iwVVAUbUlwl tfAKöuna n »o II. šteTlilcfe 1 mit -— Beilagen ribor, dne IS. marca lölb Ust ljudstvu ¥ pouk ta zabavo, ij&aja vaa£t &ta"tek in v «i; a s ; jtfor hooi raci pe r.ji^a, pda «BasKva" ds&evaio M kriz «nt ta V s t»i»ja»j«a aa doss a» «Jo tete 4 K, pl H fe a itot leta 1 K. MaraUac S k, — Usve&tti» m pc$% na: Uredmitv» _*kw«fwiK«a OeteedMja«1 v Maribora. - Ust e< «te — Ptts&utmiA BsS sisa«'« I® vi*. — UredsriStvo: Korolka ««ta štev. 5. — Rokopisi se »s vrtiaio. — aaroiniti«, kteemte in reki^ac^e. i«lc!e 8 % Ssf.ovs< Ste», g» Za isserais se nležuje od eisostopa« pa&vnU a «škrat 141 vis., aH kar it «to, I kvadratni cen&neter prortora si«w tU vi«. Za vt&refew Cfgk»« p«B»«.'sii pop« stane beseda 5 vin. Pa?i« fes ssfevsi« vuHu ¡»Žtosete 24 vin., Izjave bi Feciaao 36 vi«. — li««rsti s« sprejemajo do torka »i*»kfcM. — reklamacije so poštni»« prsate, üpruvniitw: Ko is?. V iKkiefte „»45« stszassBd' • V Velik ruski poraz pri Kolomeji. — Ruski poizkus, v Bukovim prodirati, odbit. — Življenje v Przemyslu. — Anglija izuuihia že 171 ladij. — Japonska proti Kitajski. V obrambo županov. Iz kroga županov smo dobili ta-le članek: Marsikaj poučljivega je že prinesel Vaš cenjeni list v teh resnih časih, le eno je pozabil, namreč poučiti ljudstvo, kako težko staljšče in ogromna dela imajo sedaj župani. Ni ga župana v celi Avstriji, ki bi v sedanjih razmerah vsakemu ustregel. Najprej podpora svojcev na vojsko vpoklicanih. Kdor je odklonjen, vali krivdo na župana. Ljudstvo je mnenja, da županstvo odločuje o tem. In vendar župan izpolni samo tiskovino in potrdi podatke, ki jih je stranka navedla in tudi sama podpisala. O prošnji odločuje vzdrževalna komis ja na podlagi poizvedb o-rožništva. In vendar skoro vsak, kdor je odklonjen, pride zmerjat župana, češ, ali noče ali ne zna pravilno napraviti zglas tve. Mnogokrat je vzrok odklonitve ta, da stranka na županstvu ni resnice govorila, n. pr. se je sramovala navesti vse dolgove. Ce je odklonjena, gre k advokatu ali komu drugemu, da napravi priziv. Temu prizna vse dolgove in dob: podporo. Kljub temu obira župana, da ni znal ali hotel pravih o napraviti. Takih slučajev, da stranka ve, «akal je zavrnjena, a kljub temu vali krivdo na župa. aa, ie mnogo. Malo preveč oblasti pa ima pri podporah orožništvo. Kar ono poroča, to drži, naj že bo resnično ali ne. In mnogokrat poroča kaj neresničnega, ker navadno povprašujejo pri sosedih in sosedje so si navadno navskriž. Vzdrževalna komisija naj bi se rajše na županstva obračala po informacije, ker župan gotovo bolj pozna resnične razmere, kakor pa orožnik. Vzdrževalna komisija pa tudi sama dela ovire županom. Zavrnjene stranke kratkomalo pošlje na županstvo, naj napravi še eno zglas:tev. Obenem pa pismeno županstvu pod kaznijo prepove (celjski okraj) naprav ti še eno zglasitev, če je bila prva odklonjena. Največ s tnosti pa delajo županom prošnje najrazličnejše vrste. Ljudje so mnenja, da županstvo mora delati še tako nesmiselne prošnje. (N. pr. prošnja za dopust moža, ker je krava na „cajt", a mož se bojuje v Karpatih). Županstvu ni treba delati prošenj za posameznike, stranka naj prošnjo napravi sama ali pusti napraviti, saj je sedaj skoro v vsaki občini kak dijak doma, ker vsled draginje v mestu ne more shajati. Marsikateri bi gotovo napravil prošnjo. Županstvo prošnjo samo potrdi in odpošlje. Župan o moral imeti deset rok, 6e bi delal tudi prošnje sam Mnogokrat mu kdo zabrusi v obraz: „Zakaj si pa plačan?", a nihče ne pomisli, da je plačan za uradna dela in da je plača tako malenkostma, da bi vsak župan rad dal še enkrat toliko,samo, da bi bil rešen tega posla. V kratkem pridejo na vrsto prošnje za dopuste črnovojnikov. Obseg dopustov je omejen, eden bo prišel, drugi zopet ne. In kdor ne bo prišel, bo kakor po navadi, valil krivdo na župana. In vendar je najenostavnejše, da vojak s a m prosi pri svojem poveljstvu za dopust. .. a Mnogo preglavic je drlalc županom popisovanje žita in zmetin. Vkljub časopisju so mnogi še sedaj mnenja, da bi županstvo lahko preprečilo zaporo. Vaš list je pisal, da stranka še sedaj lahko popravlja svoje podatke, posebno glede semenja. To je res, toda to bo kazen za one župane, ki niso ljudstva pred ali v-saj med popisovanjem poučili, Sedaj so pregledi že sestavljeni, naznanilni li.sti odposlali in vse zaloge seštete, tako, da vsako popravljanje napravlja mnogo dela. Kar se tiče prošenj za odmero večje porcije za osebo in za dovoli tev porabe žita za kokoši, majhne pujske itd., so nekatera županstva odposlala tozadevno prošnjo takoj po razglasitvi zapore na poljedelsko ministrstvo. A ko je izšel Vaš l:st in je bfl v njem v-zorec za prošnje, so hodili ljudje z listom v roki. županstvo učit, kako naj napravi in nič ni pomagalo da se jim je pravilo, da je prošnja že davno odposlana. Ker bo od vlade določena poraja za osebo skoro gotovo manjša, kakor pa jo ljudje pričakujejo in po pra- vici žele, bi bilo umestno, da že sedaj poveste, da so župani pri tem nedolžni. Kako je pri vojnih dajaivah, si uredništvo itak lahko predstavlja. Ce torej v svojem cenjenem listu vzamete tudi župane v varstvo, Vam bo za to v resnici hvaležen vsak župan. Slike iz vojne« Junaštvo naših bratov Hrvatov. Vinko Lorber, topničar gorske baterije, piše dne 28. februarja iz Karpatov svojemu svaku v Ormožu: Dragi! Hvaležno sprejel Tvoje pismo, še boli pa me je iznenadil dobri tobaček in sprava; samo z velikimi, očmi sem gledal na žveplenke. ki niso bile narodne. O ljubi Ormož in tvoji tako malo narodni Slovenci! Nedavno smo stanovali v neki žagi, tam nas je zasnežilo, in, kaka sreča v tem mrazu, našli smo kup desek, katere smo več dni kurili. Prišli 90 k nam hrvaški domobranci, spali že pet dni niso nič, bili so grozno utrujeni in pri nas so se odpočili. Hrvatje so gonili Ruse čez Karpate in jih vsak dan vefc sto ujeli. Vse hvali in slavi •junaštvo Hrvatov, ki so tako izborni vojaki, da so kar brez vsakega povelja dan za dnevom drveli za sovražnikom, ga z vedniia jurišem preganjali od postojanke do postojanke in v par dneh ujeli okoli 3000 Rusov. Do Novega leta smo prehodili, 1880 km. Moja baterija se že osmi mesee dobro drži,. Udeležili smo se vseh dosedanjih bojev v Galiciji, oziroma v Karpatih, in vedno se nam je poi. LISTEK« Volčja - dolna. (Vojni kurat JanuS Goleč.) Poslali so nas preko Przemysla v vas Darovice, ia pripravimo prenočišče za polk, ki bo došel enkrat po noči. Prijezdili smo na določen cilj in gledali začudeno krog in krog. Mesto vasi le kupčki pepela, po katerih so razkopavale vrane in se plazile mačke. Od vel.ke vasi je ostala le cerkev in en prav majhen svinjski hlev. Naša naloga je bila prav kmalu dovršena in posedli smo krog visoko plamtečega ognja v razgovoru o bodoči skorajšni bitki. Noč je bila precej hladna in če človek nočuje ob prostem ognju, je pač po eni strani pečen, po drugI pa ga pretresa mraz. Toliko izkušnje z mrazom in toploto smo imeli tudi že mi tedaj in se kratkomalo umaknili pozno v noč v ■svinjski hlev. Za silo smo ga osnažili, postlali slame in polegli. Ravno meni je prav občutno pihalo skozi stensko luknjo pri nogah, in da bi se ubranil nepotrebnemu prepihu, sem zamašil odprtino s slamo. Kmalu smo pospali in sanjali sladko, četudi v svinjskem hlevu in na zaduhli slami. Tako nekako krog polnoči me vzbudi iz spanja neko šuštlanje. Poslušal sem dolgo in nategoval ušesa. Po temeljitem preudarku sem se konečno le pospel do zaključka: sovražna roka skuša izvleči slamo, s katero sem zamašil stensko odprtino in si ogledati naše nočišče. Misel na drznega sovražnika se mi je zdela tem bolj utemeljena, ker so nas pred odhodom svarili, češ: treba paziti, ker sovražnik ne bo daleč od nočišča. Nisem na dolgo pretehtaval cele zadeve, ker šuštenje je bilo čim daljo močnejše, skobacal sem na noge, otipal sabljo, izvlekel bridko jeklo in čakal v ljutem zamahu ob odprtini. Prežal sem precej dolgo, predno je bila luknja prosta slame in se je nekaj črnega kot človeška roka pokazalo skozi odprtino. Nekaj mi je šepnilo: zamahni, sedaj je čas! Slišal se je glas šviga po zraku in jeklo se je zagozdilo v predrzno žrtev. Udarec je prebudil moje tovariše, ki so kar švignili po koncu, prižgali svečo in začela se je preiskava takoj pri odprtini. Luknja je bila sicer prazna, a razločno je bilo videti sledove krvi. Brez dvoma; udarec je bil dobro namerjen in tihotapec zadet v sovražno roko. Sovražnika s presekano roko treba zajeti, to je bilo mnenje nas vseh, in eden za drugim smo se splazili skozi duri na prosto v noč. Daleč na okrog nikjer nič sumljivega,: bližali smo se od zunaj usodepolni odprtni. Dolgo smo iskali in tipali po tleh, a nič in zopet nič. Oplazovala nas je že misel: vohun jo je vkljub rani pobrisal in pobegnil. Sam sem ukresal luč in svetil okrog. Za pol podrt m plotom sem ugledal ubogo — mačko, ki je še brcala s preklano čre-pinjo v zadnjih zdihljajih. Samo posebi umevno, da sem skušal potlačiti celo krvavo zadevo in prikriti na smrt zadeto mucko, boječ se posmeha tovarišev. A vse zastonj, zapazili; so moje začudenje in cela komisija .ie bila v trenutku zbrana krog ubite žrtve,. No, dragi bralec, ne bom ti popisoval, koliko posmeha sem moral požreti vsled na smrt zadete mačke. Celo noč nismo voč zatisnili očesa, ker vedno je odganjal spanec glasen: I10 - - ho - - hi - - hi - hi - -! Naš polk ni dospel po noči, ampak še le drugo jutro in utrujeni so polegli kar na prostem. Mi pre-nočiščarji smo se vendar nekoliko odpočili v svinjskem hlevu in smo lazili drug dan okrog po požgani vasi. Krog in krog vasi so se raztezale njivo in iste so bile kar posute z nekakimi grobišči. Mi smo si ta grobišča kmalu znali razlagati, češ, Rusi šo krog Przemysla imeli pred kratkim ogromne izgube in ti grički so njihove gomile. Res, z nekakim spoštovanjem smo stopali mimo teh grobišč, ki so nam bila jasen dokaz, kako hrabro je bil odbit prvi ruski naval na to nepremagljivo trdnjavo. Okoli poldne smo sedeii pri skromnem kosilu in opazoval sem, da se je vedno več prostakov gibalo krog ruskih grobišč in so tamkaj brskali. Nekaka sveta ogorčenost se me jo polastila pri tem pogledu: kako vendar zamore člnvek-kri-stjan tako podivjati, da se loti z roparsko roko celo grobov padlih. Namignil sem nadporočniku, ki je sedel tik mene, in oba sva se s pabcami oborožena vrgla na groboroparje. Jaz sem se hotel z vso ogorčenostjo lotiti enega, ki je ravno segal z roko v luknjo, izkopano v grobišče. Čakal sem z zamahnjeno palico, hoteč se natančno prepričati, kaj da bo privlekel iz gomile. Pa trenutno mi je roka, ki je vihtela palico, omahnila, kajti mož je privlekel iz luknje za želodec tedaj prav potrebni — krompir. Ti grički torej niso bili grobišča padlih ruskih junakov, ampak le shrambe krompirja. Po noči mesto Rusa — mačko, sedaj pa mesto junaških ostankov — pristni krompir. Za ta dan mi je bilo dovolj! Prebili smo še eno noč v svinjskem hlevu in drugo jutro smo jo ubrali proti Nov&-mu mjestu, kjer so nas že od daleč pozdravili šrap-neli in cele vrste ranjencev, ki so molče korakali mL mo nas. Na noč istega dne smo dospeli preko hriba, kjer je bila zakopana naša artilerija, v vas, ki je res prav resnično zaslužila ime — Volčia dolna. Tukaj smo prenočili pri vedni godbi krogel in drugo jutro smo jo ubrali preko gozda v nam odkazane postojanke. Namen teh v domovino poslanih vrstic je, drag-® bralcem vsaj nekoliko predoČ ti naše 21dnevno bivau-je ob robu gozda pri Volčji dolni. (Dalje prih.) k Stran 2. srečilo Ruse nabiti aii vsaj odbiti. Zdrav sem Se tudi za silo. Ce ne bo huje, Še zdržimo tako dolgo v Galiciji, da pomečemo Moskale do zadnjega iz nje in četudi si pr,dobimo tukaj domovinsko pravico. Vojaški pozdrav od Vašega Vinkota. Slovenski vojaki prenašamo volj 110 vse križe. Anton Babič piše iz bolnišnic© v Tropavi v Sle-ziji či. g. Jakob uZupaničuv Gotovljah: Prečastit. gospod župn k! Za vse poslano gradivo Vam bodi ljubi Bog bogat plačnik. Ravno molim iz knjižice „Sv. križev pot", ki je krasne vsebine, ko dobim poslale stvari. Hvalo dajam Bogu v svojih v-sakdanjili molitvah, da imam tako pridnega in skrbnega dušnega pastiTja. Od veselja sem zaplakal, za-gledavši v kuverti tako dobro čtivo. L4ubi Bog mi je še dal precej trdno zdravje, toda srce je še prizadeto. Upam, da mi bo ljubi Bog podelil še popolno zdravje. Oh, vse piše o draginji in revščini, ki je nastala vsled vojske! Dragi moji! Ko bi mogel domov, naredil bi živo pridigo, v duhu bi peljal ljudi, na bojno polje sem v Galicijo. Tukaj je revščina doma. U-bogi ljudje! Ves živež in vse premoženje jim sovražnik vzame; do zadaje krave vse pobere iz hleva. Milo se mi je storilo, ko sem gledal na vseh Svetih v mestu N . . . popolnoma od sovražnika razdejano cerkev. Bila je krasna stavba. Oh, kako je plakala mati in oče, ki jima je sovražna granata vžgala hišo, rešila sta golo življenje in hlačke svojemu sinu. Pretresljivi prizori se dogajajo, kamor pridejo sovražne čete. Zato pa na boj nad sovražnika, dokler ni čisto potolčen! Prav rad še grem v bojni metež. Moja srebrna kolajna, ki sem jo dobil dne 25. oktobra, priča, da nisem vojak na zadnjem mestu. Bogu sem hvaležen, da me niso dobili Rusi v roke. Dobil sem pohvalo vpričo cele baterije. Nemci so debelo gledali, ko so videli, da & o Slovenci res celi junaki! Marija, ki sem jo vsak dan na pomoč klical, posebno v nevarnostih, me ni zapustila, Ce pridem zopet nazaj v boj, jo hočem še bolj častiti,. Slišati še nikakor ni bilo, da bi bila Marija svojih otrok kedaj zapustila. Slovenski vojaki prenašamo voljno vse križe in težave, ki nam jih Gospod vojnih trum pošilja. Molimo in zaupajmo! Srčno bodite pozdravljeni! Bog bodi Vam, preč. g. župnij bogat plačnik! V duhu Vam poljubljam roko ter ostanem v srcih Jezusa in Marije do hladnega groba. Vaš zvesti Tonček* Slovenec rešil dve bateriji. Iz pisma, ki ga je pisal topničar-podčastnik Alojzij Zelenko dne 4. marca svojim starišem v Veržeju iz bolnišnice ,v mestecu Gyulafehervar na 0-grskem: Dragi stariši! Obvestim Vas, da se nahajam v mestecu Gyulafehervar na ogrsko-rumunslki meji' z rano na glavi v bolnišnici. Ranjen sem bil dne 21. februarja v Galiciji blizu mesta Od tam sem bil še tisti dan prepeljan v obvezni prostor in od drugi dan z vlakom v mesto Szat'mar-Nemety na 0-grskem, odkoder sem Vam pisal karto. Bil sem tam pet dni in se mi je zelo dobro godalo. Dne 2. t. m. pa smo bili spet odposlani, nadejajoč se, da pridem kam na Štajersko ali v Zagreb; ali žalibog, vlak je pihal čisto v drugo stran in res nas je zavlekel po dva-dnevni vožnji v to mesto. Dragi stariši! Ne grenite si življenja radi moje sedanje usode, prestal bom vse težkioče, zopet o-zdravel in zopet odrinil tja nazaj, odkoder sem prišel. Sel bom proti sovražniku borit se za cesarja in ljubo domovino. Dosti naših mladih slovenskih src, slovenskih fantov, je izginilo pod sovražnimi kroglami in zakaj bi se tudi jaz ne pokazal. Nekoliko Vam opišem, kako sem dobil iano na glavi. Bilo je dne 20. februarja, okoli 4. ure popoldne. Naenkrat dobi naša divizija (dve bateriji) zapoved: „Takoj proti mestu , katero je že najbrž od sovražnika prosto. Reklo se nam je, da moremo le po železniški progi dospeti v mesto, ker je navadni most čez reko razdejan od sovražnika. Takoj smo jahali proti lepemu mestu , katero se je že od daleč belilo pri solnčnem zahodu. Komaj smo prišli na železniško progo, že se je zmračilo, tako da smo po noči morali opravljati naše delo. Bilo je zelo težko vlačiti topove preko železniškega tira. Marsikatero Čelo je bilo rosno in seveda tudi moje. Ura je bila ravno dvanajst in cela divizija je stala v predmestju omenjenega mesta. Poiskal sem si v boljši hiši prenočišče, kjer sem bil prav dobro sprejet in sem spal drugo jutro do sedmih. Naši. divizija dobi ob sedmi uri zjutraj povelje, naj se takoj v bližini postavi in pripravi za boj. Ru si so namreč zjutraj na nas napravili napad. Tatioj je bilo vse pripravljeno za ogenj, samo povpraševali smo se: kie je sovražnik? Takoj zlezem na bližnjo cerkev, odkoder sem videl, da so Rusi še približno 1 km od nas oddaljeni in so v velikem številu proti nam prodirali. Takoj sem spoznal, da je položaj resen. V tem trenutku že pribeži naša infanterija nazaj. Bilo jih je zelo malo. Ostali smo sami z našimi topovi. „SLOVENSKI GOSPODAR." Glasi se povelje: .„Vse nazaj!" Oh, kaka je bila n|aša vožnja po progi!? Komaj smo prišli na železniško progo, že so bili Rusi na 200 korakov blizu nas na levo in desno. Grozno streljanje. Padel je mož za možem, konj za Konjem. Moj konj je padel pod me-ncj k^Kor muhaj. Skoraj so se že Rusi polastili naših topov,- Naenkrat zberem kakih deset podčastnikov, o-brnem topove proti Rusom in jim pošiljati: strel za strelom. Ruska množica se je valila po tleh, po 30 jih jo padlo pri jednem strelu. Naš ogenj je grozno učinkoval. Videli smo ruske roke in noge po zraku frčati, tako silno so razbijale naše ha\bice. Pri tem silnem boju so naši padali drug za drugim. Bili so ali ranjeni, ali mrtvi. Zmiraj nas je bilo manj. Naše streljanje je bilo vedno redkeje. Nazadnje sem ostal sam pri topovih. Obupal pa nisem. A videl sem, kako naša infanterija v velikih vrstah prodira in da se Rusi, katerim so naši topovi prizanesli, umikajo. Ravno sem nabil top in ga hočem izprožiti. V tem hipu sem dobil od strani kroglo v glavo in bil ves krvav. Pogledal sem še enkrat proti in vidim, kako Rusi zopet bežijo. Vzdihnil sem še: Hvala Bogu, da so ostali topovi naši! Takoj so me odvedli na^ zaj in tam je bil moj poveljnik, kateri mi je stisnil ro-ko v priznanje velike hrabrosti. Cez dve uri, ko sem bil že obvezan, je želel general, zapovednik naše brigade, da se mu javim. Počasi grem k njemu. General me je že pričakoval, mi stisnil roko, v. kateri je držal 50kronski bankovec in mi ga izročil. Ob enem mi je obljubil, da me priporoči, da dobim — zlato hrabrostno kolajno. Ali ni to vse lepo, dragi stariši? Samo Bog mi naj naprej še pomaga in me varuje vsega zla! Moja rana ni nevarni in bom z božjo pomočjo v kratkem okreval. Mogoče Vas za jeden ali dva dni obiščem. Bodite pozdravljeni od Vašega sina Lojzeka. Slov. Gospodar mi je sporočil očetovo smrt. Iz severnega bojišča nam piše Josip Slavič, četovodja 87. pešpolka, doma iz Cvena pri Ljutomeru: Znak, da je Vaš list povsod razširjen in pri vseh priljubljen, je dejstvo, da se tudi med slovenskimi vojaki na vseh bojiščih pridno čita. Žalibog pa prinese tupatam za marsikoga kakšno žalostno novico iz drage domovine. Tajko sem tudi jaz v njem izvedel o smrti svojega ljubega očeta. Nemila usoda je hotela, da mu nisem mogel sam zatisniti trudnih oči, kajti višja dolžnost me je poklicala daleč iz domovine semkaj v mrzlo tujino. Tolažilo pa me je poročilo Vašega cenjenega lista, da moj dragi oče v težkih zadnjih trenutkih ni bil zapuščen, ampak da je našel še prijazno uteho in sočutno tolažbo pri premnogih prijateljih in znancih. Bog vsem plati njihovo prijazno delo. Mogoče se jim bom še sam lahko osebno zahvalil; če me usoda prej združi z mojim očetom, naj jim bo v zadoščenje zavest, da so izpolnili krščansko dolžnost do svojega bližnjega! — Ko bi Vi, gospod ure-dnih, le znali, s kakim neprimernim junaštvom se borijo slovenski vojaki za ljubo domovino! G e n e r a-liin drugi višji častniki se Čudijo junaštvu Slovencev in Hrvatov. Srčne pozdrave iz mrzlega bojnega polja! Bog nas ima rad. Andrej Kovačič iz Središča, bivši podnačelnik središkega „Orla", sedaj nadtopničar pri težki hav-bični bateriji št. 34, piše dne 1. marca s severnega nojišča svojemu prijatelju Janezu Stamberger sledeče: Dragi prijatelj! Une 28. februarja sem prirajžal z bojne črte nazaj k svoji bateriji. Veš, bili smo samo za posodo pri poljskem topn čarskem polku. Zdaj bomo pa šli za kakih šest dni s svojimi težkim topovi nazaj pošiljat Ruse v krtovo deželo. Ce bo šlo tako naprej, kot te dni, kar sem bil v boiu, potem bo kmalu pričakovati, da bo sovražnik premagan. Ko bi Ti vedel, kako smo jim dali! Vsak dan smo oddali iz v-sakega topa skoraj po 100 do 140 strelov in to vse baterije kar v skupnih strel h. To so tekali Rusi sem i" tja in se skušali skriti pred temi našimi pošil;atvami! Pa bilo je vse zastonj! Čeravno so se trdovratno in zagrizeno držali v svojih zakopih, smo j"h najprej iz rili iz njihovih zavetišč z granatam''. Ko. so zapust i zakope in začeli bežati, smo jih škrop li s šrapneli, da so se kar prevračali. V takih trenutkih je še nastopila naša pehota in jih mnogo ujela. Pa ne smeš' misliti, da so Rusi držali roke križem. Kaj še! Tudi oni so nas obsipavali z granatami in šrapneli, vendar naše izgube niso bile velike. Ko sem prišel v ognjeni krst, mi je nekoliko tesno postilo pri srcu, pa s časoma sem se tako privadil, da se za šrapnel še zmen;l nisem. Kolkokrat so eksplo-d rali šrapneli ravno nad me-ioj in škropili krog mene kakor toča! Pa hvala Bogu, nisem dobil nobenega. Enkrat je padla granata ravno v naš zakop 'n vendar brez vsake škode. To Ti ie živlienie v takem sluča;u. Pa človek dobi pri tem tako slabe živce, da se za nevarno-t č sto n;č re zmeni. Za^tran živeža pa je bilo nad vse izvrst to. Vsega smo imeli' v izobilju. 18. marca 1915. Kuhali smo kavo, juho, cvrli špeh, pekli meso in kruh da je bilo kaj! Navadno smo to delali po noči. Vina smo imeli vedno dovolj. Sploh v dvajsetih dneh nisem p.l ne kapljice vode. Seveda smo morali tudi precej težav prestati; čez dan smo gazili blato, po noči pa jo bil mraz, da je kar cvililo. Dne 24, februarja pa 13 padel novi sneg. Pa, hvala Bogu, mojemu zdravju ni nič škodovalo* Res čudno! Nas pač Bog rad ima, Čeravno ubijamo sovražnika, Sedaj ni nobene izjeme! Je pač vojska! Te srčno pozdravlja Tvoj zvesti prijatelj Andrej. Sedem mesecev zdrav. Franc Fekonja, topničar od Sv. Antona v SL gor., piše dne 7. marca svojim starišem in sestri: Z bojišča Vas pozdravim s prelepim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Zdrav sem, hvala Bogu, četudi sem že sedem mesecev na bojnem polju, kjer strašno krogle švigajo nad mojo glavo. Ljubi moji! Jaz se ne morem dovolj zahvaliti Vsegamogoč-nemu in blaženi Devici Mariji in mojemu zvestemu angelju varihu, ki me tako dolgo varujejo nesrečne smrti. Bil sem že v veliki nevarnosti, granate so za mojim hrbtom padale, da se je kar zemlja po meni v-sipaivala in bi me lahko zasula. Dosti, dostikrat sem že molil na čast sladkemu imenu Jezus in Marija, da bi mi pomagala ob moji zadnji uri. Kadar so moji dobri prijatelji artileristi ležali mrtvi in ranjeni okoli mene, sem klical angelja variha na pomoč. Ranjene so odnesli proč in mrtve sem pokrižal zadnjikrat £ tresočo roko in sem tudi natihoma molil za nje Oče-naš in CeŠčeno Marijo. Žalostnim srcem sem se poslovil od njih. Ljubi oče, mati in sestra! Sedaj vidim, da so Vaše prošnje in molitve uslišane. Vsak dan o-pravim tukaj svoje molitve. Dostikrat si še zapojemo in zažvižgamo kako veselo. Ljubi moji, ne žalujte in ne jokajte za svojima sinovoma, lri se hrabro bojujeta z veseljem za dom in za cesarja. S srčnim pozdravom ostanem Vafe sia in brai FranČek. V Ghliciji ni papirja. Alojzij Jenlio, doma iz Dola pri Hrastniku, pL še svojemu botru iz severnega bojišča: Dragi boter! Iskreno se Vam zahvaljujem za pismo, ki ste mi ga poslali. Bilo mi je v veliko veseL je. Oprost te, da Vam večkrat ne pišem. Dozdaj mi je namreč manjkalo papirja. Kupiti se pa ne more. Le za kruh se dobi še kakšna karta, pa še ta težko. Sedaj so mi ate poslali papirja in kart. Vprašate, kako se mi je godilo, odkar sem šel iz Maribora. Reči maram, da še ne preslabo. Vožnja je bila prijetna. La kote mi še tudi' ni b.lo treba trpeti. Nekaj mraza pač. A človek se vsega privadi. Stanujemo v podzemeljskih jamah. Izgledajo, kot jame za apno. Cez so položeni trami, nato veje in zemlja. Stanujemo še dost: dobro v njih. J« pač nekaj časa mokro, nekaj časa pa suho. Imamo se kaj dobro. Ce je dovoljeno, kurimo, kuhamo kavo in tudi po malem prepevamo. Človek pozabi na v&ie in je vesel. V ognjenem krstu sem bil koncem prosinca. Ka.: ko je to, mi ni mogoče popisati. Ce mi Bog dopusti se sreč o vr liti, bom že potem povedal. Pa upam, da bc Bog dal in ljuba Marija, da se še povrnem k svojim. Predlagate, naj se priporočam presv. Srcu Jezusove mu. To navado že imam od rane mladosti. Tudi sem obljubil 10 K za napravo novega altarja v čast presv. Srcu Jezusovemu na Dolu v naši župni cerkvi, katere bom dal takoj, ko pridem domov. Imam tudi precef znancev tukaj, kakor gospoda Jurko, h katerega stot niji1 sem pridel'en, potem strica Petra Sovrov, Ivan-čevega iz Turja, Ačkunovega Valenta 'z Hrastnika Florja-ovega Valenta in druge. Z gosp. Jurkom se lahko vsak dan malo pogovoriva, a z drugimi že nic sem b i dalj časa nič skupaj. Na bojišča se glasi slovenska pesem. Narednik 17. pešpolka Josip Šturm, doma iz Slovenske Bistrice, piše: Dragi brat! Naznanim Ti, da bomo zapustili gališko zemljo, Kam gremo, sam ne vem. Strašno je bilo tukaj. Bil sem mnogokrat v sovražnem ognju. Groz o so nas obspavale svinčenke in ve'iko slabil; uric sem preb'1. Pomisli, s kakim navdušenjem je šle vse v boj za pravico. Ko smo odšli iz Ljubljane, snubili odet v slovensko troho.nico. N smo vedeli, kam rremo. Po celi slovenski domovini so nas pozdravljali, iz tisočerih grl je donelo „Živijo!", „Nazdar!" it „Na svidenje!". A vse je potihnilo, ko smo zapustili m'lo slovensko domov no. Potem so se nam začele št le vzbujati misli, kam da pravzaprav gremo. Gotove si je vsak mislil, da se ne vrne več, da ne bo videl nikdar več svo'cev. A On, ki je nad nami, nas še čuva. Vpliko števdo prijateljev zapuščamo v hladni zemli g d ški, ki so dali najdražje, kar je Bog podelil človeku na zeml'i, svoje življenje, domovini na al-tar. Bo;evali so se hrabro, hali se niso n česar; a da_ sirav o jih ie včasih nadlegoval želodec, so prebili vse, a nazadnje jim je prišla smrt0"os' prava avstrijska baterija v resnici st.rel.ia-a na sovražnika, se je druga — navidezna — zabavala na. ta način, da ie s nomočjo žice prepeljavala sem in tje navaden železniški voz. v katerem je stal gibljiv s slamo natlačen „brterijski poveljnik". Rus; so se silno jezili in budovali, da avstrijski „častnik" predrzno kreta na vozu in gleda skozi daljnogled Na stotine ruskih krogel je letelo nanj, dokler ga ni ena dobro zadela, in mu raztrgala hrbet. Ob neki drugi priliki so se Avstrijci zabavali, in dražili Ruse na ta naßin, da so napravili velik u-meten okostnjak in ga ponoči postavili v ospredje pred utrdbo. Kar naenkrat je začel dotični kraj obsevati ruski žarkomet in naš okostnjak je grozeče dvigal roko proti Rusom. Roka na okostnjaku je namreč bila s pomočjo žice tako napravljena, da je jo bilo mogoče od daleč pregihati. Hudomušni avstrijski vojakf so tako več noči strašili Ruse, Odkod dobiva Rusija nove čete? Hamburg, 14. marca. Rusija je izgubila v dosedanjih bojih velikansko število svojega najboljšega vojaštva. Vkljub temu še pa. vedno pošilja nove čete na bojišče, Odkod dobiva Rusija nove čete, o tem piše vojaški iz)vedenec v listu „Hamburger Nachrichten" sledeče: Po poročilu nemškega generalnega štaba se niso pojavile nove ruske čete le samo pri Prasnyšu, ampak tudi v Karpatih, Pri PrasnySu so bili trije novi ruski armadni z-bori, ki so začeli nenadoma napadati in tudi v Karpatih sta se pojavila dva nova ruska armadna zbora. Nastane torej vprašanje, odkod je vzela Rusija te novie čete, ko je imela v dosedanjih bojih tako velikanske izgube, da bi bile uničujoče za vsako armado kake druge države. Rusija je namreč sedaj poklicala pod orožje razne narode v Aziji, ki so b li dosedaj prosti od vseh vojaških dolžnosti. Te množice pa stoje na zelo nizki stopnji izobrazbe. Le tako si je razlagati, da je mogla Rusija napadati v Izhodni Prusiji pri PrasnySu in v Bukovini. Upala je, kar je velikanske važnosti, s-premeniti s temi ogromnimi množicami vsaj nekoliko na bolje svoj vojni položaj. Toda to pa pomenja končni popol ii poraz ruske armade, kajti če Rusija ni mogla zmagovati takrat, ko je pošiljala v ogenj svoje najvoljše čete, tem. manj more zmagati sedaj, ko pošilja i a boji o črto v naglici skupaj zbobnane, neizvežbane a>-zijske narode. Rusi so dosegli s svojimi velikanskimi množicami večkrat nekaj delnih uspehov, kakor na primer pri PrasnySu, toda vselej so se spremenili ti ruski uspehi pozneje v poraze, ker sta znali zaveznici Avstrija in Nemčija armade tako razvrstiti, da sta jih spravili v soglasje z novimi ruskimi, ojačenji. Ruske velikanske množice vojaštva niso bile nikoli odločilne, kajti, nemška armada prodira neprestano v-rusko ozemlje in stoji sedaj popolnoma na ruskih tleh. Nove ruske čete so le dokaz velike zadrege, v, kateri se nahaja Rusija v pravem pomenu besede, kajti ujet' Rusi so pripovedovali, da je trajalo njihovo voiaško izvežbanje le samo 14 dni in da so oddali ra strelskih vajah zavsem samo 0 strelov. Iz tega se nrav lahko sklepa, kakšne vrednosti so te nove ruske čete. Pri Rus'h se tucli ne gre za to, postaviti na bojišče le- dobro izvežbane čete, marveč da osupnijo svet s tem, češ, moč Riisüe je n ©omahljiv a. Tudi te nove ruske čete bo poraz.'la avstrijska .armada, kajti one so mnogo manj nevarne in tudi ne tako številne, kakor so bile ruske čete koj ob izbruhu vojne. „Divja divizija" velikega kneza Mihajla. Angleški listi poročajo iz Petrograd a: Kavkaš-k; vojak , večji del prostovoljci, ki stoje pod poveljništ-vom velikega k eza Mihajlja, so dobili i>ne „divje divizije-"- V gorah rojeni in vzgojeni, so se izkazali ti vojaki v Karpatih kot strahovito orožje. Ponoči odlo-že puške ter se priplazijo kakor kače z bodalom med zobmi do sovražnih p red straž in baterij ter izvrše svoje delo popolnoma na ¡tihem.. „Mi nismo vojaki z rokavicami", nravijo, mi M(mo prišli, da. se bojujemo proti sovražnikom oarja in za carjeve sovražnike ne poznamo nobene milosti." Ko so1 pri sneli oddelki teh čet v Lvov in videli meščane na cestah, so vprašali začudeni, zakaj se meščani ne bojujejo. Italija. Oblast' ne pustijo zadnji čas veliko pisati o I-tabji. Za to se moramo omejiti le na. poroči,o o zasedanju 'talija skega. državnega zbora. Sprejela se je v njem ro-tava glede na vojaško in gospodarsko o-brambo Italije. V postrvi se omejuje za. slučaj vojske svoboda za zborovanja, svoboda, časopisja, ter osebna svoboda iz previd' osti pred vohui i. Ministrski predsednik 'S al an dr a je ob 'tej priliki izjavil, da vlada v-straja na stališču, ki ga je razglasila že mesca decembra. namreč da. ostane sicer mirna, a pripravljena na vse. Srbska armada se nanovo zbira, Sofija 13. marca. Srbski list „Pravda" poroča, da je ustavljen od nedelje dne 14. marca na zahtevo srbskega vrhovnega armadnega povebstva ves osebni promet na vseh srbskih želez icah. Ni nobenega dvoma, da se srbska armada nanovo zbira. S;cer se pa na srbskem bojišču ni nič posebne j ga dogodilo in še v najbližjem času ni pričakovati večjih dogodkov. Stran 4. ,S LOVEN SKI GOSPODA It.« Premetena križarka. Nemška pomožna križarka JPrino Eitel Fried-rich" se je pripeljala v newnyorSko luko in izkrcala posadke dveh angleških parnikov, ene francoske ladje in ene ameriške jadrnice, katere je na morju potopila.. ¡Orižarka ostane dalje časa v luki, ker je treba opraviti več popravil. Rešene posadke potopljeni,h ladij pripovedujejo zanimive stvari, kako je znala nemška križarka premotiti sovražnike in jim uiti. Tako poroča nek Anglež sledeče: Večkrat je prišla nemška križarka na svojih vožnjah v zelo težavne položaje. Le kapitanova premetenost je prema,gala srečno vse ovire. Pred nekaterimi tedni se je nemška pomožna križarka „Princ, Eitel Friedrich" too jo je zasledovala neka križarka, rešila s tem, da je bila na eni strani črno, na drugi pa belo pobarvana, „Princ Eitel Frie. drich" je bil zavozil v gosto meglo, takio, da ga je zasledovalec izgubil iz1 oči. Kmalu nato je zasledovalec naletel na belo ladjo ter vprašal, ali niso videli mimo voziti črne ladje.. Kapitan bele ladje je odgovoril, dri je 18 milj proti zapadu vozila nvmo nekla črna laclia. Nato je križarka s polnim parom odplula po napačni sledi, „princ E tel Friedrich" pa je bil rešen. 126 angleških trgovskih ladij uničenih. „Frankfurter Zeitung" poroča, da je od začetka vojske do 1. marca uničenih 12G angleških trgovskih ladij., ki sio skupno obsegale 437.8791 ton. 5(7 teh ladij je žrtev nemških bojnih ladij, IG so jih potopili podmorski čolni. 11 pa. pomožne križarke, 9> jih je zadelo na mine, 1 se je pa razbila. Pri ostalih ni navedeno, na kaik način so bile uničene. Nemška križarka „Dresden" se potopila. Berolin, IG. marca. Angleška admifal teta javlja, da so trčile angleške križarke „Kent". „Glasgow" in .'Orama" v Tihem morju pri otoku Juan Fernandez na majhno nemško križarko „Dresden". Po kratkem boju se je vrela na križarki „Dresden" zaloga smodnika in križarka se je vslied eksplozije Kraizst'relbet) potopila. Moštvo potopljene križarke so baje rešile angleške križarke. * * * Kakor smo svoj čas poročali, se je vršila med angleškim in nemškim vojnim brodovjem pri Falklan-dskih otokih pomorska bitka, v kateri sta se potopili dve nemški križarki. „Dresden" se je pa takrat posrečilo uteči. ¡Otok Ju an Fernandez se nahaja v Tihem morju in spada pod državo Cile. Švedinje se uče streljati. Že pred vojno se je na Švedskem širila misel, da bi se ženske učile strel.,ati. Švedska, je po deželi redko naseljena in marsikatera poštna odpraviteljica in učiteljica kje na samoti je že doslej bila prisiljena naučiti se ravnati s strelnim orožjem, da bi se v slučaju potrebe vedela, braniti. iTudi soproge posestnikov, najemnikov zemljišč, logarjev in pastorjev znajo skoraj vse rabiti revolver. Saj samotni domovi niso le izpostavljeni roparskim napadom, marveč se mnogokrat klatijo krog njih tudi volkovi, in kadar treba s1 sanmi na dolgo pot čez pogorja, je pač nujno potreb^ no, da zna tudi ženska z mirno roko pritisnit') na petelina.. Zato tedaj so v Stockholmu že pred vojno mislili osnovati žensko strelsko društvo, ki naj bi potem svojo organizacijo razširilo po celi deželi A prišla je evropska vojna in stvar je dozdaj, počivala. Sedaj j* pa švedska vlada iz ozirov na, skrajno hrambo domovine se sama zavzela za 'to, da se švedsko ženstvo nauči streljati V to svrlio je vlada, stockholmskemu ženskemu strelskemu društvu dala. na» ra,znx>lago potrebne prostore v neki artilerijski vojašnici ter raz-ven tega puške in sffcrelivo ter strelišče. 1 "00 žena in deklet iz vseh stanov se že uči streljati in stvar se širi že tudi na deželo. Rumunija zahteva od Rusije Besarabijo. Bukarešta, 14. marca. Odkar se je Rusija izjavila, da hoče gospodovati nacl Carigradom in Dardanelami in odkar obstreljujejo angleško-francoske vojne ladje dardanelske utrdbe, se je prej prijateljsko razmerje med Rumunijo in Rusijo precej spremenilo. Ost rumunslkega časopisja je sedaj naperjena tudi proti Rusiji, kar je razvidno tudi iz prve številke dn 14. marca na novo ustanovljenega rumunskega lista „Moldava", ki je glasilo bivšega ministrskega predsednika Carpa. Omenjeni list piše: Javno mnenje Rumunije bo moralo priti do prepričanja, da se more doseči zedinjenje rumunske narodnosti le tedaj, če sie začne z Besarabijo Črnska po. krajina ob Črnem morju s pretežno rumunskim prebivalstvom), katero hoče Rusiia popolnoma porušiti Z-ločin bi bil, če bi se ne mislilo na Rumunce ogst^an reke Prut le vsled tega, ker ne pride o njih nobenega glasu v Rumuni.io, Dolžnost vsakega pravega Ru-mnnea je, da se reši te pokrajine sramotnega ruskega tlačanstva, Mi bomo, tako končuje list, storili svojo dolžnost, naj pride, karkoli hoče. Grčija in Carigrad. Grško ljudstvo je mirno sprejelo vest, da je Ve-nizelos odstopil. Nihče na Grškem ne mara vojske, posebno pa take ne, v kateri bi morala Grčija delati tlako, koristi pa bi imeli drugi. 'Sedanja (vlada razglaša v svojih listih, da Venizelos ni dobil nobenega točnega zagotovila glede Carigrada in Dardanel, — ampak tolažilo se ga je le na splošno, d&j Rusija, Anglija in Francija pri sklepanju miru ne bodo pozabi le na Grško. Taka obljuba pat je vendar nekoliko poceni in za to grški kralj ni hotel tiraiti svoje armade že drugič v boj. 18. marca 1913. Boji za Carigrad. Zadnji čas ni poročil, da bi obstreljevalo iran cosko-angleško brodovje Dardanele.. Dokler ne bode vojaštva na suhem, ki bo postopalo vsporedno z ladjami, je pomorski boj preveč drag, nevaren in zelo malo uspešen. Po zanesljivih podatkih je bilo med obstreljevanjem Dardanel sedem velikih bojnih ladij augleško-francoskega brodovja resno poškodovanih. Po poročilu rimske „Tribune" ima baje Francija že pripravljenih 110.000 mož, Anglija 40.000 mož, Rusija 200.000 mož za odločilen sunek proti Darda-nelam in proti Carigradu na suhem. Te številke se zde na vseh straneh nekoliko previsoike. Ne glede na to pa bi svarili pred tem, da bi se to vest podcenjevalo. Priporočati bi bilo, da bi se računalo s tem, da bo trojni sporazum storil, kft,r mu je mogoče, da le spravi Turčijo v težko stisko. Seveda se lahko zanašamo tudi na to, da bo tudi Turčija storila vse, kar je v človeških močeh, cla prepreči te nakane svojih smrtnih sovražnikov. Kako dolgo še bo vojska. Kodanj, 14. marca. Listu „Nftoal Tiden da" se poroča iz Petro-grada: Japonski ge -.eral Oba, katerega je poslala Ja-po sica kot zastopnika japonske armade v glavni ruski vojni sta,n, se je izjavil v Petrogradu, da je dobil po petmesečnem bivanju «na Poljskem in v Galiciji u-t s, da bo voska trajala k večjemu šest mesecev. Pomladanska vojna podvz; t a bodo odločilna. Japonska proti Kitajski Razmerje med Japonsko in Kitajsko postaja dan za dnevom dolj napi t).' Kitajski predsednik Juanšikaj je baie izjavil, da. je jJiičakovatl, da bo prišlo med o-bema, državama do ostrih sporov, ker bo Kitajska na predrzne japonske zahteve odgovorila odklonilno. Ja-[ orici bi radi, da bi postala Kitajska popolna tlača-nica Japonske, v gospodarskem, vojaškem in političnem ozira. Nekatera, peroč lat pravi o, da se bo spor gotovo do 30. marca od'očil. Japo >ci so vpoklicali zopet 4 nove letnike' rezerv ti.av. Iz Tokija se poroča, da so Japo ici že vkrcali 27.000 mož, katere bodo skušali izkrcaj na kitajski zemlji. Tiud' Kitajska, zbira obrežnih ozemljih močne vojaške čete. Severna A-merlka se pripravlja in oborožuje. Avstrija pri Vatikanu radi ruskih nasiistev. Rim, 16. marca. Avstro-ogrski poslanik je pri Vatikanu vložil ugovor proti ruskim nasilstvom v Galiciji, kjer so 4 škofi zaprti in so bili prebivalci nekaterih vasi prisiljeni, da so prestopili k pravoslavju. aznc novice. * Današnja številka „Slovenskega Gospodarja" se je t skala v 21.500 izvodili. Zmagovita armada naših čitateljev naj navduši vsakega Slovenca in Slovenko, ki še nima naročenega, „Slov. Gospodarja", da stopi v krog naših naročnikov. „¡Slov. Gospodar" slane za četrt leta 1 K, za pol ,eta 2 K in za celo leto 4 K. Neslov: Upravništvo „Slov,.G ospodarja", Maribor. — Stare naročnike, ki dolgujejo naročnino, prosimo, da isto kmalu poravnajo. Duhovniške spremembe. C. g. Pavel Živortnik, kaplan pri Št. Ilju v Slov. goricah, je prestavljen v Št. Lenart v Slov. goricah; za kaplana v Št. Ilj v Slov. goricah pride č. g. Vid Pavlič, kaplan pri Sv. Emi. * iz šolske službe. Stalni uč telj Ferdo Šent-jurc v Sromljah je imenovat za stalnega učitelja na deški ljudski šoli Celje - okolica; za učiteljico ročnih del na štirirazredni ljudski šoli v Narapljah je imenovana Hedviga Gaberc, rojena Lešnik; v stalni pokoj sta: stopila nadučitelj v Mozirju Frano Praprotnik in učitelj Franc Ferlinc v Šmarju pri Jelšah; iz slu*, žbe sta odpuščena nadučteli v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji Franc Megla in učitelj-voditelj na okoliški šo- li v Ptuju Franc Vabič; za naduči^lja v Grižah i« ~ Vrstah rnnijena P°lji ^valnotrtnanTe: ni LoSnPa°RJaiert0Plla ^ - ^ mnrJČOf^™ ?veza,v ^ubljanl je imela dne 10. mar<^ svoj občni zbor. Štajersko je nastopal predsednik štajerskega pododbora g. dr. HohnjeHzEžna ST^lJlZTr™* z?rug-v letu 1914 J« Za, Prealsecinika Zladružne Zveze je bil zopet izvoljen dr. I. Krekj. Štajersko zastopa v načelstvu dr. Josip Hohnjec, v odboru pa ilr Korošec. Iz poročil smo posneli, daj naša zadružna gospodarska organizacija Mkljub kritičnim časom izboril o deluje. * Deželni glavarji v Gorici. V soboto dne 13 t. m. so se sešri v Gorici ob laški meji deželni glavar' .P nekaterih dežel v skupno posvetovanje. Zbrali so se v goriški deželni h ši s,edeči deželni glavarji: Fai-dutt, (Gorica) grof Attems (Štajerska,), dr. Šusteršič Kranjska). Rizzi (Istra), baron Aichelb,urg - Dabia (Koroška) Bhomberg (Predaja); po namestnikih so bih zastopani, ker so bili osebno zadržani deželni glavarji Dalmacije, Tirolske in tržašk"; župan. Glavna točka posvetovanja je bila preskrba z živili Vsi udeleženci brez izjeme so poudarjali, da od vlade določena porabna kol 'čina moke in žita na kmetih ii i 11 od d a. le k o ne zadostuje. Obžalovaje se je Gognalo, da je osrednja vlada postopala v tej zadevi ne da bi se zmenila za samoupravne oblasti'(deželne odbore, županstva) in gospodarske organizacije, ki vendar najbolje poznajo krajevne razmere. Vse vojaške bolnišnice in okrevališča bi naj oskrbovala vojna uprava, ki lahko na Ogrskem rekvirira živila, kolikor jih potrebuje. Tako je ptujsko glavarstvo na. Štajerskem rekviriralo za, bolnišnice živila pr; celem okraju Ponekod s' okrajni glavarji v tem oziru ne znajo pomagati. Razpravljala so se še druga važna vprašanja, zlasti je skrb za letošnjo poljsko obdelavo zavzela, široko mesto v posvetovanjih. Delavne moči, delovna, živina, gnojila, semena M., o vsem Lun se je temeljito govorilo. Vlada se bo zaprosila, da pri prebiranju črnovojn kov iz let,a, 1873 do 1876 jemlje dale-kosežre ozire na poljedelske črnovojnike. Vprežna živina se mora, kmetom pust ti, da, lahko obdelajo polje, zato se naj okrajnim glavarstvom naroči, da varujejo pri rekviriraiju živine nujne poljedelske potrebe. Izvolila se je deputacija treh deželnih glavarjev (.grof Attems, dr. Šusteršič in dr. Faidutt), ki imajo nalogo, še osebno pri' osrednji vladi zia,stopati stališče goriškega sestanka. * Žetveni komisarji. C. kr. nanrestništvo je zopet kakor lani upostnvilo žetvene komisarje, ki bi naj nadzirali poljedelsko delo in' žetve. Imenovani so: potovalni uč teli Franc Goričan za okraj Cele, Šmar-ie, Laško i':i Konjice; živinorejski nadzornik Martin Jelovšek za Slov. Gradec, GornjigraJd in Vra.nsko; vinogradniški nadzornk Franc Matiašič za Ptuj in Brežice; kteta.rsVi nadzornik Rjihard Petrovan za Maribor in Št. Lenart. Za okraje Ljutomer in Gornja Radgona še žetveni konrsar doseda.j ni določen. * Modra palica. Kranjska kmetijska družba na-z"anja v „Kmetovalcu", da, še menda dobi modro ga-li.eo. * Štetje živine. Da se zamore natančno dognati koliko živine je na Štajerskem in kako je treba v bodoče urediti uporabo mesa v deželi, je c. k. namest. nija odredila štetje govecle, Met, svinj, ovac. konj, kokoši in kuncev. Štet e se bo vršilo v bližnjih dneh in ga bodo vrš li občinski uradi. Posestniki se prosijo, da gredo županom in drugim možem, ki bodo od občine pooblaščeni za šteLe živine, na, roko, da se delo olajša. Najbolje je, da se pri vsaki hiši napiše po'o papirja, koliko živine in kakšne vrste poseduje dotični posestn k. * Uporaba moke in žita. Iz kroga poslancev, Slovenske Kmečke Zveze, ki so posredovali zaradi iv_ porabe žita in moke na Dunaju,, izvemo: Osrednja vlada še pretekli teden ni imela pregleda čez zaloge žita in moke v avstri ski državni polovici, ker so na. mestn'štva še komaj dne 15. marca izgotovila poo'se in sestavila popisne podatke, T>e toliko se je zagotovo izvedela, da se bo za prebivalsltvo, ki živi od mesa, od-očila, manjša svota, kakor /a prebivalstvo, ki se prehranja večinoma z moko. Vrlmtega bodo dobile politične oblasti pravico, dovoljevati za olkraje, kier lo zahtevajo razmere, za uporabo &e večje količine ži-a in moke, krknr bo določeno v odredbi. Tudi odredba, ki sedaj izide, bo le z a č a s n a in se namerava še le v pozne:šem času izdati stalna odredba. Zelo važno ie, da bo v drugI odredbi kazno\\alnapr a-vi ca odvzet1 sodiščem, ter prepuščena samo p o 1 i - i č n i m oblastim. Turšice bo, kakor upajo me-rodaini krogi, dovolj dobiti iz Ogrske. Priprave za dobavo so vse gotove. Na opombo naglih poslancev, zakaj se je dala dobavai turšice dunajskemu veletrgov-cu in večkratnemu milijonarju Fricu Me^delu in ne gospodarskem za d rimam, je zatrdil poljedelski minister, da Mendel ni Žid i" da gospodarskim osrednjim organizacijam ni mogel dobave iV-ročM'-, W nipmio za, o ne oseb ne nrinrav. Iz Ogrskega doblieno tnršico bo Fric Mendel dal v posebnih sušilnicah sušiti, z-mleti in moka se bo po določeni ceni porazdelila po 18. marca 1915. „SLOVENSKI G O S P O O A E." Stran 5, Avstriji. Naši poslanci so opozorili poljedelskega, ministra, da se prx porazdelitvi ne gleda samo na mesu, ampak tud, na one poljedelske kraje, kjer pnmaujku je moke in ž. ta. * Izdelovanje kruha pri zasebnih gospodinjstvih, Trgovsko ministrstvo je dne 30. januarja t. 1. prepovedalo, da se za .z de lav o kruha ne sme uporabljati samo cista, pšenična ali ržena, moka, ampak se mora isti pridjati ječmenova, koruzna, ovsena in riževa moka ali krompirjevo testo. Pšenične ali ržene moke se sme vzeti le samo polovica. Ce se n. pr. vza me 10 kg moke za eno peko, se- sme vzeti samo 5 kg čiste pšenične ali ržene moke. Ostalo mora biti mešano z ječmenovo, koruzno ali kako drugo moko. Sladkorja se sme pridjati k 10 kg moke samo Vt kg. Te odredbe ne veljajo samo za peke-obitnike, ampak tudi za domača gospodinjstva. Gospodinje se naj po *em uradnem na vod lu ravnajo, da ne bodo imele pozneje kakih nepriliki. Vladna odredba namreč pravi, da ima jo oblasti (.samo oblast;!) pravico, nadzirati, tudi peko kruha v domačih gospodinjstvih. Izdelava kruha iz čiste koruzne, ječmenove ali ovsene moke je seveda dovoljena. * Ne toliko ovsa! Kmet iz mariborske okolice nam piše: Mnogi posestniki hočejo letos večino svojih njiv obsejat z ovsom, ker pravijo, da nimajo dovolj delavskih molči za okopavanje koruze, krompirja itd. Opozarjamo kmečko ljudstvo, da je v prvi vrsti skrbeti za to, da dobimo za drugo leto čim več hrane za ljudi, oves pa je skoro izključna, krma za živino. Sejajmo letos torej lle toliko ovsa, kolikor ga je ravno neobhodno potrebno za gospodarstvo, druge dele njiv pa obsejajmo že z jarim žitom, krompirjem, koruzo itd. * Deteljišča so prosta. V zadnji Številki „Slov Gospodarja" smo v članku „¡Odredbe za poljedelsko del o" razložili vladno odredbo, da, mora posestnik svoje neobdelane njive najpozneje dio 15. aprila obdelati, sicer ima občina ali politična oblast pravico, da t ste kose njiv da sama obdcjat, alL pa jih enostavno izroči komu drugemu v, obdelavo i,n posetev Poljedelski minister je sedaj odredil, da ta odločba ne zadeva deteljišča, Zemljiščav, ki' so obsejana z deteljo, se ne morejo prisilnim potom dati komu drugemu v obdelavo in posetev. * Paša v državnih gozdih. Uradno se poroča Prepoved o pitanju živine z. žitom odteguje znaten del živil pitanju živine ; ker se je omejilo klanje mlade ž -vin« in telet, se mora poskrbeti, da se razširi paša Poljedelsko ministrstvo je zato naročilo vsem gozdarskim. ravnateljstvom, kakor tudi ravnateljstvu grške ga pravoslavnega verskega zaklada, naj se le a 1915 dovoli paša na vseh primernih, pašnikih gozdov, ki so last države ali gozdnih zakladov* v kolikor bi paša bistveno ne škodovala gozdarstvu. * Šolski otroci naj pomagajo pri delu na polju. Naučiio ministrstvo je izdalo na deželne šolske svete odlok, v katerem priporoča, da bi'se šolska mla-dež pritegnila h kmetijskemu delu. in sicer za dobo dokler bo trajala vojna. Ministrstvo je ukazalo deželnim šolskim svetom, naj se želje kmečkega prebivalstva. prav.čno uvažujejo in kolikor mogoče- izpolnijo. Kjer razmere zahtevajo, se šolska mladež lahko popolnoma porabi za kmetijstvo, posebno pri spomladanskem poljskem delu, da se tako s pravočasno posetvi jo zagotovi prehrana ljudstva. Okrajnim šolskim o-blastvom je ministrstvo po dež. šol. svetih naročilo, naj S|3 dragovoljno ozirajo na vse prošnje, zlasti na prošnje žetvenih komisij, oproste šolskega pouka šolarji in šolarice, ki se porabljajo pri kmetijskem delu, če so dotične prošnje utemeljene, in uporabo šoloobveznih otrok za kmetijsko delo smatrajo pri šolskih zamudah za opravičilo. Ministrstvo je pooblast lo deželne šolske svete, da smejo na, posameznih šolah na deželi, v katere hodijo večinoma otroci kmečkih sfa-rišev, za vojni čae», kolikor je potrebno, omeitti pouk in pa tudi, zlasti če zaprosijo žetvene komisije, ukazati, da se pred časom sklene šolsko leto. Posamezne šolarje in šolarice bodo okrajna šolska oMastva opro-ščevala od obeska šole zaradi, njih porabe za, kmetijsko delo. Glede omejitve pouka na šolah šolskega o-kra.ja za vojni Čas (n. pr. da se oproste šole stare'š; dečki ali starejše' deklice., ki so že dosegli gotovo starost, n. pr. 10 let), ali glede predčasnega Šolskega s-klepa pa morajo posamezni krajni šolski sveti ali občine vložiti posebn« prošnje na okrajne Šnlske svete — Priporočamo naš;m krajnim šo^kim svetom in županstvom, da vlagajo sedaj take prožnje in v istih navedejo, kako se naj pouk omeji, al; kedaj se naj šolsko leto sklene. Prošnje je treba primerno utemeljiti. * Naznanilo zaloge kož in usnja. Dne 5 maren ]e izšel ministrski ukhz. po katerem se mora po 1(5 marcu 1915 vsakih 14 dni politfčnj oblasti (okrai-vm glavarstvomnaznaniti zaloge kož in usnia.. Dolžnost naznanila odpade, ako v za]ogi n' več kakor 10 neu-strojenih kož, 25 neustro;enih kožic, usnju jn pod^I^-tov do 100 kg, urbaisa in drugega us*\ja, 50 kg in čre-slovine vsake vrste 100 kg. * Tržne cene v Gradcu. Debeli v©ii 149 do 150 K, srednje debel' 130 do 136 K. suhi 120 do 128 K-debele krave 116 do 13fi K. sired^e de^lo M do 114 K. suhe 74 do 94 O: biki 124 ^0 144 K. mlada 120 do 146 K: teleta 180 do 200 K. iz'emoma 207 K do 210 K: mlade svi"ie 236 do 240 K. deHele s"i"5e 940 do 250 K. «redn?e debele 238 do do 5« K, ržena moka 50 K, pšeurena moka štev. 0 iti uo 80 K, štev. 4 08 do 70 K, štev. (j ^črna) 5t> do 00 K (100 kg). Jajce komad 10 do 14 v, krompir 14 do 1» v 1 kg, mieko 28 do 80 v 1 liter. — Cene goveji živini se na vseli sejmih zelo dvigajo. * G. Januš Goleč je z bojišča 5. maro-a poslal g prof. dr. Holinjiecu tofle dopisnico: „¡poslal sem skozi naš kader v Ljubljani' na Vas nekaj za podlistek v naše liste. ¡Objavite* kjer Vam drago! Pisal sem v strelskem jarku, kjer že bivam 8dni pri groznem snegu, mrazu in vetru, ki piha do kosili. Druga zima je hiijša od prve, ker je padlo več snega in so bili silni zameti. A hvala Bogu smo si izkopali prav dobre post j,,a.,ke; jesti in pit. dovolj, tudi humorja in kram ljanja nam ne ma ,jka. Sreča,, da nimajo Rusi nam vls a ViS male artilerije in nas le prav malo obstreljujejo. Tako lepih postojank že dolgo nismo imeli kot so sedanje. Z Rusi si lahko voščimo „Dobro jutro" in „Laliko noč", tako blizu smo. Moj polk se je parkrat prav hrabro držal in dosegel lepe uspehe. Marko Kraji.c je prišel k 87, pešpolku in se drži daleč zadaj -§,udiig uiajis,..siij a apn e^azo a.o.vs uieažo m ču. Boj..e pozdrave vsem! Januš. * Odlikovanci 47. pešpolka. Srebrno kolajno za hrabrost 11, razreda so dobili: četovodja Jožef Kokol in Franc Pavičnik, korborali: Frano Cokelj, Rudolf Gračner, Jožef Malgaj in Alojzij Semenič, frajtarji Martin Hrašovec, Mihael Kosine, Martin Kuder, Fr Rojko, Jakob Speglič, Jožef Srel^, Franc Valentič, Jožef \Yeim3erl in Franc Zadec, pešci: Franc Bezjak. Anton Hohkraut. Franc Hro.isky, Franc Hropl. Ivan Jaborn.k, Ivan Josinek, Ivan Klemenčič, Ivan Kos, Valpntiu Kuhar, Ivan Lubej, Eruost Pajk, Ivan Šetinc, Franc Sorenc, I. Tomšek in Anton Vtrant ter stotni.jska, trobeitiča Fra::c Fojt in Kari Kranjc, Vsi odlikovanci pripadajo 47. pešpolku. * Načelnik ormoškega „Orla" odlikovan. Nekdanji naneln k „Orla" v Ormožu, posestnik Ivan Ivanu a ml. na H umu; ki se bojuje kot rezervni četovodja 87. pešpolka v Karpatih, si je s svojo hrabrostjo m i.eustraše ostjo pred so vraž. i kom priboril srebrno zaslužno kolajno II. razreda in bil vrhutega povišan za narednika. Slava s ovenskim junakom! * Junaški bratje. Topničar-piodčastnik Alojzij Zelenko, doma, iz Veržeja, se je začetkom vojske bojeval na južnem bojišču. Dne 9. septembra je bil ra-rjjen v trebuh. Ležal je do dne 26. oktobra v bolnišnici. Dne 27. oktobra je ¡¿jpet odpotoval nazaj k svoji četi. Zaslužil ši je tam srebrno hrabrostno kolajno II. vrste. Dne 20. januarja pa je odšel na severno bojišče, kjer je z izrednim junaškim činom rešil več avstrijskih v topov in je ostal, ko so že vsi popadali, sam pri topovih, jih sprožil proti Rusom, dokler ni prišla pomoč. Šam brigadr mu je stisnil roko v zahvalo, g-a bogato obdaril in mu še obljubil zlato kolajno. Tako se v o j s k 11 j e j o d o m o v |i n i in cesarju z v e s t o u d a n i Slovenci! — Brat Martin je služil kot okrafni tajnik, V Poli. Tudi on je bil od samega nadvojvoda Leopolda Salvatorja odli-dovan z zaslužno kolajno. Tretji brat pa služi kot narednik pri topničarjih v trdnjavi Przemysl in je izvršil že tudi Več junaških Činov. ISla>.-a slovenski hrabrosti ! * Na koleri umrl je medicinec Franc Dečko, rodom Središčaln. Bil je v najhujših bojih na severnem bojišču. Meseca svečana je bil ranjen; prepeljali so ga v bolnišnico v Nitro na Ogrskem; tam je pa dobil kolero, vsled katere je umrl mladi junak. Slava njegovemu spominu! * Mrtvi se oglašajo, i Od Velike Nedelje se nam p'še: O Francu Toplak iz \?<čaneci, kji je služil pri c. kr. pešpolku št. 87, „ stotnija. vojno-poštni urad 73, se je govorilo, da je našel v Galiciji smrt. Njegovi tovariši so prepovedoval'1, da ga je dne 26. avgusta ruska granata na kosce raztrgala. Dne 16. avgusta ie pisni prvi in zadnjikrat iz Ga,V'eiie domov. Dne 9. marca t. 1. pa pše zgpraj omenjeni svoji ženi: „Ljuba Micka! Naznanita Ti, da sem v ruskem ujetn!št-vu že ol meseca avgusta 1914 in da mi dobro gre. Imamo precej mrzlo na Ruskem. Nekaj časa sem bil skupaj z Hrž Čem in Bernikom, obadva, od Vel',ke Ne-del?e doma. Zdaj pa ne vem, kje da sta. Ljuba že a! Ostani mi zdrava! Upam, fta se še vidimo na tem svetu. Vas vse najprijaznejše pozdravlja Vaš nepozabni nekdanji Franc Toplak. * Ujetniki v Rusiji. „Kurjer Litevski" poroča z Vologde v Vzhod nji Rusiji, da se j,e za tamkaj nastanjene ujetnike pobrigalo kaitol:ško pomožno društvo; v Vjatki v Uralu se je tudi ustanovilo pomožno društvo, ki hoče ujetnikom olajšati njihovo usodo. V Orenburgu na sib rsk' meji je stanje ujetnikov zelo žalo tno. Mraza je tam okrog 35 stopinj Celzija. * „Nazaj hodi." V Furlanlii se je to zgodilo. Mož >e šel na bo'išče in dolgo časa ni bilo nobenega gia^u o njem. Slednjič je prišel glas, za ubogo kmečko ženo strašen glasi, da je mož padeT. . . Žalovala ie n verjela,, da podiva on v krvavi zemlji v Galici- Mnšo so brali za n'im, v domači hiši so jokali in tugoval'. Cas teče . . . Neko noč potrka nekdo r>a 0k> 0. Kdo ie? Ker le trka, gre prestrašena že^a k ok-mi. oglasi se mož, prav njegov glas ;(e. Prestraši se žena in zač e kričat1: pusti me! pust' m^! smo že j bral mašo za, teboj, — zaprla je okno in se v solzah topda vso noč.. Pri županu ga tudi niso hoteli pozna-tij češ, da tisti s takim hmenom je mrtev .1. . Drugi dan seveda je bio veselje,, ker je 011 vstal od smrti. To v tolažbo onim, ki še vedno čakajo poročd o svojih dragih, doslej pogrešanih. * Praznoverstvo. Zadnji čas krožijo vojne dopisnice, na katerih je prilepljena znamka z besedilom: „Nemci' se bojimo Boga, sicer pa nikogar na svetu!" Na dopisnicah se pravi, naj se tako besedilo piše v--sak dan zaporedoma devetkrat na različne osebe m sicer brez podpisa, a prilepiti se mora na dopisntco označena znamka. Razpošiljatelji teh dopisnic pravijo, da ima vsak, ki to stori, pričakovati veliko veselje, kdor pa tega ne stori, ne bo imel nikake sreče. Nemški 1 sti svarijo svoje ljudstvo pred tako neumnim praznoverstvom. * Crnovojniki letnikov 1892, 1893 in 1894 so vpoklicani samo za čas vojne. Domobransko ministrstvo je odredilb, da bodo črnovojniki, rojeni v letih 1892,, 1893 Ln 1894, ki so bili vpoklicani pod orožje, podvrženi' vojaški službi samo za čas vojske. Ko bo vojska .končana, bodo poslani domov. * Maribor. Crnovojnik Egidij Zupan od 26. domobranskega pešpolka si je dne 15, marca z britvijo prerezal vrat in bil takoj mrtev. Vzrok samoumora je neznan. * Maribor. V soboto, kine 13. t. m., opoldne, je vojak v mestu Maribor v Gosposki ulici do magda-lenske strani no;vega dravskega mosta zgubil čez 58 K. Kdor jih je našel, naj jih prinese v nalše uredništvo in dobi za poštenost svoje plačilo. * Maribor. Ulmrl je 56 letni mesarski pomočnik in živinski preJcupec Franc Fluher. * Slivnica pri' Mariboru. Dne 15. sušca t, 1. z-jutraj je umrl tukaj mnogoletni župan, član krajnega šolskega sveta in veleposestnik Janez Komauer po dolgi bolezni v 73, letu starosti,. Pogreb tega pri vseh strankah priljubljenega, zaslužnega in spoštovanega moža se je vršil v sredo dne 17, t. m. popoldne. * Št. Ilj v Slov. gor. Posestnik Kari Kraner v Sel ici od avgusta ni dal nobenega glasu od sebe. Njegovi vojni tovariši, ki so se vojevali ob njegovi strani pri Przemyslanju in Grodeku, so pripovedovali, da je padel. Kranerjeva žena je bila vsa obupana, ko ni bilo od nikoder ne duha ne sluha o njenem možu. Pred kratkim pa je dobila iz Berešufke v Sibiriji pismo od svojega moža, v katerem ji piše, da še živi. P;simo je rabilo cele tri mesece, predno je došlo v Št. Ilj. Kraner poroča, da se je vozil celih 30 dni po železnici, predno je došel v Berešufko. — Oglasil se je tudi posestniški sin Ignacij Masera, ki je ujet v kazanski guberniji na Ruskem. Njegov brat Franc Masera pa je bil radi hrabrosti odlikovan s srebrno kolajno. * Sv. Ana na Krembergu. V torek dne 91. marca so zvonovi naše farne cerkve naznanjali!, da je umrla Ivana Žižek, rojena Rotman. Rajna j,e bila zvesta žena in skrbna gospodinja ter dobra mati svojih otrok. Bolehala je že več let. Zapustila je 4 nedorasle otroke, žalostnega moža, dva brata in eno sestro. Bila je. kakor tudi njen mož, vsem revežem velika do-brotnica. Pogreb se je vršil dne 11. marca predpol-dne v spremstvu sosedov, sorodnikov, prijateljev in dveh gg. duhovnikov. Ljubi Bog daj blagi mamici večen mir in pokoi! * Sv. Jurij ob Sčavnici. V pon'deljek, dne 1. t. m. smo spremili k večnemu počitku truplo Jakoba Cimermana, mladeniča v 20. letu. Riajni je bil priden in vzgleden mladenič in naročnik „'Slovenskega Gos- odarja." Mlado življenje je umorila jetika. Pevski' zbor mu je zanel milo nagrobnico. Dragi tovariš, spa-vaj sladko, dokler se enkrat ne snidemo tam nad zvezdami! * Kapela pri Radgoni. Dopolnjevale poročilo o izdelanih predmetih za naše vojake v vojni v „Slov. Gosp." št. 9 je še dostaviti, da so deklice najvišjih dveh razredov tud:! izdelale 22 pa,rov toplih zimskih nogavic, ki so se bile 11. januarja vposlale na „Ru-deči križ" v Gradcu, kateri je na prošnjo šolskega sveta brezplačno prepustil potrebno množino volne. * Sv. Križ pri Ljutomeru. Trije junaki. Od naših vojakov so dosediaj bili trije odlikovani. Na sev. bojišču je bil odlikovan desetnik 26.< črnovojniškega pešpolka Jožef Novak iz Iljaševec. Prejel je srebrno kolajno I. razreda. Dotičnik je hudo ranjen in je sedaj v bolnišnici na Slezijskem. Drugia dva junaka sta Franc Karba in Ivan Hanžekovič iz Ključarovec. S svojo hrabrostjo sta si zaslužila odlikovanja na južnem bojišču. Franc Karba je dobil srebrno kolajno II. razreda. Ivajn Hanžekovič, narednik 87. pešpolka, pa je dobil zlato kolajno I. razreda in sicer dne 22. februarja. Ivan Hanžekovič, ki je pred vtojsko bil leto dni v Skadru v Albaniji, opisuje v pismu do svojih starišev svoje odlikovanje tako-le: Dan 22. februarja je bil najsrečnejši in natjčastnejši dan mojega življenja. Dobil sem namreč zlato kolajno I. vrste, ki je vredna do 160 K in vleče vsak mesec do smrti 30 K! Slavnost odlikovanja se je vršila tako-le: Bataljon se je postavil v štirikot. Od štirih mož, ki so bili odlikovani, ležita dva v bolnišnici. Mi dva s tovarišem, ki je imel tudi odlikovan biti, sva stala v sredi Štiri-kota vojakov. Sedaj prijalha naš bataljonski poveljnik v soremstvu vseh častnikov. Poveljnik je imel najpo-nrei nagovor celemu bataljonu, potem Še nama. Ko je bil gotov, je stopil s konja, njegov pribočnik mu je prinesel Škatljico s kolajnama. Gospod poveljnik prinese kolaino nanrej meni, potem Še mojemu tovarišu, ter je podal vsakemu roko, isto so potem tudi storili Siran 6, „SLOVENSKI O Ü S i' ü Ii A 11,- 18, iütu'oa lölö. vsi Častniki. Godba je zaigrala cesarsko pesem. Ko je godba nehala, smo zagromeli gromoviti trikratni „iiura.!" Drugi dan sem bil poklican k bataljonskemu ra^ortu in tam sem dobil za, mojo hrabrost še 100 Ki Teh 100 K pa je hvaležni sin poslal svojim ljubim starišem, kar je za njega &e posebno lepo in častno. Vsi križevski župljaui se ,veselimo odlikovanja naših hrabrih vojakov, ter jim k zasluženemu odlikovanju iz srca častitamo: * Ljutomer. Trgovec g. Alojzij Vršič prodaja „Slovenskega Gospodarja." Na teden ga proda po 350 iztisov. Kdor nimai „Slovenskega Gospodarja" sam naročenega, si ga lahko pri njem l^pi. * Ljutomer. Odlikovan je bil na južnem bojišču za več junaških činov s srebrno kolajno II. razreda četovodja Alojz Dunaj, doma iz Cezanjevec. Torej imamo v naši župniji že pet odlikovaincejv. * Ljutomer. Umrl je krojač g. Jožef Jelov&ek. Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter znan tudi kot izboren gledališki igralec na našem odru, svoje dni pa tudi v Ljubljani pri rokodelskem društvu. Nuj v miru počiva! * Središče. „Sveta vojska", veseli se! Novi prostovoljci in prostovoljke se ti priglašajo iz Središča. V nedeljo 14, t. m. smo imeli lepo obiskan ustanovni shod. Govori: žrtve alkohola, ničevi ugovori in abstinenca segli so vs'rca poslušalcev in ti privabili 57 no\tiii Uijevnjikov, 19 abvwi;.en:tov in 38 zmernikov. „Mladi junaki" štejejo na tukajšhi šoli 64 malih abstinentov in a.bst iventk. Četa. mlada! Ne vstraši se te' žavnega začetka! V st rajaj» kakor si začela, ker boriš se za vzdržnosti načela sveta! * Sv. Lovrenc v Slov. gor. Iz naše župnije je odšlo na bojišče okoli 500 mlacleničev in mož. Večje število od teh je že dalo življenje za domovino, nekateri pa so ujeti v mrzli Rusiji, Skrbeli bomo, da, postrežemo z natančnejšimi podatki, * Vurberg pri Ptuju. Družina KolariČ je dobila S severnega bojišča poročilo, da je tam dne 10. iebr. nenadoma umrl neki Franc Kolarič. Ker je na Vur-bergu več KolariČev, a ni nobene rodbine, ki bi imela kakega Franca Kolariča na bojišču, se gre gotovo tovo za Kolariča, ki je sicer pristojen na Vurberg, a je kje drugod prebival. Poročilo je poslal z bojišča Štefan Celofiga, korporal pri zdravniškem oddelku domobranskega piešpolkai Štev. 3. — Gsklrbništvo hiralnice poljskih beguncev v vurherSkem gradu nam naznanja, da je tam pegasti legar ponehal. * Marenberg. Na občnem zboru Dekliške Zveze dne 7. sušca pri Sv. «janežu naid Marenbergom se je izvolil sledeči odbor: predsednica Kolar Terezija, podpredsednica Virtič Justina, tajnica Arih Marija, blagajnica Kolar Marija. * Mislinja. Na severnem bojišču je padel delavec Jakob Križovnik. Bil je eden najmočnejših mož naše okolice. Zapustil je ženo in sinčka. Naj mu bo tuja zemlja lahka! * Konjice. P. n. Članom Katoliškega političnega društva, v Konjicah se odi načelstva. uljudno naznanja, da se vsakoletni občni zbor na Jožefovo, dne 19. marca, radi vojske preloži na poznejši in ugodnejši Čas. * Drami je. Lepa vrsta prijateljev 5e na dan 40 mučen cev dne 10. marca t. 1, spremljala k večnemu poč tku blagega krčmarjai Jaki - na. V mladosti je bil stražnifc na dunajskem cesarskem dvoru ter spreten mesar in kuhar. Pred dvema letoma! mu je edini sin na Dunaju naglo umrl. N. p. v m. — Nekoliko vemo, deloma pa slut mo, da je že 12 naših vojakov na vojski umrlo. Sest jih je ujetih. * Celje. V soboto d>ie 6. marca, smo spremili k zadnjemu počitku vrlega 30 letnega mladeniča Jakoba Caf. Rajni je b 1 ud bralnega društva pri sv, Ruper-tu v Slov., gor. Zadnji dve leti je izvrševal službo kot vrtnar v Gisela^bolnišnici v Celju. Bil je priljubljen pri celem bolniškem predstojništvu. Naj mu bo ziem-ljica lahka! * Iz celjskega okraja. Prijatelj lista nam piše: Merico moke so naim določili. Upamo, da bodo množino, ki je bila prvotno določena, povečali. Za poduk, kako in kam se naj prošnje delajo v zadevi zapore žita in moke se uredništvu zahvaljujemo, — Čudno pa je, da se šnops'arske beznice ne zapro. Koliko delavčevi nam šnops pokvari! Koliko družin stori nesrečnih! Pros mo'nujno še za prepoved šnopsa. Dobro bi bilo, ako bi se nadzorovale policijske ure pr."i gostilnah. * Zaprisega vojakov v Žalcu. V četrtek, dne 11. m. se 'e vršila v župnijski cerKvi iv Žalcu slovesna zaprisega v zadnjem času vpoklicanih črnovpj-nikov. Ob 7. uri precLpoldne so preč. g. kaplan Fran Schreiner vpričo poveljujočih gg. častnikov, nad. 800 mož broječega vojaštva in mnogoštevilnega odličnega občinstva služili sv. mašo, s katero so ¿"družili tudi molitev za cesarja. Po sv. maši so stopili na prižni-co in so vojalke s prisrčnim, globoljo premišljenim nah govorom o svetosti prisege, o trdnem zauj anju na božjo pomoč pripravili na slovesni trenutek prisege. Po jedrnatem nagovoru v obeh deželnih jezikih je moštvo slovesno priseglo zvestobo presvetlemu cesarju. — Se veličj^stnejša slavinost se je vršila istotam dne 17. februarja, ko je po stem načinu in sporedu priseglo 1300 mož. * Rečica ob Savinji. Na Marijin praznik, dne 25. t. m., popoldne po večernicah. zboruje naša posojilnica in konsumno društvo pri Cuješu. Slišali bode-mo. k ko sta napredovala ta dva naša gospodarska zavoda v preteklem letu, prišel bo pa tudi med nia*s nadrevizor Vladimir Pušenjak, daj govori o raznih v sedanjem času važnih gospodarskih vprašanjih. Pri-ue.,0 naj možje ktakor tudi žene k zborovanju! * Solčava. V Solčavi so stariši, ki imajo po več sinov v vojski in sicer: Helena Stifter, p. d. stara Be\Jšca, ima štiri sinove pri vojakih; France je na ojišču v Galiciji, Peter, korporal, je bil na južnem bojišču močno ranjen, prepeljali so ga v bolnišnico /v Inomost; pozneje je prišel ise domov zdravit in ko je Čisto okreval, je šel zopet na bojišče. Gospodarja Jožefa so pa pozneje vzeli k vojakom. [Moral je ženo in otroke zapustiti. Tudi Lqvre je bil odrajtan kot črno-vojnik. Najboljše moči so šle se za našega presvitle-g% cesarja in našo domovino borit. Bog daj, da bi že bila v kil tkem č0 po povzetju. Sant*sa, Kraljevi Vino-hrady 1573. Zastopniki se proti visoki proviziji sprejmejo. 2 na redili občni zbor POSOJILNICE na FRANKOLOVEM reg. zadruga z neom. zavezo. Id se bo vršil v nedeljo, dne 2 8. maroa 1915, popoldne po večerniciah, v posojilniških prostorih. 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. S. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev članov v načelstvo in najdzorstvo. 5. Prosti predlogi. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo za sklepčnost zadostno število članov, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki pa bo sklepal brez ozira na število navzočih. 176 N9f@l«tvo Gostilna se da v najem» Posojilnica v Konjicah odda s 1. majem 1915 gostilno v Narodnem domu v Konjicah z lepimi in velikimi prostori, stanovanjem za tujce, senčnatim vrtom za goste in velikim vrtom za zelenjavo v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor se zanima za gostilno v lepem in velikem trgu, naj se oglasi pismeno ali ustmeno takoj ali pa najpozneje do 1. aprila 1915 pri Posojilnici v Konjicah. 179 ZN/Z/NZZNZ Volno ovčjo, oprauo in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačila ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. S?ermecki Celje štev. 17 (Štajersko.) Cepljeno trsje Pošip, laški rizling, burgundec. rulender, veltliner, dišeči prami aec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izabela. Cepljene na podlagi Riparia Monti-kclo-Bupestris Salanis, Brrlaadie-ri, Riparia, Teleki. Podlaga Ber landieri, Riparia, Teleki je najboljša za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dogovoru in zelo nizka. J VrbejaM, Breg, Ptnj. Kmečka nramlmaa ki posojiLuca v V.tdnj u ima svoj redni občni zbor v Četrtek, dne 2 5. marca 1915, po zjutrajš-njem sv. opravilu, v svoji pisarni z sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o poslovanju načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 4. Poročilo o izvršenju revizije. 5. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo v smislu zadružnih pravil. 6. Prosti predlogi. 178 K obilni udeležbi uljudno vabi Načelstvo. mmmmmmmmMm®m & Povodom smrti našega o leta ozi-roma starega očeta, gosaoda Franca Pečnak krojaia v Zaliu izrekamo tem potom zahvalo vsem udeležencem pogreba, posebno pa pre-častiti duhovščini! Rajnega priporočamo v molite?. m Za uloii ostali. Žalec, 8. marca 1915. 3 § I I 9 S 1 4 3 5 rs Alojzij Vršič trgovec v LJUTOMERU priporoča svojo veliko lfpo različao izbiro poletnega blagi, in sicer: KRASNE VOLJENE OBLEKE Ea za K 3 60, K 4 — io v— iu t« ho f kes noCi r z^rudati. (Aosverkanf) Naidaije fi 6 volnene obleke v-*e ! barv; n»daije najnovejš modni svileni robci, novi šstfi in hlačni cajgi itd. SEŠITO BLAGO: Lepe štofiate in oajgaste obleke (&oiitiut) že za 2 letnega fanta in v*e sešito, do največjega SVETOV v O ZNANA NAJBOLJŠA KAVA : (MEINL) n proHim «au>o po u n p eprtöHjt «esuni . TIK VINO OLJE friško MAUTNER JE VO SEME, ruu n n deiel uo, ki g* že d st let Iiv. lijo kot najnol s SLATINA. Dobro je, ako pijete čisto vodo v teh časih FELDPOST do pet kil gre, če V* m Vršič naredi. KUPIM: fii;l — belega ali pisanega ssa 60 vinarje * k*lo£r m. i9i Tvrdka MilanHočevarCelje Giiv»i trg It. 10, tik farne cerkve» Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljive kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenca očiščeno: Domače sli konjsko defeijno seme, potem Lucerner ali nemška, Iftkemaf za enkrat ko iti, Esparset, takozvana večna detelja, Tratflno Seme za mokre in suha travnike, Korenieva seme, Runkelnovo rep», rudeSo dolgovato, rameni do tio in okrofolovato, SVirjSKO ¿SiiiO. Vseh vrst semena za vrte, kakor tadi rafljo in fv@pl@ za vinograde. Obilnega obiska pričaka oč biležim z vel spoštovanjem M M. Hočevar G-lavni trg št. 10, tik farne cerkve trgovina špecerijskega blaga. Se bliža ljubka, nežna vigred mlada,f Že v bojnih vrstah solnčni up nadvlada* Vsled vseskozi prvovrstnih zvez mi je omogočeno prodajati po najnižjih cenah, aKoravno sc poskočile cene drugod. Imamo za bližajoče se Velikonočne praznike ter za 17Í spomladao m poletno dobo sploh najmodernejše, najfinejše, jaJEo trpežno in okusno raznovrstno blago. Obleke za možke, ženske in otroke so prve kakovosti; tozadevna izbira, vštevši potrebščine za rekrute je ogromna, postrežba vedne. solidna. Izbira v ženskih črnih oblekah je v vsakem oziru velika. Prodajam tudi najfinejše, grinte čisto detelj no seme. Z odličnim velespoštovanjem se priporoča cen* ¡enemu občinstvu MIHAEL CIMERMAN trgovec in posestnik ¥ Ljutomeru. * la seme štajerske detelje 180 se prodaja v trgovini KARLA HABERJA v MariboruTepthofovoul.št. 39 Kupuje oves3 krompir in fižol po najvišjih cenah. ssmiegjemzfvmim&v? í Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovftra ifdruoa z neom. z»vezo Obrestuje hranilne vloge po d1! 0 ** \2 0 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rflntm davak p>a6a posoiilnica sama. Dale posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno. stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne - ojOnica daje tudi domače hranilnike. - l lastni hiši (Hotel .Prt belem volu') v Celju, G> aska cesta 9, l.nadstr Stran fe. „SLOVENSKI e O S P O D Á R.« 18. marea 1915. 1 9 Preskrbite bš jrsvoiaeno, poseliBo v vojskineai lasu, jasaeeas, zsaieeljiTa in kfcljiva ssnseu** n Bi.: domačo, nomike (Lucorna), kamnito deteljo, travo, riaaeao in radeic, sploh vsa poljska, "kakor tedi vrtns in ev®t]i6aa sesitna od znane in odlikovane tvrdka Maathner, ki se dobivajo pri domači tvrdki I, RAVNIKAS* s-s Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in Seisl-ntai pridelki ter zsloga vseh vrst nl.-verataih vt/iL Solidna in točne postrežba. -"Pi trgov priporoma svojo bogato zalego manufaktornega, špecerijskega in galant-rijskega blaga, železnice, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kisiih vod, najboljših semen itd. Dom-či pridelki se kupujejo po najvišji ceni. draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. J. Eaffi Ha, Bistrita 2S, Kranjsko Pomlad is velikoi očni praznili ss b:i2ajo; treba bo skrbeti za letne obl-»ke. Najboljšo priliko imate ako obiščete Seršen^vo trgovino ¥ Ljutomeru Tam je največja zaloga različnega dobrega svežega blaga še za staro ceno dobiti, akoravno se je vse zelo podražilo. Posebno bodete dobili ostanke za otroke, kateri se že veselijo Vstajenja našega Zvel čarja in hočejo tistega s pobožno molitvijo in snažno obleko počastiti skoraj za pol cene. Vso semeaje deeljno, runino, travino in za grede se dobi v zanesljivi kaljivosti. Z odličnim spoštovanjem p[j}jf) ^BSBll Vinogradniki pozor! Cepljene (rte na prodaj. Najboljše sorte in sicer I. vrste: laški rilček (Wftlschriesling), beli burgun"dec, bela in rudeča žlahtnina (GutečLel), Silvanec, Izabela, beli Raniol, Kraljevina, Traminec, Pošip (Mozler), Trunta in bela cepljena Smarnica ter mešane vrste. — Več tisoč vkoreninjenih divjakov Rip. Portalis. Na prodaj je tudi več tisoč ključev Rip. Portalis. Vse cepljene vrste so na podlagi Rip. Portalis ter so popolnoma zaraščene in jako lepo vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Kdor si lioče naročiti lepe trte in nasaditi lepi vinograd, naj se oglasi pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trtnarju v Kolmanu. poŠta JurSlnci pri Ptuju. 182 ESlea saitipstn fi glista zalegi u Sreire-Cgpste ti ¡s^tealsS mmJ\ h železsičarsliih Hoshopf-sr 51 Po 14 dnevni p^sktišnii so iakko vsaka ura proti popoiai »veti zopet •;«WE®«ia, torej ni nobena nstk*, astpak «e iaoeo vsak sua prepriča o teh b&8eb& orali Pr«£s*et< teh ur: Prava želo^sičarska Boskopf-sura se je, »e doteo toga, Kala&! m ieleraič&e ia SrStvp-.^Bi- sloifc« z nove kssft?akisjjo zbolj-iala, dobila procisijski tak, p«3®t»oj etise cai, kolesje se vso vrti v kjuaoafe. Usti toč« 22 ar iu ide točno asi pol Ksasate, 6s radi ura kii, visi ali bo v bemi. Cta je «a-THrvrsii proti preveliki u^terti ptevet, obloži« js iz fiistoga mikla tsr jo »varsvaa« Ss z eai» plažds» za v»rsivo sejor prah tor »o vsi pokrovi sfero^» in m&m&so zapirajo. Po Aobri proiakatajl M ure tjAi oiske ooko ia veadar dobroga tek» «fgAaa «peljal« pri amadi ia rwiweili iotositkah. Prosim Vso torej, da te oro as tscstsgato z dregizni di&umi urajai, ki se dobyo v trgoviaiii. — VMk si tuj brez nevarnosti, da M trpel kako škodo, neroči mojo ceno ere. - Vstife cenik popefooaia zacteaj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8, največja tovarniška zaloga ur razpošilja v vse dežele. — Sp srebrnine !n zlatnine, pscialisi za beljše nre. « k e si m w i s g a g s s aeia J_JLS_ ~Ws m m e m m s s s a se as "■■■■■SB k a a ¡s s m i» aBigsgsa išracjavai saaiovt Cirilov* i.i tiskarn« Maribor 1.1 Trgovini tUMm sv. Cirile Mgribor, g Mti tiiši BopoSHb mti it. S Čekovni rsčcn t. kr. poito« l.i hraniinic« It. 25.014 M loternrUMi ts'.oíon It 113 Pj iporoča svojo veliko ra-iogo raznega papirja, peresni ko v, peres, škatljic za peresrdke, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črn; i, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih)* trgovskih ksjig. noticov, pismenega papirja v mapah m Skatljah, razglednic itd. Svete podobe (male. veliko in stenske), razpeis vseh velikosti, molitveniki, mo-leki, »vetinjice, SkapulirjL Štambiiye as urade in dr. Jf>4 g Prodajajo ponaredbe, naročite pristni naravnost od izdelov^lnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLORIAN" v Ljubljani. Knjigama, trgovina ume&ütt bi muxikali| sv sg W 0 v Rof@v£ka »1. 2 TavamiSka zaloga raznovrstnega kaneabijskeg^ kcEceptnefa, BM-va.nega ia ovitaeja papirja. Sviseaiki, peresa-, pereaniki, črailo, rr.dirk«, ka«seH-iki, trgovske in odjemalno knjige, pismeni papir v aapah in kasotah, Kreppapir, omotae cvetlic® itd, Yelikono£ae dopisnice ? velikanski izbori cd 4 vinarjev naprej Lastna siioga IjndsboSolskih avozkor, ruank ia risalnih skladov. Nagrobni venci in iraki. Ha debsla! Hn drobno! Tem potom naznanjam, da sem prevzela 1886. le a ustanovljeno mojega ranjcega moža r 9 ter jo bodem pod dos8.ianio tvrdko nespremenjeno dalje vodila. Za ranjcemu v toliki meri izkazano zaupanje se najtopieje zahvgijajern ter prosim, da isto ohranite tudi meni. Z odličnim spoštovanjem g ii.Hocevar-ia vdova. Celje, dne 27. svečana. Klobučar -mi Ludovik Hlustig Maribor tm ite^ 9 (blizu ti^ksfii© — nasproti b^goslo^lii) priporoča slavnemu občinstvu, da klobuke za gospode ia dečke za bližajoče se Vtlikonočne praznike kupi pri njemu. Ima zalogo klobukov od najfinejše do najpriprostejše vrste. Popravila se točno in po ceni izvršijo. 167 Z velespoštovaniem Ljudovik Hlustig, Or&im in koiesa na obroke. Posamoic deli najceneje, ßastrov Aoniki zastonj F. Dcsik, tovarn» irožja, krles ia šivadnifc strojev ¿Spoíee na drž. žel. it. 2121 lSSi čeSko. KAV ■ 50'|o cenejša: Amerikanska štedilo» lava, vele-aromatiina, izdatoa iu «tedilnA. 6 kg poskusna vreča 10 K feanko p. povzetji. Pol kilogiaaa vole-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A Sapi/a, eksport kave iu čaji» <4nL.nKi 496, Ogrsko. «SI ianufakíurno trgovino J. FAULAND v Ptuj« se najbolj priporoča. Icdajatolj in založnik: Katobflko Uskovno drufttvo, Odgovorni arodnik: Franjo £obotj '.l'l«k tlak amo «v, OLrCa v Kmfcc^