski oziroma jamski plin, 22. tropska papiga, 23. ranocelnik, 25. vrsta francoskih preprog, 27. kratica ameriške zvezne države Virginije, 29. hudobija.
30 ‘o^N ‘sapv ‘pJV ‘Bhuezuej, ‘jopiyx ‘era ‘euo) ‘Ajejai ‘aAaa^ ‘upo^ ‘bj9a ‘pup ‘sou ‘spronv ‘asimo mo^ ‘niui ‘sra ‘jaoe ‘x>j :ouAeiopoA
Aajisan
Katera pot je prava?
ŠAH
a b c d e f g h
Gostiša - Bukal / Bled 1995
Napad belih figur je na vrhuncu in črnemu ni lahko braniti kralja v kotu šahovmice. Da bi si olajšal obrambo, črni ponuja kvaliteto, ki pa jo beli - ta je na potezi, ne sprejme, saj bi črni po l.Sf7+ Tf7: 2,Lf7: Df6 nevarno zagrozil belemu po f liniji. Slovenski prvak Gostiša se zato odloči za učinkovito kombinacijo!
Rešitev naloge
Za uspešno delovanje bele dame na diagonali bi -h7 Gostiša žrtvuje kvaliteto. l.Te4:! de4 2.De4: g6 Edina obrambna poteza. Sedaj mora črni vrniti material 3.Sf7: Tf7: 4.Lf7: Lf8 5.h5 in beli bo odprl trdnjavi h linijo. Cmi je brez dobre obrambe in se je zato odločil na vdajo!
Silvo KovaC
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
250	POGUMNOST V SLABEM SMISLU	USTNICNO NEBNI GLAS	PORTUG. OTOČJE V ATLANTIKU	ZADETEK PRI HOKEJU	NAPOVEDO- VALKA KOROŠEC	ANDREJ KOMAC	KLJUČNI POJEM KITAJSKE RELIGIJE	AVTOR: MARKO BOKALIČ	ITALIJANSKO SMUČARSKO SREDISCE	KOREOGRAF OTRIN	MOŠKI Z BRKI	LEONHARD EULER	SLOVAŠKA REKA	ATEK	NEM. IME ITAL. REKE TICINO	TV VODITELJICA LONGVKA	NEKDANJI SMUČAR SCHRANZ	DVOREC NAD GRANADO V ŠPANIJI	RADON	KIRURŠKA STRGALKA	TOPILO ZA LAKE IN SMOLE	SREDISCE ISTOIMEN. POKRAJINE OB TIGRISU V SEVER. IRAKU
TATVINA DUHOVNE STVARITVE								KNJIŽNI- ČARKA														
PRVINA PARTERNE TELOVADBE								MANJŠI GOST. LOKAL IGRALKA OMAN														
MESTECE VJU2NI ITALIJI						KOLIČINA HRANE, KI JO POJEMO NAENKRAT						PRAVOSL. NADŠKOF							ROMULOV BRAT			
												DROBNO TELO							RIM. BOGINJA SREČE			
GALOP				PEVKA ŠVAJGER	NAPOVEDO- VALKA BAS	USTROJ, SISTEM	ELSA MORANTE			KNJIGA ZEMLJEVIDOV						PODSTAVEK ZA TOP						
										SLSEIZMOL (ALBIN)						HLAČNI PRIŠITEK						
GRŠKI SATIRIK IN POTOPISEC (EMANUIL)							VAS VZH. OD LJUBLJANE Z DISKOTEKO SLOVENIJA						SIMFONIC. SUITA RIMSKEGA KORSAKOVA	HRV. OTOK PRIHOD VODENA POVRŠJE			POGONSKI STROJ					
ZLATA VOKAČ			AM. PISEC - (GEORGE)				BIBLIJSKI OČAK				AM.PEVEC (FRANKE) IRIDU						VRH NAD KAM.SEDLOM					
			INDONEZ. OTOK				FILM.ANIMAT. STFINBAHPR										PISATELJICA KARLIN					
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA									MESTO OB DRAVIVAVST.						DEL SKLADBE					UREJENOST	AVSTRALSKI NOJ	ENOTA ZA TRGOVANJE ZVREDN. PAPIRJI
									DRAMATIK JONSON						PESEM HVALNICA							
SLOVENSKI PESNIK (JOŽE)					TORBARSKA OBRT MESSINA											AM. KOMIK (STAN) ALBERTO TOMBA						
MOČERAD											KOTLINA OB SEV. VZNOZJU TIBETA							KAPITAN VERNOVEGA NAUTILUSA	.			
PRAVLJIČNO ŠTEVILO				LETOVIŠČE OBZENEV, JEZERU						SEZNAM TISKOVNIH NAPAK NA KONCU KNJIGE								PREVLA- DUJOČA BARVA KART				
MODA - ZANIMIVOSTI - BRANJE
Sreda, 26. aprila 1995
MODA
AVSTRALIJA
Zračno, veselo
poletje
Luknjičaste obleke
So izjeme na modni sceni, vendar se zadnja leta nenehno ponavljajo in zaživijo v vedno novem, zelo nevsakdanjem izgledu. Na prvi pogled izgledajo sila nepraktične, saj je treba spodaj obleči še en kos gardero-
Luknjice, čipke in volančki
be, pa še kakšne posebne zaščite, ki naj bi jo obleka vendar nudila - nimajo!
Običajno razmišljamo o čipkah in luknjčastem blagu kot o obrobi rokavov, krila, vratnega izreza in še česa ali kot o okrasu, ki je našit ali všit na obstoječ kos garderobe. Povsem drugačno vizijo pa dobimo pri v celoti luknjičastem oblačilu. Lahko je kvačkano ali pleteno, navadno izbiramo malce debelejše niti. Uporabljamo bele ali barvaste niti, ki so med sabo pogostokrat harmonične, včasih pa kontrastne.
V odtenkih od olivno zelene do oranžno rjave lahko ustvarimo pravo harmonijo barv, paziti pa je treba na ustrezno barvo las in ostalih oblačil. Veliko naravnega nakita spada zraven, kakšen pat-chwork in torbica iz mar-krameja. Okrogla sončna očala in v svedre zviti lasje bodo zaokrožili podobo bodisi romantične duše ali hipijevskega stila.
Z belo luknjičasto obleko boste izgledale drugače. Sestavljamo jo lahko s prosojnimi materiali in dekorativnimi pasovi, z dolgimi, vihravimi lasmi in svetlo šminko. Kroj je lahko čisto normalen, za pogumnejše pa velja večja svoboda domišljije. Spodnji rob je lahko malce vi-gujast, nesimetričen ali pa obrobljen z volanco. Letošnje poletje med vsemi zelo v ospredje postavlja belo barvo. Pogosto jo prikaže čisto ali ji dodaja pastele, predvsem roza, ali pa jo poudari z detalji temnih barv.
Suzana Belak-Pungartnik
SINGAPUR
Levje velemeslo ob križišču trgovskih poti oo)
Za številne je razkošni hotel le še ena turistična atrakcija. Hotelski bar je namreč dostopen tudi najbolj običajnim smrtnikom, ki lahko udobno naslonjeni na šank nostalgično srkajo Singapur sling, Priljubljeno pijačo iz gina, češnjevega likerja in pomarančnega soka, po kateri so prestižni gostje prav radi segali že v kolonialnih časih.
Vlada se na vso moč hudi, da bi uredili prav vsak centimeter otočka. To jim kar lepo uspeva, saj stekleni nebotičniki in veliki nakupovalni centri vztrajno izpodrivajo sta-rejše zgradbe, ki »kvarijo« plastično podobo mesta. Tako se počasi, a vztrajno krči in izginja stara kitaj-
ska četrt, kjer na ulicah še vedno poteka življenje, tako značilno za južnoa-zijske dežele. Tipična kitajska hiša ima dve nadstropji, ki služita kot sta-n o vanj e in ga večkrat delita vsaj dve družini. Spodnji prostor, ki gleda na ulico, je najpogosteje spremenjen v trgovino ali delavnico.
Tukaj je rikša še vedno najprimernejše prevozno sredstvo za nakupe na bližnjih tržnicah. Toda tudi rikše so modernejše, saj se številne ponašajo z glasnimi zvočniki in radiom, nekatere pa so okrašene s pisanimi lučmi, ki tudi ponoči mimoidoče vabijo na vožnjo. Stojnice in prenatrpane štacune v četrti se kitijo s pisano
opremo in pripomočki za kitajske templje. Tod je mogoče kupiti vse potrebno za posmrtno življenje - od papirnatega kolesa do avtomobila ... Naprodaj so tudi kače, polži, ribe, žabe. Najdeš lahko stoletna jajca ali pa vse mogoče maže in zvarke tradicionalne kitajske medicine. Tudi različni umetniki - od rezbarjev do lepopiscev, ki upodabljajo kitajske pisanice - v vedno živahnih ulicah še vedno po starem služijo denar.
Različne sekte kitajskih budistov imajo tod na voljo številne slikovite templje, v katerih neprestano odmeva molitev. V kitajski četrti pa je našel svoje mesto tudi veličasten hin-
dujski tempelj Sri Marim-man, ki je bil zgrajen leta 1827.
Kulinarična prestolnica
Singapur velja tudi za azijsko prestolnico jedi. Toliko raznovrstnih jedi na tako majhnem prostoru je resnično težko najti še kje drugje na svetu. Lahko si privoščiš francosko kuhinjo v mondeni restavraciji, kjer te osrečijo tudi s pariškimi cenami ... Sam sem se raje posvetil poceni, a raznovrstni hrani, ki jo ponujajo ulični prodajalci. Tu se lahko do sitega naješ že za dolar ali dva. Miniaturne kuhinje, ki jih drugod po Aziji videvaš na kolesih, so v Singapurju pred leti posodobili. Po
Mesto pod zemljo
Za trisobno stanovanje 63 tisoč dolarjev
COOBER PEDY - Čeprav se sliši neverjetno, je vendarle resnično: prebivalci avstralskega mesteca Coober Pedy stanujejo pod zemljo! Rudarsko mestece je namreč nastalo na obrobju puščave Simpson, kjer so nekoč pustolovci iskali dragocene opale.
Že pred osemdesetimi leti so vedeli, da se pred močnim vetrom, ki je nosil pesek in neznosno vročino - poleti doseže tudi 47 stopinj Celzija -najbolje obvarujejo pod zemljo. Za ljudi, ki so iskali bogastvo pod zemljo, je bilo podzemno bivanje tudi najbolj poceni. Zdaj živi v podzemnih stanovanjih, znanih kot »dugouts« tri tisoč ljudi. Večina svojih domov ne bi zamenjala za hišo na površini, saj je temperatura zraka pod zemljo vse leto enaka - 24 stopinj Celzija! Ljudje, prišleki iz 47 držav, pravijo, da živijo mirno, brez vsakega hrupa. Coober Pedy je od najbližjega mesta Adelaide oddaljen 850 kilometrov. Nemec Gerhard Kantokš je v te kraje prišel pred petnajstimi leti kot turist in tam tudi ostal. Prevzela ga je narava, podobno kot filmarje, ki so tam snemali filma Mad Max HI in Pri-scilla, puščavska kraljica. Kantoks je bil televizijski tehnik, nato pa je ostal v Coober Pedyju in si zgradil stanovanje. Kupil je košček zemlje, vanjo izdolbel sobe, zidove in tla je polakiral; za svoj novi dom je odštel skupaj 37 tisoč dolarjev. Napeljal je tudi zračno ventilacijo in naprave za merjenje temperature zraka. Ljudje lahko že od daleč
ugotovijo, pod katerimi vzpetinami so bivališča. Za trisobno »stanovanje« je treba odšteti 63 tisoč dolarjev. Njihovi prebivalci pravijo, da bi bilo bivališče na površju občutno dražje. Moderna podzemna bivališča, ki imajo tekočo vodo, elektriko in zidove, polepljene s tapetami, so seveda dražja. V Pedy Cooberju so tudi tri podzemne cerkve. Le medla dnevna svetloba in vonj po soli s površja obiskovalca opozarjata, da je pravzaprav pod zemljo. Robert Coro, lastnik Desert Cave hotela s štirimi zvezdicami, zagotavlja, da je njegov hotel najbolj luksuzen tovrstni hotel na svetu; prepričan je, da ljudje v njem spijo bolje kot v hotelih na površini. »Sobe imajo dvanajst metrov debele zidove, ko zaprete vrata, ne boste slišali nobenega hrupa,« je povedal. Voola Ingram, ki vodi turistični urad v mestecu, zagotavlja, da so
sobe v teh podzemnih bivališčih veliko bolj prostorne; nadstropje v hiši namreč meri 3500 kvadratnih metrov. »Seveda se morate naučiti živeti pod zemljo, zlasti pa sprijazniti s prahom,« je povedala. Ken in Moira Hudsen iz Yorshira na severu Anglije sta se v Coober Pedyu naselila leta 1993, njuna hčerka pa že nekaj let prej. Skupaj živijo v eni najstarejših podzemnih hiš v Faye‘s Cottageu, ki ga vsako leto obišče 150 tisoč turistov. »Največja razlika med podzemnim in navadnim bivališčem je v tem, da prve kopljete tako, da se vanje dobro prilega pohištvo, medtem ko za stanovanja na zemlji iščete primerno pohištvo,« meni Ken. »Ce potrebujete dodatno polico, jo preprosto izdolbete z lopato, tiste, ki jih ne potrebujete več, pa odstranite z udarcem kladiva.«
Belinda Goldsmith, Reuter
'----------------------------------------------------1
1 radio GL4S Ijubljane d d
I	■ 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz	|
!	LABIRINT ZNANJA	|
I	VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30
j	IME IN PRIIMEK_________________________________   ]
!	TELEFONSKA ŠTEVILKA ___________________________   I
I
1	NASLOV_________________________________________   I
I	GLASBENA ŽELJA..............................      ,
I	Prijavnico pošljite na naslov AGL, Kopitarjeva ulica 6	V
I______ 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
Singapurska restavracija na prostem (Foto: Igor Fabjan)
mestu so se razpasli veliki food-centri, v katere so stlačili kar čim več restavracij, ki tukaj pomenijo kuhinjo na štirih kvadratnih metrih in niz preprostih stolov in miz, ki so last vseh. Izbira je res pestra, saj prav vsaka kuhinja ponuja kaj drugega. Tu se kuha, peče, mlja-ska, riba, po indonezijsko, kitajsko, angleško,
indijsko, malajsko ... Izbor jedače in pijače je res neverjeten. Ko si enkrat izboriš prosto mizo, lahko seveda naročiš jedi iz različnih kuhinj. Kako potem uspevajo slediti svoji posodi na vseh koncih vedno živahne dvorane, pa ostaja zame poslovna skrivnost. Nad taksnim načinom prehranjevanja se navdušujejo
predvsem mladi in tisti s plitvejšimi žepi, pa tudi kak poslovnež rad zaide sem. Hrana je po mojem okusu vsekakor veliko bolj pestra kot v raznih McDonaldsih, v katerih se baSejo turisti, ki vidijo v food centrih nevarnost za svoje občutljive želodce.
Igor Fabjan
(Se nadaljuje)
r _. središče SREDISCE ANTI-
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA	______ _____
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
M
A
8

VREMENSKA SUKA
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje razmeroma hladen in vlažen zrak
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.58. in zašlo ob 20.03. Dan bo dolg 14 ur in 05 minut. Luna bo vzšla ob 4.17. in zašla ob 16.55.
TEMPERATURE MORJA IN REK (TEMPERATURE V GO
Mura
Sava (Radovljica) Sora
Ljubljanica
Savinja
Vipava
°C
11.7 7,0 9,7
11.8 13,0
9,7
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.47 najnizje -37 cm,
ob 8.42 najvisje 25 cm, ob 14.27 najnižje -33 cm, ob 20.46 najvisje 49 cm.
lutri: ob 3.17 najnižje -45 cm, ob 9.21 najvisje 29 cm, ob 15.00 najnižje -33 cm, ob 21.13 najvisje 51 cm.
SNEŽNE RAZMERE
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
Ribniško Pohorje Krvavec Vogel Kanin Rogla
Na Kaninu zaradi slabega vremena naprave ne obratujejo.
cm
40
30 do 90 85 120 50-70
Vremenski vpliv bo se močno obremenilen, popoldne se bo moc obremenitve zmanjšala. Vremensko občutljivi ljudje bodo nerazpoloženi in razdražljivi.

ONESNAŽENOST ZRAK
koncentracija SO, v mg/m3
	povp. 25-04	maks. 24-04
Lj. Bežigrad	10	-
Maribor		33
Celje	-	-
Trbovlje	-	306
Zagorje	-	109
jelenje	2	
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 5 do 10 vozlov
popoldne:
SW 5 do 12 vozlov
DANES
TRBIŽ
CELOVEC O 7/14
O
KRANJSKA GORA ^
4,11	m,? 7/13
GRADEC
7/15
O
S. GRADEC 5/12
M. SOBOTA
O 8/14
MARIBOR O 8/15
O PTUJ
CELJE
O 8/15	*
KOČEVJE
O . CRNOMEy
O
N. MESTO O 4/1*.
ZAGREB
8/16
O
Slovenija: Spremenljivo oblačno bo s krajevnimi plohami in nevihtami. Najvisje dnevne temperature bodo od 12 do 17° Celzija.
Sosednje pokrajine: Spremenljivo do pretežno oblam0 bo s plohami in nevihtami.

M. SOBOTA : m
o 8/16

ZAGREB
9/16
V Sloveniji: V Četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v popoldanskem Času bodo še posamezne plohe.
Obeti: V petek bo se večinoma suho in spet malo topleje.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE


lillfi
rl IIU
Ni bila provokacija
Po dolgi in snežni zimi so sev bavarskem Schlierseeju pojavila prva jadralna padala (AP)
PARIZ - Ljudem je zastal dih, ko so na strasbo-urski katedrali zagledali nacistično zastavo s kljukastim križem (na sliki AP). Ogorčeni in zaskrbljeni so telefonirali policiji in odgovorne opozori-b na nedopustno neonacistično provokacijo. Pobci-ja je h katedrali nemudoma poslala okrepljene pobcijske enote, ki pa so ugotovile, da pred katedralo snemajo le prizor televizijske nadaljevanke o zgodovini treh alzaških družin od leta 1870 do leta 1951. Nekaj minut kasneje pa je na katedrali že zaplapolala rdeCa komunistična zastava. Snemali so namreč prizor iz obdobja komune.
Utonilo ducat turistov
PEKING - V brodolomu tradicionalnega kitajskega Čolna sampana na Shennonxiju, pritoku Jangcegjana, je utonilo 12 turistov. Na krovu je bilo 26 potnikov, med njimi največ turistov iz Tajvana.
No desetine mrtvih v požam
PEKING - V ponedeljek ob zori je v lokalu v se-vemokitajski pokrajini Xinjiang, kjer prirejajo karaoke, življenje izgubilo 51 gostov, na desetine pa je bilo lažje in huje opečenih. Že pred dnevi so oblasti ukazale, da lokal zaprejo, ker ni opremljen z ustreznim protipožarnim sistemom.
Z odstranitvijo satelitskih anten niso utišali polemik o dekadentni televiziji
TEHERAN - Že pred nekaj dnevi so s streh, balkonov in teras teheranskih hiš izginile antene za sprejem satelitskih televizijskih oddaj, ki so se zadnje leto pojavile kot gobe po dežju. Kljub temu pa se nadaljuje in celo stopnjuje žolčna polemika o zakonu, ki prepoveduje sprejem tujih televizijskih oddaj, ker so odraz »gnile in dekadentne zahodne kulture«.
Spornega zakona ni predlagala iranska vlada pragmatičnega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžani-ja pač pa najbolj konservativni del parlamenta. Razprava je bila torej zelo muCna in dolgotrajna, tako da je zakon prišel v veljavo šele prejšnjo soboto, Za vse tiste, ki še niso odstranili anten, zakon predvideva visoko denarno kazen in zaplembo vsega,
kar služi za sprejemanje satelitskih televizijskih signalov.
Notranji minister Ali Mohamad Besarati je povedal, da bo policija lahko preverjala, ali ljudje spoštujejo zakon le v dopoldanskih urah, stanovanja pa bo pregledovala le s pooblastilom sodisca. Minister je tudi povedal, da zakon prepoveduje uporabo ne pa tudi posedovanja anten in aparatov za sprejem satelitskih signalov, če so jih lastniki pravočasno spravili.
S tako razlago zakona pa se ne strinjajo fundamentalisticni krogi, za katere je kazniva celo posest. Vladni Teheran Times pa je presenetil vse, ko je predlagal obnovitev razprave, ker se po njegovem zdrava islamska kultura ne bi smela bati tujih satelitskih oddaj.