NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE C'*
U
EGATgDNIlttj
b^Hglasnih straneh. I
Po naših občinah Kidričevo «Kljub
nasprotovanju vrtec združili s šolo
O Stran 4
Po naših občinah Destrnik« Majhna občina velikega napredka
O Stran 6
Ptuj, torek, 24. maja 2011
letnik LXIV • št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98I2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Kidriča-ni niso izkoristili prve zaključne žoge O Stran 11
Spodnje Podravje • Krstna izvedba Zgodbe o tangu
Umetniki s Štefanom Milenkovicem
Leto 2012 - leto projekta Evropske prestolnice kulture na Ptuju - se vse bolj približuje. Umetniki snujejo svoj del projekta, kot da je vse idealno, kot da ni krize, ker želijo s svojim delom na nek način opozoriti na probleme zmaterializirane družbe.
Nogomet • Se
obeta mega zgodba Aluminij-Drava?
O Stran 12
Zgodba o tangu, ki nastaja v Društvu za glasbeno umetnost Arsana Ptuj, bo predstava svetovnih razmer na področju glasbe, petja in plesa. Že krstna uprizoritev, katere priče smo bili v teh majskih dneh, je pokazala, da so tudi ptujski in slovenski umetniki sposobni doseči glasbene vrhunce. To jim je uspelo že s prvo prireditvijo, Zgodbo o tangu, ki so jo zasnovali skupaj z umetnikom svetovnega kova, violinskim virtuozom Štefanom Milenkovicem. Kot je te dni povedal predsednik Arsane Mladen Delin, se bodo že v kratkem s tangom predstavili v Kastvu pri Reki, zatem pa še v Banja-luki, jeseni jih čaka turneja po Balkanu, v letu 2012 pa premiera na Ptuju, ki bo prinesla dodatna presenečenja, saj se bo glavnima plesalcema tanga pridružilo še okrog 40 plesalcev, tango pa bo zaplesal tudi Milenkovic. Z Zgodbo o tangu želijo umetniki tudi v Evropo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Atletika • Majcen Ljubičeva je svetovna rekorderka!
O Stran 12
Kidričevo • Tovarni in krajanom vrnili kip Borisa Kidriča
Zgodovina ne more spreminjati obraza
V petek, 20. maja, je bila pred upravno stavbo kidričevskega Taluma slovesnost ob ponovnem odkritju spomenika revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kr^j tudi imenuje.
Slovesnosti so se poleg številnih nekdanjih in sedanjih delavcev družbe Talum udeležili tudi številni krajani Kidričevega, Ptuja in okolice.
Prvi spomenik je v letu 1973
42
Ptuj 2011
N
1
a rodno abavne lasbe
ob finančni pomoči Tovarne aluminija postavila Krajevna skupnost Kidričevo in je bil delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Skoraj štirideset let je spomenik obeleževal spomin na narodnega heroja, hkrati pa bil eden od razpoznavnih simbolov naselja Kidričevo. V prvih dneh letošnjega leta pa je bil doprsni kip ukraden. V družbi Talum so se
odločili, da ga vrnejo na prvotno mesto ne le zaradi številnih klicev in prošenj občanov, temveč predvsem zaradi spoštljivega odnosa do zgodovine, kulture in umetnosti. Žal je župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti, zato so se v Talumu odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo. »Pristati na tiho vra-
čanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli. Na sedanji lokaciji bo kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred 'tatovi zgodovine',« so ob odkritju zapisali v Talumovi izjavi za javnost.
Nekaj sto ljudi pred upravnim poslopjem Taluma je nagovoril glavni pobudnik za
ponovno postavitev kipa, pomočnik uprave Taluma Danilo Toplek in najprej spomnil na to, da je maj čas za različne slovesnosti, proslave in slavnostne dogodke, ob tem pa dodal: »Naša generacija ima srečo, da lahko te dneve praznuje z veseljem in radostjo, saj so to dnevi, ko praznujemo zmago nad nacizmom in fašizmom.
O Stran 3
Med prijavljenimi smo z žrebom izbrali potnike avtobusa, ki nas bo v nedeljo peljal na predizbor ansamblov za 42 festival NZG Ptuj 2011.
Seznam srečnih potnikov boste naili na strani 23.
Perutnina Ptuj
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Slovenija • Drugo letno poročilo fiskalnega sveta
Zaskrbljujoče javnofinančno stanje
Fiskalni svet je zaskrbljen nad javnofinančnim stanjem v Sloveniji, je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi že drugega letnega poročila sveta povedal predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur. Razlogov za to je po njegovih besedah več.
Vse države območja evra, pa tudi ZDA in Velika Britanija, sicer imajo zaradi svetovne finančne in gospodarske krize velike javnofinančne težave. Slovenija v tem okviru sodi med države z zmernimi javnofinančnimi težavami, vendar pa obstajajo razlogi za zaskrbljenost.
Prvi razlog za zaskrbljenost je visok primanjkljaj. »Saldo javnih financ leta 2010 je približno takšen, kot je bil leta 2009, in letos naj bi bil predvidoma na isti ravni, torej okrog dveh milijard evrov,« je povedal Senjur in dodal, da se v naslednjem letu predvideva zmanjšanje primanjkljaja, a bo še vedno na ravni 1,5 milijarde evrov, »kar je še vedno veliko«. Država torej tekoče troši več, kot je sposobna zbrati prihod-
kov, je na konferenci v vladnih prostorih dejal Senjur, pri čemer je javnofinančno politiko v letih 2008-2012 ocenil kot obrambo pred razpadom javnih financ z namenom, da se ne bi Sloveniji zgodil denimo grški scenarij. »Slovenska vlada je nekako uspela naše javne finance ubraniti pred večjim razpadom, vendar pa je ob tem letno ustvarjala dvomi-lijardni deficit in to težavo bo v prihodnje morala odpraviti,« je poudaril.
Drugi razlog za skrb je kopičenje javnega dolga - leta 2008 je znašal okrog 8,4 milijarde evrov, leta 2012 pa naj bi znašal že 17 milijard evrov, kar predstavlja že 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Tretji razlog za skrb pa je tako imenovani implemen-
tacijski deficit, s čimer ima Senjur v mislih zmanjšano možnost vlade, da ukrepa oziroma uvaja spremembe za zaščito javnih financ.
Senjur je poleg tega predstavil tudi tri glavne dileme, ki izvirajo iz gradiv oziroma dokumentov vlade. Ena se nanaša na vprašanje, kako za-rezati v javne izdatke z namenom fiskalne konsolidacije. Predvidena konsolidacija je namreč degresivna, torej bo bolj obremenila ljudi z nižjimi dohodki.
Zato bo takšen ukrep v javnosti in politiki težko dosegel podporo, kar lahko ogrozi izvajanje nujne fiskalne konsolidacije. Fiskalni svet se zato zavzema za bolj enakomerno prerazdelitev bremena recesije in fiskalne konsolidacije, saj bi to bolj zagotovo privedlo do želene konsolidacije.
Druga dilema se nanaša na vprašanje tehtanja med dolgom in davki. Javni dolg se namreč kopiči, trenutno sicer še ni problematičen, a se še naprej kopiči in naj bi leta 2015 dosegel 20 milijard evrov. Tako velik dolg pa že zmanjšuje fleksibilnost v fiskalni politiki. Zato bo treba razmisliti, tako Senjur, kako javni dolg ne samo stabilizirati, ampak tudi zmanjšati. Pri tem v fiskalnem svetu menijo, da javnega dolga ne bo možno znižati, ne da bi povečali javnofinančne prihodke oziroma davke. »Razmeram v gospodarstvu se mo-
Opozicija popravlja dopolnilo glede zunajzakonske skupnosti
Opozicijske stranke so po burnih odzivih na sprejeto dopolnilo glede registracije zunajzakonskih skupnosti napovedale vložitev spremembe tega člena. Poudarjajo, da je zunajzakonska skupnost svobodna odločitev, z dopolnilom pa bi sedaj zunajzakonskima partnerjema le dopustili možnost, da prostovoljno tudi pisno potrdita status skupnega življenja.
Poslanci so v torek sprejeli dopolnilo k družinskemu zakoniku glede zunajzakonske skupnosti, po katerem bi to bila življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oz. se jima v tej zvezi rodi otrok. Dopolnilo so podprle opozicijske SDS, SLS in SNS in DeSUS, sprejetje take defini-
ramo prilagajati tudi z davki,« je poudaril Senjur.
Predsednik fiskalnega sveta sicer dvomi, da bo obstoječa vlada glede na to, da so prihodnje leto volitve, uspela doseči kakšno spremembo na tem področju. Hkrati pa dodaja, da je treba pripraviti dolgoročno davčno strategijo, ki presega mandat ene vlade in bo omogočal zmanjšanje dolga.
Član fiskalnega sveta Ivan Simič je v zvezi s tem dodal, da je pri spremembi davčne zakonodaje treba na zadevo gledati kot na celoto, ne samo na posamezni zakon. Fiskalni svet tako predlaga znižanje stopenj davka pri dohodnini ter povečanje števila davčnih razredov s tri na pet. Splošna davčna olajšava naj bi se z dobrih 3100 evrov zvišala na 6000 evrov. Glede obdavčitve podjetij člani fiskalnega sveta predlagajo znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z zdajšnjih 20 na 15 odstotkov s 1. januarjem 2013. To bi znatno prispevalo k drugačnemu razmišljanju davčnih zavezancev in posledično bi dosegli višje prihodke iz davka od dohodkov pravnih oseb, so prepričani.
Tretja dilema pa se po Se-njurjevih besedah tiče pokojninske reforme. Sprejeti zakon, o katerem se bo odločalo na referendumu, je po mnenju fiskalnega sveta pozitiven ukrep z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Fi-
cije zunajzakonske skupnosti pa je sprožilo val ogorčenj in ostre odzive koalicijskih strank. SD, Zares in LDS so napovedale, da bodo tako definicijo zunajzakonske skupnosti v tretjem branju zakonika popravile.
Kljub temu je opozicijske SDS, SLS in SNS same napovedale popravek spornega člena. Z njim bi partnerjema le dali možnost, da prostovoljno pred državnim organom potrdita zunajzakonsko skupnost, še pred izpolnitvijo roka, v katerem se v praksi zunajzakonska skupnost prizna.
Dopolnilo bi se predvidoma glasilo: Če partnerja želita, da pravni učinki zunajzakonske skupnosti nastopijo pred rokom iz prejšnjega odstavka (dalj časa trajajoča skupnost), s podpisom pred državnim organom ali pred notarjem osebno izrazita svobodno voljo po skupnem življenju. S tem bi se po mnenju opozicije partnerja lahko izognila birokratskim zapletom in sodnim postopkom pri dokazovanju statu-
skalni svet zato zakon kot celoto podpira.
DZ o predlogu SDS za zaostritev javnofinančne discipline
DZ je opravil prvo obravnavo predloga zakona o jav-nofinančni odgovornosti, s katerim naj bi omejili javno porabo in zadolževanje države. Osnutek zakona je pripravila skupina poslancev s prvo-podpisanim Jožetom Tankom (SDS), ki meni, da bi morali vsakoletne odhodke širšega sektorja države omejiti na 43 odstotkov BDP.
Predlog zakona je kratek: odhodki širšega sektorja države po metodologiji ESA-95 v posameznem proračunskem letu ne smejo presegati 43 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), izjema sta leti 2011 in 2012, ko lahko znašajo 45 oz. 44 odstotkov BDP. Vlada mora to doseči z racionalizacijo državnih izdatkov na t.i. nerazvojnih proračunskih postavkah.
Medtem ko vlada nenehno s številnimi strateškimi dokumenti obljublja, da bo zniževala primanjkljaj in stabilizirala javne finance, pa se tako primanjkljaj kot tudi zadolževanje enormno povečujeta, je bil v predstavitvi predloga kritičen Andrej Vizjak (SDS). »Tako je zato, ker nam vlada vlada, ki deluje totalno razglašeno
sa zunajzakonske skupnosti. (sta)
ZZZS za dvig prispevne stopnje tudi za 100 odstotkov
Strokovna služba ZZZS je pripravila delovno gradivo za razpravo o spremembah osnov in višine prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po predlogu bi se samostojnim podjetnikom, lastnikom zasebnih podjetij, kmetom, brezposelnim na denarni pomoči, upokojencem in vrhunskim športnikom prispevna stopnja dvignila s 6,36 odstotka na 13,45 odstotka.
Po predlogu bi tako samostojni podjetniki, lastniki zasebnih podjetij, kmetje in vrhunski športniki vsak mesec plačevali minimalno 200,12 evrov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slo-
na področju javnih financ,« je ugotovil.
Po drugi strani je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar zagotovila, da se vlada zaveda pomena srednjeročne konsolidacije javnih financ, prav tako nujnosti vse večjega usmerjanja javnih financ v razvoj. Obravnavani osnutek je označila za iztrganega iz konteksta in neusklajenega z ostalo javno-finančno zakonodajo, poleg tega pa ne upošteva avtonomije občin pri razpolaganju z lastnimi javnofinančnimi viri.
»Ta zakon bi morali sprejeti že lani,« je menil Zvonko Čer-nač (SDS). Ključ do stabilizacije javnih financ je po njegovih besedah omejitev javne porabe in omejitev zadolževanja ob istočasnem povečanju prilivov v državni proračun. Ta zakon je tudi jamstvo za stabilnost pokojninske blagajne, kot je dejal, »ne potrebujemo nobene pokojninske reforme pač pa odgovorno gospodarjenje z našim skupnim premoženjem in z državo«.
V poslanskih skupinah SNS in SLS so napovedali podporo predlogu SDS. Radovan Žerjav (SLS) je tako dejal, da se država vsak dan zadolži za 5,5 milijona evrov.
Nasprotno so v poslanskih skupinah LDS in SD obravnavanemu zakonu nasprotovali. Po besedah Ljuba Germiča (LDS) namreč ne ponuja učinkovitih rešitev, kako bi omejitev odhodkov države na predlagano višino izvedli v praksi, Breda Pečan (SD) pa je menila, da so ga pripravljali ljudje, ki se v resnici ne razumejo na javne finance.
Nepovezani poslanci se bodo o podpori še odločili, v poslanski skupini DeSUS pa se bodo odločali po svoji vesti.
STA (pripravlja: SM)
venije gradivo še preučujejo. Ko bodo člani upravnega odbora sprejeli stališča, pa jih bodo posredovali pristojnemu ministrstvu, so zapisali. Sicer pa na zbornici nasprotujejo vsem dodatnim obremenitvam za obrtnike in mikro ter mala podjetja, saj so zaradi gospodarske krize v zelo nezavidljivem položaju.
Plačevanje prispevkov predstavlja 98 odstotkov vseh prihodkov ZZZS. Lani je zavod iz tega naslova prejel 1,845 milijarde evrov. Po novi prispevni stopnji pa bi se iz prispevkov v zdravstveno blagajno zlilo približno 2,264 milijarde evrov, kažejo izračuni, ki so jih pripravili na ZZZS. Sicer pa se je upravni odbor v četrtek seznanil tudi z informacijo o poslovanju ZZZS v prvih treh mesecih letošnjega leta. Primanjkljaj prihodkov nad odhodki je v tem obdobju znašal 26,4 milijonov evrov, s čimer za za 21,6 milijonov evrov presega načrtovani primanjkljaj za to obdobje. Prihodki so 768,1 milijonov evrov, odhodki pa 794,5 milijonov evrov. 10,2 milijonov evrov primanjkljaja v tem obdobju je ZZZS pokril z likvidnostnim zadolževanjem. (sta)
Uvodnik
Kmetje že proizvajajo - bodo kupci kupovali?
Če je kdaj moje mesto prireditveno živelo, se je to dodajalo prejšnji konec tedna. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je v najstarejšo slovensko mesto privabila ne samo rekordno število razstavljavcev dobrot slovenskih kmetij, ki ohranjajo bogastvo kulturne dediščine slovenskega podeželja in so želeli izvedeti za strokovno mnenje o kakovosti svojega izdelka, temveč so to, kar pridelajo na svojih kmetijah, ponudili tudi na številnih stojnicah. Dobrote slovenskih kmetij je spremljala tudi stroka, pa domača pesem in glasba, ki je nekoč spremljala delo na kmetijah; četudi jo je preglasil glas strojev, ki danes opravijo večino dela na slovenskih kmetijah, je še vedno živa, saj se oglaša ob številnih drugih priložnostih, vezanih na tradicijo slovenskega podeželja. Ostaja neprecenljiva vez med preteklostjo, sodobnostjo in prihodnostjo.
Slovenska hrana je zdrava in varna, potrebno pa ji je dati veljavo, ki ji pripada. Kot poudarja slovenski kmetijski minister, bi morala biti na vsaki polici slovenskih trgovin, po njej bi morali segati v šolah, vrtcih. Pa tudi slovenski župani bi morali zapriseči domačim proizvodom, na njihovih mizah bi ob vsakem protokolarnem dogodku morali postreči z domačimi izdelki. Na to pa bi morali vezati tudi volilno zaupanje.
Ker je slovenska samooskrba v zadnjih letih močno padla, je potrebno ta trend obrniti v pozitivno smer, prav tako pa zaščititi rodovitno zemljo, da bodo na njej rasle kmetijske kulture, ne pa trgovine ali katerikoli nebodigatreba objekt, ker sicer ne bomo moderni sopotniki okolja, kjer imajo zemlje preveč.
Z dvigom samooskrbe bo zrasla tudi samozavest naroda, slovenski kmet pa se bo lahko začel hvaliti, da je tudi njegova blagajna polnejša. Pa ne samo zaradi subvencij, temveč tudi zato, ker je zavedanje o nujnosti večje samooskrbepri-neslo takšne pogoje za pridelavo in predelavo, da razstave presežkov ne bodo več čudile. Še več, tudi prodaja doma pridelane hrane v velikih slovenskih trgovskih centrih ne bo več „ dirigirana", temveč nekaj samoumevnega, ker bo tako zahteval slovenski potrošnik. V tej luči je zakon o promociji še eden nujnih stebrov v podporo shemi dobrot slovenskih kmetij.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Tovarni in krajanom vrnili kip Borisa Kidriča
Zgodovina ne more spreminjati obraza
V petek, 20. maja, je bila pred upravno stavbo kidričevskega Taluma slovesnost ob ponovnem odkritju spomenika revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kraj tudi imenuje.
Slovesnosti so se poleg številnih nekdanjih in sedanjih delavcev družbe Talum udeležili tudi številni krajani Kidričevega, Ptuja in okolice.
Prvi spomenik je v letu 1973 ob finančni pomoči Tovarne aluminija postavila Krajevna skupnost Kidričevo in je bil delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Skoraj štirideset let je spomenik obeleževal spomin na narodnega heroja, hkrati pa bil eden od razpoznavnih simbolov naselja Kidričevo. V prvih dneh letošnjega leta pa je bil doprsni kip ukraden. V družbi Talum so se odločili, da ga vrnejo na prvotno mesto ne le zaradi številnih klicev in prošenj občanov, temveč predvsem zaradi spoštljivega odnosa do zgodovine, kulture in umetnosti. Žal je župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti, zato so se v Talumu odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo. »Pristati na tiho vračanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli. Na sedanji lokaciji bo kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred 'tatovi zgodovine',« so ob odkritju zapisali v Talumovi izjavi za javnost.
Novi spomenik je odlit po obstoječem prvotnem modelu kiparja Viktorja Gojkoviča, podstavek pa je oblikoval oblikovalec Vladimir Pezdirc.
Predsednik uprave Talu-ma Marko Drobnič je svojo odsotnost na slovesnosti ob ponovni postavitvi spomenika Borisu Kidriču opravičil, saj je bil na pomembnem delovnem sestanku v Bruslju, kljub temu pa je izrazil željo, da bi bil v duhu z udeleženci te slovesnosti, zato so prebrali njegovo pozdravno pismo, v katerem je med drugim poudaril, da je del zgodovine te tovarne tudi Boris Kidrič, po katerem je bilo podjetje poimenovano. Vendar kljub spremembi imena ostaja njihov simbol ter simbol osnovne
Foto: M. Ozmec
Kib Borisu Kidriču sta slovesno sednik delavskega sveta Janez
odkrila pomočnik predsednika uprave Taluma Danilo Toplek in pred-Kiseljak.
šole in naselja Kidričevo. Ob ponovni postavitvi kipa pred tovarno je izrazil prepričanje, da bo ta vedno znova spominjal na vse njihove bivše sodelavce, ki so ustvarjali tovarno v preteklosti in sedanjosti, saj oboje spoštujejo, svoje sporočilo pa je zaključil z mislijo: »Kdor ne spoštuje zgodovine, ne more razmišljati o svetli prihodnosti!«
Nekaj sto ljudi pred upravnim poslopjem Taluma je nagovoril glavni pobudnik za ponovno postavitev kipa, pomočnik uprave Taluma Danilo Toplek in najprej spomnil na to, da je maj čas za različne slovesnosti, proslave in slavnostne dogodke, ob tem pa dodal: »Naša generacija ima srečo, da lahko te dneve praznuje z veseljem in radostjo, saj so to dnevi, ko praznujemo zmago nad nacizmom in fašizmom. Ne le pri nas, temveč po vsej svobodomiselni Evropi. Da se nekateri teh dogodkov ne spominjajo z enakimi občutki, je jasno, prav tako kot je jasno, da so ti v manjšini in da nimajo nikakršnih možnosti, da bi v svoj sprevrženi prav prepričali kogarkoli, ki ima vsaj ščepec možganov. Poskušajo pa znova in znova.«
Potem ko je obudil spomine na pomembnost velikega
slovenskega revolucionarja in gospodarstvenika Borisa Kidriča, ki je bil eden tistih, ki so s svojimi dejanji v času vojne in po njej postavili temelje za razvoj Slovenije in kidričevske tovarne, na katero so vsi ponosni, pa je Toplek poudaril: »Nismo le ponosni, temveč tudi občutljivi na poskuse, da bi naš obstoj in razvoj določali in usmerjali tisti, ki se običajno celo življenje pasejo na delu drugih, tudi na našem. Ponosni smo na to, da kraj, v katerem tovarna stoji, nosi ime prav po Borisu Kidriču. Ponosni in občutljivi pa smo tudi na to, če kdo poskuša z besedami ali dejanji onečastiti karkoli, kar je s tem imenom povezano. Kot poznavalec tržišč najrazličnejših kovin -tudi brona - sem se začudil ob nenadnem zanimanju za to kovino v prvih dneh letošnjega leta. Bron je bil takšnih miselnih, fizičnih in logističnih naporov, kot jih je predstavljala odstranitev več kot sto kilogramov težkega kipa, vreden le v času, ko je bil resnično cenjena kovina: v bronasti dobi. A ta je že daleč za nami, danes so njegovo vlogo prevzele druge kovine, In zbiralci odpadnih kovin to dobro vedo. Drugi pa očitno ne! Ne da bi čakali na odkritje miste-rija izginotja kipa, smo se v Talumu odločili, da krajanom Kidričevega vrnemo enega njegovih simbolov. S kiparjev
Viktorjem Gojkovičem smo hitro našli skupen jezik, tega pa žal ni mogoče trditi za župana občine Kidričevo. Pristanek na njegovo zavrnitev slovesnosti ob vrnitvi spomenika na prvotno lokacijo bi pomenil, da se enačimo s tistimi, ki so ga na skrivaj odstranili. To, da so se oni morali skrivati, je razumljivo, a to, da bi se morali mi, je onkraj vsake pameti. In zato smo danes tukaj, ne na skrivaj, ampak javno in ponosno. Tako kot se ponosnim in poštenim ljudem spodobi. In tako, kot se spodobi spominu na človeka, čigar kip vračamo kraju, ki nosi njegovo ime.«
Za zanj značilen konec pa je Toplek svečani nagovor začinil z mislijo njemu posebej ljubega pisca aforizmov Jer-zya Leca, saj je vsem tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri izginotju kipa s prvotne lokacije, sporočil misel: »Ko rušite spomenike, čuvajte podstavke. Vedno se lahko uporabijo!«
Ob igranju pihalnega orkestra Talum sta kip slovesno odkrila Danilo Toplek in predsednik delavskega sveta Taluma Janez Kiseljak, nato pa so pogled na ponovno postavljen Kidričev spomenik popestrili z revolucionarnimi skladbami v izvedbi mlade pevke Aleksandre Krajnc ob spremljavi Marka Medika na kitari in ustni harmoniki.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Po odkritju sta slovesnost z revolucionarnimi pesmimi popestrila Aleksandra Krajnc in Marko Medik.
Zupan občine Kidričevo Anton Leskovar je vodstvu Taluma v odgovoru na pobudo za ponovno postavitev in slovesno odkritje spomenika Borisu Kidriču na mestu, od koder je bil odtujen, med drugim zapisal: »Čeprav zremo v prihodnost, ostaja lik Borisa Kidriča kot simbol in pomnik preteklosti tudi z imenom občine. Pravo slovesno odkritje doprsnega kipa Borisa Kidriča je bilo 22. aprila 1973 in je na dostojen in spoštljiv način sovpadalo s časom v preteklosti. 'Danes' pa nam je prinesel marsikatere neprijetne občutke in izkušnje, in ker zgodovina skozi čas spreminja obraz, menimo, da ponovna slovesnost že nekoč slovesno odkritega kipa ni potrebna!«
Od tod in tam
Ptuj • Sedmi Folkfest
Foto: Črtomir Goznik
V organizaciji folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj je 21. maja na Ptuju potekal že tradicionalni Folkfest, srečanje folklornih skupin iz Slovenije in Hrvaške, kot ena od mnogih kulturnih prireditev 22. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Letošnji je bil že sedmi po vrsti. Organizatorji so se predstavili z gorenjskimi in prekmurskimi plesi, otroška folklorna skupina Klopotec z belokranjskimi, KUD Cestica z lokalnimi plesi iz Cestice, nastopili pa so tudi ljudski pevci FD Pobrežje in folklorna skupina Branko Radičevič srbskega kulturnega društva Maribor, ki je predstavila plese iz Srbije. Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj v letošnjem letu praznuje že 35-letnico uspešnega delovanja.
MG
Ptuj • Predstavili starodobne traktorje in kmetijsko mehanizacijo
Foto: Črtomir Goznik
Sobota, 21. maja, je bila ena od tistih ptujskih sobot, kakršnih naj bi bilo še več. Mesto je živelo s polnimi pljuči, utrip državne razstave Dobrote slovenskih kmetij je bilo čutiti na vsakem koraku. Dodatni magnet soji dale spremljajoče prireditve. Za enoje poskrbelo Bol-fenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas, ki je v mesto pripeljalo starodobne traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Tajnik društva Alojz Fekonja je povedal, da je njihovo društvo nastalo pred štirimi leti, ima 58 članov. Na terenu zbirajo vso staro tehniko, ne samo traktorje, tudi avtomobile, kolesa, motorje, staro orodje, ki so ga nekoč uporabljali pri delu na vasi, in druge stare predmete. Prvo soboto v septembru pa vabijo na tradicionalni, že peti bolfenški reli po občini Trnovska vas in sosednjih občinah, na katerem bo sodelovalo okrog 100 vozil.
MG
Ptuj • Tretji praznik sira
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu na Ptuju je v soboto potekal že tretji praznik sira, kot ena od spremljajočih prireditev v sklopu 22. razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Letošnji je bil v znamenju mladega sira, Mladi sir - sir za žar. Degustacijo in prodajo sira za pečenje je spremljala degustacija in prodaja slovenskega sira ter tradicionalnih slovenskih jedi iz sira, štajerskih gibanic, peciva, vina in mesnih izdelkov. Dogajanje je obogatila še otroška delavnica z naslovom Kravica Katka in njen sirček. V spremljajočem kulturnem programu pa so nastopili Štajerski frajtonarji in hišni ansambel DU Markovci, pa tudi folklorne skupine, udeleženke letošnjega Folkfesta, ki je potekal na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
MG
Kidričevo • Kljub nasprotovanju vrtec združili s šolo
Dve svetniški muhi na en mah
Svetniki občine Kidričevo so v četrtek, 19. maja, dokončali 5. in nato še 6. redno sejo, na kateri so kljub ostremu nasprotovanju svetnikov opozicije podprli županov predlog ter vrtca v Kidričevem in Cirkovcah združili z obema šolama v teh krajih.
Foto: M. Ozmec
Proti združitvi vrtca s šolo sta bila tudi Marjan Hergan (levo) in Jože, Medved, ki je odkrito povedal, da gre le za uresničevanje županove zamere do ravnateljice Nežike Šešo.
Kljub obsegu dela in občutljivosti nekaterih točk dnevnega reda velja ugotovitev, da je bilo tokratno sejanje kidri-čevskih svetnikov eno krajših doslej, saj so z obema sejama opravili v dobri uri in pol. V nadaljevanju pete redne seje so brez težav sprejeli sklep o delni povrnitvi stroškov za izvedbo lokalnih volitev v letu 2010. Na predlog predsednika odbora za družbene dejavnosti Marjana Bezjaka so potrdili tudi predlagane ocene delovne uspešnosti ravnateljev javnih zavodov. Ravnateljici OŠ Cirkovce Ivanki Korez so tako priznali 57-odstotno delovno uspešnost, ravnatelj OŠ Borisa Kidriča Kidričevo zaradi negativnega poslovnega rezultata šole v minulem letu izplačila delovne uspešnosti ne bo prejel, ravnatelju Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefanu Petku so priznali 52-odstotno delovno uspešnost, medtem ko za ravnateljico Vrtca Kidričevo ocene niso prejeli pravočasno, zato je niso mogli potrditi. Sicer pa so soglasno sprejeli še deklaracijo občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s tr-
Do prodaje občinske lastnine je prišlo, ker so svoje nepremičnine prodali vsi zasebni lastniki nepremičnin; če MO Ptuj ne bi prodala, bi ji sledila tožba zaradi oviranja gospodarske pobude. Da je omenjena gradnja realnost, je sklepati iz dokumenta o prodaji, o katerem so mestni svetniki razpravljali na majski seji. Na temo te gradnje je bilo v lanskem letu več razprav, največ v organizaciji ČS Jezero. Na vse kritike krajanov iz ČS Jezero so v Mestni hiši na Ptuju odgovarjali, da ščitijo interese krajanov. O tem, ali bo prišlo do gradnje, v največji meri odločajo lastniki parcel, kjer naj bi nova trgovina stala. Predstavniki MO Ptuj so takrat povedali, da bodo občinske nepremičnine prodala le, če bodo to storili zasebni lastniki. Kot vse kaže, je do tega prišlo, saj sicer MO Ptuj ne bi proda-
gom nepremičnin po državi.
Takoj zatem so začeli 6. redno sejo, na kateri so na predlog župana Antona Leskovarja sklepali o 10 točkah dnevnega reda. Brez pripomb so soglašali s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi ptujske glasbene šole, saj je šlo le za prilagoditev zakonodaji. Soglasno so potrdili projekt za rekonstrukcijo dveh lokalnih cest (za odsek Šikole-Straž-gonjca je ocena okoli 282.000 evrov, za odsek v Spodnjih Jablanah 249.000 evrov). Kot je pojasnil župan, gre za to, da se bodo lahko z obema sprejetima dokumentoma še pravočasno prijavili na razpise. Najprej se bodo lotili ceste v Spodnjih Jablanah, nato pa v Stražgonjci.
Po predlogu Antona Pani-kvarja, predsednika komisije za priznanja in odlikovanja, so sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku plaketo občine Kidričevo podelili Štefanu Trčku iz Spodnjih Jablan. Menili so tudi, da bo treba o podelitvi najvišjih priznanj v občini čim prej pripraviti ustrezen pravilnik,
jala. Gre za propadajočo hišo z dvoriščem, garažo in travnikom ter še tri travnike in eno dvorišče, za kar naj bi skupaj dobila najmanj 159.425 evrov, kot znaša izhodišča cena. Po prvem predlogu prodaje teh nepremičnin iz 16. novembra 2009 je izhodiščna vrednost
ki mora vsebovati tudi možnost za podelitev zlatih, srebrnih in bronastih plaket.
Zaradi povečanega povpraševanja in potreb po dodatni predšolski vzgoji in organiziranem varstvu so na predlog vodstva Vrtca Kidričevo potrdili uvedbo štirih dodatnih oddelkov za šolsko leto 21011/2012 - po dva nova
le-teh znašala 66.800 evrov. Predvidena gradnja trgovine Lidl je ceno nepremičninam na tem območju občutno zvišala, zato so opravili novo cenitev, nepremičnine pa bodo prodali z javnim zbiranjem ponudb.
MG
oddelka v Kidričevem in Cir-kovcah. V razpravi so nekateri menili, da bi bilo za oba vrtca smotrno, če bi vsaj po en oddelek potrdili za nedoločen čas, a je večina menila drugače. Soglasno so potrdili tudi sklep o normativih za oddelke Vrtca Kidričevo.
Kljub nasprotovanju vrtec združili s šolo
Največ razprave in kritičnih besed pa je povzročil predlog o statusnih spremembah Vrtca Kidričevo, saj je župan Anton Leskovar predlagal, da se zaradi racionalizacije stroškov in pocenitve dela ter obratovanja enota Vrtca Cir-kovce združi s šolo Cirkovce, vrtec v Kidričevem pa s šolo Kidričevo. O tem so se po županovih besedah pogovarjali tudi s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, ki so potrdili, da je statusna sprememba vrtcev odločitev občine oziroma občinskih svetov. Vodja opozicijske svetniške skupine LDS Zoran Žunko se s takim predlogom ni strinjal, zato je svetnike opozoril, da to pomeni korak nazaj pri razvoju otroškega varstva v občini. O tem se je posvetoval tudi z župani drugih občin, ki so mu zatrdili, da je za manjše vrtce združitev s šolo sprejemljiva, večji vrtci, kot je kidričevski, pa s tem samo izgubijo, saj je jasno, da je za uspešno vodenje potreben cel in sposoben človek. Ob tem je Žunko poudaril: „Sicer pa vsi vemo, za kaj gre. Včasih nam je bila ravnateljica kidri-čevskega vrtca trn v peti, ker je delala malo po svoje, zato ste sedaj proti njej. Menim, da je problem le v komunikaciji, zato vas rotim, ne dajmo
vrtca kot talca!"
Še bolj kritičen in konkreten je bil Jože Medeved, ki je dejal: „Če pride do združitve, bo prav tako potreben pedagoški vodja, ki bo občino morda res stal nekaj manj kot sedanja ravnateljica vrtca, a zagotovo bodo s tem največ izgubili otroci. Vrtec Kidričevo je velik tudi za slovenske razmere, zato ne vidim razloga, da bi ga združili s šolo. Mislim, da gre pri tem le za uresničevanje županove zamere do ravnateljice Nežike Šešo, saj vsi vemo, da smo jo več let nadzirali, ji pošiljali revizije in podobno. Če boste svetniki ta predlog potrdili, vedite, da gre le za maščevanje sedanjega župana zaradi sovraštva do ravnateljice, ki traja že osem let."
Proti združitvi vrtca s šolo je bil tudi Anton Habjanič: „Osebno menim, da gre le za nesmiselno potezo uveljavljanja političnega interesa, da si župan podredi vse odgovorne funkcije v občini. Opozoriti moram, da je to zelo nevarno dejanje, saj se to dogaja v času, ko je kidričevski vrtec med uglednejšimi v Sloveni-
ji, za kar ima menda največ zaslug sedanja ravnateljica." Menil je tudi, da bi ob združitvi strokovnost zagotovo padla, pa tudi nobene finančne koristi občine v tem ni videti, sploh pa bi bilo treba o tako pomembnih spremembah za mnenje povprašati tudi svet staršev in novo ravnateljico kidričevske šole. Najbolj sporno pa se mu je zdelo dejstvo, da je med svetniki, ki o tem odločajo, tudi Ivanka Korez, ravnateljica šole v Cirkovcah, zato bi se morala glasovanja o tem vzdržati.
Proti temu, da bi politične zamere puščali zanamcem, je bil tudi Marjan Hergan, ki je župana in svetnike opozoril, da so bili vsi izvoljeni zato, da odločajo v korist občanov, ter vse skupaj pozval, da o nameravani priključitvi vrtca odločajo z zdravim razumom. Da je združitev vrtca s šolo v nasprotju s pedagoškimi načeli, je menil tudi Goran Bezjak, ki je županu očital, da gleda samo na denar, ne pa na otroke, ki bi morali biti najmočnejši argument.
Vodja svetniške skupine SDS Milan Fideršek in večina svetnikov vladajoče koalicije opozoril in predlogov opozicije ni sprejela, saj je županov predlog pred očmi ravnateljice vrtca Nežike Šešo, ki je sejo spremljala kot opazovalka in ves čas dvigovala roko, a ji župan ni dal besede, podprlo 10, proti pa je bilo le pet svetnikov.
Do konca ene krajših sej ki-dričevskega občinskega sveta so še soglašali s pristopom občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž k skupni občinski upravi, strinjali so se s prenosom zemljišč kot občina naslednica bivše občine Ptuj ter z uporabo imena in simbola občine Kidričevo Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, ki je v ustanavljanju.
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Propadajoča hiša v Belšakovi ulici, ki jo je MO Ptuj najprej namenila za varno hišo, bo po vsej verjetnosti »padla« zaradi gradnje trgovine Lidl.
O
JAVNA RAZVOJNA AGENCIJA OBČINE ORMOŽ
Kerenčičev trg 4, 2 270 Ormož Tel.: 02 741 53 52, Fax: 02 741 53 55 E-pošta: ¡ara@siol.net
Javna razvoja agencij Občine Ormož vas obvešča, da ¡e otyavljn razpis za izvedbo nosilca gostinske ponudbe v prireditvenem šotoru na prireditvi Martinovanje v Ormožu 2011 v času od 11. do 12. novembra 2011 pri gradu Ormož.
Predmet ¡avnega razpisa ¡e oddaj šotora, z namenom zagotovitve gostinske v času prireditve Martinovanj Ormož 2011.
Razpis ¡e odprt do 9. 6. 2011 in ¡e dostopen na spletni strani www. ormoz.si pod zavihkom turizem.
Dodatne informacij so vam na volj na TIC Ormož: tic.ormoz.grad@siol.net, tel: 02 741 53 56.
Ptuj • Bodo Lidl vendarle začeli graditi?
Gradnja, ki bo mestni proračun dodatno »okrepila«
Kot vse kaže, bodo trgovino Lidl vendarle zgradili tudi na Ptuju, v trikotniku med Belšakovo, Puhovo in Ormoško cesto, torej na območju, ki se ureja kot glavna vpadnica v mesto. Svoje nepremičnine sedaj prodaja tudi MO Ptuj in to po znatno višji ceni kot leta 2009.
Ptuj • Krstna uprizoritev Zgodbe o tangu
Obeta se predstava z glasbo, petjem in plesom
Zgodba o tangu, ki jo v Društvu za glasbeno umetnost Arsana pripravljajo kot projekt v okviru dogajanja na Ptuju v letu Evropske prestolnice kulture, je doživela krstno uprizoritev. Čeprav bo doživela še nekatere dodelave, je vse tiste, ki so se udeležili predstavitve osnovne zasnove, izjemno navdušila.
Svetovno znani violinist Štefan Milenkovič, ki v predstavi sodeluje, je še enkrat dokazal, da je resnično vrhunski umetnik, ki zna povezovati prave umetnike in različne umetniške izraze. Navdušil pa je tudi s svojim tangom, saj bo v Zgodbi o tangu tudi zaplesal. Nekatere podrobnosti spektakla pa za zdaj ostajajo še skrivnost, pravi Mladen Delin, predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana Ptuj.
Začetni plan je več kot presežen, vsi smo zelo veseli, da je prišlo do zanimivega sodelovanja. »Stefan Milenkovič si vsakih nekaj let izbere nov projekt. To, da smo s svojo ponudbo pri njem naleteli na plodna tla, je bilo zgolj naključje, sreča, sočasno pa potrditev, da smo vseeno dovolj dobri, da lahko delamo s tako velikim umetnikom. Milenko-vič se je takoj ujel z nami, že drugi dan smo preigrali ves program, zadnje tri dni smo pilili le še finese, komunikacijo med nami, se poglabljali v umetnost, se pogovarjali o tangu, o projektu. V glasbenem pogledu smo se vsi zelo hitro ujeli, saj smo skupaj v bistvu sami vrhunski umetni-
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Delin
ki, ob Stefanu Milenkoviču in Marku Hatlaku še priznani ptujski umetniki, ki smo že tudi precej znani in tudi veliko nastopamo: Marko Korošec, Herman Luka Gaiser in Mladen Delin. Milenkovič je vse skupaj dvignil za nekaj stopnic, tako da smo od sebe dali to, česar po navadi ne damo, v bistvu smo presegli samega sebe. To je tudi namen, da se ptujski umetniki povežemo s tujimi, in naredimo presežke. Zaradi tega je tudi nastalo Društvo za glasbeno umetnost Arsana Ptuj, da Ptujčani pokažemo oziroma pokažejo, da znamo, da delamo projekte v svetovnem merilu. To je
prvi taki poskus, upam, da jih bo še več,« je po krstni uprizoritvi Zgodbe o tangu povedal predsednik društva Arsana Mladen Delin.
Z Zgodbo o tangu v kratkem odhajajo na turnejo; najprej bodo nastopili na festivalu v Kastvu pri Reki, zatem pa še v Banjaluki, kjer naj bi jih sprejel tudi predsednik države. Oktobra jih čaka turneja
po državah bivše Jugoslavije, če bo šlo vse po sreči, bodo nastopili tudi v Beogradu. V letu 2012 pa jih čaka premiera na Ptuju - ali v okviru Festivala Art ali v času kurentovanja; o tem še ni odločeno. V vsakem primeru pa bo Zgodba o tangu del Festivala Art Ptuj, lahko pa, da bo še kakšen dogodek Art Ptuj tudi del kurentova-nja.
Da bo Milenkovich v tangu tudi zaplesal, je bila njegova želja, ker kot je povedal, ima strasten odnos do tega plesa. Pleše ga že nekaj časa, učita ga učitelja tanga, ki imata korenine v Argentini. Do ptujskega projekta je preigral tudi že večino tango skladb.
Zgodba o tangu v bistvu opozarja na današnji zmateri-aliziran svet, ki je izgubil ob-
čutek za umetnost in lepoto, ki jo ta nudi, oziroma nasploh za lepoto življenja. Morda pa bo ob Ani Delin in Primožu Vidoviču zapel tudi še kdo drug. Njihova največja želja pa je, da bi po uspešni turneji po Balkanu in Sloveniji našli pot tudi v tujino.
S ptujskimi umetniki, mestom in njegovimi ljudmi se je Milenkovič izredno dobro ujel. Kot pravi Delin, je zelo preprost človek, iskren, dostopen, o muhavosti umetnika ni nobene sledi. Izredno je bil zadovoljen nad standardom bivanja v hotelu Primus, kjer so ga dobesedno razvajali. Kot strastnemu padalcu mu bodo v letu 2012 izpolnili tudi to željo. Sami pa si želijo, da bi vsaj enkrat letno prišel na Ptuj, da bi skupaj izvedli še kakšen projekt. Tudi s kurentom bi se rad srečal osebno, je povedal, zato ni nemogoče, da bo v letu 2012 Stefan Mi-lenkovič oblekel kurentovo opremo. Na Ptuju se je srečal s številnimi ljudmi, ki so poiskali pot do njega, vsak mu je želel tudi nekaj podariti. Navdušen je nad ptujskim vinom, odnesel ga je s seboj v Ameriko, česar po navadi ne stori.
MG
Grajenščak • Praznovanje pomladi
Odprli sadjarsko-vinogradniško pot
Biotehniška šola Ptuj je že tradicionalna sodelavka razstave Dobrote slovenskih kmetij, na kateri sodeluje kot razstavljavka in s stojnico. V času 22. razstave pa so udeležence razstave, obiskovalce in tudi druge, povabili na Grajenščak, v svoj dom oziroma na posestvo, kjer so pripravili štiridnevno prireditev pod naslovom Praznovanje pomladi, s katero so prikazali življenjski utrip šole in uspehe svojih dijakov.
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje Sadjarske-vinogradniške učne poti in prireditve Praznovanje pomladi je spremljala priložnostna razstava vinogradniških in sadjarskih strojev ter vinarske opreme.
Devetnajstega maja so svečano odprli Sadjarsko-vi-nogradniško učno pot ter pripravili degustacijo šolskih vin in vin kmetij dijakov šole ob izbranih jedeh. V sodelovanju s KGZ Maribor in KGZ Ptuj so pripravili predavanji o stabilizaciji vin pred stekleni-čenjem ter o spomladanskih delih v vinogradu. Izvedli so
tudi demonstracijo strojev za delo v vinogradu ter delavnici na temo pomad na vrtu in v kuhinji, aktivnosti pa sklenili v nedeljo, 22. maja, s kolesarjenjem s Ptuja na Grajenščak. V okviru spremljajočih prireditev so ob razstavi vinogradniških in sadjarskih strojev ter vinarske opreme postavili tudi razstavo pridelkov
in izdelkov ter pogrinjkov in florističnih izdelkov dijakov Biotehniške šole Ptuj.
Pred dvema letoma so na Grajenščaku pričeli obnavljati sadovnjak in vinograd, prvi sadovnjak in vinograd so zasadili v letih od 1988 do 1990, posest so pridobili leta 1985. Po dvajsetih letih se je izkazala potreba po celoviti obnovi
prostora v sodoben sadovnjak in vinograd. Vinograda je okrog 2,1 ha, sadovnjaka pa je 1,2 ha. Gre za vzorno urejen, didaktično zasnovan nasad, zato so se odločili, da to novo pridobitev predstavijo tudi javnosti, zlasti srednješolski mladini, dijakom Biotehniške šole in vsem drugim dijakom ter tudi osnovnošolcem. Cilj
Sadjarsko-vinogradniške učne poti je predvsem predstavitev različnih sadjarskih in vinogradniških sort, različnih tehnologij, predvsem pa seznanjanje mladih in javnosti s pomenom sadjarstva in vinogradništva za slovensko kmetijstvo in v družbenem pogledu nasploh, s pomenom zdrave prehrane, pridelave na ekološko sprejemljiv, naravi prijazen način ter skozi to tudi poudariti pomen zdrave, varne prehrane. Ne nazadnje pa želijo tudi skozi to pot javnosti predstaviti neke razvojne možnosti na področju sadjarstva in vinogradništva, ker ima Slovenija glede na svojo geografsko lego odlične pogoje za ta razvoj, je ob tej priložnosti poudaril ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec. V okviru naravoslovnih in tehniških dnevov za
osnovnošolsko in srednješolsko mladino bodo z veseljem vse, ki jih to zanima, popeljali po Sadjarsko-vinogradniški učni poti, ob tem bodo spoznali tudi možnosti pridelave in predelave v realnem okolju. V šolskem domu na Grajen-ščaku izvajajo vse oblike predelave sadja in grozdja, grozdje predelajo v vino, sadje pa v odličen naravni sok, v kis, žganje, jabolka tudi sušijo. Na ta način dijake navajajo na to, da je na eni strani treba surovino pridelati, na drugi strani pa jo predelati, da se doseže višja vrednost izdelkov.
Sadjarsko-vinogradniško učno pot spremlja tudi lična zloženka, ki jo predstavlja Pikapolonica Grajenščica kot naravna zaščitnica pred škodljivci v vinogradu in sadovnjaku.
MG
DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI!
IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Destrnik • S 13. občinskega praznika
Majhna občina velikega napredka
„Ponosen in vesel sem, da je v naši občini osnovna infrastruktura že urejena in se po 13 oziroma 17 letih samostojne poti lahko začnemo ukvarjati z zahtevnejšimi projekti," je uvodoma na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku v soboto pozno popoldne poudaril destrniški župan Franc Pukšič.
Svoj nagovor zbranim gostom in občanom v dvorani Volkmerjevega doma je nadaljeval z besedami, da je v načrtu občine izgradnja nizkoenerget-skega vrtca in večnamenskega objekta iz lesa ter dodal, da si občanke in občani brez dvoma zaslužijo kakovostno življenje, mladim družinam prilagojeno stanovanjsko politiko, razvoj turizma in podjetništva: „Če dobro premislim, se moram vprašati, ali je prav, da smo se leta 1994 odločili za samostojno pot. Ko vidim, kaj vse smo ustvarili in kako spokojno živimo, s ponosom ugotavljam, da smo se odločili prav. Res je, saj sami najbolj vemo, kako lahko najbolje in največ ustvarimo v lastnih krajih, ki jih nihče drug ne more ceniti tako kot mi, ki tu živimo in jim pripadamo s svojo dušo. Enako velja tudi za današnjo 20. obletnico pridobitve slovenske samostojnosti, tudi takrat smo se odločili prav! Le da smo nekje skrenili, na nekem križišču nismo zavili prav! Treba se bo morda malo drugače obrniti, se vrniti k ciljem, vrednotam in prepričanjem, ki smo jih kot narod delili pred dvema desetletjema. Za to ni potrebna sprememba ustave; ta je čisto v redu, samo upoštevati jo moramo, ravnati se moramo po njej in po zakonih, ki jih imamo! In to prav vsi, pa bo vse na svojem mestu."
Govor pa je zaključil z besedami: „Seveda so takšne obletnice in praznovanja tudi do-
Prejemniki letošnjih občinskih priznanj: Marjan Tašner, Ivan Zupanič, destrniški oktet, Turistično društvo Destrnik, Branko Arnuš in Bojan Golija z županom Francem Pukšičem in predsednico komisije za občinske nagrade Uršo Zver.
bra priložnost za načrtovanje prihodnosti. Kot sem napovedal, gremo naprej, z razvojem gospodarstva, turizma, stanovanjskih kapacitet vključno z vrtcem in domom za starejše občane. Verjamem, da je to prava pot in da bomo znali pravo pot ubrati tudi za prihodnost naše države, da jo bodo v prihodnje vodili ljudje, ki jim bo mar dobrobit in blaginja državljanov in ki jim bosta poštenje in pravičnost najvišji vrednoti. Ponosen sem, da sem župan te občine, kjer vse to že uresničujemo, skupaj z vami in za vas!"
Kulturni program so oblikovali mladi člani osnovnošolskega dramskega krožka, ki so navdušili z igrico Palčki sanjalčki.
Prednosti lesene nizkoener-getske gradnje, ki jo načrtujejo v Destrniku, je nekoliko podrobneje razložil dekan mariborske gradbene fakultete Miroslav Premrov; študentje te fakultete so namreč v minulih mesecih preko delavnic na terenu pregledali primerne lokacije in tudi že izdelali makete oziroma idejne projekte za obe omenjeni novogradnji. „Gre za vzorčni primer tovrstne gradnje javnih objektov v državi, kjer se kot najnaprednejša ekološka elementa uporabljata les in steklo, kar so že spoznali v razvitejših državah Evrope. Vsekakor pa velja čestitati občini in županu za napredne zamisli in ideje; čeprav ste majhna in mlada občina, ste lahko za vzgled vsem ostalim," je dejal Premrov.
Nato je sledila podelitev letošnjih občinskih priznanj; bronasta priznana so prejeli Marjan Tašner za aktivno sodelovanje v družabnem življenju občine, Ivan Zupanič za požrtvovalno, uspešno in inovativno delo v kmetijstvu, kar je dokazal tudi s prvim mle-komatom na Ptuju, in Destrniški oktet za 15 let delovanja, v
Destrniški mladi diplomanti in diplomantke ter doktor so letos prvič prejeli posebno županovo priznanje za uspešno dokončan študij.
katerem so izvedli preko 600 nastopov. Srebrno priznanje pa sta prejela Branko Arnuš za aktivno in uspešno delo v kmetijstvu, ki ga nadaljuje s postavitvijo prve bioplinarne v občini, in Turistično društvo Destrnik za 30 let aktivnega delovanja in zasluge za ohranjanje kmečkih eksponatov. Najvišje, zlato priznanje, pa je letos iz rok župana prejel upokojeni akademski slikar, grafik specialist Bojan Go-lija, sicer tudi pobudnik in začetnik tradicionalne destrniške likovne kolonije, ki se je letos izvedla že 32. leto zapovrstjo.
Župan Franc Pukšič pa se je ob letošnjem občinskem prazniku odločil čestitati in nagraditi vse letošnje mlade Destrničane in Destrničanke, ki so uspešno dokončali študij; med njimi tudi mladega doktorja genetike Damjana Nipiča. Ostali prejemniki županovega priznanja pa so: Tjaša Tomanič, Denis Arnuš, Marija Doberšek, Jasmina Dajčman, Ingrid Pernat, Gabrijela Arnuš, Mateja Ko-larič, Urška Graj, Tadej Urbani-ja, Irena Grašič Arnuš, Mihaela Borina in Nataša Ljubec.
V imenu prisotnih županov in podžupanov pa je občini čestital dupleški župan in poslanec Janez Ribič in z željo po dobrem sodelovanju še naprej, tako na občinski ravni kot v državnem zboru, županu izročil umetniško sliko akademskega slikarja s podobo dupleške občinske stavbe.
Za kulturno noto prireditve so poskrbeli mešani pevski zbor KD Destrnik in pevke ljudskih pesmi Urbančanke, velik in zaslužen aplavz pa so poželi še mladi člani šolskega dramskega krožka, ki so se predstavili z izvrstno odigrano šaljivo igrico Palčki sanjalčki; besedilo zanjo so sestavile kar domače vzgojiteljice na temo sanj o novem vrtcu, ki ga vsi komaj čakajo ...
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ormož • Kdor poje... 2011
Foto: Viki Ivanuša
V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, je potekala območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. V pevsko obarvanem večeru se je s po tremi skladbami predstavilo deset skupin. Nastopili so pevski zbor društva upokojencev Zarja Kog, ženski pevski zbor Okarina, moški pevski zbor KDŠ Dobrava, mešani pevski zbor društva upokojencev Velika Nedelja, mešani pevski zbor Kapljica, ženska vokalna skupina Jua, mešani pevski zbor društva upokojencev Ivanjkovci, pevski zbor društva upokojencev Središče ob Dravi, Mi-klavški oktet, organizatorji pa so bili še posebej veseli, da so se letos srečanja udeležile tudi pevke vokalne skupine Objem, ki jo sestavljajo zaposlene iz CSO Ormož. Strokovni spremljevalec srečanja je bil Dimitrij Gobec. Skladove pevske prireditve bo 24. maja zaključila območna revija mladinskih pevskih zborov, ki se bo pričela ob 17. uri v Domu kulture v Ormožu.
Viki Ivanuša
Ptuj • Predstavitev knjige Rudija Ringbauerja
Foto: Črtomir Goznik
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 17. maja potekala predstavitev prve knjige ptujskega afo-rista, upokojenega sodnika Rudija Ringbauerja, z naslovom Moj prepir z bogom. Občinstvo je ob priložnosti napolnilo slavnostno dvorano, kar je razveselilo tudi avtorja, kije knjigo pisal pet let, čeprav je v bistvu nastajala več desetletij, saj kot je povedal, se je od leta 1960 ukvarjal z Bogom. Na vprašanje, ali se ne boji, da ga Bog ne bo vzel v svoje kraljestvo zaradi njegovih bogokletnih misli, zapisanih v knjigi, je Ringbauer odgovoril, da tega strahu ni, ker ne verjame v njegov obstoj. Knjiga je izšla v samozaložbi, 1250 knjig jih je prodal, še preden je izšla. Njeno predstavitev, pogovor je vodila Tjaša Mrgole Jukič, je spremljal kulturni program mladih glasbenikov, Ring-bauerjevih vnukov, kar je večer, kijepotekal kot srečanje prijateljev, še dodatno obogatilo.
MG
Ptuj • Četvorka za Guinnessov rekord
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 20. maja, je na Mestnem trgu na Ptuju ponovno vrelo od mladosti. Dijaki zaključnih letnikov ptujskih srednjih šol, že tretje leto zapored so se jim pridružili tudi varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, so podobno kot še v drugih slovenskih mestih ter v Slovaški, Češki, Madžarski, Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji plesali četvorko za Guinnessov rekord. Prireditev je na Ptuju vodil znani plesalec in plesni učitelj Jernej Brenholc. V rdečih in belih majicah je letos na Mestnem trgu plesalo 432 mladih, prireditev je potekala kot veselo druženje mladih brez alkohola. V imenu MO Ptuj je mlade pozdravila podžupanja Helena Neudauer. Skupaj je letos za Guinnessov rekord plesalo četvorko 33316mladih.
MG
Trnovska vas • S sedme seje občinskega sveta
Dvorana v prenovi, gradnja pločnikov stoji
Zadnja seja občinskega sveta Trnovske vasi je bila bolj formalne narave; svetniki in svetnica so namreč brez posebnih razprav potrdili vse odloke in sklepe, še največ besed pa je bilo slišati okoli prenove kulturne dvorane in okoli tega, katere zasebne ceste bodo v bodoče lahko tudi javne poti.
Foto: SM
Prenova kulturne dvorane v središču Trnovske vasi se je že začela, svetniki pa so sprejeli tudi sklep, naj se župan izpogaja za nakup dodatnega zemljišča ob njej, na katerem bi uredili dodatna potrebna parkirišča.
Prenova dvorane v Trnovski vasi v teh dneh že teče; dela je kot najugodnejši ponudnik dobilo podjetje Lipa, d. o. o., iz Lenarta, vendar pa čisto brez težav tudi ni šlo. Župan Alojz Benko je namreč pojasnil, da so morali prvi razpis razveljaviti oziroma ponoviti: „Kot veste, smo s projektom prenove uspešno kandidirali na prejšnjem razpisu kmetijskega ministrstva in pridobili sklep za sofinanciranje v višini 335.000 evrov. Projektantska ocena izvedbe obnove s streliščem pa je znašala 595.000 evrov. Žal so vsi ponudniki to ceno na prvem razpisu presegli, zato smo morali pripraviti nov razpis, pred tem pa smo seveda tudi nekoliko „oklestili" izvedbena dela po projektu: manjša rušitvena dela in ureditev okolice smo prenesli v izvedbo režijskemu obratu in zunanjemu izvajalcu. Na drugem razpisu je bilo potem kot najugodnejši ponudnik s ceno 566.000 evrov izbrano omenjeno podjetje. Razliko v ceni bomo plačali iz občinskega proračuna, kar ne bo majhen zalogaj, saj gre za približno 230.000 evrov. Letos smo po 23. členu Zakona o financiranju občin upravičeni do približno 70.000 evrov in predlagam, da sprejmete sklep, da se ta znesek nameni za delo na dvorani. Dela morajo biti
sicer končana do jeseni, saj moramo za pridobitev sredstev iz razpisa poslati zadnjo situacijo do konca oktobra."
S kreditom do nakupa parcele?
To pojasnilo župana pa ni bila zadnja informacija v zvezi z dvorano, saj je še nadaljeval: „Menim, da bi bilo v okviru ureditve okolice nujno razširiti parkirne prostore. Trenutno že tečejo pogovori z lastnikom sosednjega zemljišča za odkup približno 20 arov, ki je pripravljen prodati zemljo. Za ta nakup bo zelo verjetno potreben kakšen kratkoročni kredit; sklep o tem, da ga bomo najeli, če se bo pokazala potreba, imamo že sprejet. Potrebujem pa vaše soglasje oziroma sklep, da se lahko dogovorimo za dokup zemljišča za parkirišča ob dvorani."
Župan je bo tem svetnike še seznanil, da bi lastnik sosednje parcele želel občini prodati obe zemljišči v velikosti 45 arov, vendar občina toliko zemljišča nikakor ne potrebuje in tudi ne bo kupila, zna pa se najti kakšen zasebni investitor, ki bi eno od parcel lahko odkupil. Prav tako pa se občina z lastnikom zemljišč še ni pogodila okoli cene kvadratnega metra, ki jo lastnik po mnenju župana postavlja
previsoko. Svetniki so se z mnenjem župana Benka absolutno strinjali; češ da gre za pametno zadevo, da pa naj se res odkupi le 20 arov parcele, in to po ceni, ki velja za tovrstna zemljišča v občini, nikakor ne za več.
Niso vsi dovozi lahko tudi javne poti
Druga zanimiva debata se je razvila ob točki sprejema zemljišč v javno dobro. „Vedno več vlog občanov dobivamo, ki želijo svoja zemljišča, gre za dovoze do hiš, prenesti v last občine.
Včasih je bilo prav obratno. Glede tega bomo morali nekaj narediti. Namreč, vsako novo pot, ki postane last občine, je treba vzdrževati, plužiti ... Vse to so vedno večji stroški in še večji bodo, ko bo to delo opravljal kon-cesionar. Že po sedanjih minimalnih izračunih bi za naše sedanje občinske ceste takemu koncesionarju morali letno plačevati 160.000 evrov, kar je enormno veliko in v tem primeru bi se pravzaprav morali odreči investicijam v občini. Čas je, da pripravimo nov pravilnik in da se natančno določijo kriteriji, kaj je javna pot in
kaj je hišni priključek. Morda je lahko kriterij za javno pot določena dolžina poti in število hiš ob njej. Predlagam, da dokler tega ne dorečemo, ne obravnavamo več vlog za sprejem zemljišč v javno dobro. Do naslednje seje naredimo karto občine z vsemi potmi, da tudi tako vidimo, kje so take javne poti res smiselne in kje ne."
Občinski svet se je tudi s tem predlogom župana popolnoma strinjal, svetniki so dodali le še, da bi bilo dobro, da je takšna karta poti s kriteriji za javne poti dostopna vsem občanom, ki bodo tako lahko sami videli, ali je
za pot, ki jo želijo predati v last in vzdrževanje občini, sploh smiselno dajati prošnje.
Zaradi izmikanja DARS-a dela stojijo
Za konec je župan svetnike seznanil še, da se zatika pri načrtovani izgradnji pločnikov oziroma kolesarskih poti Biš-Ločič-Trnovska vas. Razlog je v nesodelo-vanju DARS-a: „Znano je, da smo želeli podpisati skupno pogodbo z delilnikom za sofinanciranje tega projekta z DARS-om, Direkcijo za ceste in našo občino. Načeloma sicer vodstvo DARS-a sploh ni imelo nič proti, strinjalo se je s svojim delom sofinanciranja, vendar do podpisa pogodbe še danes ni prišlo; odgovorni se temu izmikajo, čeprav je njihov delež le 90.000 evrov. Ne nazadnje, da bi zadevo premaknili, smo pripravljeni tudi iz občinskega proračuna pokriti njihove znesek, vendar v Direkciji za ceste na to ne pristajajo. O vsem tem smo zdaj obvestili pristojno ministrstvo in upam, da bodo zadeve stekle, vendar je glede na stanje v državni blagajni težko pričakovati, da že letos. Vsekakor pa bi se gradnja morala nadaljevati vsaj spomladi 2012, če ne prej,"je še povedal Benko.
SM
Ptuj • Iz ptujske bolnišnice
Začetek energetske sanacije ptujske bolnišnice
Po nacionalni anketi o izkušnjah odraslih pacientov v akutni bolnišnici za leto 2010, izvedena je bila v 23 slovenskih bolnišnicah, ankete je izpolnilo 7028 pacientov, je bila ptujska bolnišnica med najbolje ocenjenimi petimi bolnišnicami v Sloveniji. V teh dneh pa so v ptujski bolnišnici že začeli operativna dela energetske sanacije, ki naj bi bila izvedena v enem letu.
Anketo za leto 2010 so izpolnjevali na treh oddelkih bolnišnice, splošni kirurgiji, splošni interni medicini in na ginekologiji. Kot je povedal direktor ptujske bolnice Robert Čeh, so z rezultati ankete zadovoljni, to jim vliva optimizem, da bodo uspeli tudi v finančni sanaciji bolnišnice. V prvih treh mesecih so pri poslovanju izkazali minimalno izgubo. V okviru energetske sanacije bodo zamenjali vseh 600 oken, fizično menjavo bodo pričeli v začetku junija, so se dogovorili na prvem operativnem sestanku, ki je bil 18. maja, izvedli bodo novo izolacijo fasad, razen na spomeniško varovanem delu bolnišnice, ter izvedli rekonstrukcijo vseh energetskih vodov. Prispevek bolnišnice
pri tej 3,5 milijona vredni investiciji, ki je eden največjih projektov v zgodovini ptujske bolnišnice, je 900 tisoč evrov. Investicija bo prinesla občutne prihranke pri porabi energije vseh vrst. Uspelo pa se jim je uvrstiti tudi v program izgradnje enajstih novih urgentnih centrov v Sloveniji, ki se bodo gradili z evropskim denarjem. Skupaj bodo stali 30 milijonov evrov. Na Ptuju ga bodo uredili v novem prizidku h kirurgiji. To bo že tretji večji projekt, odkar je Čeh na čelu ptujske bolnišnice, po ortopediji in oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kjer so pridobili letos še deset novih postelj, skupaj jih imajo sedaj 42, bo Ptuj v nekaj letih pridobil tudi veliki urgentni center,
kjer bo zagotovljena 24-urna urgentna služba. Kar pa zadeva skupno nočno dežurno zdravstveno službo, ki naj bi
jo v bodoče ZD Ptuj in ptujska bolnišnica izvajala na skupni lokaciji, pa je v tem trenutku tako, da bo na začetek njenega
Foto: Črtomir Goznik
Robert Ceh, direktor ptujske bolnišnice: „Energetska sanacija bolnišnice je eden največjih projektov v zgodovini ptujske bolni-
šnice."
dela treba še nekoliko počakati. Direktor bolnišnice je te dni povedal, da bodo po dveh prestavitvah datumov, najprej so se pogovarjali o začetku v aprilu, nato ob koncu maja, sredi junija pa vendarle začeli. Datum začetka dela skupne nočne dežurne službe prestavljajo zaradi začetka energetske sanacije bolnišnice. Delo bodo pričeli takoj, ko bodo izvedli sanacijo na delu bolnišničnega objekta, kjer urejajo nove prostore za delovanje skupnega nočnega dežurnega centra. Za njegovo delovanje preurejajo prostore na oddelku kirurgije. V prostorih ZD Ptuj deluje nočna dežurna služba v lepo urejenih in opremljenih prostorih, najmanj takšni morajo biti tudi na sku-
pni lokaciji. V njeno ureditev bodo po oceni vložili med 50 in 100 tisoč evrov, vključno z nakupom opreme in nekaterih manjših medicinskih aparatov. Za paciente bo skupna nočna dežurna služba zagotovo dobrodošla, na enem mestu bodo dobili vso potrebno pomoč, na novo organizacijo dela pa se bodo morali navaditi tudi zdravstveni delavci obeh ustanov, vendar kot pravijo, nekih posebnih težav ne pričakujejo. Na novo lokacijo nočne dežurne zdravstvene službe pa se bodo morali v prvi vrsti navaditi pacienti. V ZD Ptuj in bolnišnici pravijo, da bodo pričeli pravočasno informirati paciente, tako da ne pričakujejo večjih zapletov.
MG
Foto: uk.ibtimes.com
New York • Strauss-Kahn odstopil Milijon dolarjev varščine
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je danes zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico hotela v New Yorku odstopil s položaja. Zatem je velika porota v New Yorku potrdila obtožnico proti njemu, bo pa sojenje po plačilu milijona dolarjev varščine lahko počakal na prostosti.
»Želim zaščititi IMF, ki sem mu s ponosom in vdano služil, posebej pa želim posvetiti ves svoj čas in energijo v dokazovanje svoje nedolžnosti,« je v sporočilu o odstopu zapisal Strauss-Kahn. Dodal je, da je »izjemno žalosten«, ker mora zapustiti položaj. Strauss-Kahn je petletni mandat na čelu IMF nastopil novembra 2007, mandat pa bi se mu iztekel prihodnje leto, vendar bi ga verjetno v vsakem primeru zapustil predčasno, saj je veljal za kandidata francoskih socialistov na predsedniških volitvah spomladi prihodnje leto.
Strauss-Kahna je newyorška policija aretirala minulo soboto, ko ga je hotelska sobarica obtožila, da jo je spolno napadel. V ponedeljek je sodnica najprej zavrnila predlog njegove obrambe o izpustitvi na prostost proti varščini, drug sodnik pa je danes prisluhnil obrambi in ga izpustil na prostost po plačilu milijona dolarjev varščine.
Strauss-Kahn bo moral do konca postopka ostati v hišnem priporu, na nogi pa bo moral nositi elektronsko napravo za nadzor gibanja. Poleg tega bo z njim nenehno najmanj en oborožen stražar. 62-letni Strauss-Kahn je moral predati tudi potni list. Naslednje zaslišanje pred sodiščem, ko se bo Strauss-Kahn uradno izrekel o svoji nedolžnosti ali pa priznal krivdo v zameno za nižjo kazen, bo 6. junija.
V Washingtonu se je sicer po odstopu Strauss-Kahna s položaja generalnega direktorja IMF že začel proces iskanja njegovega naslednika. Na položaju vršilca dolžnosti generalnega direktorja je sedaj nekdanji Strauss-Kahnov prvi namestnik Američan John Lipsky.
Za zdaj se kot najverjetnejša kandidatka iz Evrope omenja francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki bi bila tudi prva ženska na čelu IMF. Med kandidati pa se omenjajo tudi nekdanji član sveta Evropske centralne banke, Nemec Axel Weber pa tudi Turk Kemal Dervis, Indijec Montek Singh Ahlu-walia ter Mehičan Augustin Carstens.
ZDA želijo videti odprt in hiter proces iskanja naslednika Strauss-Kahnu, vsaj za zdaj pa uradno nimajo nobenih preferenc. Evropske države pa želijo ohraniti monopol za imenovanje generalnih direktorjev IMF, ki ga imajo vse od ustanovitve sklada leta 1945. ZDA po tem dogovoru vodijo Svetovno banko, vendar pa hitro razvijajoče se države zahtevajo konec tovrstnih monopolov. Toda na stari celini bodo, kot kaže, vztrajali na dosedanji politiki. Evropska komisija je izrazila prepričanje, da bodo države članice EU, ki so skupaj največji plačnik v IMF, našle »močnega in usposobljenega« skupnega kandidata. Kot je še poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde-Hansen, si v EU želijo kontinuiteto na čelu IMF. Med članicami unije potekajo posvetovanja na to temo, je še dejala, podrobnosti pa ni razkrila. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Tokio • Japonski upravljavec jedrskih elektrarn, Tokyo Electric Power Co (Tepco), je v minulem poslovnem letu, ki se je zaključilo marca, ustvaril 1250 milijard jenov (10,7 milijarde evrov) izgube. Gre za najvišjo izgubo v zgodovini podjetja, zaradi katere je svoj odstop danes podal njegov predsednik Masataka Shimizu. Predsednik Tepca se je na novinarski konferenci v Tokiu opravičil in dejal, da prevzema odgovornost za najhujšo jedrsko nesrečo po Černobilu pred 25 leti. »Želel sem prevzeti odgovornost in zadevo simbolno pripeljati do konca,« je dejal. »Delamo vse, kar je v naši moči, za razrešitev krize.« Shimizuja bo po junijski skupščini na čelu družbe nasledil dosedanji upravni direktor Tepca Toshio Nishizawa. Ta je v nagovoru novinarjem dejal, da vodenje družbe v teh težkih časih razume kot svojo »usodo«, ter zatrdil, da bo naredil vse za končanje nesreče.
Bruselj • Evropska komisija je danes od Slovenije zahtevala, da vzpostavi ustrezne postopke za izboljšanje varnosti vseevropskega cestnega omrežja v skladu s svojimi obveznostmi iz zakonodaje EU. Slovenija je zaradi tega iz Bruslja dobila že drugi opomin. Če v dveh mesecih ne bo obvestila komisije o ukrepih, jo lahko ta toži na Sodišču EU. Komisija opozarja, da nevzpostavitev ustreznih postopkov za ocene učinkov na varnost in za preverjanja varnosti lahko vpliva na varnost cestne infrastrukture znotraj vseevropskega cestnega omrežja ter s tem ogroža voznike in potnike na cestah. Pri zahtevi Evropske komisije gre za drugi opomin v postopku ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje, imenovan obrazloženo mnenje, (sta)
London •
Neverjeten uspeh medicine
Z elektrostimu-lacijo paraplegik znova na nogah
Eksperimentalno zdravljenje z elektrostimulacijo hrbtenjače je nekemu Američanu, ki je bil po prometni nesreči leta 2006 paraliziran od prsnega koša navzdol, pomagalo, da se je ponovno postavil na noge, pisanje britanske medicinske revije Lancet povzemajo tuje tiskovne agencije. Znanstveniki so nad uspehom zdravljenja navdušeni.
25-letni Rob Summers lahko ob elektrostimulaciji hrbtenjače po več letih znova sam stoji, premika kolke, kolena, gležnje in prste na nogah ter s pomočjo drugih celo hodi. Delno so se mu obnovile tudi nekatere druge življenjske funkcije, kot sta nadzor nad delovanjem mehurja in črevesa. Strokovnjaki iz Velike Britanije in ZDA, ki so
sodelovali pri zdravljenju, sicer poudarjajo, da vse to še ne pomeni ozdravitve. Rob, ki je nekoč igral baseball, je v nesreči utrpel poškodbe hrbtenjače. Sporočila iz možganov, ki so nekoč potovala po hrbtenjači navzdol, so bila zaradi poškodbe blokirana, on pa je postal paraplegik.
Kirurgi so mu v okviru poskusne terapije v hrbtenico vsa-dili 16 elektrod, poleg tega pa je Rob vsak dan pridno treniral ter poskušal stati, hoditi in premikati noge, medtem ko so po njegovi hrbtenici potovali električni impulzi. Že v nekaj dneh je lahko znova samostojno stal, po več mesecih pa je pridobil nazaj tudi nadzor nad nogami, tako da lahko sedaj - ob pomoči drugih in samo za kratek čas -celo hodi.
Elektrostimulacija načeloma posnema signale iz možganov, ki pri zdravem človeku omogočajo premikanje. Tokrat so jo nevrokirurgi usmerili na živčne celice v spodnjem delu hrbtenjače - te so namreč relativno avtonomne in sposobne same interpretirati informacije, ki prihajajo iz nog, ter tako nadzorovati ohranjanje ravnotežja,
usklajeno hojo ipd.
Tudi sami strokovnjaki pa niso gotovi, kako je uspelo Ro-bovim možganom pridobiti nazaj neposreden nadzor nad koleni, kolki in prsti. Domnevajo, da so se nekatere živčne celice reaktivirale ali da so morda nastale nove, po katerih signali iz možganov sedaj znova lahko potujejo navzdol po hrbtenjači. Na enako zdravljenje že čakajo še štirje bolniki. (sta)
Bruselj • Zahteva Evropske komisije
Drugi opomin zaradi
neupoštevanja predpisov EU o odpadkih
Evropska komisija je danes od Slovenije zahtevala, da jo obvesti o ukrepih za prenos evropskih predpisov o odpadkih v nacionalno pravo, kar bi morala storiti do decembra lani. Slovenija je danes dobila drugi opomin. Če zahtev ne bo izpolnila v dveh mesecih, jo lahko komisija toži na Sodišču EU in že v tej fazi zahteva izrek denarne kazni.
Evropska komisija v drugem opominu ali »obrazloženem mnenju« od Slovenije zahteva, da jo obvesti o ukrepih za prenos okvirne direktive EU o odpadkih v nacionalno zakonodajo. Enako zahteva od Francije, Madžarske, Luksemburga, Latvi-je in Slovaške. Revidirana okvirna direktiva EU o odpadkih določa pravni okvir za obdelavo odpadkov v EU. Uvaja načela ravnanja z odpadki, na primer »načelo, da plača povzročitelj obremenitve«, in določa zavezujočo hierarhijo ravnanja z odpadki. V skladu s temi predpisi morajo države članice po navedbah komisije z odpadki ravnati po naslednjem prednostnem vrstnem redu: preprečevanje nastajanja, ponovna uporaba, recikliranje, druga predelava in odstranjevanje.
V Evropski komisiji, kjer je za to področje odgovoren komisar iz Slovenije Janez Potočnik, ob tem opozarjajo, da količina odpadkov v EU nenehno narašča - vsako leto jih nastane tri milijarde ton.
Da bi rast oddvojili od nastajanja odpadkov, okvirna direktiva o odpadkih določa pravni okvir za obdelavo odpadkov v EU. Namen pravnega okvira je varovanje okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem škodljivih učinkov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Države članice so morale zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, sprejeti do 12. decembra 2010. Omenjenih šest držav članic komisije ni pravočasno obvestilo o vseh ukrepih za izvajanje, zato jim je komisija poslala prvi uradni opomin.
Ker zakonodaja še ni bila sprejeta, se je komisija odločila poslati še drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če države članice v naslednjih dveh mesecih ne bodo sprejele ustreznih ukrepov, lahko komisija vloži tožbe pri Sodišču EU.
Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, bo osnutek uredbe o ravnanju z odpadki pripravljen za javno obravnavo do konca tega meseca. Javna obravnava traja mesec dni. Po zaključeni javni obravnavi in proučitvi vseh prispelih pri-
pomb bo sledilo medresorsko usklajevanje in priprava osnutka uredbe, ki ga bo ministrstvo potem šele predložilo v sprejem vladi, so še pojasnili.
V skladu z novo politiko lahko komisija sedaj v primerih, ko države članice niso prenesle zakonodaje EU v nacionalno pravo znotraj določenega roka, zahteva tudi izrek denarnih kazni pri prvi napotitvi na sodišče. Ta nova politika velja od 15. januarja letos. (sta)
Tripoli • V Libiji še naprej nemirno
Nato napadel libijsko vojaško ladjevje
Letala zveze Nato so minuli petek ponoči v pristaniščih v Tripoliju, Al Humsu in Sirti zadela osem vojaških ladij sil, zvestih libijskemu voditelju Moamerju Gadafi-ju. Kot so sporočili iz Nata, so se za napad na libijsko vojaško ladjevje odločili, ker Gadafijeve sile za napade na civiliste vse pogosteje uporabljajo mornarico.
V Natu so še poudarili, da so bile vse ladje vojaške, civilnih žrtev pa ni bilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi tiskovni predstavnik libijske vlade Musa Ibrahim je potrdil napad na pristanišče v
Banka - partner in svetovalec pri razvoju podjetja
Gospodarska kriza vpliva na slehernega podjetnika, bodisi neposredno z znižanjem obsega poslovanja, bodisi posredno preko likvidnosti kot posledici dolgih plačilnih rokov. Vse to so izzivi, s katerimi težko opravimo »čez noč«. Pot do optimizacije proizvodnega procesa zahteva vlaganja. Vsako vlaganje pa potrebuje vir financiranja. Če imate poslovno idejo, lahko skupaj z bančnim svetovalcem UniCredit Bank podrobno pogledate ponudbo, ki so jo pripravili v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, Evropsko investicijsko banko in podobnimi in-štitucijami. V njej so morda tudi priložnosti za realizacijo vaših načrtov.
0,8% letna obrestna mera s sodelovanjem s Slovenskim podjetniškim skladom
Slovenski podjetniški sklad podpira razvoj malih in srednje velikih podjetij na slovenskem trgu. Ugodnosti razpisa, ki so ga pripravili to leto, so predvsem naslednje:
•	nizki stroški financiranja - za investicijska vlaganja v novo opremo ali/in financiranje obratnega kapitala je podjetnikom zagotovljena obrestna mera v višini 6-mesečni EURIBOR + 0,8% letna obrestna mera,
•	ročnost najetih sredstev od 1,5 leta do 10 let,
•	dodatno zavarovanje kreditov -Slovenski podjetniški sklad nudi
Tripoliju. »Ne glede na to, kakšne ladje so bile tarča, je Nato dal jasno sporočilo tujim družbam, naj v Libijo ne pošiljajo več svojih ladij,« je dodal. Ibrahim je obenem znova zanikal poročanje, da sta Gadafijeva soproga in hči zbežali v Tunizijo in da je tja prebegnil tudi minister za nafto Šukri Ganem. Dejal je, da se Ga-dafijeva žena Sonja počuti dobro in je v Tripoliju, isto pa velja za hčer Ajšo. Glede Ganema pa je zatrdil, da je na obisku v Tuniziji, ki naj bi mu sledila še turneja po Evropi in obisk v Egiptu. »Kolikor nam je znano, nadaljuje delo in je še naprej libijski uradnik,« je dejal Ibrahim.
Že v četrtek so tunizijske oblasti zanikale poročila o prihodu Gadafijevih sorodnikov. Kot so zatrdili, nihče od Gada-fijevih bližnjih v zadnjih dneh ni prečkal meje med Tunizijo
garancijo v višini 60 ali 80 % zneska najetega kredita,
•	moratorij na odplačilo glavnice ima pozitiven vpliv na likvidnost podjetja predvsem v začetnem delu investicijskega cikla.
Dolgoročni krediti Evropske investicijske banke
Financiranje iz sredstev EIBje namenjeno financiranju investicij podjetja, projektov posodobitev, modernizacije in širitve prodajnega trga. Prednosti ponudbe so predvsem:
•	ročnost odplačila kredita tudi do 12 let,
•	odlog odplačevanja glavnice,
•	kratek in nezahteven postopek odobritve kredita,
•	ugodna obrestna mera in konkurenčni stroški odobritve.
Obiščete torej spletno stran ali se
in Libijo.
Da pritisk na Gadafija narašča, zato sta njegova žena in hči prebegnili v Tunizijo, pa je v četrtek zvečer dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je potrdila tudi, da je prebegnil minister za nafto. O razmerah v Libiji je v četrtkovem govoru o arabski pomladi govoril tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da se bo moral Gadafi »neizogibno« posloviti oziroma ga bodo v to prisilili.
»Čas dela proti njemu. Svoje države ne nadzoruje več, opozicija je organizirala legitimen in kredibilen prehodni svet,« je dejal Obama in dodal, da se bo z Gadafijevim odhodom v Libiji končalo več deset let trajajoče obdobje izzivanja in se bo lahko začel prehod v demokracijo. (sta)
osebno oglasite v poslovni enoti UniCredit Bank na Ptuju, kjer vam bo podjetniški svetovalec podrobno razložili postopke in skupaj z vami izbral najprimernejši produkt za razvoj vašega podjetja.
Kontakt:
UniCredit Bank PE Ptuj, Ul. heroja Lacka 1 Aleš Leben,
Višji svetovalec za podjetja Email:
ales.leben@unicreditgroup.si Telefon: 02 7980 346
Spletna stran: www.unicreditbank.si
Delovni čas: pon. - pet.: 8:30 - 12:00 in 13:00 - 16:30
Oglasno sporočilo
^UniCredit Bank
Nove priložnosti za podjetnike
Aleš Leben, UniCredit Bank: »Obiščite nas v PE Ptuj in se prepričajte o naši ponudbi za podjetnike.Veselim se srečanja z vami.«
Ormož • Šesta redna seja občinskega sveta
Zaključni račun sprejet
Ormoški svetniki so imeli v ponedeljek na šesti redni seji na dnevnem redu 24 točk. Boštjan Štefan-čič si je prizadeval osnutek odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in dopolnitve odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinska uprava občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki se je sprejemal po skrajšanem postopku, umakniti z dnevnega reda. Ker mu to ni uspelo, je svetniška skupina, sestavljena iz svetnikov stranke Zares in Liste za Ormož, tematiko obstruirala.
Foto: Viki Ivanuša
Kompleks, ki nastaja z novo grajsko pristavo, ormoškim gradom in parkom, naj bi se iz Kolodvorske ulice preimenoval v Grajski trg.
Boštjan Štefančič je prisotne vprašal, ali je priključitev drugi upravi dokaz nesposobnosti lastne uprave, ki se na ta način odpoveduje suverenemu odločanju in opravljanju dejavnosti, ki so ji dane z zakonom. Meni, da je to šele začetek: „Gre za prenos pristojnosti občine, prostorskega planiranja ter upravljanja javnih zavodov in vsega drugega, kar se sedaj skriva pod krinko medobčinske inšpekcije in redarstva. V odloku je jasno napisano, da vse pristojnosti lahko preidejo na Ptuj. S tem se občina Ormož odreka prostorskemu, gospodarskemu, javnemu razvoju. Ne verjamem, da bodo v takšni upravi videli potrebe po strokovnih kadrih iz Ormoža."
Pri glasovanju je bilo ponovno nekaj težav z glasovalno napravo, ki je nesporna zvezda ormoških sej. Je namreč zelo muhasta in včasih glasove zabeleži, včasih pa ne. Proti temu je protestiral Vili Trofenik (ki je nezanesljivo aparaturo dal v času svojega županovanja instalirati). Zahteval je izpis glasovanja, saj je bil prepričan, da naprava ne deluje dobro.
Ker so se svetniki tokrat ozirali na nepotrebno izgubljanje časa, naj povem, da jim je uspelo sejo zaključiti še v istem dnevu. Sicer pozno, pa le.
Brez nadzornega odbora
Ena osrednjih točk je bil sprejem zaključnega računa. Mirko Šerod, ki je na občini zadolžen za finance, je povedal, da so bili lani prihodki realizirani v višini 21 milijonov evrov, kar znaša 87,4 % veljavnega plana, odhodki pa so znašali 21.227.000 evrov, to je 73 % veljavnega proračuna. Za investicije je bilo namenjenih 66 % proračuna. Lani se je občina nameravala zadolžiti za 1,7 milijona evrov, ker pa ni prišlo do realizacije dveh večjih projektov - izgradnje namakalnega sistema in komunalne infrastrukture na relaciji Velika Nedelja-Podgorci - se ni zadolžila. Mirko Šerod zagotavlja, da je občina zadolžena pod dovoljeno mejo, saj znaša zadolžitev (1,8 milijona evrov) slabih 45 % možnega obsega. Največji lanski projekt je bil širokopasovni internet, ki je stal 6,6 milijona evrov, sistem pa bo dan v uporabo ta mesec.
Večina razpravljavcev k zaključnemu računu ni imela večjih pripomb. Svetnik Vili Trofenik pa je pripravljavcem očital neustrezno in nereal-
no pripravo proračuna, saj po zaključnem računu izpad prihodkov znaša okrog 3 milijone evrov, odhodkov pa 8 milijonov, kar je menda enako kot leto poprej. Za investicije je bilo porabljenih za okrog 7 milijonov sredstev manj od predvidenega in občina očitno ne zna pravilno načrtovati investicij, je komentiral Trofe-nik. Na drugi strani pa občina ne zna izpeljati projektov, za katere ima namenska sredstva zagotovljena in tako izgubljajo na realni vrednosti. Povedal je tudi, da je kljub rebalansu več kot 70 postavk povečanih s prerazporejanjem, ki je dovoljeno, ampak namenjeno ob nepredvidenih dogodkih. Največ pa o slabem načrtovanju menda govori podatek, da se nobeden od proračunskih porabnikov ni niti približal še sprejemljivemu 5-odstotnemu odstopanju porabe, ki je običajno za javne finance, ampak so pri vseh odstopanja od 32,4 do 94,6 %. Trofenik trdi, da ne gre le za nesprejemljivost, ampak menda tudi za nezakonitosti. V konkretnem nasprotju z zakonom naj bi bilo po njegovih trditvah kar 25 novih proračunskih postavk, ki ne izpolnjujejo pogojev za njihovo oblikovanje. Utemeljitve, s katerimi jih ustvarjajo, so menda kar smešne - obveznosti do Dursa, vreme, DDV, o dejanskih vzrokih pa menda ni napisanega nič.
Na očitke, da je zaključni račun pripravljen pomanjkljivo, Šerod zatrjuje, da so se s sodelavci maksimalno potrudili, ampak nekateri svetniki so še vedno nezadovoljni. „Nekate-re občine pripravijo zaključni račun na nekaj 10 straneh. Naš obsega 150 strani, pa nekateri še niso zadovoljni. Zaključni račun smo pripravili v okviru možnega," je povedal Šerod.
Nekoliko nenavadno je vseeno bilo, da se je zaključni račun sprejel brez poročila in prisotnosti nadzornega odbora. Vendar Šerod pravi: „Očit-ki, da ni članov NO, so nesmiselni. V NO ima večino opozicija. Ves material za zaključni račun so dobili konec marca, vedeli so, kdaj bo seja. Povedali so mi, da je bilo na seminarjih rečeno, da poročilo NO za sprejem zaključnega računa ni potrebno, zato čakajo še na nadaljnje postopke (revizija), preden izdajo poročilo."
Grajski trg ali Kolodvorska cesta?
Med pobudami, predlogi in vprašanji svetnikov smo lahko slišali, da grajska pristava ni
prestala tehničnega prevzema, zato je bil podan rok 45 dni za odpravo pomanjkljivosti. Dela je prevzel Gradisov večinski lastnik Tames, ki je prevzel tudi vse obveznosti za naprej in nazaj. Prevzem bo predvidoma 24. maja, je povedal Alojz Sok.
Vili Trofenik je opozoril na nedejavnost občine na področju pripravljanja prostorskega plana in urejanja odlagališča.
Razpravljali so tudi o predvideni spremembi vinskega zakona in o možnosti oživitve TSO. Zato so občini naložili, da organizira pogovor z ministrom Židanom in ga povpraša o možnostih, glede na to da sladkorja na evropskem trgu primanjkuje.
Stanko Podgorelec je opozoril, da se zelo dolgo čaka z gradnjo pločnika Hum-Ormož, na kar mu je župan odgovoril, da imajo velike težave, saj so morali spreminjati projekte in nikakor ne morejo zadovoljiti Direkcije za ceste. Sedaj se s tehničnimi ovirami menda ubada izvajalec, Komunalno podjetje Ormož.
Med pobudami velja omeniti pobudo Rada Antoliča, da se del Kolodvorske ceste preimenuje v Grajski trg. To je utemeljil s tem, da ima ormoški grad, vse institucije v njem, bodoča grajska pristava, kjer se bo dogajalo še več prireditev kot v gradu, naslov Kolodvorska cesta, kar nekako ne pristaja okolici in je tudi zavajajoče. Povedal je, da se zaveda, da bodo s tem povezani stroški in precej postopkov, predvsem za institucije, ki že delujejo na tem naslovu, sprejeti pa bo treba tudi ustrezen odlok.
Vsi bi več varnosti in manj kazni
Poročilo policije je podal komandir Edvard Cvetko, ki je postregel s povsem svežimi podatki za prve štiri mesece v letošnjem letu. Na območju PP Ormož je bilo v tem času 126 (lani 82) kaznivih dejanj,
največ tatvin in vlomov. Zabeležili so tudi 16 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (prikazovanje, izdelovanje in posedovanje pornografskega gradiva), nadaljuje pa se tudi trend kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino (10). Preiskanost kaznivih dejanj je za skoraj 20 % višja kot v lanskem letu, saj v prvih 4 mesecih znaša 83 %. Policisti na Ormoškem opažajo porast goljufij. Pri svojem delu so obravnavali tudi štiri mladoletnike, od tega dva povratnika.
Pri prometni varnosti so zaznali veliko povečanje prometnih nesreč, saj so v štirih mesecih obravnavali 52 (lani 28) nesreč, v katerih je bilo 77 (lani 48) udeležencev. Zgodile so se tudi nesreče s smrtnim izidom in težkimi poškodbami. Prisotnost alkohola so ugotovili pri štirih povzročiteljih prometnih nesreč, v povprečju so imeli v krvi 1,73 g/ kg alkohola, kar je zelo veliko. V štirih mesecih so opravili 716 alkotestov (lani 1128), pozitivnih pa je bilo 57. Zasegli so tri vozila, odvzeli 51 vozniških dovoljenj in do streznitve zadržali 26 voznikov.
Svetniki so komandirja po poročilu zasuli z vprašanji in pripombami na delo policistov, ki so bile delno pohvalne, pa tudi kritične. Številni razpravljavci pa so v eni sapi zagovarjali več varnosti v cestnem prometu in večjo popustljivost policije za manjše prekrške. Na poziv, da bi morali policisti bolj delati po zdravi pameti, pa je komandir povedal, da so policisti obvezani delati predvsem po zakonu.
Svetniki so potrdili tudi sklep, s katerim bo mesečna zakupnina za parkiranje na parkirnih površinah v mestu za 2 evra dražja: po 1. juniju bo treba za mesec dni parkiranja plačati 8,50 evra.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Človekopis
Utopični miselni eksperiment
Zadnjič sem v Tv oknu, tedenski prilogi časopisa, ki ga prebirate, ter še nekaj ostalih časopisih po Sloveniji v razmislek postavil miselni eksperiment, kakšen bi bil naš svet, če bi mediji namesto politike in gospodarstva kot najbolj udarne (in pomembne) novice začeli izpostavljati stvari, povezane s kulturo, znanostjo in podobnimi temami - skratka, s stvarmi, ki trenutno svoje mesto najdejo šele proti koncu časopisov, televizijskih/radijskih poročil in ostalih medijskih informativnih tvorb. Kako bi se vrtel naš svet, ko bi vsak dan lahko najprej brali, poslušali in gledali tovrstne novice, politiki in gospodarstveniki pa bili prisotni (in predstavljeni) proti koncu zgolj kot neke tretjerazredne teme, kot neki obskurneži in čudaki?
Zaradi prostorske omejitve teksta v Tv oknu tega eksperimenta nisem mogel razviti dalje in predstaviti približen primer omenjenega; a ideja o zapisanem se mi je neprenehoma vračala v misli in mi ni dala miru, tako da se lahko z njo pozabavamo danes, ko imamo na voljo malce več prostora. Poglejmo torej primer časopisa, ki bi sledil temu, kar smo zapisali zgoraj; glede na teme in usmeritev, ki bi se nanašale na oblikovanje posameznika in njegovo rast na področju kritičnega subjekta, recimo temu tiskanemu mediju ne časopis, ampak človekopis«, saj je njegovo področje (in cilj) človek kot kritičen in razvit posameznik, ne pa, kot to vse preveč dela vse preveč današnjih medijev, nagovarjanje (in ustvarjanje) nekritične množice. Kakšen bi torej bil naš človekopis? Po strogi strukturi bi seveda upošteval pravila stroke, ključna razlika bi bila vsebinska. Pa poglejmo.
Na naslovnici, namenjeni udarnim vsebinam, bi se v našem človekopisu na primer bohotila novica, da so arheologi v Nemčiji odkrili prizorišče bitke iz bronaste dobe, ki jo umeščajo tam nekje v leto 1200pred našim štetjem; našli so poškodovane človeške skelete, počene lobanje, ostanke konjev in orožje - vse našteto kaže na veliko bitko med sovražnimi plemeni. Najdišče daje pomembne informacije o življenju takratnih družb in ljudi. Zraven te novice bi bila na naslovnici tudi fotografija enega izmed najbolj vidnih slovenskih gledališčnih umetnikov Vita Tauferja ter pod njo izjava "Čas zliže kamen, besede ostajajo ostre", napoved intervjuja z ustvarjalcem na notranjih straneh. Zraven omenjenih dveh bi se na prvi strani znašlo še povabilo k branju predstavitve enega najboljših slovenskih izvoznih artiklov, zbora Carmina Slovenica, ki ima po svetu ogromno posnemovalcev, ter novega projekta»Prošnja za besede«, ki se ga je s svojo ekipo lotila dirigentka in umetniška vodja Karmina Šilec. Kot četrto novico na naslovnici bi naš človekopis izpostavil dva pogumna fanta, ki sta priskočila na pomoč popolni neznanki ter jo rešila gotove smrti v deroči in mrzli reki Dravi.
Na prvih notranjih straneh bi se zraven zgodb z naslovnice znašle še novice o treh zmagovalkah Mlade Vilenice, prejemnicah kristalnega peresa za najboljšo pesem (poezijo) osnovnošolskih in srednješolskih otrok, pa o častitljivem 150-letnem jubileju enega najboljših pihalnih orkestrov v Sloveniji, pihalnega orkestra SVEA iz Zagorja, o odkritju gena, ki je odgovoren za tvorjenje zobne sklenine, kar bo morda pripeljalo do tega, da bomo v prihodnje manj izpostavljenosti kariesu, o največji samopostrežni trgovini z ekološkimi izdelki, ki je odprla svoja vrata v Ljubljani, pa o obisku enega svetovno najbolj znanih filozofov Antonia Negrija v Ljubljani ter njegovem predavanju Fakulteti za družbene vede in tako dalje.
Na lokalnih straneh, ki bi sledile, bi lahko prebrali vse o novi razstavi grafik akademskega kiparja in grafika Hama Čavrka »Carta Incognita«, ki je od 20. maja na ogled v Miheličevi galeriji, vabljeni bi bili na odprtje razstave »Umetnost hebrejske pisave«, ki bo 24. maja v razstavišču ptujske knjižnice, brali bi tudi o tem, da so z dobrodelnimi sredstvi pomagali družini iz Zgornjega Gruškovja, ki jim je požar uničil hišo, in podobno. Lokalnim stranem bi sledil športni razdelek, kjer bi poročali o športu s poudarkom na športnem življenju in športni filozofiji, ne pa toliko o milijonskih prestopih športnikov.
Potem bi na vrsto prišel tematski snopič, v katerem bi uveljavljeni intelektualci razglabljali o vsakič izpostavljeni pereči temi. Snopiču bi sledil razdelek, ki bi spodbujal aktivno debato o podanem, se pravi, pisma bralcev. Temu bi sledili mali oglasi, oglasna sporočila človekoljubnih organizacij in podobne stvari.
Čisto na koncu našega človekopisa (a ne na zadnji strani, kajti tudi ta je zelo brana - tam bi bil napovednik kulturnih in športnih dogodkov, predavanj, razstav in tako dalje) pa bi sledili rubriki »bizarno« in »saj ni res, pa je«. Tam bi lahko brali o nekih čudakih v togih oblekah, z zlaganimi obrazni in pocukranim besednjakom, ki so umetnost zavajanja, brezsmi-selnega besedičenja in laganja povzdignili na najvišjo možno raven. Tam bi lahko brali tudi o ljudeh brez vesti in časti, ki svoj uspeh gradijo na poslovnih špekulacijah, ki so pogosto na robu zakona alipa tudi onkraj; o nadutih ljudeh, ki si žepe polnijo na plečih trdo garajočih delavcev, ki prinašajo okoli vse naokoli in živijo v nekem svojem svetu, ki je poln prevar, predatorstva in krutega izkoriščanja vsega in vseh. Ti rubriki bi ljudje brali in zraven zmajevali z glavami in jih kazali otrokom, češ, poglejte, kakšni nevarni čudaki se najdejo na tem svetu.
Tako, to bi, na kratko predstavljeno, bil naš človekopis, drago bralstvo. Verjamemo, da bi za vse nas naredil mnogo več dobrega kot pa vse današnje medijske tvorbe skupaj. A sklenimo ga z istim stavkom, kot smo sklenili zapis v Tv oknu: »Eh, dandanes pač ni čas za utopije, mar ne?«
P.s.: Vse novice, omenjene v tekstu, so dejanske in so bile objavljene v medijih (kakopak za »pomembnimi« novicami) v zadnjih dveh tednih.
Gregor Alič
Ptuj • O novi sezoni Mestnega gledališča
Enkratna priložnost za mesto
Predstave, ki jih bodo v sezoni 2011/2012 uprizorili na odru ptujskega Mestnega gledališča, bodo še toliko pomembnejše, saj bo ravno takrat Ptuj skupaj z Mariborom in ostalimi partnerskimi mesti postal Evropska prestolnica kulture.
»Tako se s sezono, ki se pričenja septembra, že pošteno nagibamo v ta čas. Predstave v tem in prihodnjem letu pa so tiste, s katerimi bo Mestno gledališče Ptuj zaznamovalo to enkratno priložnost za naše mesto in naše gledališče. Sezona, ki je pred nami, je zato sezona širšega zamaha,« je pojasnil direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič in dodal, da bodo v letu 2012 postavili na oder umetniška dela in gostili le umetnike, ki so resnično najboljši, najo-strejši in najprodornejši. Jernej Lorenci, Igor Samobor in Ivica Buljan so samo nekatera imena, ki bodo zaznamovala umetniško podobo ptujskega gledališča v prihajajoči sezoni, ki se prične septembra letos. »Zdaj si upamo biti drzni, zdaj želimo segati visoko, zdaj je čas, da v sebi najdemo moč in voljo za dvig našega duha. Že res, da se nahajamo v času, ki ga ne polni presežek upanja, optimizma in zanosa, da denarja in drugih danosti trenutno ni ravno na pretek. Vendar se veličina tega trenutka ne bo merila po denarju, ki ga bomo porabili za kulturo, po statističnih številkah in materialnih dosežkih. Bistvo tega časa je v tem, da prepoznamo pravi pomen umetnosti in kulture, da razumemo priložnosti, ki jih ta ponuja za razvoj našega okolja
in nas samih. Moramo namreč v sebi odkriti tista bogastva in kvalitete, ki jih lahko kot odraz naše kulture in identitete ponudimo Evropi in svetu. Mi, Mestno gledališče Ptuj, smo pripravljeni. Prispevali bomo svoj del pošteno, s tem da se zavedamo, da za tiste, ki pričakujejo veliko od sebe in malo od drugih, ni strahu, da bi bili razočarani. In tak je naš odnos do Evropske prestolnice kulture. Zanima
nas, kaj bomo lahko prispevali, ne kaj bi lahko vzeli in kaj bomo dobili. To, kar ponujamo, je najboljše, kar zmoremo, in prepričani smo, da boste med izbranimi predstavami našli kaj zase, da nahranite svojo dušo v tem letu kulture,« je še dodal Srpčič.
Čeprav se sezona resda prične šele jeseni, so svoj repertoar na novinarski konferenci predstavili že prejšnji teden. Med uprizoritvami, ki so jih izposta-
vili, so: predstava za otroke Kurent, predstava za mladino in otroke Proti severnemu vetru, melodrama Vdovin zmenek na slepo, drama Dantonova smrt, čez približno leto dni bo na odru ptujskega gledališča tudi poetična drama z naslovom V samoti bombaževih polj, aprila 2012 pa tudi sedmi slovenski festival komornega gledališča SKUP 2012.
Dženana Bečirovič
Ormož • Teden vseživljenjskega učenja in dan muzejev
Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča
V okviru številnih dejavnosti ob mednarodnem dnevu muzejev in tednu vseživljenjskega učenja je kustosinja Nevenka Korpič v dvorani ormoškega gradu predstavila zapuščino dr. Otmarja Majeriča, znanega ormoškega zdravnika, ki je tu deloval pred drugo svetovno vojno.
Dr. Majerič je bil rojen Ormo-žan, vendar je vse šole obiskoval v Avstriji, zaradi svojih pacientov iz drugih delov takratne kraljevine pa je zelo dobro govoril tudi srbohrvaško. Zaradi njegove multikulturalnosti se pogosto pojavljajo ugibanja o njegovi nacionalnosti. Dr. Majerič je bil Slovenec in nedvomno velika osebnost takratnega Ormoža. Njegovo delovanje in razmišljanje je imelo vizijo in je segalo daleč preko mestnih meja.
Kot je v svoji predstavitvi povedala Nevenka Korpič, je bil dr. Majerič od leta 1927 lastnik sanatorija in kopališča v Ormožu. Leta 1935 je dal posneti tudi zvočni film o Ormožu, namenjen v promocijske namene kot propagandni material za njegovo dejavnost in kraj. Ker ga je posnel zagrebški studio, je film v hrvaškem jeziku.
Po študiju v Gradcu se je dr. Majerič na specializaciji v Inns-brucku seznanil z novo metodo zdravljenja, ki jo je uporabljal v svojem sanatoriju in je vključevala elektroterapije. Bolnikom je obolele dele telesa gladil s posebnimi steklenimi palicami ter na tak način lajšal bolečine. Uporabljal je tudi Kneippovo metodo izmeničnih toplih in hladnih kopeli. Zdravil je pred-
vsem revmatska obolenja, različne poškodbe, na zdravljenje pa so prihajale tudi ženske s svojimi težavami.
Dr. Majerič se je zavedal, da v Ormož privablja veliko bolnikov in tudi turistov iz vseh delov Kraljevine Jugoslavije, zato si je prizadeval za lep videz mesta. Med obiskovalci so bili številni zelo pomembni ljudje tistega časa, ministri, generali. Bil je eden izmed pobudnikov ustanovitve olepševalnega društva v Ormožu. V Ormož je dal napeljati vodovod, daljnovod, po mestu je dal zasaditi veliko drevja, postaviti klopi. Zavedal, se je, da bo le tako lahko ime kraja ponesel v svet, in to se je tudi zgodilo. Zanimivo je, da je dosegel, da so z odlokom prepovedali podnevi voziti gnojnico skozi mesto.
Leta 1932 je ob reki Dravi odprl za tisti čas zelo veliko in moderno kopališče s tremi bazeni. V en bazen je dal napeljati tudi toplo vodo, vsi pa so bili od rečne vode ločeni z betonskimi zidovi. Poleg bazenov so bile ob reki tudi kabine, terasa za sončenje, restavracija. Veliko ljudi je prihajalo na kopanje v Ormož. Nekateri so se tudi zgražali, saj je bilo za kopanje potrebno plačati vstopnino. Kljub temu pa številna pričevanje kažejo na to,
da je imel dr. Majerič zelo preta-njen socialni čut, saj je brezplačno zdravil tudi marsikaterega bolnika, ki si terapij ni mogel plačati.
V začetku 2. svetovne vojne so Majeriča zaprli in izgnali v Avstrijo, odvzeto pa mu je bilo tudi vse premoženje, ki ga je imel. Njegov sanatorij v Preddvoru so Nemci preuredili v taborišče. Po vojni se je izselil v Ameriko, kjer je nadaljeval delo kot zdravnik. V Jugoslavijo mu je bil vstop prepovedan, saj se ni bilo nikoli pojasnjeno in dokazano, kakšno vlogo je odigral med drugo sve-
tovno vojno. Zato je sčasoma izgubil tudi stike z Ormožem.
Nevenka Korpič je povedala, da so dediči dr. Otmarja Majeriča v zadnjem času muzeju podarili veliko fotografskega materiala in predmetov, ki so bili uporabljani v sanatoriju, zato so se v muzeju odločili, da bodo v drugi polovici leta uredili sobo, kjer bodo predstavili zapuščino dr. Majeriča. Ker gre za pomembnega moža ormoške preteklosti, si želijo izdati tudi monografijo, ki bi predstavila njegovo življenjsko pot in delo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Nevenka Korpič je svojo pripoved o dr. Majeriču podkrepila s predmeti, ki so jih uporabljali v sanatoriju, in z bogatim slikovnim gradivom.
Na knjižni polici
Štefan Kardoš Pobočje sončnega griča
Maribor. Založba Litera, 2010 (Knjižna zbirka Piramida)
st.fsr. Štefan Kardoš je za Kordes roman Rizling polka prejel leta 2008 Delo-Pobočje	l'° nagrado kresnik.
sončnega griča	za roman leta, Kar-
doš se je rodil 1966 v Murski Soboti in je i profesor slovenščine Jj na dvojezični srednji šoli v Lendavi, Objavlja pesmi, prozo in strokovna besedila, bil je predsednik Slavističnega društva PIHAMO Prek.murja in Prlekije in urednik pri založbi Franc-Franc. Leta 2003je izšel roman Sekstant, ki so ga napisali skupaj Norma Bale, Robert Titan Felix in Štefan Kardoš in je bil prav tako nominiran za kresnika. Enako je sedaj s Pobočjem sončnega griča. Medtem ko je roman Rizling polka iskriv in ironičen, detektivska pripoved o čednem vinogradniku in bivši ruski umetnici na drogu, ki ga odlikuje prepletenost, groteskno preskakovanje in lucidni orisi malih usod, bi tudi od Pobočja sončnega griča pričakovali podobno vsebinsko polno in sklenjeno, ne fragmentarno zgodbo raztrganin prvoosebnega, neimenovanega pripovedovalca. V kurzivi se ta prelevi v tretjeosebnega pripovedovalca, da iz tega zornega kota deluje kot namišljena, blodna oseba. Kardošev junak se izgublja v blodnjaku lastnega uma, v kolektivno nezavednem. Tudi Rizling polka se sooča z različnimi postmodernističnimi pisateljskimi prijemi in pojasnili, ki bi lahko bila vključena kar v pripoved, vendar Pobočje sončnega griča ne razočara, razvajalo bo manjši bralni krog sodobne slovenisti-ke, zato pa trdno ostalo v njenem jedru.
V	dolski vesi ni bilo žensk in pot do njih je vodila le čez pobočja sončnih gričev. Slika na steni, jubilejna nagrada podjetja, je upodobitev blago gričevnate pokrajine. Goričko je pokrajina njegovega otroštva in slika ga tudi odnese vpodoživljanje otroštva. Nobene podobnosti med pokrajino v resnici in na sliki ni bilo. Priletni samski fantje si niso upali čez sončno pobočje. Samotarje, ne hodi več ven, zanj ni moške družbe. Športna moška ga ne sprejme, take, ki se ukvarjajo s kolesarjenjem in tarokom, pa njega ne pritegnejo. Poistoveti se z Antonom Chigurhom, junakom McCarthyijevega romana Ni dežele za starce. Pripravnica Mija bi lahko bila ženska njegovega življenja. Tudi Edit si bo verjetno našla drugega. Bežal je v nudistične kampe in v večja evropska mesta. Kateri letni čas je na sliki, če je naslikano žitno polje in jesensko listje? Frida je bila deklica, ki so jo iz Dol-ske vesi odpeljali še preden je postala dekle. V Dolski vesi se pogače pečejo mrtvim. Prvi dolskoveški psi so imeli ime Sultan, kasneje so prišli Tarzani in Lesiji. Imel je neprijetne otroške fobije pred psi. Kot otrok seje bal tudi teme. Zaradi Editinega Gizma ga je zapusti Lujz in je ostal brez službe. Za enoličen svet ob mestu, kamor se naseli po koncu študija v Ljubljani, uporablja sprevrženo ime Krasta. Nedaleč od Kraste so odprli nov bordel. Besimu je vseeno, če ima neimenovani potrdilo, da je nor. Če se le dotakne Edit, ga bo z mačeto. Medtem je vprašanje letnega časa na sliki ostajalo brez odgovora.
V	drugem delu romana sledi junak Edit in Besi-mu z avtomobilom po cesti proti Monakovemu in si domišlja, da je skrivni agent. Vznemirila ga je prisotnost tretje osebe. Z Agencije mu o tem niso javili. Končni cilj zasledovancev bi lahko bil Basel. Obseden je z deli Dostojevskega, njegova bolezen je fantaziranje. Nastanili so se v hotelu Euler. Njegovega imena ni bilo med rezervacijami. Tretja oseba je bil Editin sin Zoltan. Tarčam je sledil po Baslu, iz Agencije so sprožili Rdeči alarm. Besim je patološki grobijan, Zoltan se je zaobljubil Jezusu v eni izmed italijanskih komun. Slikar mu je zatrdil, da je na pejsažu upodobljena pokrajina vzhodnega Goričkega v času zgodnje jeseni. Na pomlad se je preselil nazaj v Dolsko ves. Skupaj s Freudom. V kleti domače hiše si je uredil Sobo želja.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Se obeta mega zgodba Aluminij-Drava?
Stran 12
Atletika
Majcen Ljubičeva je svetovna rekorderka!
Stran 12
Tenis
Nina premagala »urok« in zmagala v finalu
Stran 13 Maraton treh src
V Radencih več kot 10.000 nastopajočih
Stran 13
Robert Vrečer
Življenska forma? Kaj pa vem?
Stran 15
Nogomet
Zavrč tudi teoretično prvak Štajerske lige
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL, 26. krog
Kidricani niso izkoristili prve zaključne zoge, Ptujčani z dvignjenimi glavami in tremi točkami
Aluminij - IB Interblock 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Majcen (62)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Djo-kič, Režonja, Sambolec, Topolovec, Vračko (od 86. Krajnc), Bajlec, Lu-gonjič (od 46. Romih), Pučko (od 80. Majer), Purišič. Trener: Bojan Flis.
IB INTERBLOCK: Čelofiga, Sku-bic, Delamea Mlinar, Centrih, Mihe-lič, Selimovič, Čoralič, Krljanovič (od 73. Vrhunc), Valenčič, Majcen. Trener: Zdenko Verdenik.
V obeh ekipah so od derbi srečanja predzadnjega kroga veliko pričakovali. Domačini so seveda pričakovali zmago in s tem potrditev 1. mesta ter napredovanje v 1. ligo, zadovolji pa bi bili tudi s točko, saj bi pred Interblockom ohranili 4 točke prednosti. Ljubljančanom je bila potrebna zmaga, saj bi sicer v zadnjem krogu reševali 2. mesto na srečanju z Dravinjo. Lepo vreme in pomembnost srečanja sta v Kidričevo privabili veliko gledalcev, zbralo se jih je vsaj 600.
Derbiji redko prinašajo lep in atraktiven nogomet, saj je v ospredju igra na rezultat. Poleg tega se obe ekipi dobro poznata, saj sta v spomladanskem delu že odigrali medsebojno srečanje (6. marca je bil rezultat v Kidričevem 0:0). Domačini so začeli nekoliko bolje ter imeli žogo več v svoji posesti. Jasno so pokazali željo, da bi hitro dosegli zadetek, saj bi potem zagotovo imeli več prostora za njihovo značilno kombi-natorno igro. Prvi pravi strel na
Klg
4.	LABOD DRAVA
5.	MURA 05
6.	ROLTEK DOB
7.	BELA KRAJINA
8.	KRŠKO
9.	GAR. ŠENČUR
26 11 6	9
26 11 5	10
26 11 5	10
26 9 9	8
26 8 6	12
26 4 10	12
10. ŠMARTNO '28 26 5 4 17
36:24 30:21 36:38 36:33 39:38 27:38 23:34 36:42 28:56
Luka Majcen (Interblock, beli dres) je bil velikokrat obkrožen s enkrat pa je vendarle ušel njihovi pozornosti ...
Foto: Črtomir Goznik
številnimi nogometaši Aluminija,
2. SNL
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - IB Interblock 0:1 (0:0), Labod Drava - Roltek Dob 3:1 (1:1) Bela krajina - Garmin Šenčur 1:1 (1:0), Mura 05 - Krško 4:1 (1:0), Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 1:0 (0:0).
1.	ALUMINIJ 26 12 9 5 52:21 45
2.	IB INTERBLOCK 26 12 8
3.	DRAVINJA KOS. 26 11 10
gostujoča vrata smo videli v 18. minuti, ko je sprožil Režonja, vendar je žoga zletela mimo levega vratnika. Gostje so odgovorili v 25. minuti, ko je strel Centriha z glavo zletel preko domačih vrat. Varovanci Zdenka Verdenika so očitno želeli s pogostimi prekrški prekinjati ritem Kidričanov, ob tem so se ob vsaki priložnosti dolgo valjali po tleh. To jim je slabi sodnik Dragoslav Perič tudi dopuščal, zaradi česar so gledalci glasno negodovali. V 33. minuti je za goste poizkušal Krljanovič, v zaključku prvega polčasa pa smo videli nenatančne strele Topolovca in Purišiča.
Na začetku drugega polčasa bi lahko gostje povedli, vendar je Sambolec v zadnjem trenutku blokiral strel Valen-čiča. Domači niso mogli razviti igre, kot smo je sicer navajeni, zato ni bilo pravega pritiska na gol tekmeca. K temu je veliko pripomoglo tudi tesno pokrivanje Ljubljančanov, ki so v fazi obrambe igrali izjemno disciplinirano. V 62. minuti so gostje izvedli lepo akcijo, Luka Majcen pa jo je učinkovito zaključil z ne preveč močnim, vendar izjemno natančnim strelom z glavo, ki ga vratar
Bojan Flis, trener Aluminija: »Nismo igrali dobro, oziroma tako kot znamo. Sedaj moramo vse misli usmeriti v pripravo na zadnjo tekmo v Šenčurju, kjer še vedno sami odločamo o naši uvrstitvi.«
Murko ni mogel zadržati - 0:1. Kidričani so dokaj hitro preboleli ta šok in v nadaljevanju strpno gradili igro ter si priigrali nekaj priložnosti. Pri tem jih je nekajkrat onemogočil sodnik Perič, ki je imel čuden kriterij pri določanju prekrškov. V 83. minuti je po podaji Medveda z desne strani Vračko preslabo zadel žogo, da bi lahko ugnal vratarja gostov. Dve minuti kasneje je Režonja v kazenskem prostoru gostov našel Sambol-ca, ki je sprožil pravo »bombo«, vendar je žoga na poti proti golu v glavo zadela Skubica. V zadnji minuti rednega dela srečanja je bil Aluminij oškodovan za enajstmetrovko, saj je Čoralič v svojem kazenskem prostoru igral z roko, sodnik Perič pa je le odmahnil roko ...
Gostje so se po tekmi iskreno veselili težko priborjene zmage, ki jim podaljšuje upanje za uvrstitev na 1. ali 2. mesto po zadnjem krogu. Številni domači navijači so po tekmi razočarano zapuščali stadion, čeprav imajo igralci Aluminija v zadnji tekmi proti Šenčurju še vedno veliko priložnost, da osvojijo 1. mesto (v najslabšem primeru bodo drugi).
Danilo Klajnšek
Labod Drava -Roltek Dob 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Kokol (7.), 1:1 Vuk (22.), 2:1 Kokol (84), 3:1 Kulčar (89.)
LABOD DRAVA: Vrečko, Kurež, Čeh, Perkovič, Roškar, Gorinšek, Kul-
čar (od 89. Spahič), Pečnik, Dugolin, Kokol (od 89. Krajnc), Toplak. Trener: Bojan Špehonja
Kljub izredno težki in zapleteni klubski situaciji so se nogometaši Laboda Drave v četrtek na skupnem sestanku odločili, da bodo odigrali zadnji dve srečanji v 2. ligi. Proti »hit« ekipi spomladanskega dela prvenstva Rolteku iz Doba (spomladi so v 11. tekmah osvojili kar 22 točk, zmagali so zadnje štiri tekme) so s korektno igro in predvsem s pravim odnosom prišli do zmage. Pogled na tekmo razkriva, da so na sredini igrišča bolje stali gostje, ki so bili
vsaj v prvem polčasu tudi agresivnejši tekmec. Prav z visokim pokrivanjem so igralci iz Doba hitro odvzemali žoge ptujskim nogometašem in že v 3. minuti je Škof zadel vratnico. Še ena značilnost Drave v prvem delu je bila, da se je večina akcij odvijala po desni strani, kjer sta delovala Gorinšek in Kurež. Slednji je v 7. minuti s strani natančno podal v sredino, kjer je Kokol zadel za 1:0. Po zadetku so gostje pokazali nekaj kom-binatornih akcij in v 22. minuti prišli do izenačenja. Globinsko podajo Klopčiča je spretno v zadetek spremenil hitri Vuk, ki je bil hitrejši od nezanesljivega vratarja Vrečka. Prvič je resneje na sceno stopil sodnik Želmir-ko Pavlovič iz Krškega v 24. minuti, ko po prekršku nad Koko-lom ni pokazal enajstmetrovke za domače, sicer pa je s svojimi odločitvami spravljal ob živce domače nogometaše in gledalce. Do konca polčasa sta imeli obe ekipi nekaj polpriložnosti, iz najlepše je po hitrem protinapadu preko vrat streljal domači kapetan Aleš Čeh.
Drugi del se je začel z moč-
nim nalivom in še bolj odločno igro Drave. V 50. minuti je aktivni Kulčar natančno z leve strani podal do razpoloženega Kokola, ki je s kakšnih štirinajstih metrov za las zgrešil. Obe ekipi sta skozi celotno tekmo igrali zelo odprto in sta si želeli zmago, tako da smo videli veliko dobrih zaključkov akcij. Proti koncu tekme je lepo nogometno predstavo zasenčil le glavni sodnik Pavlovič, ki je po posredovanju stranskega sodnika povsem nepotrebno pokazal drugi rumeni karton v domači ekipi Dugolinu. Tako je Labod Drava igrala od 78. minute z igralcem manj, kljub temu pa zabila še dva zadetka.
V	84. minuti je natančen prosti strel Čeha gostujoči vratar Vezirovič s skrajnimi močmi odbil v polje, kjer se je najbolje znašel Kokol in je žogo z glavo potisnil v mrežo za 2:1. Gostje so se nato popolnoma odprli in posledično pustili veliko prostora za hitre protinapade.
V	enega od teh je pobegnil eden izmed »motorjev« domačega moštva Perkovič, ki je nesebično podal do Kulčarja, ki mu ni bilo težko zadeti za 3:1.
Ptujčani so tako dobili zadnjo domačo tekmo v tej sezoni, v kateri so se izkazali s pristopom, željo, borbenostjo in tudi strelskim učinkom, za kar so jih najbolj zvesti navijači tudi pošteno nagradili. Sedaj bomo v tem tednu čakali na informacije o možnih rešitvah za ptujski nogomet.
David Breznik
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Videli smo zanimivo tekmo, v kateri smo kljub težki situaciji premagali dobro ekipo iz Doba. Tekma je bila preveč nervozna, mi pa smo bili tudi po izključitvi Dugolina sposobni dati še dva zadetka in si pripraviti še eno veliko priložnost. V polju so bili gostje boljši, saj sem se sam odločil za bolj zaprto taktično variantno, ki se nam je na koncu izplačala. Vesel sem, da smo na koncu zmagali.«
Jernej Javornik, trener Rolteka Doba: »Čestitam igralcem Drave za zmago; dokazali so, kako se kljub nemogoči situaciji igra s srcem za svoj klub. Mojim igralcem nimam kaj zameriti, saj so igrali dobro. Nogomet je pač takšna igra, ki ti kdaj kaj da, kdaj pa ti tudi kaj vzame.«
Foto: Črtomir Goznik
Kristijan Kulčar (Labod Drava, beli dres) je dosegel zadnji zadetek na tekmi z Dobom.
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Majcen Ljubičeva je svetovna rekorderka!
Foto: Črtomir Goznik
S svetovnim rekordom v suvanju krogle si je paraolimpij ka Tatjana Majcen Ljubič priborila vozovnico za London, kjer se bo na OI borila za najžlahtnejša odličja.
Se obeta mega zgodba Aluminij-Drava?
Končnica v 2. slovenski nogometni ligi, v kateri trenutno nastopata Labod Drava in Aluminij, je tik pred durmi - pred nogometaši je le še zadnji krog in dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. SNL.
Ob robu dogajanjem na športnih igriščih pa je v športnih krogih v zadnjem času slišati vse glasnejše govorice o pobudi, ki je pri marsikom vzbudila močno zanimanje: gre za združitev omenjenih drugoligašev v skupno, regijsko ekipo Aluminij-Drava! Gre za projekt, ki bi zagotovo imel pozitivne sinergijske učinke na številnih področjih: na relativno majhnem področju Spodnjega Podravja bi dobili močan klub, ki bi ga bilo lažje financirati, združeni igralski potenciali pa bi zagotovo predstavljali visoko oviro za vse slovenske klube, bodisi v 2. ali tudi 1. ligi (kaj bi šele ta enotni klub pomenil na področju nogometnih šol!). Ideji so naklonjeni tudi vodilni možje obeh klubov, ravnodušni pa niso niti politiki, zato lahko v prihodnjih dneh pričakujemo številne aktivnosti in dogovarjanja.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL, 35. krog
Vijolicam deveta zvezdica
Ptujski šport je od sobote bogatejši za svetovni rekord! Na odprtem hrvaškem atletskem prvenstvu za paraolim-pijce v Puli ga je postavila ptujska paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič. Kroglo je sunila 648 centimetrov, kar je pomenilo najdaljši met doslej v njeni kategoriji. »Po pravici povedano, rekorda nisem pričakovala, zato sem sedaj toliko bolj srečna in zadovoljna,« nam je po tekmovanju pove-dla Majcen Ljubičeva. Z rekordom se ji je izpolnil tihi cilj, hkrati pa je napovedala kandidaturo za naskok na zlato medaljo naslednje leto na parao-limpijskih igrah v Londonu. »V Pekingu sem bila favoritka, a me je strla premočna želja po uspehu,« je Majcen Ljubičeva previdna v napovedih za naslednjo sezono in dodaja, da si bo v prvi vrsti prizadevala za izboljšanje rekorda iz Pule. »Z malimi koraki želim naprej in s tem preseči sama sebe,« nam je zaupala vidno utrujena, a zadovoljna lastnica novega svetovnega rekorda. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je v Puli, kjer je nastopilo 150 paraolimpijcev iz sedmih držav, zmagala tudi v metu kopja.
Uspeh Majcen Ljubičeve nikakor ni bil nepričakovan, saj je v začetku leta na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji osvojila dve kolajni, srebrno v suvanju krogle in bronasto v mestu diska. »Tatjana je bila že v zimski sezoni dobro pripravljena, zato sva preizkušen model treninga prenesla tudi v poletno sezono,« je uspeh svoje varovanke komentiral trener
Namiznoteniški klub Ptuj je konec tedna v športni dvorani Center organiziral drugi Top 12 turnir za najboljše slovenske igralce in igralke. Glede na lestvico NTZS je manjkalo veliko najboljših posameznikov (pri moških ni bilo npr. Bojana Tokiča, Saša Lasana, Jana Žibrata ..., medtem ko sta pri ženskah manjkali najboljši dve, Martina Safran in Jana Toma-zini). Tako je bilo pri ženskah prijavljenih le osem igralk, saj jih je večina po končanem liga-škem delu tekmovanja končala z intenzivnimi treningi. Največ je za zelenimi mizami pokazala najvišje rangirana Natalija Lu-žar (Ljubljana), ki je zmagala v vseh sedmih dvobojih. Prav tako sta glede na jakostno listo potrdili svoja mesta Nina Zupančič (Logatec) na drugem in članica ptujskega kluba Ivana Zera na tretje mestu. Slednja je v sedmih dvobojih zabeležila pet zmag in dva poraza, kar je tudi pričakovan rezultat v omenjeni konkurenci. Pri članicah je nastopila še ena Ptujčanka, Vesna Terbuc, ki je osvojila 7. mesto. Ženski turnir je bil odigran v enem dnevu, medtem ko so člani igrali v soboto in nedeljo. Skupaj jih je v dveh skupinah igralo 24. Prvi favorit za zmago, Ptujčan Gregor Zafošnik, ki nastopa za Fineo iz Maribora, je opravičil svoj status in je brez poraza osvojil
Gorazd Rajher. Kljub temu pa ga je odličen rezultat na začetku sezone presenetil: »Ker je sezona šele na začetku in prve želje so bile narediti dobro sezono z normo za paraolim-pijske igre v Londonu, je bil ta dosežek kar malo presenečenje. Sam sem po tihem pričakoval dober rezultat, nekje okoli njenega osebnega rekorda, da pa se bo tako dobro zbrala in naredila tisto, kar zna, pa ne.« Majcen Ljubičeva ima po oce-
1. mesto v prvi skupini turnirja Top 12. Med številnimi izenačenimi posamezniki je bil drugi Jaka Golavšek (Ilirija), tretji pa Uroš Slatinšek (Krka). Med najboljšimi je igral tudi Danilo Piljak (NTK Ptuj), vendar je po treh krogih zaradi bolečin v hrbtu odstopil.
Kot zadnji se je na Top 12 v drugo skupino uvrstil mladi talent NTK Ptuj Luka Krušič. Le-ta je z igrami na svojem prvem TOP-u zelo pozitivno presenetil in je z razmerjem petih zmag in šestih porazov osvojil 9. mesto. Z malo sreče bi lahko bil celo peti, vendar je imel v krogu štirih igralcev najslabše
ni svojega trenerja - gledano s tehničnega vidika - še nekaj rezerve, zato za naslednje leto napoveduje mete, daljše od sedem metrov.
Načrt 7 za 7
Številka sedem pa je magična tudi za olimpijko Nino Kolarič, ki jo prav tako trenira Rajher. Slovenska državna rekorderka in udeleženka olimpijskih iger v Pekingu je prav tako v soboto na Reki odprla
razmerje dobljenih in izgubljenih iger. V tej skupini je sicer slavil David Orešnik (Edigs), katerega je, zanimivo, Krušič premagal.
Najboljši trije igralci in igralke so dobili v prvi skupini po-
poletno tekmovalno sezono. Kljub zmagi s skokom 611 centimetrov Kolaričeva po tekmovanju ni bila zadovoljna, saj ji je preglavice delal nenatančen odriv. »Nisem zadovoljna, ni mi šlo najbolje. Zaleta nisem odtekla tako, kot bi morala. Zato nisem prišla do odrivne deske in sem imela le dva veljavna poskusa, 611 in 605 centimetrov,« je povedla Kolaričeva. V nobenem poizkusu se ji ni uspelo odriniti z odrivne deske, vedno se je odrivala precej pred njo, kar je posledično pomenilo tudi krajše skoke.
Ker pa ima Kolaričeva že precej tekmovalnih izkušenj, se z rezultatom z Reke, ki jo je razočaral, ni obremenjevala. V nadaljevanju sezone ima še veliko priložnosti, da doseže najprej normo za letošnje svetovno prvenstvo v Južni Koreji in nato normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Konec prihodnjega tedna, v nedeljo, 29. maja, bo imela Kolaričeva v Slovenski Bistrici, kjer se bo začela nova sezona mednarodne lige Atletske zveze Slovenije, novo priložnost. V začetku junija sledita dva nastopa v Grčiji, nato pa še dva nastopa v Turčiji.
Obilica dela pa v prihodnjih tednih in mesecih čaka Rajherja, trenerja obeh vrhunskih ptujskih športnic. Pripravil je načrt 7 za 7, kar pomeni 7 metrov dolg skok Nine Kolarič v skoku v daljino in 7 metrov dolg sunek krogle Tatjane Majcen Ljubič. Za vse tri, kakor za ptujski šport, predstavlja omenjeni načrt velik izziv.
Uroš Esih
2. TOP, rezultati:
člani, 1. skupina:
1.	Gregor Zafošnik (Finea Maribor)
2.	Jaka Golavšek (Ilirija)
3.	Jure Slatinšek (Krka) 2. skupina:
1.	David Orešnik (Edigs)
2.	Ervin Železen (Kema)
3.	Andraž Avbelj (Kema)
4.	Luka Krušič (Ptuj) Članice, 1. skupina:
1.	Natalija Lužar (Ljubljana)
2.	Nina Zupančič (Logatec)
3.	Ivana Zera (Ptuj)
7. Vesna Terbuc (Ptuj)
kale, v drugi pa medalje. 11. junija bo v Velenju postavljena pika na i tega dela tekmovalne sezone, saj bo na sporedu t. i. Masters turnir, na katerem bodo igrali najboljši člani in članice, mladinci in mladinke ter kadeti in kadetinje.
David Breznik
REZULTATI 35. KROGA: Primorje - Maribor 1:2 (1:0); strelci: Kolman 43.; Tavares 71., Be-rič 84.; rdeči karton: Rep 77.;
Triglav - HIT Gorica 1:0 (0:0); strelec: Redžič 52.;
Rudar Velenje - Nafta 4:0 (0:0); strelci: Bratanovič 63., Grbič 70., Rotman 87. in Kelenc 90.;
Domžale - Olimpija 3:0 (1:0); strelci: Smukavec 45., Vuk 56., Apa-tič 76.;
Luka Koper - CM Celje 1:0 (1:0); strelec: Osterc 43.
1.	MARIBOR	35 20 12	3	63:25	72
2.	DOMŽALE	35 20 7	8	57:33	67
3.	LUKA KOPER	35 17 9	9	56:41 60
4.	OLIMPIJA	35 15 10	10	58:40 55
5.	HIT GORICA	35 13 8	14	42:53	47
6.	RUDAR VELENJE35 12 9	14	58:50 45
7.	CM CELJE	35 9 10	16	39:52	37
8.	TRIGLAV	35 9 9	17	35:58 36
9.	NAFTA	35 9 7	19	45:66 34
10.	PRIMORJE -2 35 7 7 21 37:72 26
Predzadnji krog v 1. ligi je postregel že s skoraj vsemi odgovori glede končnih uvrstitev; tisti najpomembnejši je bil glede naslova prvaka. Tega je že devetič v samostojni Sloveniji osvojil Maribor, ki je zmagal na gostovanju pri Primorju. Ajdovci so sicer do 72. minute vodili, nato pa sta za goste zadela Tavares in Berič (slednji celo z igralcem manj, saj je bil pred tem izključen Rep) ter svo-
Ljubitelji rokometa spremljamo eno najzanimivejših sezon v zgodovini 1. SRL. Zadnji krog bo namreč odločil prvaka in tistega, ki se bo moral preseliti v 1. B ligaško druščino. Za prvaka se bosta na zadnji tekmi v Velenju udarila Gorenje in Cimos. Koprčani so v nedeljo po zmagi nad Benfico z 31:27 pokalni lovoriki dodali še evropski pokal Challenge. To je prva evropska lovorika za rokometni ponos Primorske. Zanimivo, da skozi celo leto v Kopru na trenerskem stolčku menjujejo Fredija Radojkoviča, ki pa ga le še nekaj dni loči od tretjega letošnjega naslova. V tem trenutku je Cimos v prednosti pred Gorenjem, ki za naslov državnih prvakov potrebujejo zmago nad Cimosem s 6 zadetki razlike. V Rdeči dvorani bo v petek, 27. maja, ob 19.30 uri vroče, manjšo prednost pa dajemo Cimosu, čeprav se pri Gorenju ponovno v formo vrača Ormožan Marko Bezjak, ki je na zadnjih dveh tekmah dosegel kar 20 golov.
ji ekipi zagotovila zmago, s katero so ohranili pet točk prednosti pred Domžalami. V zadnjem krogu bodo Mariborčani osvojeni naslov proslavljali pred svojimi navijači, njihov tekmec pa bodo prav Domžale. Če vijoličasti v Ajdovščini ne bi zmagali, bi pred zadnjim krogom zagotovo spali precej manj mirno ...
Že v sredo se bosta omenjena tekmeca v ljubljanskih Stožicah srečala v finalu pokala Slovenije, kar bo zagotovo izjemno zanimivo srečanje, saj gre za obračun letos najboljših slovenskih ekip. Bo uspešnejši razbremenjeni Maribor ali lovorike željne Domžale?
Tretje mesto v prvenstvu so si že zagotovili Koprčani, ki so z golom Osterca ugnali Celjane. Kljub porazu bodo Celjani tudi v naslednji sezoni tekmovali v 1. ligi: iz lige je že izpadlo Primorje, za dodatne kvalifikacije pa se borita Triglav in Nafta. Slednja je tokrat izgubila v Velenju, čeprav si je v 1. polčasu priigrala nekaj zrelih priložnosti. V drugem polčasu je začel mleti »velenjski stroj«, ki je ob zmagi Triglava doma Lendavčane pahnil v nezavidljiv položaj. Za obstanek bi morali slednji v zadnjem krogu doma ugnati Koper, obenem pa bi moral Triglav izgubiti proti Olimpiji v Stožicah. Tisti, ki bo potegnil krajšo, bo moral v dodatne kvalifikacije z dru-gouvrščeno ekipo 2. lige.
JM
Napet razplet v boju za obstanek
Predzadnji krog v končnici za obstanek ni prinesel dokončnega razpleta na dnu lestvice. Slovan je doma izgubil proti ekipi Šmartnega (36:40), tekma Slovenj Gradec - Ribnica pa se je končala brez zmagovalca (20:20). V zadnjem krogu se bo v Šmartnem domača ekipa pomerila s Korošci, ki so ena redkih ekip, ki od osamosvojitve Slovenije nastopa v elitni druščini. Ljubljanski Slovan bo gostoval na Hardeku pri Jeruzalemu, v ekipo pa se vračata kaznovana vratar Gregor Župič in Matevž Čemas. Glede na igre v Ligi za obstanek in točkovni račun se v tem trenutku najbolje piše Šmartnemu, katerega je pred zaključkom sezone že marsikdo odpisal. Ekipa Jeruzalema iz Ormoža bo ne glede na izid zadnjega kroga prvenstvo končala na 9. mestu.
UK
Gregor Zafošnik: »Zelo sem zadovoljen s to zmago in da sem ostal neporažen. Nekaj tekem je bilo izredno težkih, saj so bili moji tekmeci zelo motivirani proti prvemu nosilcu. Moram dodati, da se je oba dneva igral namizni tenis na visokem nivoju, tako da sem te zmage na Ptuju zelo vesel.«
Luka Krušič: »Mislim, da je rezultat zelo dober, saj sem skozi celoten turnir odigral partije na zelo visokem nivoju. Z malo sreče bi lahko premagal še kakšnega tekmeca, vendar sem tudi s tem dosežkom zadovoljen.«
Namizni tenis • TOP 12 za člane in članice
Na Ptuju zmagala Zafošnik in Lužarjeva
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Zafošnik, zmagovalec turnirja TOP 12 na Ptuju
Rokomet • 1. SRL (m)
Cimos vse bližje trojčku
Šolski šport • Odbojka
Pri dekletih zmagale Juršinčanke ...
V sredo, 11. 5., je v športni dvorani v Juršincih potekalo območno tekmovanje v odbojki za mlajše učenke letnika 1998 in mlajše. Med seboj so se pomerile ekipe OŠ Juršinci, OŠ Breg, OŠ Črešnjevec in OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Slavile so domačinke pred Črešnjevcem. Tekmovanje se na tej stopnji tudi konča.
Rezultati: OŠ Juršinci - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:1, OŠ Črešnjevec - OŠ Breg 2:1.
Tekma za 3. mesto: OŠ Breg - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 1:2.
Tekma za 1. mesto: OŠ Črešnjevec - OŠ Juršinci 0:2.
Končni vrstni red:
1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Črešnjevec, 3. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, 4. OŠ Breg.
...^pri fantih učenci OS Breg osvojili 2. mesto
Le dan za puncami so v odbojki na obočnem tekmovanju nastopili tudi mlajši učenci letnika 1998 in mlajši. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani na OŠ Črešnjevec. Tudi pri fantih so sodelovale štiri ekipe, kot v Juršincih pa so bili najuspešnejši domačini, ki so slavili pred OŠ Breg.
Rezultati: Š Črešnjevec - OŠ Mar-kovci 2:1, 2 OŠ Slovenska Bistrica -OŠ Breg 0:2.
Tekma za 3. mesto: OŠ Markovci - 2 OŠ Slovenska Bistrica 2:0.
Tekma za 1. mesto: OŠ Črešnjevec - OŠ Breg 2:1.
Končni vrstni red:
1. OŠ Črešnjevec, 2. OŠ Breg, 3. OŠ Markovci, 4. 2 OŠ Slovenska Bistrica.
tp
Odbojkarski ekipi OS Juršinci (zgoraj) in OS Breg
Šahovski kotiček
20. pohod po Haloški planinski poti
Planinsko društvo Ptuj vabi ljubitelje narave in pohodništva v soboto, 28. maja, na 20. pohod po Haloški planinski poti (Stoperce-Do-načka gora-Jelovice).
Pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 7.30, 8.00 in 8.30. Pohod bo potekal po markirani poti do Rudijevega doma pod Donačko goro, med gozdovi in vinogradi ter po grebenih s čudovitim razgledom. Trajal bo cca. 6 ur s postanki na vmesnih kontrolah, kjer bo poskrbljeno za pestro gostinsko ponudbo. Start pohoda bo pri Turistični kmetiji Golob v Stopercah, cilj pa pri Izletniško turistični kmetiji Lončarič na Jelovicah. Vmesne kontrole bodo pri Rudijevem domu pod Donačko goro (KT1), pri domačiji Bedenik (KT2), na vrhu Jelovic (KT3) in pri Izletniško turistični kmetiji Lončarič (KT4). Na Rudijevem domu se priključijo pohodnikom evropohodniki iz Rogatca.
Na cilju, pri Izletniško turistični kmetiji Lončarič, bo ob 15. uri slovesen zaključek pohoda s kulturnim programom, podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih značk ter diplom za 10-krat prehojeno pot. Po kulturnem programu sledi planinsko rajanje. Na cilju bo poskrbljeno za hrano in pijačo. Udeleženci Evropohoda bodo nadaljevali pot proti Ptujski Gori.
S parkirišča v Naraplju (od odcepa asfaltne ceste na Jelovice) bodo vozili posebni avtobusi do Ptuja ob 17.00, 17.45 in 20.00. Zaradi udeležencev Evropohoda bo možnost vstopa na avtobus tudi na Ptujski Gori (na postajališču pri krožišču ob 17.30 in 18.15 - oba avtobusa imata vezo z vlaki za smer Maribor, Celje, Hodoš)!
Pohod bo organiziran v vsakem vremenu in bo potekal po urejeni in markirani poti, ki bo še dodatno opremljena s smernimi tablami. Pohodnike bodo spremljali vodniki PD Ptuj. Na poti se bodo pohodni-ki ustavili na prej omenjenih KT pohoda zaradi žiga in se okrepili s tekočimi zadevami (čaj na KT2, na KT4 pa tudi enolončnica, domača pijača, gibanice in druge dobrote).
Organizatorji pohoda si pridružujemo pravice, da v primeru izrednega slabega vremena spremenimo urnik odhodov avtobusov, ki bodo peljali pohodnike na Ptuj.
Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon: 02 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14.00 in 16.00 ter v petek med 17.00 in 19.00 ali pa si oglejte našo spletno stran http://www. pdptuj.si/. Lep planinski pozdrav in nasvidenje na 20. pohodu po Haloški planinski poti!
Vljudno vabljeni!
Tenis m 50. Bergantov memorial
Nina premagala »urok« in zmagala v finalu
Pretekli teden je na igriščih TK Branik Maribor potekal tradicionalni Bergantov memorial, ki se ga v konkurenci deklic in dečkov U-14 in U-16 udeležijo igralci iz vsega sveta. Turnir spada v serijo Europe junior tour, skupno pa je na njem v vseh kategorijah nastopilo več kot 250 igralk in igralcev (80 samo v konkurenci deklice posamezno U-14).
Med njimi so bili tudi trije člani TK Terme Ptuj: Nina Potočnik, Tamara Zidanšek in Sven Lah. Slednji je v 1. krogu med posamezniki U-14 nudil odličen odpor Švedu Oscarju Johnssonu, saj je izgubil v treh nizih, 2:6, 7:6(4), 3:6. Skandi-navci so bili nasploh odlično zastopani, njihov glavni trener pa je posebej pohvalil Svenovo tehnično znanje.
Več se je pričakovalo od Tamare in Nine, ki sta bili postavljeni za 1. in 8. nosilko v konkurenci deklic U-14. Nekoliko manj izkušena Tamara je znova pokazala velik napredek in odlične predstave, v katerih so bili vidni sledovi dela na treningih. Obenem je navodila trenerjev znala prenesti v igro, kar se ji je obrestovalo z uvrstitvijo v polfinale. Na žalost je v zaključku enega od dvobojev začutila bolečino v rami; trenerji niso želeli tvegati poslabšanja in je nadaljnje dvoboje predala.
Prvopostavljena Nina je uvodna dvoboja dobila brez izgubljene igre, Britanka Stretton pa jih je osvojila pet. Zato pa se je 14-letna Potočnikova v finalu borila proti tekmici in tradiciji: v prete-
Rezultati: deklice U-14, posamezno:
2. krog: Potočnik (1) - De Ryck (Belgija) 6:0, 6:0, Zidanšek (8) - Babič (Hrvaška) 6:3, 7:6(3);
3: krog: Potočnik (1) - McKenzie (Nemčija, 13) 6:0, 6:0, Zidanšek (8) - Hon (Avstralija) 7:5, 6:1;
četrtfinale: Potočnik (1) - Stretton (VB, 6) 6:4, 6:1, Zidanšek (8) - Daus (Romunija, 4) 6:1, 6:2;
polfinale: Potočnik (1) - Zidanšek (8) b. b. finale: Potočnik (1) - Pislak (5) 1:6, 6:4, 6:3. Deklice U-16, dvojice:
1. krog: Zidanšek/Pislak - Todorova/Valimaa (Bolgarija, VB, 4) 6:1, 6:0; četrtfinale: Zidanšek/Pislak - Arranz/Homutova (Španija/Latvija) 6:1, 6:2; polfinale: Zidanšek/Pislak - Brglez/Palčič (Slovenija) 2:6, 4:4 - predaja
klosti je namreč na turnirjih v Mariboru praviloma izgubljala finala (nazadnje prejšnji teden s Pislakovo na turnirju Raiffeisen open na igriščih ŽTK Maribor). Tudi tokrat je kazalo na ponovitev zgodbe, saj je prvi set gladko izgubila, v drugem pa je tekmica, Manca Pislak, že servirala za vodstvo 4:2. Nina je takrat uspela preseči samo sebe; borila se je
za vsako žogo in sledil je preobrat, ki ga tekmica ni bila več sposobna zaustaviti, čeprav je v tretjem nizu povedla 2:0 -naslednjih pet iger je namreč dobila Nina. V več kot 2 uri trajajočem dvoboju v izjemno vročem in soparnem vremenu je na koncu slavila zmago, ki pomeni več kot le še en osvojeni pokal ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik je v finalu ugnala Manco Pislak, ki jo je prejšnji teden ugnala na turnirju Reiffeisen open.
Radenci • 31. Maraton treh src
Nina Potočnik: »Z Manco sva v enem tednu odigrali že drugi finale. Ta je bil povsem drugačen, tudi po zaslugi navijačev, ki so me spremljali. Dvoboj sem začela v nekakšnem krču, potem pa sem le začela igrati tako, kot znam. Stekel mi je tudi servis, kar je veliko pripomoglo k dobremu nadaljevanju dvoboja. Že v sredo se začenja državno prvenstvo U-14 v Rogaški Slatini, kjer si seveda želim zmagati.«
Zoran Krajnc, Ninin trener: »Nino smo cel teden pripravljali na finale, v katerem smo želeli premagati ta ,urok Maribora'. Po izgubljenem finalnem dvoboju pretekli teden na turnirju Reiffeisen open si je na TV ogledala srečanje Nadal - Djokovic v Rimu, kjer sem jo opozoril na ne-popustljivost obeh tekmecev. Prav to je sedaj pokazala v finalu, kjer je sama vodila igro in pri tem dosegla veliko število winerjev. Ko je v drugem nizu izenačila na 3:3, se je dokončno sprostila, igro vzela v svoje roke in suvereno zmagala, kljub zaostanku v tretjem nizu. Za ta rezultat pa je bilo treba izpolniti številne dejavnike: od treningov z levičarji (Pisla-kova je levičarka, op. a.), vsakodnevnega jutranjega rituala ogrevanja ... Vesel sem tega koraka naprej.«
Več kot 10.000 nastopajočih
Sobotno dopoldansko soparno vreme prav gotovo ni bilo po volji nastopajočih, ki so se na 31. Maratonu treh src v Radencih podali na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra dolgo tekaško pot. Kljub temu se je skupaj s pohodniki in najmlajšimi tekači zbralo preko deset tisoč udeležencev. Med dopoldanskimi udeleženci (4184) je bil tudi slovenski premier Borut Pahor. Kenijskih tekmovalcev zaradi neurejenih vizumov iz Nairobija ni bilo, organizatorjem pa je v zadnjem trenutku uspelo iz Nemčije privabili Kenijca Edwina Kibowna, ki je na 42-kilometrski stezi zmagal brez konkurence, saj je za dobrih deset minut premagal najboljšega Slovenca Arifa Du-rakovica. »Nisem pričakoval odlične uvrstitve. Rezultat je narekovala vročina, zato sem
Helena Javornik, zmagovalka maratona
imel v zadnjih kilometrih kar nekaj težav,« je dejal Durako-vic, ki je edini od slovenskih maratoncev uspel premagati najboljšo v ženski konkurenci Heleno Javornik. Ta je v Radencih slavila že šestič, prvič
daljnega leta 1993. V ciljni areni se je veselila doseženega, saj kot amaterka trenira veliko manj. Javornikova je nazadnje maratonsko preizkušnjo dobila pred tremi leti, v absolutni konkurenci pa je dosegla četrti
Množična udeležba na startu
čas in je med tekom prehitela tudi udeleženke pol krajše razdalje. Letošnja teka na 21-ki-lometrski razdalji sta štela za državno prvenstvo, naslova pa sta odšla v Maribor. Osvojila sta ga Anton Kosmač, ki se je še četrtič veselil državnega naslova v pol-maratonu, in po pričakovanju Daneja Grandovec, lanska zmagovalka maratona.
Rezultati:
moški, 42 km: 1. Edwin Kibowen (Kenija) 2:33,35, 2. Arif Durakovic (Tekaški forum, Zreče) 2:44:21, 3. Tomaš Kopčik (Slovaška) 2:45:33;
21 km: 1. Anton Kosmač (AD Štajerska, Maribor) 1:10:59, 2. Riko Novak (AD Štajerska, Maribor) 1:12:19, 3. Tadej Kaluža (Ljubljana) 1:14:21;
10 km: 1. Robert Lendaro (Sevnica) 34:31, 2. Aljoša Smolnikar (Tekaški forum, Moravče) 34:46, 3. Sadet Čauševic (OK Consulting, Ljubljana) 35:02;
5,5 km: 1. Matej Fujs (ŠD Turbo team, Tropovci) 17:54, 2. Urh Poteko (ŠRD Sokol, Vojnik) 17:54, 3. Martin Ramšak (Adiemus, Braslovče) 18:33;
ženske; 42 km: 1. Helena Javor-nik (AD Štajerska, Maribor) 2:48:02, 2. Marija Vrajic (Hrvaška) 3:07:03, 3. Bernarda Ivančič (Ormož) 3:39:12;
21 km: 1. Daneja Grandovec (AD Štajerska, Maribor) 1:23:17, 2. Tina Čačilo (AK CP Ptuj) 1:29:59, 3. Lidija Pajk (AK Radovljica) 1:31:35;
10 km: 1. Mojca Grandovec (Maribor) 43:19, 2. Metka Bulc (Razgiban. si, Ljubljana) 43:54, 3. Irena Erjavec (AADS Ljubljana) 43:58;
5,5 km: 1. Katja Vrdjuka (Pink dream team, Beltinci) 21:51, 2. Melita Hajdinjak (ŠD Turbo team, Tropovci) 21:56, 3. Eva Skaza (Fitnes forma, Maribor) 23:02;
paraplegiki; 21 km: 1. Marko Sever 37:13, 2. Edo Jaše 44:31, 3. Stanko Novak (vsi Zveza paraplegi-kov Slovenije) 44:35.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Zavrčani prvaki tudi teoretično
3. SNL - vzhod:
Stojnci odščipnili točko vodilnim Odrancem
V Stojncih so gledalci lahko videli zanimivo in razburljivo nogometno srečanje, v katerem je bilo doseženih šest zadetkov. Vodeče moštvo iz Od-rancev je bilo jasen favorit za zmago, vendar so jim domačini prekrižali račune in na koncu osvojili točko. Leto jim je s svojim drugim zadetkom na srečanju tri minute pred koncem prinesel Milan Kokot. S tem so Stojn-čani omogočili Celjanom, da se z zmago v gosteh pri Gradu približajo vodilni ekipi na pet točk zaostanka. Bistričani so bili tokrat gladko poraženi v Malečniku. Presenečenje so naredili nogometaši Tehnostroja iz Veržeja, ko so v Zrečah premagali domačine in se znova realno vrnili v boj za obstanek.
REZULTATI 23 KROGA: Stojnci -Odranci 3:3 (1:1), Malečnik - AHA EMMI Bistrica 3:0 (1:0), Paloma -Tromejnik G Kalamar 2:0 (1:0), MU Šentjur - Koroška Dravograd 1:3 (0:0), Čarda - Kovinar Štore 2:0 (1:0), Zreče - Tehnostroj Veržej 1:4 (0:1), Grad - Simer šampion 1:2 (0:1).
1.	ODRANCI	23	16	4	3	58:28	52
2.	SIMER ŠAMP.	23	14	5	4	56:23	47
3.	KOVINAR ŠTORE 23	11	5	7	40:34	38
4.	DRAVOGRAD	23	10	6	7	42:40	36
5.	TROMEJNIK	23	10	5	8	32:32	35
6.	ČARDA	23	9	7	7	34:29	34
7.	MALEČNIK	23	9	4	10	33:37	31
8.	PALOMA	23	8	5	10	29:31	29
9.	GRAD	23	7	7	9	33:37	28
10.	STOJNCI 23	8	4	11	36:46	28
11.	A. E. BISTRICA 23	7	5	11	37:41	26
12.	ZREČE 23	6	7	10	20:28	25
13.	T. VERŽEJ 23	7	1	15	38:57	22
14.	MU ŠENTJUR 23	5	3	17	27:52	16
STOJNCI - ODRANCI 3:3
(1:1)
STRELCI: 0:1 Sreš (12), 1:1 Kokot (40), 1:2 Ivanič (49), 1:3 Gostan (60), 2:3 Nežmah (62), 3:3 Kokot (87)
STOJNCI: Simonič, Fridauer (od 74. Gajšek), Golob, Janžekovič, P. Meznarič (od 46. Klinger), S. Mezna-rič, Milošič, Kokot, Mikulec, Topolo-vec, Nežmah. Trener: Boris Klinger.
MALEČNIK - AHA EMMI BISTRICA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Tišma (19), 2:0 Bo-silj (71), 3:0 (Dvoršak (83)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Levart, Modrič, Korošec (od 73. Roj-ko), Danilovič, Jelenko, Mlinar, Raz-boršel ( od 63. Hrušman), Obrovnik, A. Stegne, Iršič (od 54. Lukič). Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga:
Ormožani za čisto
desetko
Nogometaši Zavrča so po visoki zmagi z ekipo iz Šmarja pri Jelšah, tri kroge pred koncem prvenstva tudi teoretično potrdili naslov prvaka. Svoje delo so pričakovano opravili zanesljivo, saj so dosegli kar pet zadetkov. Le kanček manj učinkoviti so bili v tem krogu Podvinčani na gostovanju v Gerečji vasi. Z zmago so na mestu, ki jim daje mirnost pred nadaljevanjem prvenstva, medtem ko so se s porazom od Štajerske lige poslovili nogometaši iz Gerečje vasi. Ormožani so doma »povozili« svoje tekmece iz Črne na Koroškem, saj so v polno zadeli kar desetkrat. Gostje so že v 37. minuti ostali na igrišču brez dveh nogometašev, ki sta svojo jezo hladila pod tuši ...
REZULTATI 23. KROGA: Zavrč -Šmarje pri Jelšah 5:0 (2:0), Koroške Gradnje - Boč Poljčane 2:1 (1:1), Tehnotim Pesnica - Pohorje 2:5 (1:2), Marles hiše - Mons Claudius 5:1 (1:1), Šoštanj - GIC Gradnje Rogaška 2:1 (0:1), ZAVA Gerečja vas - Podvin-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Podvincev (rumeni dresi) so v gosteh visoko ugnali ekipo Gerečje vasi.
c¡ Betonarna Kuhar 0:4 Optyl Ormož - Peca 10:
1.	ZAVRČ
2.	ŠOŠTANJ
3.	ŠMARJE PRI J.
4.	POHORJE
5.	T. PESNICA
6.	MARLES HIŠE
7.	PODVINCI -1
8.	KOROŠKE G. 22
9.	PECA	23
10.	C. O. ORMOŽ 23
11.	GIC ROGAŠKA 23
12.	BOČ POLIČ. 23
13.	MONS CLAUD. 23
14.	ZAVA G. VAS -1 23
23 21	2
23 18	1
23 13	4
23 12	4
23 11	5
23 11	0
22 8	4
7 5 7 5
5	7
6	4 5 7 4 4 4 4
(0:1), Carrera 0 (4:0).
0	89:15	65
4	78:32	55
6	66:36	43
7	55:41	40 7	47:34	38
12	42:50	33 10	37:40	27
10	30:40	26
11	30:47	26 11	35:52	22
13	27:45	22 11	35:55	22 15	22:71	16 15	25:59	15
1. SREDIŠČE	19	15	2	2	55:24	45
2. OPLOTNICA	19	9	8	2	36:17	35
3. BUKOVCI	19	10	3	6	37:26	33
4. HAJDINA	19	10	2	7	49:28	32
5. GORIŠNICA	19	9	5	5	27:28	32
6. APAČE	19	9	4	6	35:27	31
7. LOVRENC	19	9	4	6	32:24	31
8. SKORBA	19	7	5	7	43:37	26
9. VIDEM	19	5	4	10	24:39	18
10. ROGOZNICA	19	4	3	12	25:45	15
11. DORNAVA	19	4	2	13	28:45	14
12. PRAGERSKO -8 19		2	0	17	14:75	-2
ZAVRČ - ŠMARJE PRI JELŠAH 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Murat (1), 2:0 Šnaj-der (42), 3:0 Lenart (66), 4:0 Darmo-pil (84), 5:0 Darmopil (90)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 66. Vinkovič), Lenart, Murko, Rumež (od 66. Fruk), Kuserbanj, Darmopil, Čeh (od 60. Antolič), Šnajder (od 46. Marinič), Fridl, Murat. Trener: Miran Emeršič.
ZAVA GEREČJA VAS -PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Požegar (8), 0:2 Požegar (54), 0:3 Belšak (65), 0:4 Požegar (86)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Ve-ber, Kaisesberger (od 43. Mesarič), Šešo, Draškovič, Čeh, Ozim (od 38. Lešnik), Stokanič, Hertiš, Šmigoc, Gerečnik. Trener: Ivan Ornik.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, K. Brumen (od 65. Mulej), Šebela (od 82. Marinič), Lah, D. Bru-men (od 58. Ivančič), Belšak, Benko, Juršek, Požegar, R. Petrovič, Roplak. Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ
-	PECA 10:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Sašo Fijavž (34), 2:0 Štiberc (38), 3:0 Štiberc (42), 4:0 Štiberc (45), 5:0 Štiberc (58), 6:0 Zorman (62)7:0 Zorman (63), 8:0 Zadravec (68), 9:0 Zorman (71), 10:0 Lah (87)
CARERRA OPTYL ORMOŽ: Šnajder (od 74. Samo Fijavž), Novak, Štiberc, Piberčnik (od 70. Panič), Jurčec (od 38. Strmšek), Zadravec, T. Kolarič, Sašo Fijavž (od 74. Lah), Druzovič, Zorman (od 74. J. Kolarič), Hebar. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj:
gneča za 2. mesto
REZULTATI 19. KROGA: Skorba
-	Središče 4:4, Rogoznica - Hajdina 4:3, Lovrenc - Gorišnica 1:1, Videm
-	Pragersko 4:1, Bukovci - Apače 3:0, Oplotnica - Dornava 5:0.
ROGOZNICA - HAJDINA 4:3 (3:0) STRELCI: 1:0 Cingesar (2), 2:0 Berlsha (12), 3:0 Berisha (40), 3:1 Perič (52), 3:2 Pihler (61), 3:3 Flaj-slnger (70), 4:3 Zorko (86. z 11 m) SKORBA - SREDIŠČE 4:4 (2:3) STRELCI: 0:1 Ivanuša (20), 0:2 Lesjak (22), 0:3 Ivanuša (33), 1:3 Brodnjak (35), 2:3 Brodnjak (40), 2:4 Klanjčar (62), 3:4 Novak (85), 4:4 Brodnjak (88) VIDEM - PRAGERSKO 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Kokol (9), 2:0 Fridauer (17. z 11 m), 3:0 Bedrač (35), 3:1 Krajnc (64), 4:1 Kokol (65) LOVRENC - GORIŠNICA 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Kolar (1. avtogol), 1:1 Šegula (9)
OPLOTNICA - DORNAVA 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Figek (20), 2:0 Tiro-vič (30), 3:0 Primožič (66), 4:0 Tiro-vič (76), 5:0 Figek (78)
2. liga MNZ Ptuj:
Podvinčani izkoristili poraz Makolčanov
REZULTATI 19. KROGA: Markovci - Makole 1:0, Tržec - Podvinci Agro-center Ptuj 0:2, Zgornja Polskava -Grajena 2:2, Spodnja Polskava - Slovenja vas 1:2, Leskovec - Cirkulane 3:1, Podlehnik - Hajdoše 1:2.
1.	PODVINCI A. P.	19	15	0	4	61:26	45
2.	MAKOLE	19	14	2	3	51:18	44
3.	GRAJENA	19	11	4	4	45:36	37
4.	MARKOVCI	19	12	1	6 43:39	37
5.	TRŽEC	19	11	1	7	49:49	34
6.	PODLEHNIK	19	7	4	8 39:26	25
7.	ZG. POLSKAVA	19	6	7	6 34:35	25
8.	CIRKULANE -1	19	7	4	8 31:34	24
9.	LESKOVEC	19	6	3	10 24:44	31
10.	SLOVENJA VAS 19 4 3 12 19:37 15
11.	HAJDOŠE 19 4 2 13 29:55 14
12.	SP. POLSKAVA 19 0 3 16 27:63 3 MARKOVCI - MAKOLE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Bezjak (17) PODLEHNIK - HAJDOŠE 1:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Feguš (14), 1:1 To-mič (43), 1:2 Drevenšek (61)
SPODNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Pogačar (4), 1:1 Tropan (16), 1:2 Erhatič (90. z 11 m) TRŽEC - PODVINCI AGROCEN-TER PTUJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Simonič (45), 0:2 Svržnjak (79)
ZGORNJA POLSKAVA - GRAJENA 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Mešiček (2), 1:1 Petek (33. z 11 m), 2:1 Klajderič (72), 2:2 Petek (89. z 11 m)
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 13. KROGA: Hajdina
-	Pohorje Oplotnica 4:2, Polskava
-	Lovrenc 3:1, Boč - Pragersko 5:1, Mons Claudius - Podlehnik 6:1.
1.	POLSKAVA 13 9	1 3 30:13	28
2.	POHORJE OPL. 13 8	2 3 35:20 26
3.	MONS CLAUD. 13 8	2 3 33:19	26
4.	PRAGERSKO 13 5	2 6 26:24	17
5.	HAJDINA 13 5	2 6 22:30 17
6.	BOČ -1 13 5	1 7 24:27	15
7.	PODLEHNIK 13 2	3 8 12:31 9
8.	LOVRENC 13 1	5 7 14:32	8 VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 13.	KROGA: Drava
Ptuj - Bukovci 8:1, Grajena - Borovci 2:2, Dornava - Videm 0:2, Prepo-lje - Skorba 1:4.
1.	DRAVA PTUJ 13 11 1 1 81:16 34
2.	SKORBA 13 11 0 2 66:16 33
3.	VIDEM 13 8 2 3 48:16 26
4.	DORNAVA 13 8 0 5 40:25 24
5.	GRAJENA -1 13 4 3 6 23:35 14
6.	PREPOLJE -2 13 3 0 10 19:43 7
7.	BUKOVCI 13 2 1 10 15:80 7
8.	BOROVCI 13 1 1 11 17:79 4
Športni napovednik
Nogomet • V soboto na Ptuju velik turnir NŠ Poli Drava Ptuj
V	soboto, 28. maja, bo na lokaciji Mestni stadion - igrišče z umetno travo potekal velik nogometni turnir mlajših selekcij. Organizator je Nogometna šola Poli Drava Ptuj, ki je pripravila turnir za tri starostne kategorije: U-6, U-8 in U-10. V vsaki bo nastopilo 16 ekip, ki bodo v predtekmovanju razdeljene v štiri skupine s štirimi ekipami. Turnir se bo pričel ob 10. uri, zaključne tekme pa bodo na sporedu od 15. ure dalje. Finalne tekme v vsaki starostni skupini bodo na sporedu ob 18.20.
Olimpiada mladih na OŠ Juršinci
Osnovna šola Juršinci v petek, 27. maja, ob 17. uri vabi na slavnostno prireditev Olimpiada mladih na OŠ Juršinci in odprtje olimpijskih iger. Ob tej priložnosti so na šolo povabili slovenske olimpijce in pripravili še druga presenečenja. Vabljeni!
Odbojka na mivki • Turnir v Podložah
V	soboto, 28. 5., bo v športnem parku v Podložah potekal turnir dvojic. Organizatorji bodo sprejemali prijave do 10. ure (prijavnina znaša 10 evrov), ko se bo začelo tekmovanje. Najboljše tri ekipe bodo nagrajene (110, 70 in 50 evrov). Za obiskovalce bodo pripravljene družabne igre s praktičnimi nagradami.
Informacije: 041 484 600 (Simon).
Mali nogomet • Sandijev memorial v Vitomarcih
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 11. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 4. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Prijavnina znaša 75 evrov, nagradni sklad pa 1.900 evrov. Prijave sprejemamo na dan turnirja do 20. ure ali predhodno po telefonu.
Informacije: 031/634-847, 051/367-899.
Šah • ZUDV Dornava že drugič organizator državnega prvenstva v šahu
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnar-ja Dornava bo ponovno organizator državnega prvenstva v šahu za osebe, vključene v varstveno delovne centre - letos bo to že četrto DP. Svojo udeležbo so najavili šahisti iz VDC Ajdovščina-Vipava, CUDV Črna na Koroškem, CUDV Radovljica, VDC Nova Gorica, ZUDV Dornava ter VDC Polž iz Maribora.
Tokrat so se organizatorji odločili, da prvenstvo izvedejo v DE VDC Ormož. Ob zagotovitvi odličnih igralnih pogojev bi jim želeli pokazati še lepote tega dela Štajerske. Vodji tekmovanja Polona Berlak in Helena Habjanič ter glavna sodnica MM Anita Vrabič so prav gotovo porok, da bo tekmovanje potekalo najmanj na takšnem nivoju kot lani. Šahisti bodo odigrali pet kol po švicarskem sistemu. Najboljši trije bodo prejeli pokale, vsi udeleženci pa pisna priznanja in spominska darila. Domačini seveda stavijo na njihovega najboljšega šahista Davorina Šajnoviča, ki je naslov državnega prvaka osvojil že leta 2009 in 2010 in ima zagotovo velike možnosti, da ta uspeh ponovi tudi letos.
Delovna enota VDC Ormož bo tako v četrtek, 26. maja 2011, od 10. ure dalje šahovsko obarvana. Veseli bodo, če jih boste obiskali in tako nagradili njihova prizadevanja.
JM, Silva Razlag
VETERANI 40
REZULTATI 13. KROGA: Apače - Podvinci 1:3, Gorišnica - Zgornja Polskava 0:3, Tržec - Ormož 3:6, Le-skovec - Markovci 1:1.
1. ZG. POLSKAVA 13 7 5 1 29:14 26 13 7 4 2 31:10 25
3.	ORMOŽ
4.	GORIŠNICA
5.	TRŽEC
6.	PODVINCI
7.	LESKOVEC
8.	APAČE
13 13 13 13 13 13
6 3 5 2 4 5 4 3 3 4 2 2
30:25	20 15:18 17
23:32	17 21:26 15
21:22	13 14:36 8
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Veterani Skorbe klonili v finalu pokala
V torek, 17. 5., je bilo v Skorbi odigrano finalno srečanje Pokala MNZ Ptuj za veterane. Na njem sta se pomerila domača ekipa Skorbe (na fotografiji) in gostje iz Rogatca, ekipa Mons Claudiusa. Slednji so bili uspešnejši in so slavili 6:1 (2:0), čeprav so pri rezultatu 2:1 imeli svoje priložnosti tudi domačini.
JM
Kolesarstvo • Robert Vrečer, KK Perutnina Ptuj
Futsal • Benedikt v 1. ligo
Končnica za obstanek/napredovanje v 1. SFL, 4. tekma (ekipi igrata na tri dobljene tekme):
Benedikt - Izola 5:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Fujs (4.), 1:1 Janjič (5.), 2:1 Pukšič (24.), 3:1 Pukšič (33.), 4:1 Kolman (34.), 5:1 Pukšič (35).)
Ekipa Benedikta se je s skupnim rezultatom 3:1 v zmagah znova uvrstila v 1. SFL.
JM
Planinski kotiček
EVROPHOD 2011 - pohod po E7 od Ptujske Gore do Podlehnika ...
Nedelja, 29. maja 2011
V	letošnjem letu poteka že tretji Evropohod, ki je največja evropska pohodniška prireditev. Tudi v Sloveniji organiziramo sklenjeni Evropohod, ki se pričenja 28. maja in bo trajal do 4. junija. Evrophodniki bomo hodili vsak dan po evropski pešpoti E7 ter uživali v prelepi naravi, spoznavanju kulturne dediščine ter dobrotah krajev, skozi katere bomo hodili. Pridružite se nam.
Udeleženci Evropohoda se zberemo v nedeljo, 29. maja, ob 8. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali na Ptujsko Goro. Pot nas bo vodila s Ptujske Gore po evropski pešpoti E7 skozi Doklece na Janški Vrh, kjer bo postanek in krajša svečanost. Sledila bo hoja skozi Doleno in Dežno na Gorco. Evropohod bomo ta dan zaključili v Podlehniku ter se do 17.30 vrnili v Ptuj.
Opremite se planinsko za lahke poti (planinski čevlji, pokrivalo, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in ob poti. Cena pohoda vključuje prevoz s posebnim avtobusom do Ptujske Gore s povratkom iz Podlehnika v Ptuj in organizacijo ter znaša 5 EUR. Prijave sprejemamo v društveni pisarni na Prešernovi 27, tel. 777 15 11, do petka, 27. januarja 2011. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
... in od Podlehnika do Gorišnice
Ponedeljek, 30. maja 2011
V	ponedeljek bomo nadaljevali Evropohod iz Podlehnika čez Majski in Dravinjski Vrh v Dravce ter naprej čez Gradišča in Dolane do Gorišnice. Pridružite se nam.
Udeleženci Evropohoda se zberemo v ponedeljek, 30. maja 2011, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali v Podlehnik ter se ob 17.40 z vlakom iz Zamu-šanov vrnili v Ptuj.
Cena pohoda vključuje prevoz s posebnim avtobusom do Podlehnika in organizacijo ter znaša 3 EUR. V povratku z vlakom iz Zamušanov vozovnico kupi vsak udeleženec sam. Prijave sprejemamo v društveni pisarni na Prešernovi 27, tel. 777 15 11, do petka, 27. januarja 2011. Vodil bo Tone Purg s sovodniki.
Življenjska forma? Kaj pa vem?
Z Robertom Vrečerjem so v zadnjih dveh sezonah povezani praktično vsi večji uspehi KK Perutnina Ptuj. Po izjemni lanski sezoni so Ptujčani letos prestopili »rang višje« in sicer v »continental«, toda uspehov s tem ni bilo konec. Ravno nasprotno. Očitno bomo priča še eni izjemni sezoni ptujskih kolesarjev, ki navdušujejo vse po vrsti. Nemalo zaslug za odlične dosedanje rezultate ima prav 31-letni Celjan, ki ponovno dokazuje, kako izjemen kolesar je in da poleg tega premore tudi druge vrednote, saj kljub zavidljivim uspehom sebe nikoli ne postavlja v ospredje. Tam je po njegovem mnenju lahko le ekipa.
Mnogi so bili po lanski fantastični sezoni mnenja, da tako dobrih nastopov ne morete več ponoviti. Vsaj do sedaj v klubu dokazujete ravno nasprotno, letos ste namreč ponovno izjemni, kar velja tako za vas, kot za ekipo.
R. Vrečer: »Sam sem bil pred sezono mnenja, da bomo v letošnji sezoni ponovno uspešni, saj je ekipa močnejša kot lani. In to smo do sedaj dokazali. Vsi tisti, ki so bili nasprotnega mnenja so se očitno motili. Smo najboljša slovenska ekipa in to smo tudi dokazali.«
Vi ste letos zaenkrat slavili na kar šestih kategoriziranih dirkah, nazadnje ste tekmece dotolkli na Poljskem. Bi lahko rekli, da trenutno kolesarite v življenjski formi?
R. Vrečer: »Življenjska for-
Strelstvo • 4. krog lige VKPR - Trbovlje
Ptujska prva ekipa in Ivan Erenda do 4. mesta
SK Ptuj je bil minuli vikend v Trbovljah organizator 4. turnirja regionalne mednarodne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Po dobrih uvodnih dveh nastopih ptujskih strelcev na turnirju v Rečici in Avstriji in po nekoliko slabših nastopih na tretjem turnirju pa so tokrat Ptujčani v četrto dosegli nekaj novih najboljših izidov v letošnji sezoni.
V disciplini revolverja so ptujski strelci nanizali rezulta-
te, kot jih v nekaj zadnjih letih še nismo videli, med posamezniki pa se je že po dobrem letu treninga in priključitvi v ptujski klub tik pod oder najboljših zavihtel Ivan Erenda, ki je s 188 krogi osvojil odlično 4. mesto in zaostal samo za najboljšo trojico, zmagovalcem Emilom Fekonjo iz Dravograda s 191 krogi in dvema Policistovima strelcema Borisom Sitarjem in Štefanom Gajškom s 190 krogi na drugem in tretjem
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer: »Če je ekipa močna, tekmeci nikoli ne vedo, kateri kolesar ekipe lahko napade in na ta način preseneti vse ostale. Da ekipa funkcionira kot celota, pa so pogoj dobri odnosi med nami. To nam v letošnji sezoni lepo uspeva.«
mestu. Odličen nastop Erende pa je zelo vzpodbudno vplival tudi na ostale ptujske strelce, ki so ravno tako vknjižili nekaj svojih osebnih rekordov. Borut Sagadin se je s 185 krogi prebil na ravno tako visoko 11. mesto, z dobrimi izidi pa se lahko pohvalijo tudi Alojz Kelc, Stanislav Golc in Zlat-ko Kostanjevec, ki so s 178 in 177 krogi osvojili 24., 25. in 28. mesto. Med ostalimi ptujski strelci so nastopali še Franc
Foto: Simeon Gönc
Ptujčani so se znova izkazali kot odlični organizatorji tekmovanj, v streljanju z revolverjem pa so z dvema četrtima mestoma dosegli tudi rekordno ekipno in posamično uvrstitev, s 188 krogi pa je zablestel Ivan Erenda, na sliki skrajno desno.
ma? Kaj pa vem? Vem le to, da imam v tem letu ob sebi zelo močno in usklajeno ekipo, ki jo sestavljajo borbeni ter izkušeni kolesarji in tem fantom se lahko zahvalim za vse letošnje uspehe, ki sem jih dosegel. Brez njih bi bilo veliko težje.«
Kako na vaše in na uspehe kluba gledajo vaši tekmeci, predvsem tisti, ki kolesarijo za močnejše ekipe od vaše?
R. Vrečer: »Tega ne vem in če sem iskren, me niti ne zanima. Zame je samo pomembno, da so v našem klubu zadovoljni,
Simonič s 175 krogi na 36. mestu, 39. Matija Potočnik
172 krogov in 50. Miran Kole-dnik 148 krogov. V ekipni razvrstitvi pa je zaradi zelo dobrih posamičnih rezultatov blestela tudi celotna prva ekipa Ptujča-nov, v sestavi Ivan Erenda, Borut Sagadin in Stanislav Golc ter s 551 krogi osvojila odlično 4. mesto. Za medaljo pa so Ptujčani zaostali le za krog, saj je bila na 3. mestu Rečica s 552 krogi, z občutnejšo prednostjo s 561 in 557 krogi pa sta slavili druga in tretja ekipa Policista. Dobro pa se je uvrstila tudi druga ptujska ekipa, ki je s 530 krogi osvojila 9. mesto.
V drugi disciplini, v streljanju s pištolo VK, je najvišjo uvrstitev med ptujskimi strelci dosegel Borut Sagadin s 171 krogi na 26. mestu, ostali Ptujčani pa so tokrat streljali pod svojimi zmožnostmi: 38. Stanislav Golc 165, 41. Ivan Erenda 162, 43. Franc Simonič 156, 45. Zlatko Kostanjevec 152, 46. Alojz Kelc 146, 50. Matija Potočnik 124 in 53. Miran Kolednik 62 krogov. Kljub skromnim rezultatom Ptujčanov na pištoli, v primerjavi z revolverjem pa je to še vedno zadostovalo za dosego najvišjega ekipnega rezultata v sezoni, s 498 krogi pa so Ptuj-čani osvojili 11. mesto. Med posamezniki je zmagal avstrijski strelec Johann Krenn s 191 krogi, v ekipni razvrstitvi je slavila tretja ekipa Policista s 558 krogi, druga ekipa Ptujčanov pa je s 454 krogi osvojila 14. mesto.
Simeon Gonc
pa ne samo z mano, temveč s celotno ekipo. In samo to šteje.«
V kolesarstvu je na kolesu vsak tekmovalec sam, a vendar veliko vlogo v vašem športu igra tudi ekipa. To dejstvo je v ekipi Perutnine Ptuj še posebej vidno. Kaj vam pomeni dobra ekipa in koliko dobri odnosi lahko pripomorejo k uspehom?
R. Vrečer: »V kolesarstvu je ekipa ključna. Predvsem na etapnih dirkah je ekipa tista, ki vodi svojega glavnega kolesarja in skrbi, da se po nepotrebnem ne zaplete v kakšen padec, da ima dovolj »potne« hrane in pijače in da do trenutka, ko se prične boj med najboljšimi, prihrani čim več moči. Na enodnevnih preizkušnjah pa je ekipa prav tako ključnega pomena. Če je ekipa močna, tekmeci nikoli ne vedo, kateri kolesar ekipe lahko napade in na ta način preseneti vse ostale. Da ekipa funkcionira kot celota, pa so pogoj dobri odnosi med nami. To nam v letošnji sezoni lepo uspeva.«
Kljub temu, da ste »peru-tninarji« letos slavili že na kar nekaj preizkušnjah, pa
vas glavni vrhunci sezone še čakajo. Katere dirke so to in na kateri od teh bi si vi osebno želeli slaviti?
R. Vrečer: »Vrhunec sezone prihaja in to je vsekakor Dirka po Sloveniji, državno prvenstvo, ter 10-dnevna etapna dirka na Kitajskem Tour of Qinghai Lake. Vsekakor bi bilo super, če bi kašen naš tekmovalec zmagal na kateri izmed teh dirk.«
Trenutno imate krajši aktiven premor. Kaj kolesar počne v teh redkih »prostih« trenutkih med sezono, kako se pripravlja na nadaljevanje in ohranja formo?
R. Vrečer: »Imamo krajši premor glede tekem, količina treninga pa se v tem času stopnjuje. No vsaj pri meni je tako. Takšen premor pride prav predvsem, da si kolesar spočije »glavo«, da se umiri, se posveti izključno treningom in se osredotoči na nadaljevanje sezone. Poleg tega pa ta čas izkoristimo tudi, da smo malo več s svojimi družinami, puncami. Temu pravimo, da napolnimo baterije za nadaljevanje sezone.«
tp
Rokomet • Starejši dečki A (letniki 1996 in mlajši): Igralci Moškanjcev Gorišnice šesti v državi
Starejši dečki A (letniki 1996 in mlajši), turnir 5.-8. mesto: rezultati, polfinale: Moškanjci Gorišnica - Trimo Trebnje 23:22 (12:14), Moškanjci Gorišnica - Brežice 23:25 (10:14).
Gorišnica Jeruzalem: Škrjanec, Mendaš, Korpič Lesjak; Šandor 2, Kolmančič 12 (4), Lukman 1, Vesenjak 4, Kociper 4, Geč 4, Sok 8, Kralj, Tement 3, Štumberger 2, Kosi 3, Zorec 2, Topolovec 1, Bezjak. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Rokometno društvo Moškanjci Gorišnica je bil organizator zaključnega turnirja starejših dečkov A (letniki 1996) za uvrstitev od 5. do 8. mesta v državi. Domačini so v dramatičnem polfinalu ugnali Trimo s 23:22. Dobrih 8 minut pred koncem so Trebanjci vodili 19:16, zaključek tekme pa je po solidni igri pripadel ekipi Moškanjcev Gorišnice. Štiri sekunde pred koncem je zmagoviti zadetek z levega krila dosegel Tilen Kosi (letnik 1998).
Na tekmi proti Brežicam, ki je odločala o končnem petem in šestem mestu so domačini odigrali eno najslabših tekem v sezoni. Gostje, pri katerih je blestel visoki vratar Urh Kastelic (18 obramb, 3 sedemme-trovke), so zasluženo dobili tekmo, saj so vodili od začetka do konca, največ za 6 točk. Končno 6. mesto v državi je za to ekipo Moškanjcev Gorišnice odličen rezultat, saj je pred sezono bil zastavljen cilj uvrstitev v polfinale oz. med 16 najboljših slovenskih ekip. Iz kategorije starejših dečkov A so se poslovili Marko Škerjanec, Aljaž Sok in Jaka Zorec, ki se selijo v kadetsko konkurenco, ostali fantje pa bodo tudi naslednje leto igrali v konkurenci starejših dečkov A.
KU
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (25. del)
Ogled prve baseball tekme
Moj čas v ZDA se počasi, a vztrajno približuje koncu. Vse bolj opažam, kako hitro mi čas teče. Vsak dan poskušam doživeti in izkusiti nekaj povsem novega. Veliko se družim s »starimi« prijatelji, še vedno spoznavam nove in zanimive ljudi.
Da se čas odhoda res hitro približuje, sem ugotovil na AFS-orientaciji, ko so nam predstavniki organizacije AFS, ki organizira celotno izmenjavo, pričeli nuditi informacije o zaključku našega bivanja v ZDA. Seznanili so nas s koncem izmenjave, o poti domov, dovoljeni prtljagi, spominkih in vsem drugem. Povedali so nam tudi, kdaj in s katerim letom se vračamo v svojo domovino. Jaz potujem domov po isti poti, kot sem pripotoval v ZDA.
Dovolj o tem, česar še nisem doživel. Prejšnji konec tedna sem se odpravil z go-stiteljskim očetom, njegovim nečakom Derekom in njegovima dvema otrokoma ter svojim prijateljem na svojo prvo baseball tekmo. Igrali so domači Milwaukee Brewers (»Pivovarji«) in gostujoči »Pirati« iz Pittsburgha.
Od doma smo se odpravili okoli desete ure dopoldan. Prepričani smo bili, da bo vreme lepo in da bomo na parkirišču pred stadionom imeli piknik - tako kot je v navadi. Tukaj si, kot sem že nekoč omenil, ponavadi navijači pred tekmo na parkirišču ali v njegovi bližini naredijo manjši piknik. S sabo prinesejo žar, kjer si pečejo klobase in hamburgerje. Zraven seveda sodijo gazirana pijača (»soda«) in razni prigrizki. Pred svoje avtomobile se udobno namestijo v zložljivih stolih in se družijo do pri-četka tekme, ko se odpravijo na stadion. Vsi zelo dobro skrbijo za urejenost okolice, tako da počistijo za sabo.
Na našo žalost je ravno na dan tekme pihal zelo močan veter. Nekateri obiskovalci so kljub temu vztrajali na parkirišču, mi pa smo se odločili, da raje gremo na kosilo v restavracijo. Našli smo prijeten gostinski lokal, kjer smo se okrepčali. Tam smo parkirali avto ter se po kosilu s posebnim avtobusom odpeljali do stadiona. Tako smo prihrani-
Pred pričetkom tekme
Foto: Aljaž Jelen
li na parkirnini in tudi času, ki bi ga preživeli pri iskanju parkirnega prostora.
Tekma se je odvijala na ogromnem stadionu, ki se imenuje Miller Park. Sprejme kar 45.000 gledalcev, vendar nas je tokrat bilo na tekmi »le« 37.000. Opazil sem, da je stadion grajen tako, da se v lepem vremenu streha odpre, v vetrovnem in slabem vremenu pa se streha popolnoma zapre. Ob našem obisku tekme je bila streha zaprta. Pravo čudo gradnje tako velikih objektov. Tekma je potekala v prijetnem vzdušju, saj je domača ekipa vodila celotno srečanje. Na koncu so tudi slavili zmago. Večina navijačev je navijala za domačo ekipo, nisem opazil veliko navijačev gostujoče ekipe.
Seznanili so me tudi z osnovami baseballa, saj še nikoli v življenju nisem videl te igre. Cilj igre je osvojiti vse tri baze in se vrniti na izhodiščno odbijalno bazo, še preden te nasprotna ekipa izloči. To pomeni eno točko za ekipo, katere igralec osvoji vse baze. Tako lahko ekipa hkrati osvoji tudi štiri točke. Baseball moštvo šteje 9 igralcev. Ti pri igri uporabljajo posebno baseball žogo in basebal kij. Žoga je približne
velikosti pesti odraslega člo-vega - njen obseg znaša 23 cm. Izdelana je iz usnja. Kij, s katerim odbijajo žogo, pa je izdelan iz kosa lesa ali kovine. Meri približno 86 cm. Značilna za baseball je tudi velika usnjena rokavica, ki jo igralci uporabljajo pri lovljenju žoge. Desničarji lovijo žogo z levico, na kateri nosijo to rokavico, in mečejo z desnico, levičarji pa obratno.
Baseballska igra ima 9 delov - inningov. Ti niso časovno omejeni, pač pa mora ekipi, ki »meče« žogo nasprotnikovemu igralcu uspeti izločiti nasprotno ekipo (oz. igralca), ki poskuša odbiti žogo. Če odbijalcu ne uspe v treh veljavnih poskusih odbiti žoge, to pomeni, da se ekipi zamenjata. Tisti, ki so »odbijali«, sedaj »mečejo« žogo in obratno. Ko se obe ekipi izmenjata, je konec enega inninga in sledi naslednji. Med inningi se dogajajo nagradne igre, razni zabavni vložki itd.
Tekma baseballa je trajala okoli tri ure. Skozi celotno tekmo je gostinsko osebje ponujalo obiskovalcem na tribunah hrano, pijačo, prigrizke ter pivo. Pa ne več kot dve 0,33-litrski steklenici piva na osebo! Na splošno pa slovita hrana in pijača na
stadionu kot izjemno draga. Cena 7 dolarjev za eno 0,33-litrsko steklenico piva je tam povsem normalna. Tudi cena gazirane pijače ne zaostaja veliko.
Ves čas tekme, tudi pred in po njej, so bili odprte vse prodajalne s spominki. Tudi jaz se nisem mogel upreti izkušnji, da si ne bi kupil dresa domačega moštva, da ga bom
	^ 1
	
Foto: Aljaž Jelen
Ena izmed maskot glavnega sponzorja domače ekipe (tisto na desni, ne na levi!)
hranil za spomin.
Že naslednji teden sem dogovorjen s prijatelji iz skupine, v kateri igram, da si ogledamo naslednjo tekmo domačega baseball moštva. Mogoče pa si bomo takrat
uspeli prirediti tradicionalni piknik na parkirišču pred stadionom, da to dogodivščino doživim tudi jaz.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls -Podlehnik
Ormož • Medicinska sestra s srčnim pristopom
Srebrni znak tudi v Ormož
V Zdravstvenem domu Ormož so pripravili manjšo slovesnost za Andrejo Obran, medicinsko sestro, ki je pred kratkim postala dobitnica zlatega znaka za etično držo poklica medicinske sestre, svoj osebni, strokovni in človeški prispevek pri zdravstveni negi, uspešno poklicno delo ter prispevek k humanizaciji odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvene nege.
Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je bila priznanja zaposleni zelo vesela, hkrati pa je ponosna, da imajo v svojih vrstah sestro, ki je prejela srebrni znak društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož, ki so se prvič podeljevala na takšnem nivoju. „V naših vrstah imamo dobre medicinske sestre in medicinska tehnika, ki delajo strokovno, predvsem pa se v ZD Ormož trudimo za srčnost in dostopnost. Nagrada je šla v prave roke. Medicinske sestre so pri nas obremenjene, saj se vsakodnevnim obremenitvam kljub omejenemu številu nalagajo vedno nove dejavnosti. Poklic medicinske sestre je na sistemski ravni včasih malo prezrt, kar se kaže tudi v nepravični razvrstitvi po kolektivni pogodbi. Na žalost kot odgovorna oseba se moram teh predpisov držati," je povedala direktorica.
Andreja Obran se je priznanja prav tako zelo razveselila, še posebej zato, ker kaže, da je spoštovana tudi med kolegi.
Poklic medicinske sestre opravlja že 16 let in še vedno je prepričana, da je izbrala prav. Že kot majhna deklica je namreč vedno povedala, da bo medicinska sestra, kljub temu da ji je mama že takrat lepo povedala, da bo s takšnim poklicem v službi od jutra do večera. „Vedno sem želela pomagati ljudem, še posebej v splošni ambulanti in urgentni medicinski dejavnosti. Delo, ki ga delaš z veseljem, je večinoma lahko, včasih pa pridejo tudi težki trenutki. Dobra medicin-
ska sestra mora delati s srcem, moraš znati poslušati, za bolne najti lep nasmeh in spodbudno besedo, si vzeti čas, ki pa ga je žal vedno manj. S strokovnega stališča so vsi primeri izziv. Posebno stresna pa so dežurstva in je treba v treh minutah izvoziti na teren. Takrat pride do izraza usklajenost celotne ekipe, zato se je treba v službi potruditi tudi za dobre medsebojne odnose," je ob tej veseli priložnosti povedala dobitnica priznanja Andreja Obran.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Andreja Obran, dobitnica srebrnega znaka medicinskih sester, in Vlasta Zupanič Domajnko, direktorica ZD Ormož
Piše: Dani Zoreč • Nova Zelandija (7.)
V	zaporu
Razdalje so na Novi Zelandiji kar precejšnje, in če gre človek štopat, je verjetnost, da bo dobil štop do želene destinacije v enem kosu, kar precejšnja. Tudi meni je ustavil možak, že na videz neki sodobni biznismen, ki je bil namenjen točno v Napier. Ves čas je bil na telefonu, vozil pa je vsaj 160 na uro. Sledilnik radarjev in GPS, ki ju je imel nalepljenega na sprednjo šipo, sta mu venomer piskala, on pa se ni dal motiti. Ko mu je v neki dolinici le zmanjkalo signala, sem končno tudi jaz dobil kanček pozornosti.
Bil je eden vodilnih v nekem mednarodnem podjetju, najbolj pa ga je zabavala storitev mobil-nika, da je lahko samo rekel ime osebe, pa ga je telefon že klical. "Vi najbrž še nimate takega telefona v vaši državi," je navrgel nekje vmes ... No ja, takšnega krša morda res ne, imamo pa kaj boljšega in mu pokažem svojo mašinco ter mu razjasnim funkcije, ki sem si jih tudi malo izmislil, ampak namen je bil dosežen - možak je takoj spremenil odnos, in ko sem mu razložil, da lahko v Sloveniji v nekaj minutah snamem film velike kapacitete z interneta (kar je na Novi Zelandiji nemogoče), se je možakar samo še praskal po glavi. Ampak še vedno ga je pilil čez stotko po ovinkih in s tem krepko kršil prometna pravila.
Naj omenim še to, da so Kiviji zelo vzorni vozniki. Vedno se ti umaknejo, če si hitrejši, še posebej pozorni pa so na pešce, saj začnejo ustavljati že sto metrov pred prehodom za pešce, tako da ti je včasih že kar nerodno, ker ne veš, koga čakajo, in potem uvidiš, da vsi gledajo tebe . Nemalokrat se mi je tudi zgodilo, da je kdo ustavil in vprašal, ali potrebujem prevoz. Popoln neznanec popolnemu neznancu.
V	Napierju me je že čakal kolega Oto, ki je prišel semkaj obiskat slovenski par in prijatelja iz študentskih časov, Andrejo in Mikija, ki sta se odločila kakšno leto preživeti tu. Ta Oto je svojevrsten možak, ki vedno išče najbolj poceni variante po liniji najmanjšega napora, ki pa
Predbožična večerja pri 29 stopinjah Celzija
Foto: D. Zoreč
Tipična zaporniška hrana - krompir, polenta in fižolova prikuha
Foto: D. Zoreč
Vhod v zapor v Napierju
nekako niso vedno najboljše. Na Novi Zelandiji obstaja namreč veliko možnosti nočitev in več variant plačil oziroma kakšnega 'tavrha' v zameno za hrano in spanje - to
se tu imenuje 'woofing'. Častitljivi Oto se je javil na oglas, da v nekem hostlu v Napierju potrebujejo nekaj osebja za receptorska dela za nekaj ur dnevno, v zameno pa bi
to osebje lahko zastonj jedlo in udobno spalo. No, resnica je bila taka, da je bil ta hostel pravzaprav lokalni zapor, še nedolgo nazaj v uporabi, Oto pa je spal v zaporniških celicah brez interneta, brez telefonskega signala in brez obiskov. Zapor so namreč preurejali v nekakšno turistično atrakcijo, zato so ga počasi obnavljali, vendar ni bil dosti drugačen kot nekoč. Zatohle in vlažne celice, vislice na dvorišču ter strašljivi zvok morskih valov, ki so venomer butali ob skale, so bili del njegovega vsakdana, v zameno za ta luksuz pa je moral vsak dan za nekaj ur prevajati in pripravljati gradivo za turiste. Seveda smo mu vseskozi prigovarjali, da se tudi v grozljivki prvih nekaj dni nič ne zgodi, a šele ko mu je neka starejša soseda povedala, da je veliko zapornikov naredilo samomor in da v zaporu straši, je pobral šila in kopita. He he ...
Andreja in Miki sta bila slovenski parček, ki sta se odločila nekaj časa preživeti v tujini, kruh pa sta si služila s prevajanjem. Živela sta v najeti hiši, dogovorili pa smo se, da bomo skupaj naredili božično pojedino. Še prej pa je bilo treba obiskati kakšno vinsko klet in nabaviti vinsko kapljico za svečani večer. Vinerij, kot tu imenujejo vinske kleti, je v regiji Hawkes Bay resnično veliko, zato smo šli najprej malce degustirat. Pri tem smo se držali kar nazaj, kajti z vinom so resnično radodarni, poleg tega pa je njihovo vino tudi malo močnejše od našega, saj vsebuje kar 14 % alkohola, in nihče mi ni znal povedati, zakaj je to tako. "Najbrž ga res preveč srkamo," je bil najpogostejši hudomušni odgovor. Nabavili smo nekaj litrov rdečega ter nekaj pivovarskih zvarkov, za večerjo pa smo si zaželeli gos.
Lokalni mesarji so podobnega kova kot slovenski, saj imajo res vse in vsak ti mežikajoče vedno še kaj dodatno naloži. Po večerji smo še dobili obiske, nekaj vrstnikov s sosednjih kmetij, pri čemer moram omeniti, da smo si Štajerci in Kiviji karakterno zelo blizu. Oslarije so šle po glavi vsem in že se nas je devet peljalo proti diskoteki. Policije pa, da te kap . O rezultatih te ekspedicije raje ne bi razpredal, če pa koga zanima, koliko se lahko zapravi v eni noči, mu lahko samo svetujem, da bančno kartico raje pusti doma .
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Novosti pri zamenjavi banke
Pogosto slišimo, da se kak znanec pritožuje glede svoje banke. Razlogi so različni: bodisi ne dobi kredita, ki bi ga želel, ni zadovoljen z obravnavo v sami banki, kartice ne delajo tako, kot bi morale ali pa kaj drugega. Kot pa je moč opaziti, se je ponudba bančnih storitev v zadnjih letih precej izboljšala, kar je voda na mlin predvsem komitentom, saj imajo možnost izbire in v končni fazi tudi zamenjavo banke. Kakšne so novosti, kakšen je postopek zamenjave in na kaj je treba biti pozoren, pa v današnjem bančnem kotičku.
Vse banke in hranilnice v Sloveniji so zavezane enotnim pravilom, ki veljajo za prenos transak-cijskega računa fizične osebe iz banke v banko. Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije pripravile pravila in postopke za zamenjavo banke. Svoje sta takrat tudi povedali Banka Slovenije in Urad za varstvo konkurence. Evropska komisija in Evropsko bančno združenje sta v letih 2008 in 2009 pripravila temeljne smernice za zamenjavo banke, ki predvsem skrbi za lažjo zamenjavo le-te in predvsem poenotenje postopka.
Vsebina teh določil pomaga k hitrejši in preprostejši zamenjavi banke oziroma računa, naj pa takoj na začetku poudarimo, da ta pravila veljajo samo za zamenjavo računa, na katerem imate poravnane vse obveznosti. Če imate
na račun vezane še druge storitve (npr. plačilne kartice, kredite), ki jih banka plačuje samodejno z računa, vas je banka, če izrazite interes, da bi jo zamenjali, dolžna seznaniti, da se po ukinitvi računa pogoji za te storitve lahko spremenijo (npr. višja obrestna mera za kredit ipd.). Vsekakor svetujemo obisk trenutne banke pri zamenjavi le-te, če imate kakšne od naštetih obveznosti.
Pri zamenjavi banke vam mora nova izbrana banka poleg informacij o pravilih in postopkih (ki so navedeni v zloženki, ki so vam na voljo v vseh bankah) posredovati tudi dodatne informacije o postopku, torej seznaniti z navodili za ravnanje ob zamenjavi računa, kaj lahko pričakujete v času trajanja zamenjave banke, kdo je odgovoren za posamezen del postopka, koliko časa traja in kaj morate narediti sami. Nato
vam bo izbrana banka odprla nov račun v največ petih delovnih dneh od trenutka, ko ste podali vlogo za zamenjavo. Zahtevo za odstop od pogodbe o vodenju računa prejšnji banki lahko podate v obliki podpisanega obrazca (ki je sestavni del vloge za zamenjavo) osebno ali pa ji ga posredujete prek izbrane banke.
Prejšnja banka, to je tista, kjer zapirate račun, vam bo najpozneje v petih delovnih dneh od prejetja vašega pisnega zahtevka pripravila informacije o vaših kreditnih in debetnih pooblastilih (npr. trajnih nalogih). Če boste želeli, bo te podatke posredovala vam in/ali novoizbrani banki. Poleg tega pa bo prejšnja banka opravila zamenjavo v največ 40 delovnih dneh, če so izpolnjeni vsi pogoji za zaprtje računa. Vi pa boste morali v prejšnji banki končati poslovanje v skladu s pogod-
bo o vodenju računa, kar pomeni poravnati vse obveznosti.
Novoizbrana banka vas je dolžna opozoriti, da pozorno pregledate seznam direktnih obremenitev in trajnih nalogov prejšnje banke in da z novoizbrano banko čim prej skupaj določite morebitne potrebne spremembe na novem računu, povezane s trajnimi nalogi. Pogoji za vzpostavitev in tarifa posameznih neposrednih obremenitev in trajnih nalogov se med bankami namreč lahko razlikujejo. Novoizbrana banka vam bo na vašem novem računu odprla trajne naloge, potem ko bo od prejšnje banke prejela seznam in se z vami dogovorila oziroma izbrala za vas najboljši način poravnavanja obveznosti. O odprtju direktnih oziroma neposrednih obremenitev bo obvestila upnike. Vsekakor pa je treba biti posebej previden v mesecu, ko se trajni nalogi odjavijo in prijavijo na novo, da ne pride do izpada plačila mesečne obveznosti.
Sam postopek zamenjave banke je v veljavi že nekaj časa, tako da banke postopek že poznajo in ga tudi uporabljajo, zato do zapletov ne bi smelo prihajati. Vsekakor pa svetujemo, da preverite vse postopke in predvsem morebitne obveznosti, ki so vam ostale do prejšnje banke.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 24. maj
Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov.
1819 se je rodila v Londonu kraljica Velike Britanije in Irske in cesarica Indije Viktorija. Umrla je 22. januarja leta 1901. 1844 je ameriški izumitelj Samuel Morse poslal prvo uradno brzojavko iz Washingtona v Baltimore. 1885 je izšel zakon, ki je pooblaščal varnostna oblastva v Avstriji in s tem tudi pri nas, da prostitucijo lahko pod določenimi pogoji dovolijo. Sreda, 25. maj Danes goduje Gregor.
1810 je ljudska skupščina v Argentini vrgla španskega podkralja in izročila oblast začasni vladi.
1879 se je rodil britanski politik baron William Maxwell Aitken Beaverbrook. Njegov dnevnik Daily Express je imel največjo naklado na svetu.
1883 so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most, ki je s svojimi 486 metri naslednjih 200 let veljal za najdaljšega na svetu.
1889 se je rodil letalski konstruktor ukrajinskega rodu Igor Si-korski. Leta 1913 je naredil prvo štiritaktno rusko letalo. 1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis, veliki trobentač in skladatelj, ki je vplival na razvoj glasbe v 20. stoletju.
1963 so ustanovili v Adis Abebi Organizacijo afriške enotnosti. Četrtek, 26. maj Danes goduje Zdenko.
1394 se je rodil francoski pesnik Charles Orleanski. Pisal je alegorične pesmi, v katerih je izražal hrepenenje po domovini, saj je 25 let preživel v angleškem ujetništvu. 1895 se je rodila ameriška mojstrica dokumentarne fotografije Dorothea Lange.
1907 se je rodil ameriški filmski igralec John Wayne.
1946	so z giljotino usmrtili dr. Marcela Petiota, premožnega zdravnika z uspešno prakso v Parizu, ker je bil obsojen zaradi umora 27 ljudi na svojem domu.
1955 je prvič po letu 1948, to je resoluciji Informbiroja, ki je obsodila jugoslovanske komuniste, prišla v Beograd sovjetska državnopartijska delegacija, ki jo je vodil prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov. Petek, 27. maj Danes goduje Janez.
428 p. n. š. se je rodil grški filozof Platon, ki velja z največjega antičnega idealističnega filozofa.
1679je angleški parlament izdal zakon, ki je določal, da ne sme biti nihče aretiran brez sodnega postopka in preiskave. Samo med nemiri, ki bi lahko ogrozili javno varnost, sme oblast ravnati drugače.
1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo prestolnico ruskega imperija St.Peterburg. 1878 se je rodila ameriška plesalka Isadora Duncan, ki je s svojimi nastopi in pedagoškimi metodami napovedala razvoj sodobnega izraznega plesa.
1907	se je rodila ameriška zoologinja in pomorska biologinja Rachel Louise Carson, ki ji pripisujejo, da je spodbudila nastanek globalnega gibanja za varovanje okolja.
Sobota, 28. maj
Danes goduje Avguštin.
Danes je svetovni dan sonca.
1453 je turški sultan Mehmed II. zavzel Carigrad.
1738 se je rodil francoski zdravnik Joseph-Ignace Guillotin, ki je
oktobra 1789 predlagal uporabo mehanične naprave, s katero
bi v Franciji opravljali usmrtitve - giljotino.
1908	se je rodil angleški pisatelj in novinar Ian Fleming. Zaslovel je z vohunskimi kriminalnimi romani, katerih junak je James Bond, agent britanske tajne službe.
1961 so ustanovili v Londonu organizacijo Amnesty International, ki se bori proti preganjanju ljudi zaradi političnih, ideoloških, verskih, etničnih ali rasnih razlogov. Nedelja, 29. maj Danes goduje Magdalena.
Danes je svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN. 1917 se je rodil ameriški politik in 35. predsednik države John Fitzgerald Kennedy, žrtev atentata v Dallasu leta 1963.
1947	je indijski parlament tri mesece pred izglasovanjem neodvisnosti preklical zapostavljanje kaste »nedotakljivih«.
1953 sta novozelandski alpinist Edmund P.Hillary in vodja nosa-čev Tensing Norgay kot člana britanske ekspedicije prva stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest. 1990 je Vrhovni sovjet Ruske federacije izvolil za svojega predsednika Borisa Jelcina. Ponedeljek, 30. maj Danes goduje Ivana.
1265 se je rodil v Ravenni eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri, simbol italijanske kulture 13. stoletja. 1431 so sežgali na grmadi Devico Orleansko, »Jean d'Arc«, potem ko so jo razglasili za krivoverko. 1778 je umrl francoski književnik, zgodovinar in filozof Voltaire. 1914 so dva meseca po koncu vojn proti cesarju Francozov Napoleonu I. podpisala zastopstva štirih zaveznic in Francije v Parizu mirovno pogodbo.
AvtoD£OM
Avgusta golf kabriolet
Novi Volkswagnov kabriolet četrte generacije je od predhodnika daljši za dva centimetra in ne skriva tesne sorodnosti z običajno izvedbo. Z razpeto platneno streho, ki se po zaslugi elektrohi-dravličnega mehanizma odpre v dobrih devetih sekundah, je tudi opazno nižji, kar je posledica dejstva, da je ostal brez opornika strehe.
Če preletimo Volkswagnovo paleto vozil, potem lahko ugotovimo, da na njej ni modela, ki bi klical po zamenjavi, saj kot po tekočem traku osvežujejo že znano, poleg tega pripravljajo tudi nekaj novih modelov.
Zgodovino golfa „zgoraj brez" so Nemci začeli pisati davnega leta 1979 in našteli skoraj 680.000 kupcev. Nekaj generacij poletne predelave sicer ni doživelo, a tudi tokratno oblikovanje ni prineslo presenečenj, saj se različica s platneno streho močno naslanja na klasično trivratno izvedbo. Rahle spremembe opazimo pri nižji strešni liniji, bolj položno nameščenem vetrobran-skem steklu, drugačnem zadnjem odbijaču in grafiki luči, ki so serijsko opremljene z LED diodami.
Snovalci kabrioleta so ohranili zložljivo
platneno streho in se niso vdali trendom kovinskih zložljivih streh, ker zato nimajo pravega razloga. V svoji ponudbi imajo namreč eosa, s katerim so ustregli tistimi, ki platna nad glavo ne marajo. Golfovo streho v dobrih devetih sekundah odpre elektrika, za zapiranje sta potrebni dve več, tako početje pa je možno tudi med vožnjo s hitrostjo do 30 km/h! Če ima platno kakšno prednost pred kovinsko streho, potem je v
tem, da v zadku zahteva manj prostora, mehanizem ni tako zapleten, konstrukcija je lažja, zato je prostornina prtljažnika vedno enaka - ob razpetem ali zloženem platnu je na voljo skromnih 250 litrov. Tudi odprtina prtljažnika je pričakovano majhna, zato pa sta naslonjali zadnjih sedežev zložljivi v razmerju 50/50, kar do neke mere povečuje uporabnost kabrioleta, če jo od takega avtomobila sploh lahko pričakujemo. Naj še dodam, da Nemci obljubljajo eno najtišjih pokritih kabin med kabrioleti, saj so temeljito dodelali tehnologijo izdelave platnene strehe in uporabljenih materialov.
Četrta generacija se razlikuje od prejšnjih tudi po tem, da nima opornika strehe oziroma varnostnega loka. Čvrstost karoserije so zato morali povečati z različnimi ojačitvami: spredaj, zadaj in na dnu so diagonalne ojačitve, posebej ojačano je tudi vetrobransko steklo oziroma njegov okvir. V primeru prevračanja svojo nalogo prevzameta opornika, ki se v 0,25 sekunde izstrelita iz svojih ležišč za vzglavnikoma na zadnjih sedežih. Taka rešitev je sicer že dobro uveljavljena; poznata jo eos kot tudi hrošč, pri golfu kabrioletu pa je pripomogla k nekaj bolj dinamični podobi, kajti platnena streha ni več tako napihnjena kot nekdaj.
Golf kabriolet je registriran za štiri osebe, vendar priporočam sedenje na zadnji klopi le v nujnih primerih, pa še takrat je kolenski prostor močno odvisen od višine voznika in sovoznika. Dostop do zadnjih sedežev olajša sistem easy entry, pri katerem se prednja sedeža z delno zloženima naslonjaloma v celoti in lahkotno premakneta proti armaturi. Enostavno vstopanje je del serijske opreme, tudi vsa elektrika za pomik stekel, elektromehanski servo volan, avdio sistem in klimatska naprava.
Ker je Volkswagen poznan po obširni pogonski izbiri, je strojev že sedaj šest: štirje so bencinski in dva sta dizla, za katera sem mnenja, da zaradi hrupa pri kabrioletu nimata kaj iskati. Štiri stroje je možno kombinirani z menjalnikom z dvojno sklopko DSG in tri s paketom ukrepov za zmanjšanje porabe goriva blue motion. Dizelski golf kabriolet 1,6 TDI s 105 KM naj bi v povprečju pokuril 4,4 litra goriva na sto kilometrov vožnje in v ozračje izpustil 117 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.
S svojo velikostjo se golf kabriolet uvršča med nekaj daljšega eosa in prihajajočega hrošča. Golfa četrte generacije za vroče poletne dni bo slovenski uvoznik k nam pripeljal šele avgusta, kar je precej nelogično, saj bo glavna sezona za tak avto mimo, a Nemci pravijo, da je njihov kabriolet za različne čase in različne ljudi.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Krčne žile
Nadaljevanje
Terapevtske kompresij-ske nogavice vedno predpiše zdravnik, ker lahko le on oceni stopnjo kompre-sije in dolžino nogavice. Te lahko segajo do kolena, nad kolenom, do dimelj ali pa so hlačne nogavice. Kom-presijske nogavice lahko zamenjamo z elastičnimi povoji, vendar ti niso tako udobni in diskretni. V primeru, da se boste odločili za kompresijske nogavice, vam bomo v lekarni najprej opravili izmero, nato pa vas tudi podučili o obuvanju, sezuvanju in vzdrževanju nogavic. Kompresijska terapija je zelo priporočljiva tudi pri že obstoječi golen-ski razjedi.
Zdravljenje krčnih žil je dolgotrajen proces; ne
moremo govoriti o ozdravljenju, pač pa usmerjamo terapijo v ublažitev težav. V lekarnah imamo na voljo veliko pripravkov za zdravljenje krčnih žil, ki se dobijo brez recepta, v obliki mazil in prehranskih dopolnil:
-	geli in kreme s hepari-nom (HEPAN, VENITAN FORTE): imajo protivnetni učinek, preprečujejo nastajanje strdkov
-	geli in kreme z izvlečkom divjega kostanja in drugih rastlinskih izvlečkov (HERBION, VENORUTON, VENITAN, ERBAVEN, VE-NAGEL): delujejo protiv-netno, zatesnijo kapilare, s čimer se zmanjša njihova prepustnost
-	kapsule in tablete z bi-oflavonoidi in rutinoidi ( VENAFORCE, DETRALEX, VENORUTON, HAFESAN AJDA): preprečujejo kopičenje eritrocitov in s tem
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Rebernak Kamenšek, farmacevtska tehnica
obarvanje kože, zmanjšujejo otekanje in bolečine v nogah, izboljšujejo tonus žilnih sten, zmanjšujejo prepustnost kapilar
Ali lahko preprečimo razvoj bolezni? Če imamo takšno dedno zasnovo in smo ženskega spola, se bolezni težko izognemo, lahko pa s pravilnim in zdravim načinom življenja bolezen upočasnimo in omilimo.
Upoštevajmo zdrav način prehrane, zmanjšajmo ali prekinimo kajenje in dolgotrajno izpostavljanje soncu. Ni priporočljivo, da stojimo ali sedimo dve uri skupaj, temveč se je treba premikati in spreminjati svojo lego (v avtu ali v letalu vsaj pre-mikajmo spodnji del nog). Izvajajmo vajo dvig nog na peti, potem pa na prstih in kroženje v gležnjih. Pri otečenih in vročih nogah uporabljajmo hladno prho, kombinirano z mazili in kompresijskimi nogavicami.
Bodimo prizanesljivi do svojih nog, saj nas bodo morale nositi vse življenje. Privoščimo jim sprehode, počitek z rahlo dvignjenimi nogami, pravilno nego in primerno terapijo. Hvaležne nam bodo za to!
Vlasta Rebernak Kamenšek, farmacevtska tehnica, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Škodljivci so že na pohodu
Lepo vreme prinaša s sabo eno veliko nadlogo - škodljivce. To je povsem običajno, saj so številne rastline v polni rasti, mladi poganjki pa so najbolj sladki ravno zanje. Ob tem pa se njihovi sovražniki še niso dovolj razmnožili. Mene sta ravno včeraj razveselili dve ličinki pikapolonice na ušivih poganjkih moje vrtnice. Poglejte si te dobre prijateljice vsakega, ki ljubi naravo na fotografiji.
Za vse tiste, ki si želite naravnega boja s škodljivci na svojem vrtu, je zdaj zelo pomembno, da ne pretiravate z uporabo insekticidov, tudi tistih naravnih ne. Zdaj morajo koristne žuželke vedeti, da bodo na vašem vrtu vedno dobile hrano. Zato je dobro, da pustimo kakšen vršiček vseeno naseljen z ušmi, mogoče v kotu zelenjavnega vrta ušive kamilice, kakšen zelen grm, kjer uši ne motijo preveč. Sama res nimam veliko rastlin, zato si privoščim in uši uničujem kar z roko. Tako jih vedno ostane dovolj tudi za predatorje, ki bodo kmalu nato opravili z njimi. Predatorji so vse koristne žuželke, ne samo pikapolonice, med njimi so tudi nežne, lepe, zelene tenčičarice, pa muhe trepetavke, ki jih zaradi njihove obarvanosti - naravne obrambe pred ptiči - pogosto zamenjamo za ose. Tudi strige so koristne, predvsem v sadnem vrtu. Vse omenjene vidimo s prostim očesom. Poleg njih pa so drobne, očem praktično nevidne žuželke, kot so osice najezdnice, ki zalegajo jajčeca v naše škodljivce, pa roparske pršice in tripsi. Seveda ne smemo pozabiti na večje prijatelje, kot so ježek, žabe, martinčki, skratka, narava nam lahko pomaga, samo potrpežljivi moramo biti, da ne uničimo vseh škodljivcev takoj, ko se pojavijo, in seveda moramo paziti, da ob tem ne uničujemo koristnih živih bitij.
Mnogi menijo, da biološki, ekološki pripravki ali kakor koli že jih imenujemo, ne škodijo koristnim organizmom. Pa jim lahko škodijo, če padejo direktno nanje. Zato moramo paziti, da škropimo pozno zvečer, ko se večina teh koristnih žuželk odpravi počivat. Še en razlog je, zakaj uporabiti te pripravke, ki jih lahko kupite v trgovinah ali naredite sami, samo zvečer. Vsi namreč na soncu izgubijo svojo moč, ne delujejo več, razpadejo v naravne sestavine. Ker delujejo samo tako, da pridejo v stik s škodljivci, je torej zjutraj le malo primernega časa za to, kmalu jih sonce razgradi.
Kaj narediti, da bo teh koristnih žuželk na našem vrtu čim več. Poleg tega, da ne uporabljamo sredstev za varstvo rastlin, tudi tistih ekoloških čim manj, naj bo na vrtu čim več cvetočih rastlin. Pomembne so tiste, ki imajo cvetni prah in nektar, ne tiste, ki z velikimi in polnjenimi cvetovi zbujajo našo pozornost. Ne pozabite na zelenjavni vrt nasejati ognjič, žametnice in kapucinke. Pa tudi cvetoča zelišča, kot je ožepek, monarda, bazilika, timijan, so pravi magnet za vse koristne žuželke. Bolj bo vrt dišal, manj škodljivcev bo na njem. Tudi koprive naj kar rastejo za kompostom. Potrebne nam bodo tako na vrtu kakor kot dom za naravne dobrotnike. Koprive niso plevel ampak zelo koristne rastline.
Za ptice, čebele, čmrlje in druge koristne žuželke je zelo pomembna tudi voda. Zato je dobro, da imamo na vrtu vodni motiv ali pa si omislimo posebno posodo, v katero dolivamo vodo. Tako se bodo čebele in druge žuželke na našem vrtu zadrževale dalj časa.
Foto: Miša Pušenjak
Zelo vesela sem bila tudi, da sem lahko včeraj v Sloveniji prvič videla in tudi kupila posebno hišico za koristne organizme. Vsak, ki je malo spreten, si jo seveda lahko naredi sam. Pomembno je, da imamo nekje ob vrtu nekaj lesenih vej, stor-žev, kamnov, slame in votlih stebel bambusa, pa tudi naluknja-nih debelejših drv. V vsaki luknji si bodo čez nekaj časa, seveda, našle svoj življenjski prostor koristne žuželke. Tako hišico pa je nujno postaviti v senco, nikakor na sonce. Ker je zelo simpatična, jo mnogi postavljajo tako, da je vidna mnogim, to pa je običajno na soncu. V vročini se vanjo seveda koristne žuželke ne bodo naselile. Na sadno in okrasno drevje in grmičevje pa lahko obesimo narobe obrnjene glinene lončke, v katere natlačimo slamo ali seno. Tam se bodo naselile strigali-ce, ki bodo pojedle uši.
Pikapolonice lahko celo prinesete na ušive vrtnice, če jih najdete kje na sprehodu po naravi. Le pazite, da jih ne bo veliko v eni škatlici, med nje morate nastaviti zmečkan papirnati robček, sicer se lahko pojejo tudi med seboj. Doma dajte na vsak ušiv grm eno ali dve živalci, predvsem naj bodo v bližini uši.
Skratka, če se boste zdaj povsem znebili vseh škodljivcev,
potem tudi koristnih žuželk na vaš vrt ne bo veliko. Ravno
zdaj pa je najbolj kritičen čas. Škodljivcev je veliko, koristnih
žuželk pa še ne dovolj.
r	'	Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Popularna kolumbijska pevka Shakira zadnje mesece osvaja svetovne glasbene lestvice s svojim studijski albumom »Sale El Sol«. Ni pa samo njena glasba tista ki privlači pozornost svetovnih medijev, v zadnjem času je glavna tema rumenega tiska predvsem njena zveza z nogometašem španske Barcelone Gerardom Piquejem. Pred dnevi, pa je na dan prišla še ena zanimiva novica, Shakira je namreč
To je to
Def Leppard
Foto: wordpress.com
Shakira
Foto: wordpress.com
na svojem obisku v Venezueli tamkajšnjemu predsedniku, kontroverznemu Hugu Cha-vezu, podarila kitaro s svojim podpisom. Glasbilo je rdeče barve, barve političnega gibanja tega socialističnega voditelja, ki je znan po tem, da na političnih shodih pogosto prepeva stare mehiške skladbe. ®@®
Letošnji ukrajinski nogometni prvaki nogometaši Šahtar-ja iz Donjecka so pred dnevi proslavili 75-letnico svojega obstoja. Na veliki svečanosti so se ob nogometaših zbrali tudi nekateri drugi zvezdniki iz sveta šovbiznisa. Glavni zvez-
di večera pa sta bili ameriška filmska igralka ukrajinskih korenin slavna Milla Jovovi-ch in tačas ena izmed najbolj popularnih glasbenic na svetu Rihanna. Ob tem dogodku je Milla Jovovich priznala, da je zvesta privrženka tega kluba, Rihanna pa je povedala, da je v Donjeck prišla na povabilo ukrajinskega predsednika Viktora Janukoviča. Spektakel v Donbass areni naj bi stal več milijonov dolarjev, ki jih bo plačal nesramno bogat lastnik kluba Rinat Ahmetov.
Revija Rolling Stone je med svojimi bralci izpeljala še eno zanimivo anketo, tokrat so izbirali najlepše balade vseh časov. Bralci te glasbene revije so največkrat glasovali za legendarno svetovno znano uspešnico Stairway To Heaven angleške zasedbe Led Zeppelin. Skladbo sta skupaj napisala pevec skupine Robert Plant in kitarist Jimmy Page in je izšla na njihovem četrtem studijskem albumu. Na drugo mesto so bralci uvrstili skladbo Something pokojnega člana legendarne zasedbe The Beatles Georgea Harrisona. Na tretje mesto se je uvrstila še ena legendarna zasedba The Rolling Stones s svojo klasiko Wild Horses iz leta 1971.
10 najlepših balad vseh časov po izboru bralcev revije Rolling Stone:
1.	Led Zeppelin - Stairway To Heaven
2.	George Harrison - Something
3.	The Rolling Stones - Wild Horses
4.	Guns N' Roses - November Rain
5.	The Beatles - Let It Be
6.	Prince And The Revolution
- Purple Rain
1. Pink Floyd - Wish You Were Here
8.	Marvin Gaye - Let's Get It On
9.	Pearl Jam - Black
10.	Lynyrd Skynyrd - Freebird
®@®
Pevec ameriške zasedbe Ae-rosmith Steven Tyler te dni na svetovnih radijskih postajah predstavlja svojo novo skladbo z naslovom (It) Feels So Good. Producent skladbe je znani Martie Fredriksen, pri skladbi pa je svoj vokal prispevala tudi popularna ameriška pevka Nicole Scherzinger. Skladba (It) Feels So Good je nastala že leta 2002, ko je zasedba Ae-rosmith pripravljala skladbe za album, imenovan O Yeah! Ultimate Aerosmith Hits. Za skladbo so posneli tudi že videospot, v katerem prav tako nastopa privlačna Nicole, režiral
pa ga je Ray Kay.
®®®
Popularna angleška rock zasedba Def Leppard pripravlja material za svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Mirrorball. V tem času pa so člani zasedbe poskrbeli za še eno presenečenje, saj so posneli tudi album s priredbami svojih pesmi v bolj umirjeni različici, v obliki uspavank za otroke. Nenavadna zbirka njihovih hitov bo nosila naslov Dreaming with Def Leppard in
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	E. T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
3.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
2.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
3.	WHERE THEM GIRLS AT - DAVID GUETTA/ FLORIDA/MINAJ
NEMČIJA
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	SWEAT - SNOOP DOGG & DAVID GUETTA
3.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
Čebele
Spet se po televiziji govori o pomorih čebel, pesticidih, pojavljajo se takšne in drugačne razprave. Pa se takole vprašam: mar se ni nekaj ^K j/ podobnega dogajalo lani tega časa ^^	■ ter eno leto poprej ter ... Kar tako,
pomori čebel postajajo vsakoletni tradicionalni dogodek, nekaj tednov se vznemirjamo, potem pa smo spet tiho do naslednje runde.
Pa to niti ni samo slovenski problem! Čebele umirajo kar po vsem svetu svetu in to v nepredstavljivih količinah in številkah, saj poginjajo celotne čebelje družine. Pa sem razmišljal, kako je to mogoče, da nam čebele poginjajo po celem svetu. Vzrok poznamo, spremenimo pa ničesar? In to zmerom znova! Sicer sem zasledil tudi, da je je pristojno ministrstvo letos zaradi tega nekatere pesticide prepovedalo, ampak skrbi me, da samo prepoved brez strogega nadzora ne bo kaj prida pomagala. Poleg tega pa je Slovenija na globusu takšna zanemarljiva pikica, da prav nič ne pomaga, da sprejemamo ukrepe, ko pa največji proizvajalki hrane, kot sta ZDA in Kitajska, še naprej veselo škropita.
Videl sem le, da se zaradi te prepovedi pritožujejo kmetje, ki naj bi jim to zmanjšalo pridelek in tako naprej. Ob tem pa nisem mogel mimo vprašanja, ali smo res tako odvisni od vseh teh pripravkov in kemikalij. Saj res, da je pridelek na kratek rok večji in lepši, kakšne pa bodo posledice v prihodnosti, pa nihče ne razmišlja. Čebele že poginjajo. Jaz pa se sprašujem, kdaj, za vraga, se bo ta idiotski človeški rod zavedal, da brez čebel človeštvo ne obstaja in pa da imajo vsa dejanja svoje posledice, s čimer mislim na masovno škropljenje pridelkov. Nihče me ne more prepričati, da tisoče ton nekih kemikalij, ki jih zmečejo na njive, izključno blagodejno vpliva na človeško telo.
In vse to ob dejstvu, da to sploh ni nujno potrebno. Obstaja namreč cela sorta raznih povsem naravnih pripravkov, kot so zvarki iz kopriv, pa iz pelina ter takšni iz čebule, ki prav tako povsem učinkovito zatirajo razne škodljivce. Ampak te modrosti so že zdavnaj pozabljene, sploh pa bi z njimi bilo preveč dela, multinacionalke pa ne bi dovolj zaslužile. Dokler se človeška vrsta ne bo zavedla, da narava ne pripada njej, da smo del nje in da dejanjem sledijo posledice, tako dolgo bo pač tako, kot je. In poginjale bodo čebele in druge vrste in morda nekoč tudi mi.
Matic Hriberšek
naj bi izšla konec junija.
Pred dnevi so na avkciji v Los Angelesu za rekordnih 237.100 ameriških dolarjev prodali rokopis pesmi Lucy In The Sky With Diamonds. Skladbo je leta 1967 napisal John Lennon in je bila izdana na zelo uspešnem albumu legendarne zasedbe The Beatles Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band. Mnogi so bili prepričani, da je Lennon skladbo napisal v čast opojni drogi LSD, predvsem zaradi neobičajnega teksta in dejstva, da se poudarjene besede v naslovu
skladbe pričnejo ravno s temi črkami.
®®®
Znana ameriška alternativna rock zasedba Foo Fighters je v teh dneh na svetovne radijske postaje poslala novi sin-gel z naslovom Back & Forth. Omenjeno skladbo najdemo na njihovem zadnjem studijskem albumu Wasting Light. Sedmi album omenjene zasedbe je v prodaji že od letošnjega aprila in se odlično prodaja, saj so v slabih dveh mesecih prodali več kot 235.000 izvodov.
Janko Bezjak
estvi
NAJ'„.
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ PITBULL
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
4.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
5.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
6.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
7.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
8.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
9.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
10.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
11.	SALE EL SOL - SHAKIRA
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gobova omaka* s polento ali pirejem SREDA
ajdova kaša v solati, jagodna strjenka ČETRTEK
krompirjev golaž, hrenovke PETEK
testenine s sirovo polivko**, solata SOBOTA
goveja juha z mesom, marmorni kolač NEDELJA
kremna juha iz stročjega fižola, pečenice na žaru, zelenjava PONEDELJEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, solata
*Gobova omaka s polento
Sestavine: žlica masti (ali belo olje), 1 čebula, 25 dag šampinjonov (jurčki, lisičke, ...), 3 žlice ostre moke, peter-šilj, sol, poper, jušna kocka (ali vegeta), 1/2 lončka kisle smetane.
Na olju ali masti prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo gobe in malenkost posolimo, premešamo in pražimo, da voda izpari. Dodamo drobno sesekljan peter-šilj. Potresemo z ostro moko, premešamo
in zalijemo z vodo, da prekrijemo gobe. Dodamo 2 žlički vegete ali jušno kocko. Po desetih minutah kuhanja na majhnem ognju gobam privoščimo še kislo smetano in slastna omaka je pripravljena. Popramo po okusu. Postrežemo s polento ali pire-jem.
**Sirova polivka za testenine
Sestavine (za dve osebi): 250 g širokih rezancev, dve žlici olivnega olja, 4 veliki stroki česna, 5 žlic mleka, 1 dl sladke smetane, 1 zvrhana žlica kisle smetane, trikotnik sira s plemenito plesnijo (na primer gorgonzola), skodelica naribanega parmezana ali zbrinca, sol, poper, muškatni ore-šček.
Olje segrejemo, dodamo strt česen, in TAKOJ ko zadiši, zalijemo z mlekom. Dodamo sladko smetano, na kockice narezan mehki sir, ko se ta raztopi (majhen ogenj!) še kislo smetano in na koncu nariban sir. Začimbe po okusu (soli verjetno ne bo treba dodajati). Prelijemo čez makarone in dobro premešamo še v posodi.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Stari vrabec se ne boji strašila, ampak tistega, ki je strašilo nastavil. •k-k-k
V coklah ne hodi zajcev lovit!
•k-k-k
Kar za lešnik pridobiš, za oreh izgubiš. -k-k-k
Kogar voda objema, se slame oprijema.
-k-k-k
Ko ti začne slaba presti, se te vsi žele otresti. -k-k-k
Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata.
-k-k-k
Česar oko ne vidi, tega si srce ne želi.
-k-k-k
Po zaraslih stezah ni mogoče nazaj.
-k-k-k
Jabolka so najbolj cenjena, ko jih zmanjka. -k-k-k
Vsak raj ima svojo kačo.
-k-k-k
Tisti denar je resničen, ki ga človek v pesti drži. -k-k-k
Nehvaležnost in smeti se povsod najdejo.
-k-k-k
Smeh ni greh
MORSKI PRAŠIČEK V lepem in velikem stanovanju polaga obrtnik tapison. Po celodnevnem trudu je delo končano. Obrtnik zadovoljen reče: "Zdaj bom pa eno prižgal."
Seže v žep, toda cigaret ni, čeprav je prepričan, da jih je imel. Gleda okoli sebe in nenadoma opazi sredi sobe, v tapisonu, ki ga je malo prej položil, majhno izboklino. "Pa sem res neroda, cigarete so mi padle na tla. Eh, ne bom vsega razdiral, utrujen sem."
Stopi do izbokline in nekajkrat z nogo močno udari po njej, tako da izboklina izgine. Medtem vstopi gospodinja in reče:
"Pred vrati sem našla škatlico cigaret. Ali so vaše?"
Obrtnik potrdi, gospodinja pa vpraša:
"Še nekaj: ali ste mogoče kje videli našega morskega prašička?"
Štajerski TEDNIK
SVEZ SLADEK SIR
NAS SLIKAR ŠUBIC
DIVJE ZAHODNI ROMAN
PTUJSKA PEVKA
NAJV. TOČKA GORE
GREGORILC
PTUJSKI UMETNIŠKI FOTOGRAF BRADAČ
MLAČEV, MLATEV
ZGORNJI DOM PARLAMENTA
AMERISKI PISATELJ (HERMAN)
REJEC PSOV
LADIJSKI VIJAK
PRIVRZENEC
EVA TUSAR
VKUHANO SADJE
PREVAJALKA KRALJ
POLITIK
SLED REZILA
ISTRSKI RIB. ČOLN
IZ BESEDE STENA
SESTAVIL
EDI KLASINC
VEČJA KMETIJA
POSLOVNI PROSTOR
STENSKI PREMAZ, OMAZ
ALBINA
SPLETNA STRAN
POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI
ZOBNI GLAS
MANJSA GLOBLJA VDOLBINA
CEV ZA
PRETOK
AMERIŠKI LEŠNIK
VODITELJ TV ODDAJE.NA ZDRAVJE.
NAMIZNO PREGRINJALO
ZENSKA, KI STISKA
RIMSKI DAN
ZVIJAČA, TRIK
NEKDANJI TISOČAK
NEMŠKI FIZIK
RAJKO NAHTIGAL
KAR SE NAŽANJE, NAŽENJ
ZENIN OČE
POD
ZOGA ZUNAJ IGRIŠČA, AVT
KRAŠKA PONIKALNICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
AGRONOM (JERNEJ)
NAJSLABŠE PREDIVO, OTRE
TRAGIČNO
UMRLI POSLANEC
LJUDSTVO
FIRENCE
UMETNA MUHA PRI MUHARJENJU
RIMSKI PESNIK
VELIKA CEVKA
"Lepo prosim, da ne boste poleg fotografirali tudi mojega avta, drugače bodo moji prijatelji in sorodniki mislili, da sem se v steber zaletela jaz."
BREZ IZKUŠENJ Kmet je počival pred hišo, ko se je iz hleva oglasil njegov sin:
"Ata, ata, v naš hlev je zašla sosedova krava! Kaj naj storim?"
"Se pa res vidi, da si še mlad in neizkušen! Takoj jo pomolzi in naženi!"
ČUDODELNIK
Zakonski par je obiskal znanega čudodelnika, ki je baje ozdravil vse bolezni.
"In zdaj boste lahko preizkusili mojo magično moč!" je rekel. "Roke položite na tisti del telesa, ki je bolan."
Žena položi roke na srce, mož pa med noge.
"Viktor, ne tam!" mu reče žena. "On zdravi bolne dele telesa, ne pa umrlih!"
ATOMSKA BOMBA
Jugoslovani so želeli imeti atomsko bombo. Ker je niso znali narediti, so pozvali Američane, naj jim prodajo eno atomsko bombo.
"Mi bi vam jo že prodali," so rekli Američani, "toda vi nimate denarja, da bi jo plačali!"
"Za atomsko bombo vam damo tri naše direktorje!" so rekli Jugoslovani.
"Kakšna protivrednost pa je to?" so se začudili Američani.
"Dobra. En sam naš direktor lahko naredi več škode kot tri atomske bombe skupaj!"
STEBER
Ameriška turistka je potovala z avtomobilom po Evropi in med drugim obiskala tudi Grčijo. Tam je pri nekem porušenem antičnem stebru zaprosila mimoidočega, da jo fotografira, ter ga hkrati opozorila:
BUTEC
Janezek stoji na avtobusni postaji. Učitelj, ki tudi čaka avtobus, pristopi k Janezku in ga vpraša:
"Koliko si pa ti star in kako ti je ime?"
"Ime mi je Janezek, star sem sedem let in grem v šolo."
Učitelj reče: "Jaz sem star štirideset let in grem tudi v šolo."
"Kaj res?" se začudi Janezek. "Potem moraš biti pa zelo butast, da tako dolgo hodiš v šolo!"
PRALNI PRAŠEK "Danes sem pri gospodinjstvu namesto moke v lonec pomotoma stresel pralni prašek."
"In kaj je rekla učiteljica gospodinjstva?" "Popenila je!"
Ugankarski slovarček: ČRNKO = slovenski agronom (Jernej, 1925-2005), IDE = sredina rimskega meseca, IMPERIAL = svež sladek sir iz neposnetega mleka, LANVAS = spletna stvar, LEVT = itsrski ribiški čoln, MELVILLE = ameriški pisatelj (Herman, 1819-1891, Moby Dick), OMAŽA = stenski premaz, omaz, PLEHANOV = ruski politik (Georgij, 1856-1918).
■Aadpo '|e]uap leuas 'afim 'o>jSJ§| 'e/\}e|iu 'auep 'o]Ae 'IS 'P9JJIV 'e^e^s 'esya '19 'pjs 'oujd '!]je|A| 'L)JA 'u 'dajg '>jajeAez 'eg 'Aaa eugopjd 'ujaisaA 'oaajg 'jni '|euadw! 'Aoueipid 'euia 'ezeiuo '|e>|0| '}unj§ :0NAVH0Q0A '»luezMJi 9( A9(|S9y
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
REZISER
NEMŠKI PES
REFREN
Govori se ...
... da sopoetovionske dobrote slovenskih kmetij mnogi z užitkom ogledovali in ovoha-vali; za manj prijetne vonjave pa je ob prihodu v najstarejše mesto poskrbelo eno uglednih podjetij.
. da bomo v najstarejši občini verjetno dočakali kar tri EPK-je: prvi EPK leta 2012, drugi EPK leta 2013 in leta 2014 še tretji EPK. Prvi pomeni evropsko prestolnico kulture, drugi evropsko prvenstvo v košarki, tretji pa Eno Proračunsko Katastrofo.
... da za prepoznavnost ho-lermuškega okoliša še najbolj skrbi tamkajšnja vrla policija. Obiskovalci namreč še dolgo ne pozabijo kraja, kjer so plačali,
... da ob ponovnem odkritju ukradenega spomenika v Stern talu sploh niso bili presenečeni nad izredno velikim številom udeležencev; baje pa je bil zelo presenečen tamkajšnji župan, kipa se baje slovesnega
odkritja res ni mogel udeležiti, saj naj bi se tačas s sodelavci občine hladil ob osvežilni pijači v enem od šterntalskih lokalov.
. da je za ptujski žogobrcar-ski klub velika škoda, da ni čas volitev. V tem primeru bi bil klub zagotovo in brez težav rešen finančnih težav.
... da se je šterntalska občina minulo nedeljo na hitro povečala za okoli 1000 prebi-
valcev, a se je po dobrih dveh urah slabe predstave domačih žogobrcarjev spet zmanjšala; čisto normalizirala pa se baje še vsaj tri leta ne bo.
Vidi se ...
. da je poetovionski prvi mož pesimističen: prašička za EPK 12 in EPK 13 že ima, vsi nadaljnji šparavčki pa naj bi bili nepotrebni, saj šparati ne bo možno ničesar več.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Jure Plajnšek, Ulica II. Prekomorske brigade 15, 6000 Koper
Izjave slavnih
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo je (spet) posnel Janko Keček ml., zraven pa pripisal: »Pošiljam dokaz, da štorklje res prinašajo otroke. Fotografija je bila posneta na izletu po Nemčiji.«
www.zalozba-skrivnost.si
RADIOPTUJ
89,8*98.2HCH3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bik	VV	©	€€€	00
Dvojčka	VVV	©©©	€	0
Rai	VVV	©©	€€	000
Lev	VV	©	€	00
Devica	VVV	©©	€€	0
Tehtnica	V	©	€€€	00
Škorpijon	VVV	©©	€€	0
Strelec	VV	©©©	€	000
Kozorog	VVV	©	€€€	00
Vodnar	VV	©©	€€€	0
Ribi	V	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. maja do 30. maja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Albert Einstein:
Naj bo vse tako preprosto, kot je mogoče, vendar ne preprosteje.
***
Douglas Adams:
Življenje je kot grenivka. Je oranžna in mezgasta, vsebuje nekaj pečk in nekateri sije pol privoščijo za zajtrk.
***
Elvis Presley:
O glasbi nimam pojma. V mojem poklicu ti ni treba. ***
Mel Brooks:
Če bi bog hotel, da letimo, bi nam dal letalske karte. ***
Irena Vrčkovnik:
Vzorna sem bila samo v osnovni šoli, pri vedenju. ***
Vladimir Ilič Lenin:
Bodi tako skrajen kot je resničnost.
***
Heraklit:
Veliko učenja še ne nauči razumevanja.
***
Salvador Dali:
Edina razlika med mano in norci je, da jaz nisem nor. ***
J.R.R.Tolkien:
Korak za korakom te pripelje daleč.
***
Jean Paul Sartre:
Ob treh je vedno prezgodaj ali prepozno za karkoli si se že namenil početi.
***
Amis optika prihaja v vaš kraj
Amis, nacionalni ponudnik telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, je v maju pričel s trženjem storitev za domače in poslovne uporabnike v odprtih širokopasovnih optičnih omrežjih v krajih Ivanjkovci, Podgorci, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Godeninci, Osluševci. Občani lahko izbirajo med različnimi simetričnimi hitrostmi prenosa podatkov od 20 Mb do 100 Mb.
Amis je za gospodinjstva oblikoval različne naročniške pakete
Krajani imajo možnost izbirati med različnimi paketi storitev »Trojka«, »Dvojka« in »Enka«. Paketi vključujejo širokopasovni internet s simetrično hitrostjo do 100 Mb (20 Mb, 25 Mb, 50 Mb, 40 Mb in 100 Mb), digitalno televizijo (AmisTV 2.0) s 145 TV-pro-grami in funkcijami »Časovni preskok« za ogled zamujenih TV-oddaj ter Telefonijo z brezplačnimi klici v vsa slovenska fiksna omrežja, 24 ur na dan.
Priklop na optično omrežje poteka enostavno in hitro. Naročniki prejmejo brezplačno v uporabo vso potrebno osnovno opremo za priklop televizije in interneta, svojo telefonsko številko lahko brezplačno prenesejo na Amis.
Za več informacij in prednaročila lahko krajani pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 20 10 ali obiščejo
Amisovo prodajno mesto »Super Mobi« v Ormožu, Kerenči-čev trg 5a.
Optika za podjetja
Podjetja bodo lahko prav tako izbirala med različno ponudbo, ki vključujejo optični dostop do interneta ter poslovno telefonijo. V inter-netnih paketih je vključena tudi brezplačna registracije domene, elektronska pošta in prostor za postavitev spletne strani ter protivirusna zaščita. Podjetja bodo z zanesljivo in-ternetno povezavo dobila tudi možnost posodobitve in racionalizacije poslovnih telefonskih storitev z najsodobnejšo rešitvijo, kot alternativo klasičnim telefonskim storitvam (Centrex in ISDN). Storitve Amis poslovne IP-telefonije so plod lastnega razvoja, uporabnikom pa prinašajo vrsto prednosti: enostavno uporabo, nadzor in optimizacijo stroškov, zanesljivo in stabilno delovanje ter omogočajo mobilnost zaposlenih.
»Amis že petnajsto leto uspešno trži telekomunikacijske storitve na območju celotne Sloveniji. Z vstopom v krajevno optično omrežje želimo čim večjemu številu gospodinjstev in podjetij ponuditi vrhunske, vendar prijazne storitev in pestre vsebine po dostopnejših cenah,« pravi Katja Šajnovič, direktorica za prodajo in marketing v podjetju Amis, d. o. o.
Racionalizacija stroškov se nanaša na nižje stroške vzdrževanja, do 70 odstotkov cenejše telefonske pogovore v vsa stacionarna, mobilna in mednarodna omrežja v primerjavi s| klasično telefonijo, brezplač- §-ne klice med poslovni enota- J mi in znotraj omrežja Amis. o
GOSTA VECERA PEVCA:
Boštjan Bračič Nina Roglna
PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ
«V 1855 \S\
A>TU*
ŠPORTNA DVORANA Šolskega centra Ptuj nedelja, 29. maj 2011 ob 19.30 uri
Vljudno vabljeni!
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
Ji t
POP 7 TOP
POSKOČNIH
1.	GADI-Poslovni oglas
2.AnsEKART-Zavec	polka
3.	ISKRICE-Lepa je mladost
4.	Ans. D0NAČKA - Zaprla bom vrata za teboj
5.	ZAKA PA NE -Hišni red
6.	Ans. NAVEZA - Fant številka tri
7.	PRIFARSKIMUZIKANTI - V sončno deželo
1.	NOVA LEGIJA-Cvet utrgani
2.	MANCA ŠPIK - Ženko srce
3.	ALEN VUGRINEC & MARJAN ZG0NC - Usojena mini
4.	ŠTAJERSKI BRENDI in BORIS JELENK0 - Lepe ženske z nama plešejo
5.	IVAN HUDNIK - Vse življenje te bom ljubil
6.	NINO-S tabo je lepo
7.	EXPLOSIONS-Reka solz
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
www.radio-tednik.si

STAJERSKEGA TEDNIKA!
VALNI KOVČEK IBIC0.HH
■MPg
S TOALETNI
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti.
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
Jur f v
Prireditvenik
Torek, 24. maj
19.00
19.00
20.00
Ormož, Kulturni dom: območna revija mladinskih pevskih zborov Moje pesmi, moje sanje 2011 v organizaciji JSKD Ormož
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Sanje Lončar o rastlinah proti sevanju
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: odprtje razstav Umetnost hebrejske pisave in Najlepše izraelske ilustracije (galerija Magistrat)
Ormož, grad: Skozi objektiv amaterskega fotografa in glasbenika Ivana Švajgla -projekcija z glasbeno spremljavo
Sreda, 25. maj
17.00 Ptuj, CID: predstavitev zakona o prostovoljstvu v okviru 12. Festivala prostovoljstva 18.00 Maribor, Galerija DLUM, Židovska 10: odprtje razstave likovnih ustvarjalcev iz
Hrvaške - Slike ne poznajo meja/Slike na poznaju granica 20.00 Ptuj, grand hotel Primus: modni performans Sanje Veličkovič - Mladosti dan naj bo -	Slovenska Bistrica, skozi ves dan člani Avto moto kluba Classic pripravljajo 14.
vseslovensko srečanje starodobnih vozi.
Četrtek, 26. maj
>.30
>.30 .00
.00
.00
Ormož, jedilnica Centra za starejše občane: praznovanje rojstnih dni z otroki iz OŠ
Središče ob Dravi
Ljutomer ŠIC: Vrtec se predstavi
Majšperk, telovadnica osnovne šole: koncert pevskih zborov OŠ Majšperk s podružnicami Ptujska Gora in Stoperce, zbor enote vrtca, plesni par Giovanna Gabriela Klarič in Marcel Vodenik
Ptuj, Mestni kino: Ptuj na filmskem platnu - »Svet na kajžarju« in več kratkih filmov; predstavitev filmskih poklicev
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje, knjige Erosa-Psi
Petek, 27. maj
7.00 Juršinci, osnovna šola: zaključna slavnostna prireditev Olimpijada mladih in odprtje Olimpijskih iger.
9.00 dvorec Štatenberg: odprtje razstave »Zlate palete - realistično slikarstvo« s kulturnim programom
21.00 Ormož Unterhund: Nacionalni mladinski teden in koncert skupine EightBomb v
organizaciji Mladinskega centra Ormož 21.00 Ptuj, DomKulture: koncert skupine 4Wanted - blues s poudarkom na modernejši, deloma jazzovski harmoniji
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 27., 28. in 29. maj: ob 17.00 Art program: akcijska pustolovščina Božji bojevnik; 18.50 akcijska kriminalka Hitri in drzni 5; 21.10 Art program: misteriozni triler Dekle, ki se je igralo z ognjem
PTUJSKA TELEVIZIJA
Tirek24.il. 10:10 Hrana in vino 10:35 Id b« maj paMic - Pak por. 11:30 Sipko-otroška oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:2! Spoznajmase.com 13:20 Spoznavamo občina 14:00 Ptujska kronika-poti. 14:25 Jazz koncert Glasbeno šole Ptuj 16:00 Ptujska kronika -pon. 16:25 Polka in majolka 17:30 Hrana in vino 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Lokacija Slovenija 13:1510. Ptujčanka 13:35 Spoznavamo občine 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Povabilo na kavo — pon. 21:00 30 let Tamburaši Hoče 22:00 Ptujska kronika - pon. Sreda 25.5. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:55 Motivacijsko predavanje -NickVujičič 13:40 Spoznajmpso.com 14:30 Tri - avtorski projekt Božere Krivec 15:15 30 let Tamburaši Hoče 16:15 Spoznavamo občine 16:40 7. Koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj 17:35 Hrana in vino 13:00 Povabilo na kavo
IP6DD PROGRAMSKA SHEMA PETV
13:35 Ptujska kronika-pon. 19:00 Spaznajmose.com 13:55 Rogi TV — Gflrišnica 21:00 Povabilo na kavo-pon. 21:35 Spoznavamo občine 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 To bo moj poklic - Avtokaroserist Četrtek 26.5. 10:10 Hrana in vino
10:35 To bo moj poklic - Avtokaroserist pon. 11:30 Sipko - otroška oddaja 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:25 Spoznajmose.com
13:20 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddaja 14:00 Ptujska kronika - pon. 14:25 Povabilo na kavo - pen. 15:60 Roji TV - Gurišnica 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Spoznavamo občine 16:50 Hrana in vino
17:15 Tri - avtorski projekt Božene Krivec 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 36 let Tamburaši Hoče 13:25 Gospodarstvenik 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Spoznavamo občine 20:50 Jazz koncert Glasbene šole Ptuj 22:00 Ptujska kronika-»on. . ,
www.petv.tv
Odslej nas lati ko spremljate tudi na T2
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
KUPIM traktor Torpedo Deutz, TD 75 A 4 x 4, ohranjen. Tel. 041 266 199.
NEPREMIČNINE
GRADBENO parcelo, 8,2 ara, v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
PRODAM parcelo s staro hišo, 10 arov, v Podložah, Ptujska Gora (voda, elektrika). Tel. 02 772 71 91 ali 794 27 01.
PRODAMO parcelo s starejšo hišo na čudoviti lokaciji v Grajenščaku. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apratman v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 302 820.
HRVAŠKA, VIR. ODDAM apartma za 3 ali 6 oseb za letovanje. Do plaže 150 m, ki je peščena in kamnita. Vse urejeno. Telefon 041 748 327.
IŠČEMO strežno osebje za pomoč v strežbi. Bar J&B, Kozoderc Janja, s. p., Rošnja 32, Starše. Tel. 041 946 203.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trstenjakova 51
( Doiivlno cffntfrr, i .nad. )l
040 37 33 371
do 4.500 €
[za upokojence - za apoilene [I
Sodelavki Dženani in njenemu Urošu čestitamo
ob odločitvi za skupno življenjsko pot. Mali Hani pa srečno otroštvo!
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj
Glasbena šola Ormož Dobravska ulica 13a Tel: 741 07 30
Vabi na
VPIS UČENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA
Vpisujemo tudi predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen:
•	5 letni - Predšolska glasbena vzgoja
•	6 letni - Glasbena pripravnica
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2011/2012 bo 25. maja 2011, od 14. do 17. ure v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU
■
Boris Miočinovič	■	1 3 T lil
Aleš Gačnlk	J	# I f^	I L*»'" J
SodobnavZgoc?katuri -n besedi
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Mirno je zaspala naša najdražja
Cencika Dostal
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v četrtek, 19. maja 2011, na rogozniškem pokopališču.
Vsi, ki smo jo imeli radi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam, nemočen si ostal.
SPOMIN
Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Janez Kurež
ZG. HAJDINA 92
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižgete svečke.
Vsi njegovi
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 24.5.
ČETRTEK 26.5.
8:00 Revija MePZ 2. del 9:30 Glasbene oddaje preteklih let 10:30 Video strani 18:00 Polka in Majolka 19:00 ŠKL
20:00 Praznik občine Destmik 21:45 Ptujska kronika 22:05 Glasbena oddaja 22:15 Mozaik kulture 23:00 Video strani
SREDA 25.5.
8:00 Revija odraslih FS 1. Del 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani 18:00 Glasbene oddaje preteklih let 19:00 ŠKL
20:00 Košnja trave v Gerečji vasi 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
8:00 Marija Fest 1. del 10:00 Glasbene oddaje preteklih let 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Marija Fest 2. del 21:30 Ptujska kronika 22:15 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
In kje smo prisotni?
Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
42
Ptuj 2011
1 m
'S l^varodno O ^pfe. abavne
TJi
lasbe
Med prijavljenimi smo z žrebom izbrali potnike avtobusa, ki nas bo v nedeljo peljal na predizbor ansamblov za 42 festival NZG Ptuj 2011.
Z nami potujejo: Bohak Jožica, Jurčičeva 8, Ptuj; Čeh Simon,
Kettejeva ul. 2, Ptuj; Deželak Justina, Mezgovci 60 a, Dornava; Gvozdarevič Julka, Skorba 33, Hajdina; Hameršak Marija, Sp. Velovlek 43, Ptuj; Horvat Katarina, Mestni vrh 54, Ptuj; Kacijan Franc, Stražgojnca 17, Pragersko; Kamenšek Kristina, Stoperce 31, Stoperce; Karlo Kristina, Gorca l/a, Podlehnik; Karneža Kristina, Stogovci 24 a, Majšperk; Leljak Janko, Skorba 32, Hajdina; Lovrenčič Ida, Mestni vrh 41, Ptuj; Majcen Marija, Mestni vrh 61 b, Ptuj; Mesaric Ernest, Rabelčja vas 15 a, Ptuj; Petek Rozika, Podvinci 76, Ptuj; Pihler Elizabeta, Grajenščak 40, Ptuj; Podvršek Anton, Kraigheijeva 1, Kidričevo; Smolinger Tilčka, Sela l/a, Lovrenc na Dravskem polju; Vuzem Terezija, Zamušani 51, Gorišnica; Zupanič Mirko, Trnovski vrh 23 a, Trnovska vas.
Avtobus odpelje v nedeljo, 29. maja ob 13. uri izpred družbe Radio - Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6. Vsak izžreban naročnik lahko s seboj povabi še eno osebo. Avdicija bo v prireditveni dvorani, torej ob vsakem vremenu. Prevoz in vstop na prireditev sta brezplačna.
Vabimo vas, da se nam pridružite pravočasno, želimo vam prijetno potovanje in obilo užitkov na prireditvi v Preddvoru.
Perutnina Ptuj
Ptuj • 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava presežkov v vseh pogledih
Letošnja, 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekala od četrtka, 19. maja, do nedelje, 22. maja, je bila razstava presežkov. Na njej so ocenili rekordnih 1369 izdelkov v trinajstih skupinah ter podelili 462 zlatih, 367 srebrnih in 279 bronastih priznanj, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa tudi 59 znakov kakovosti. Rekorder med prejemniki znakov kakovosti je Vojko Vilja Šušterič iz Piršenberga, ki je doslej za svoje izdelke prejel devet znakov kakovosti, letošnjega za jabolčni čips.
O 22. razstavi Dobrote slovenskih kmetij so govorili (od leve) Peter Pribožič, Štefan Čelan, Dejan Židan in Ciril Smrkolj.
Odziv kmetij za sodelovanje in število priznanj za kakovost potrjuje, da so Dobrote slovenskih kmetij velika podpora pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na slovenskem podeželju, dobrote so izredna tržna priložnost za kmetije, ki bodo znale izdelavo in ponudbo obdržati na visoki ravni, je med drugim povedal Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora letošnje razstave, ki se je skupaj s celotnim kolektivom 45 zaposlenih v KGZS - Zavod Ptuj skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in MO Ptuj trudil za uspešno izvedbo razstave in spremljajočih dogodkov. Ciril Smrkolj,
predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, je ob letošnji razstavi Dobrot slovenskih kmetij posebej opozoril na zakon o promociji, ki je zagotovo napredek in dosežek, ki bo z zbranimi sredstvi kmetov in živilsko-predelovalne industrije, skrbel tudi za promocijo sheme kakovosti dobrot slovenskih kmetij. Pomembna pa je tudi zaščita kmetijskih zemljišč, upati je, da zakon, ki je v pripravi, ne bo doživel nekih sprememb. Za vsako kmetijo je priznanje izredno pomembno, je ponos in je tudi pečat kvalitetno opravljenega dela. Projekt Dobrote slovenskih kmetij kaže, da je sloven-
Foto: Črtomir Goznik
Osrednja pokrajina na letošnji razstavi je bila Dolenjska z Belo krajino in Posavjem, ki je prispevala tudi del kulturnega programa. Na otvoritveni slovesnosti je zaplesala FS Semiška ohcet iz Semiča.
Foto: Črtomir Goznik
Za žganja, sadjevce, sokove, kise, olja in vina so letos podelili 397 priznanj.
ska hrana kvalitetna, zdrava in varna. S certifikatom Nacionalne poklicne kvalifikacije se ponaša že blizu 2000 kmetij, to je dokaz, da imajo slovenski kmetje znanje, da so sposobni predelovati tisto, kar pridelajo. Znak kakovosti je priznanje, ki nekaj pomeni tudi v evropskem prostoru, da znamo tisto, kar pridelamo, predelati in ponuditi, je še povedal Smrkolj, ki je tudi sam leta 1995 na Ptuju prejel zlato priznanje za sir.
Častni pokrovitelj letošnje razstave je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Dejan Židan, ki je bil tudi slavnostni govornik. Govoril je o stvareh v našem kmetijstvu, o katerih se v Sloveniji premalo govori. Ena takih je, da ima kmetija pravico do dobička, da ima kmet pravico imeti dobiček. To je izpostavil zato, ker se kmetom pogosto očita, da prejemajo subvencije; seveda jih dobivajo, če pa je takšna evropska kmetijska politika. Lahko bi
bila povsem drugačna, potem bi bila tudi cena hrane drugačna. V tem trenutku potekajo izredno naporna pogajanja o evropski kmetijski politiki in koliko naj dobijo posamezne države. V Sloveniji imamo glede tega jasno stališče, na hektar slovenski kmet ne more dobiti toliko, kot je povprečje EU, zato ker dela v bistveno težjih okoliščinah, od tega ima koristi tudi potrošnik, saj slovenski kmet dela na bolj naraven način, zato v Sloveniji ne moremo priznati povprečne evropske subvencije, je poudaril Židan. Od višjih cen pšenice ni imel koristi slovenski kmet, od tega so imeli koristi špekulanti. Zato je zelo pomembno, da se kmetje, zadružni sistem, KGZ, mlinarji in peki dogovorijo. Slovenija ima izjemno malo kmetijskih zemljišč, njiv in vrtov, skupaj jih je le še 175 tisoč ha. Ob tem pa se je treba zavedati, da slovenski kmet dela na območju, kjer je 56 tisoč ha vodovarstvenega območja, 36 odstotkov območja Slovenije sodi pod Na-turo 2000, skratka slovenski kmet dela na območjih, kjer mora izredno skrbno varovati naravne vire. Slovenska
proizvodnja hrane se zato ne more več umikati. Slovenski kmet proizvaja dobro, zdravo in varno hrano, kar je vidno tudi na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Kot kmetijski minister si želi, da bi bila ta hrana dosegljiva na vsaki trgovski polici kateregakoli trgovskega sistema v Sloveniji, zanj je dober tisti trgovski sistem, ki ima na svojih policah veliko slovenske hrane. Slovenska hrana bi morala prevladovati v vseh okoljih, v vsaki ustanovi, vrtcu, šoli, tudi župani bi glede tega morali dajati zgled, če bomo to dosegli, potem bo slovenska hrana ponovno imela ceno, je prepričan minister za kmetijstvo Dejan Židan.
22. razstavo Dobrote slovenskih kmetij so v nedeljo, 22. maja, ob 18. uri zaprli kot največjo razstavo doslej in razstavo presežkov. Za ekipo, ki jo pripravlja, pa počitka ne bo, saj bo treba zakoličiti že novo, 23. po vrsti, ki naj bi že zaradi Evropske prestolnice kulture v mestu ob Dravi, imela evropske dimenzije. Po eni od idej naj bi v letu 2012 predstavili evropske kruhe.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Branka Korez, Kočice 13, Žetale - deček Tadej; Urška Korošec, Spuhlja 132, Ptuj -deček Andraž; Mateja Feguš, Mejna c. 4, Ptuj - deček Blaž; Jasmina Majcen, Ul. 25. maja 7, Ptuj - deček Jure; Anja Toplak Somer,Vrhloga 69, Pragersko
-	deklica Kaja; Petra Klobučar, Kolodvorska cesta 2, Ormož
-	deklica Aneja; Janja Veselič, Moškanjci 90 b, Gorišnica -deklica Ema; Martina Malekovic, Ul. Kozjanskega odreda 7, Rogaška Slatina - deklica Lina; Maja Kidrič, Sv. Florjan 91, Rogaška Slatina - deček Tai; Valerija Napast, Zabovci 15, Markovci - deček Jure; Petra Zafošnik, Vodovnikova ul. 32, Slovenska Bistrica - deček Maj; Lea Kolednik, Bevkova ul. 16, Ptuj - deček Kamil; Sonja Šalamun, Sestrže 11, Majšperk
-	deček David; Marjana Klobasa, Juršinci 38, Juršinci - deček Anže; Mirjana Kokol, Kraigherjeva ul. 26, Ptuj - deklica Lara; Nina Juhart Potočnik, Ul. Pohorskega odreda 6, Slovenska Bistrica - deklica Anika; Brigita Štajnberger, Žetale 60, Žetale -deček Anže.
Umrli so: 1. Alojz Lah, Sodinci 88, roj. 1944 - umrl 8. maja 2011; Antonija Vučina, roj. Raušl, Trnovci 23, roj. 1934 -umrla 15. maja 2011; Marija Žnidarič, roj. Bernhard, Vičava 61, Ptuj, roj. 1914 - umrla 13. maja 2011; Olga Pihler, roj. Belec,Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, roj. 1931 - umrla 15. maja 2011; Rafael Gulin, Peršonova ul. 14, Ptuj, roj. 1934 - umrl 15. maja 2011; Neža Šimenko, roj. Murko, Pobrežje 7, roj. 1924
-	umrla 14. maja 2011; Marija Bratušek, Muretinci 11/a, roj. 1938 - umrla 15. maja 2011; Jožef Krajnc, Ložina 5, roj. 1955 - umrl 12. maja 2011; Ana Drevenšek, roj. Merc, Podlehnik 75, roj. 1937 - umrla 15. maja 2011; Ana Angel, roj. Cafuta, Bolečka vas 3, roj. 1962 - umrla 16. maja 2011; Jožef Toplak, Ptuj, Orešje 36, roj. 1923 - umrl 14. maja 2011; Stanislav Predikaka, Spodnja Gorica 59, roj. 1933 - umrl 15. maja 2011; Alojzija Rihtarič, roj. Kristovič, Gradišča 67, roj. 1934 - umrla 16. maja 2011. Poroke - Ptuj: Marko Vidovič in Janja Ozmec, Zagojiči 13; Tomaž Kozel, Zakl 37 a, in Barbara Korenjak, Slatina 11; Silvo Lajh, Dragovič 4, in Simona Kuk-ovec, Bratislavci 14; Mitjan Vin-kler, Slape 12, in Andreja Klep, Zgornja Pristava 31 a; Boštjan Flac, Boračeva 43, Radenci, in Danijela Vrabl, Spodnja Hajdina 52 a; Goran Kolarič, Draženci 27, in Katja Mijan, Doklece 24 a; Uroš Kmetec, Ul. Žetalskega Jožeta 9, Ptuj, in Dženana Becirovic, Zadružni trg 1, Ptuj; Mario Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj, in Eva Cafuta, Ul. 25. maja 4, Ptuj.
Poroke - Ormož: Albin Majcen in Andreja Štuhec, Bratislavci 44, Dornava; Mihael Emeršič, Drakšl 36, Velika Nedelja, in Vladka Tot, Mihovci pri Veliki Nedelji 58, Velika Nedelja.
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja razstava je bila rekordna tudi po prodaji dobrot na stojnicah.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo precej sončno, popoldne lahko še nastane kakšna nevihta. Dopoldne bo na Primorskem še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C.
V sredo in četrtek bo precej jasno in toplo, možnost popoldanskih neviht bo majhna. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka burja.