- ŠTEVILKA 182 LETO XVI 26. NOVEMBER 1982 brestov ■ i ^obzornik glasilo delovne organizacije Z zavestnim samoupravljanjem do boljšega gospodarjenja Naš delegat o delu in pomenu nedavnega kongresa JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Leto, ki se izteka, po pravici imenujemo leto kongresov, saj smo ?d spomladi pa do sedaj opravili vse delovne dogovore, od republik j*1 Pokrajin v zvezi komunistov in v sindikatih, pred nami pa je še kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije. Prav zato vsi delovni ljudje in °bčani upravičeno pričakujejo Uresničevanje vseh sklepov in stališč, kar pomeni, postaviti se “a, resnične možnosti ter z dobrim delom in poglabljanjem samoupravljanja nakopičene težave v gospodarjenju in v življenju Postopno odpravljati. Vloga zveze sindikatov je v na-političnem sistemu jasno “Predeljena kot najširša družbe-^ “"Politična organizacija delav-ev- Zato je bila tudi na deve-em kongresu pred nekaj dnevi jasno poudarjena zahteva po od-ocnem prizadevanju in veliki Zgovornosti te organizacije za Pnhodnji razvoj družbe. Nesporno je, da smo v tem “nutku sredi bitke za več res-cnega in odgovornega samo- Pravljanja, takega kot smo ga ,?redelili v ustavi in zakonu o •"uzenem delu. Očitno je odlo-v ?Je o zelo pomembnih zade-h preveč zaživelo v ozkih kro- gih in marsikaj smo zaradi odtujenega dogovora delavcev že nadomestili z administrativnimi ukrepi. To je potrdila tudi razprava na devetem kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, kjer so delegati prišli z množico podatkov o dosedanjih slabostih pri neuresničenih dogovorih za združevanje dela in sredstev, o posledicah napačnih naložb, slabega in neodgovornega dela, neuresničenega nagrajevanja po rezultatih dela, odtujenega odločanja o sredstvih v družbenih dejavnostih in ne nazadnje o pretirani porabi in življenju na rezultatih, ki naj bi jih ustvarili šele jutri. Vse te pripombe je bilo glasno slišati skupaj s predlogi za rešitev v vseh sedmih komisijah kongresa. Težko je na kratko nanizati številne dogovorjene naloge, ki so dane v uresničitev članstvu. Res pa je, da sta živa velika razredna enotnost in optimizem za doseganje neposrednih rezultatov. To pa nas zavezuje, da v tem resnem trenutku ne ostanemo le pri splošnih stališčih, obljubah in velikih besedah. Kongres je poudaril, da nikomur ni vseeno, kako nekdo dela, ustvarja in gospodari v drugi tovarni, panogi ali republiki, ker vse slabosti najprej in najtežje obremenijo delavce. Zato je bila kot rdeča nit vseskozi prisotna trditev, da bi bili rezultati lahko veliko večji, če bi na vsakem koraku, pri vsaki odločitvi videli celotno in povezano združeno delo. Prav zato je potrebno neposredno akcijo vseh subjektivnih sil, predvsem pa sindikalne organizacije, usmeriti v boj za ustvarjanje pogojev za povezovanje in združevanje dela in sredstev, da bi tako racionalneje gospodarili in dosegli vidnejše uspehe. Vse to je moč doseči samo na podlagi prihodnjega vsestranskega razvoja socialističnega samoupravljanja, ki je globoko vtka- (Konec na 2. strani) ^ovešen podpis samoupravnega sporazuma z JAVORJEM (več na 2. strani) Tovariš Tito na zgodovinskem Ii. zasedanju AVNOJ v Jajcu Spet vihrajo zastave, zastave treh barv, povezanih z rdečo, z zlatom obrobljeno zvezdo; jugoslovanske zastave. Pri nas imamo navado, da jih obešamo samo ob največjih praznikih ali ob pomembnih političnih dogodkih. Povsod ni tako. Ponekod zastave in druge simbole izobešajo pogosteje, kar naj bi pomenilo izraz stalne naklonjenosti, trajne zavesti. Največkrat visijo zastave le z javnih zgradb: z občinske hiše, s stavbe družbenih organizacij, s tovarn, šol... Kot da smo državljani samo v aktih, na sestankih, morda še v službi. Kot da doma, v svoji hiši, v družbenem stanovanju, na kmetiji, v počitniški hišici nismo več Jugoslovani. Morda ni čisto tako, tudi ne povsod; nekaj resnice pa je v tem. In ta resnica izvira iz naše zglodovine: zmeraj smo imeli državo, ki je bila vse prej kot ljudska, državo kot aparat nasilja, državo, ki so jo res zmeraj predstavljale le državne ustanove, občine, sedeži političnih strank, vojska, policija, sodišča ... Občina je pobirala davke in rubila, parlament (če je bil) je sprejemal protiljudske zakone, strankarski voditelji so obljubljali, česar potem niso izpolnili, naduti uradniki po pisarnah so žalili ponižno preprosto ljudstvo, policija je vohljala, zapirala in pretepala, vojska je razganjala demonstrante — uporne delavce... Od tod razumljivi podzavestni odpor širokih delavskih in kmečkih množic do simbolov, ki so predstavljali takšno državo. Od tod še danes neresno gledanje na zastavo in grb in rahlo sramovanje pred javnim izkazovanjem pripadnosti svoji državi — celo med prazniki... S Titom smo ustanovili novo državo. S Kardeljem smo napisali nove zakone. Zastava z zvezdo je nova zastava, zastava nove Jugoslavije. Zvezda na njej je rdeča od naše krvi. Milijon in sedemsto tisoč žrtev je padlo za to, da naša zastava ne bo več zastava državne sile, birokracije in skorumpiranih politikov, zastava buržoazije. Milijon in sedemsto tisoč žrtev za to, da postane naša zastava delavske države, zastava svobode in demokracije, zastava ljubezni, poštenja, tovarištva, zastava samoupravljanja, človekovega dostojanstva in njegove sreče... zastava mnogih žlahtnih, plemenito človečnih vrednot, oblikovanih v revoluciji in prvič uzakonjenih v Jajcu. Zato ni prav, da nam je še danes nerodno izobesiti jo. še manj prav pa je, kadar podvomimo v vrednote, ki jih predstavlja, kadar molčimo in gledamo proč, če vidimo, da se te vrednote izrabljajo, pačijo, izginjajo iz naših vsakdanjih odnosov. Izobesimo našo zastavo za ta praznik kot delavci, kot enakopravni ustvarjalci Titove socialistične in samoupravne Jugoslavije! ČUVAJMO JO IN BODIMO PONOSNI NANJO! J. Praprotnik Krepak korak naprej PODPISAN JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DOLGOROČNEM POSLOVNO-TEHN1ČNEM SODELOVANJU S PIVŠKIM JAVORJEM Dogovarjanje o večjem sodelovanju in povezovanju lesne industrije in gozdarstva, zlasti pa med lesno industrijskimi delovnimi organizacijami v notranjski regiji, lahko spremljamo že dolgo vrsto let; tudi v našem glasilu smo o tem večkrat pisali. Pri tem pa je šlo v glavnem za načelna dogovarjanja brez o tipi ji ve j ših in dolgoročnejših uspehov; še največ je bilo doseženega pred nekako desetimi leti s prvimi neposrednejšimi dogovarjanji o razvojnih programih Bresta, Javorja in Lesonita. Prav v zadnjem času pa zaostrene gospodarske razmere življenjsko terjajo najrazličnejše oblike povezav in sodelovanja, ki se morajo iz oblakov splošnosti spustiti na trda tla resničnih gospodarskih gibanj. Tako smo že pred nekaj meseci lahko v Obzorniku brali o konkretnejšem povezovanju lesne industrije v naši regiji in o neposrednih oblikah sodelovanja. (Nadaljevanje s 1. strani) no v vsa dogajanja in zavest delavcev. Na kongresu je bila na vsakem koraku prisotna neomajna opredelitev, da je trajno perspektivo delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije moč zagotoviti le po Titovi poti, poti socialističnega samoupravljanja. Neposredna dejavnost sindikatov mora zato biti usmerjena v bitko za premagovanje vseh težav — po poti samoupravljanja, za odločanje po organizirani poti v delavskih svetih, zborih združenega dela, skupščinah SIS, krajevnih skupnostih in v celotni družbi. Da je takšna opredelitev nujna, nam kaže marsikatera slaba dosedanja izkušnja, ko je odsotnost samoupravljanja morala nadomestiti država s centralističnim ukrepom. Zato je treba odpraviti jalovo dogovarjanje, zamegljeno odgovornost, slabe delovne rezultate in lažno solidarnost. Prav lažni solidarnosti je kongres napovedal odločen boj. Res da je potrebno solidarnost in vzajemnost razvijati in negovati, saj se je v naši družbi že večkrat izkazala kot lepa socialistična vrednota, boj pa je napovedal tisti solidarnosti, ki ne sloni na delu, ima za sabo slabe poslovne odločitve in temelji na razpolaganju z neustvar j enimi materialnimi možnostmi ter kaže na slab odnos do družbenih sredstev. Posebej so v razpravah podprli dolgoročni program gospo- Trden in otipljiv korak naprej pa pomeni slavnostni podpis samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med Brestom in Javorjem, ki je bil novembra v Postojni in na katerem so bili predstavniki družbeno-političnih in gospodarskih organizacij iz vse regije. O pomenu tega sporazuma je najprej spregovoril predsednik darske stabilizacije z zahtevo, da je treba podrobno izdelati tudi vse spremljajoče dokumente. Resolucija, ki je bila sprejeta z nekaj dopolnili, je enotna v zahtevi, da je potrebno storiti vse za boljše sodelovanje celotnega združenega dela in spremljajočih ustanov za trdnejše pogoje pri pridobivanju dohodka, za kvalitetno proizvodnjo, ki bo sposobna tudi za izvoz. Seveda so vtisi iz dela komisije za družbeno ekonomske odnose in razvoj, v kateri sem sodeloval, nekoliko globlji, toda nič pomembnejši od drugih delov resolucije. Sedaj je čas, da izraženo pripravljenost in enotnost pokažemo vsi delavci v neposrednem življenju in delu ali kot je v zaključni besedi dejal predsedujoči v predsedstvu zveze sindikatov Jugoslavije: »Mi danes konču- jemo samo prvi del kongresa. Deveti kongres zveze sindikatov Jugoslavije naj nadaljuje delo v vsaki tovarni, na vsaki njivi, v vsaki krajevni skupnosti, občini, republiki in pokrajini, v vseh delovnih okoljih. To pa je veliko težji del dela, ki ga moramo opraviti, ker bi sicer prevarali sebe.« Brez dvoma je ta kongres postavil v ospredje Titovo idejo, da morajo delavski razred, zveza sindikatov kot njegova najširša družbeno-politična organizacija in zveza komunistov kot njegova avantgarda biti enotni v akciji, kot so vedno bili in ostali enotni interesi in cilji delavskega razreda. F. Žagar medobčinske gospodarske zbornice Janez Žnidaršič. Omenil je, da so razgovori trajali že vrsto let, da pa je prav na pobudo zbornice leta 1981, prišlo do otip-ljivejših uspehov, ki jih izraža ta sporazum. Obe delovni organizaciji sta našli vrsto skupnih področij delovanja, ki sta jih opredelili v njem. Pri tem je posebej izpostavil skupne razvojne programe in raziskave, delitev proizvodnih programov, skupne nastope v prodaji na domačem trgu in zlasti v izvozu, naložbeno politiko, pri kateri ob skupnih naložbah opredelita medsebojne odgovornosti in rizik, sodelovanje na področju strojegradnje, skupne nastope pri oskrbi s surovinami in repromateriali ter sodelovanje pri reševanju likvidnostnih vprašanj. Ob koncu je poudaril, naj bi bil to začetek trdnejšega sodelovanja, h katerem naj bi pristopila tudi Lesonit in Gozdno gospodarstvo. Glavni direktor Javorja Marjan Tiselj je izrazil prepričanje, da ta sporazum ne bo le kos papirja, ampak odraz življenjskih potreb obeh delovnih organizacij. Prav v lesni industriji so za dosego učinkovitejših gospodarskih rezultatov takšne povezave še posebej potrebne. Čeprav sta Brest in Javor članici različnih sestavljenih organizacij, se Javor povezuje tudi v okviru področne industrije in v drugih republikah, sporazum z Brestom pa pomeni novo kvaliteto. Le-ta pomeni tudi zagotovitev večje socialne varnosti in večjega dohodka, odpira pa še dosti možnosti za prihodnje sodelovanje, zlasti, če bodo pristopile še nove članice. Omenil je tudi velike izvozne naloge, ki jih prevzema lesna industrija v naši regiji in ki že doslej ustvarja ugodno devizno bilanco ter s tem dosti prispeva k splošnemu utrjevanju gospodarstva. Nedvomno ima možnosti za še večji izvoz, vendar pa mora tudi družba ustvariti takšne pogoje, da bo izvoz dohodkovno zanimiv in da bi z njim delavci ustvarili sredstva za reprodukcijo. Brestov glavni direktor Tone Kraševec je poudaril, da ta podpis ni muha enodnevnica, pač pa plod dolgoletnega vztrajnega samoupravnega, političnega in strokovnega dogovarjanja v naši regiji, rezultat prizadevanj družbeno-političnih organizacij in skupnosti ter strokovnih in ostalih delavcev. Je obenem odraz sedanjega gospodarskega položaja obeh delovnih organizacij in v iskanju najboljših rešitev tudi konkretnih dogovorov o skupnih naložbah in nastopih. Tudi on je poudaril, naj sporazum ne bi ostal zaprt in naj bi k njemu Z ZAVESTNIM SAMOUPRAVLJANJEM DO BOLJŠEGA GOSPODARJENJA Predstavniki republiškega sindikata v razgovoru z Brestovci Iz proizvodnih prostorov TOZD POHIŠTVO pritegnili tudi Lesonit in Gozdno gospodarstvo. Sodelovanje med Javorjem in Brestom je v interesu 4000 delavcev v naši regiji, ki so soglasno podprli ta sporazum; to pa strokovne delavce še posebej zavezuje, da z vso odgovornostjo dogovorjene stvari tudi uresničujejo. Tudi on se je zaustavil ob vprašanjih izvoznih stimulacij, saj so delavci iz tistih kolektivov, ki več izvažajo, zaradi slabše dohodkovnosti prikrajšani pri svojem življenjskem standardu. Pri pospeševanju izvoza bi morali upoštevati tudi te elemente, zato bi morali izvoznike ustrezno stimulirati in dajati podporo tistim, ki rešujejo našo devizno bilanco. Glavni direktor Lesonita Marko Černetič je omenil, da so tudi v njihovi delovni organizaciji spremljali vsa skupna prizadevanja in ni ovir, da se tudi oni ne bi pridružili h konkretnim gospodarskim povezavam v regiji. Ob zaključku slovesnosti je sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov Jože Simšič pozdravil neposredno uresničitev pobude o povezovanju, ki so jo že pred več leti sprožile družbe-no-politične organizacije v regiji. Nedvomno je to konkreten izraz resničnih interesov, ki so v letih dogovarjanja in sporazumevanja trdno dozoreli, je poudaril. B. Levec 0 našem delu in povezavah 9. novembra je našo delovno organizacijo obiskala delegacija republiškega sindikata, ki jo je vodil tovariš Brane Mišič, član predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. V uvodnem delu, v katerem smo želeli kar najbolj realno prikazati naš trenutni gospodarski položaj, naše odločitve in opredelitve za prihodnje delo, je vodja planske službe Marjan Širaj prispeval poročilo o devetmesečnih gospodarskih rezultatih, o ukrepih, ki smo si jih zadali, da bi v sedanjih pogojih dosegli kar najboljše rezultate. Prikazana so bila široka in pravočasna prizadevanja vseh odgovornih dejavnikov kolektiva, članov zveze komunistov, vodstev sindikata, strokovnjakov in vodilnih delavcev, da bi se kar najhitreje in učinkovito lotili skupnega razreševanja posameznih vprašanj. Na dveh razširjenih sejah konference sindikata in drugih družbeno političnih organizacij ter strokovnih delavcev so bili sprejeti številni ukrepi in načrti za delo v zoženih pogojih gospodarjenja. Tako je sindikat tvorno sodeloval pri obravnavi in sprejemu ukrepov za boljše gospodarjenje že pred formalnim zaključkom periodičnega obračuna. Tovariš Mišič je poudaril, da je akcija zelo dobro zastavljena, da pa je potrebno dosledno uresničevanje dogovorjenega. Izogibati se moramo dodatnih komisij, skupin in podobnega, ki osnovni cilj pogosto obidejo, nosilec odgovornosti pa se tako izgubi. Najučinkovitejše je neposredno vestno delo, sprotna kontrola in velika mera odgovornosti. V pripravah plana za leto 1983, ki je sedaj v delu, nikakor ne moremo mimo nekaterih dejstev, je poudaril Danilo Mlinar. Iz dneva v dan rešujemo likvidnostne težave, spreminjajo se pogoji uvoza, zaostrujejo se razmere v izvozu, pojavlja se velika konkurenca na svetovnem in na domačem trgu. Novi energetski ukrepi, pomanjkanje surovin in reproma-terialov, zagotovitev osebnih dohodkov, zaposlenost, socialna varnost, naraščanje cen in življenjski standard delavca za 2300 članski kolektiv niso majhna in nepomembna vprašanja. Zato je nujno, da o tem razmišljamo vsi, da smo kar najbolje seznanjeni z novostmi ip tako laže sledimo toku dogajanj- Iz razprave je moč povzeti številna razmišljanja, ugotovitve in predloge. Kolikšen delež ima delo v sistemu nagrajevanja po delu? Je delo res osnovna kvaliteta in merilo, ali je še vedno pomembno delovno mesto? Ustava in zakon o združenem delu jasno opredeljujeta spoštovanje družbene lastnine. Jo spoštujemo? Sploh vemo, kaj pomeni — družbena? Delo sindikata mora biti neposredno. Prizadevati si mora za tem, da bo delavec delal lažje, hitreje, bolje in več — zase in za kolektiv. Sindikat mora biti vključen v vsa dogajanja — v odločanje in uresničevanje sklepov. Za takšno delo pa je potrebno znanje. Vse pomembnejši so dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami; nujna je tesnejša povezanost na vseh področjih delovanja. Odprto sodelovanje v regiji, v lesni panogi, dohodkovno povezovanje sploh vodi k razreševanju nekaterih ključnih vprašanj, ki so v gospodarskem in v splošnem družbenem interesu. V triurnem razgovoru so si gostje, pa tudi sindikalni predstavniki Bresta, odgovorili na nekatera vprašanja, ob tem pa si postavili nove naloge, nove obveznosti in morda nove pom kako delati jutri, da bomo delal* bolje, več in odgovorneje. Tesnej® mora biti sindikat delovne organizacije povezan z občinskim i** republiškim sindikatom, da bo pravočasno prihajalo do infornU' ran ja in da bo ob njih ustrezno ukrepal. Če zaključimo z mislijo, da siti0 na pravi poti, da je le od nas i** od jutrišnjega dne odvisno, kak0 bomo vozili dalje, potem je edin® pravilno, da smo enotni, delavni' odgovorni, da se zavedamo, o3 je od slehernega posameznik3 odvisen uspeh kolektiva. Če bomo delali tako, bomo delali dobro in za gotovo uspešno. Izvozni programi v ospredju OB LETOŠNJEM BEOGRAJSKEM SALONU POHIŠTVA Beograjski mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije, največja prireditev domačih in tujih proizvajalcev pohištva Pri nas, slavi letos pomemben jubilej — dvajsetletnico delovanja. Že dvajset let predstavlja beograjski pohištveni sejem ogledalo dosežkov jugoslovanskih proizvajalcev pohištva ter pomembno mesto za izmenjavo nposlovnih informacij. Veliko zanimanje domačih in tujih strokovnjakov za to prireditev je v preteklem obdobju prineslo s seboj tudi pomembnejše premike v proizvodnji sodobnih pohištvenih programov. Beograjski zbor pohištvenikov je tudi mesto, kjer vsak sodelujoči lahko primerja svoje dosežke z dosežki ostalih razstavljal-cev in v celotni ponudbi poišče tudi svoje mesto. Zato se proizvajalci še posebej trudijo, da bi Ua naj večji tovrstni prireditvi pri Uas svoj razstavni prostor uredili kar najbolj prijetno in prikazali svoje najnovejše izdelke v »polnem sijaju«. In treba je priznati, da nekateri Brestovi izdelki tokrat niso ravno bleščali. Gotovo je, da bi Se morali na prireditev leta temeljiteje pripraviti, saj nekateri Proizvodi tja, odkrito rečeno, niso godili. Objektivne okoliščine bi tokrat pustili kar ob strani. ia je poprejšnja domačih proizvajalcev je bilo namenjenih mjim kupcem, kar kaže na na-P°re pohištvene industrije za več-U izvoz in na njen prispevek k zrnanjsevanju trgovinskega primanjkljaja do tujine. Brest je tudi tokrat v hali 1-A Predstavil svoj celotni pohištveni Program z nekaj novostmi. Prva, Program MAJA O prihaja iz cerk-niske temeljne organizacije Po-istvo. Program so oblikovali ^est°vi arhitekti in je tako za-Uovan, da je z njim mogoče Premiti vse bivalne prostore. Z °v°, prijetno oblikovano fronto Sejemska prireditev j jazala še nekaj. Več kot teta prikazanih izdelkov in novo konstrukcijo elementov pa bi tudi v proizvodnji zmanjšali število različnih delovnih postopkov. Obiskovalci so novost ugodno ocenili. Druga novost prihaja iz temeljne organizacije Jelka Begunje. To je program, imenovan ALASKA, izdelan v naravnem jesenovem furnirju. Predvsem je primeren za postavitve predelnih sten ter opremo otroških sob. Kot novost iz te temeljne organizacije je bila predstavljena tudi jedilnica B-2/J. Med že znanimi kuhinjami so si obiskovalci lahko ogledali tudi novo izvedbo kuhinje Brest 12 N, ki ima polnila barvno izenačena z okvirjem vrat. Obiskovalcem smo prikazali tudi dve novi sedežni garnituri. LENKA je bila zelo dobro sprejeta, medtem ko je PETRA V ponesrečena inačica garniture s podobnim imenom. Poleg novosti smo obiskovalcem prikazali tudi ostale izdelke, ki že prihajajo s proizvodnih trakov temeljnih organizacij. Še ena sejemska prireditev je za nami. Preostane nam, da zbrane pripombe in predloge strnemo v skupno oceno, ki jo bomo upoštevali pri sestavljanju proizvodnega programa v prihodnjem letu. V. Prim Morda se nam obeta dober posel SEJEM POHIŠTVENE OPREME V SARAJEVU ki ; Popravil razstavo pohi 6 *e “da odprta teden dni, od o , novembrom vsak Sam ' d° 18. ure. Sodeloval izv-,? ,nekai jugoslovanskih Exr?a Cev: Šipad iz Sara skn °rt