REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Urednika Miroslav Rebernik Karin Širec Neizkoriščen podjetniški potencial GEM Slovenija 2018 60 let Miroslav Rebernik tencial: GEM Slovenija 2018 Polona Tominc Karin Širec Barbara Bradač Hojnik Matej Rus Katja Crnogaj tniški po en podje orišč Neizk Neizkoriščen podjetniški potencial GEM Slovenija 2018 Urednika: Miroslav Rebernik Karin Širec Avtorji: Miroslav Rebernik Polona Tominc Karin Širec Barbara Bradač Hojnik Matej Rus Katja Crnogaj Maj, 2019 Knjižna zbirka: Slovenski podjetniški observatorij ISSN: 1854-8040 Naslov: Neizkoriščen podjetniški potencial Podnaslov: GEM Slovenija 2018 Title: Untapped Entrepreneurial Potential Subtitle: GEM Slovenia 2018 Urednika: red. prof. dr. Miroslav Rebernik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) izr. prof. dr. Karin Širec (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) Avtorji: red. prof. dr. Miroslav Rebernik, red. prof. dr. Polona Tominc, izr. prof. dr. Karin Širec, izr. prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, mag. Matej Rus, doc. dr. Katja Crnogaj Recenzija: prof. dr. Slavica Singer (Univerza v Osijeku, Ekonomska fakulteta) prof. dr. Dijana Močnik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) Jezikovni pregled: mag. Darja Gabrovšek Homšak Oblikovanje: Nebia, d.o.o. Grafične priloge: avtorji Založnik: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, http://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija, http://www.epf.um.si, epf@mb.si Izdaja: prva izdaja Vrsta: e-knjiga Dostopno na: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/409 Izid: Maribor, maj 2019 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Izšlo v knjižni zbirki »Slovenski podjetniški observatorij«. Slovenski podjetniški observatorij financirajo Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 334.7"2018"(497.4)(0.034.2) NEIZKORIŠČEN podjetniški potencial [Elektronski vir] : GEM Slovenija 2018 / avtorji Miroslav Rebernik ... [et al.] ; [grafične priloge avtorji ; urednika Miroslav Rebernik, Karin Širec]. - 1. izd. - El. knjiga. - V Mariboru : Univerzitetna založba Univerze, 2019. - (Slovenski podjetniški observatorij, ISSN 1854-8040) ISBN 978-961-286-265-7 (pdf) doi: 10.18690/978-961-286-265-7 1. Rebernik, Miroslav COBISS.SI-ID 96637185 ISBN: 978-961-286-265-7 (PDF) 978-961-286-266-4 (Broš.) DOI: 10.18690/978-961-286-265-7 Cena: Brezplačen izvod. Odgovorna oseba založnika: red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Neizkoriščen podjetniški potencial GEM Slovenija 2018 Miroslav Rebernik Polona Tominc Karin Širec Barbara Bradač Hojnik Matej Rus Katja Crnogaj Povzetek: Leta 2018 je največja svetovna raziskava podjetništva Globalni podjetniški monitor – GEM zaključila svoj 20. cikel. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. S pomočjo te raziskave bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov. Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem Naslovi avtorjev: dr. Miroslav Rebernik, redni profesor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: miroslav.rebernik@um.si dr. Polona Tominc, redna profesorica, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: polona.tominc@um.si dr. Karin Širec, izredna profesorica, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: karin.sirec@um.si dr. Barbara Bradač Hojnik, izredna profesorica, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: barbara.bradac@um.si mag. Matej Rus, višji predavatelj, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: matej.rus@um.si dr. Katja Crnogaj, docentka, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: katja.crnogaj@um.si GEM SLOVENIJA 2018 Kazalo Uvodni povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Podjetniška zmogljivost in odnos do podjetništva v družbi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Demografske značilnosti slovenskega podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 Podjetniške aspiracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Ocena podjetniškega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 1 . Uvodna predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja . . . . . . . . . . . . . . . 25 1.1 20 let globalnega raziskovanja podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 1.2 Konceptualni okvir GEM in spremljanje podjetniškega ekosistema in procesa . . . . . . . . . . .27 1.3 Podatkovne podlage za GEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 1.4 Dostopnost raziskav in podatkov GEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Nacionalni profil: Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2 . GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3 . Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 3.1 Samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 3.2 Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 4 . Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 4.1 Faze in učinkovitost podjetniškega procesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 4.2 Zgodnja podjetniška aktivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 4.3 Motivacija za podjetništvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 4.4 Ustaljeni podjetniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 4.5 Podjetniška aktivnost zaposlenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 4.6 Drugi tipi podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 4.7 Prenehanje poslovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 4 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 5 . Demografske značilnosti slovenskega podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 5.1 Starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 5.2 Podjetništvo in mladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 5.3 Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 5.4 Izobrazba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 5.5 Dohodek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82 6 . Podjetniške aspiracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 6.1 Usmerjenost v rast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 6.2 Inovacijska naravnanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 6.3 Internacionalizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 7 . Kakovost nacionalnega podjetniškega okvira . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 7.1 Splošen pogled na okvirne pogoje za podjetništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 7.2 Globalni položaj slovenskega podjetniškega ekosistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 7.3 Indeks nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 7.4 Prednosti in slabosti nacionalnega podjetniškega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 7.5 Priporočila slovenskih izvedencev za izboljšanje podjetniškega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 P1 Značilnosti vzorca slovenskih izvedencev v letu 2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 P2 Metodološka pojasnila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123 Razlika med podatki GEM in podatki poslovnih registrov ali AJPES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Ključne mere GEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Opis GEM-ovih okvirnih pogojev za podjetništvo, GEM 2018, NES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 P3 Podatkovne tabele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 P4 Raziskovalni timi in sponzorji GEM v letu 2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 P5 Avtorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 5 GEM SLOVENIJA 2018 Kazalo slik Slika 1.1: Konceptualni okvir GEM ...............................................................................................................28 Slika 1.2: Podjetniški proces .........................................................................................................................29 Slika 2.1: Primerjava Slovenije, povprečja držav EU in povprečja GEM za izbrane kazalnike .......36 Slika 3.1: Podjetniška zmogljivost – samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika ...........................................................................................43 Slika 3.2: Zaznavanje poslovnih priložnosti (v evropskih državah GEM) ...........................................43 Slika 3.3: Zaznano podjetniško znanje, izkušnje in sposobnosti (v evropskih državah GEM) ..........................................................................................................44 Slika 3.4: Podjetniške namere (v evropskih državah GEM) ...................................................................45 Slika 3.5: Strah pred neuspehom (v evropskih državah GEM) .............................................................46 Slika 3.6: Zaznavanje družbenih vrednost o podjetništvu (v evropskih državah GEM) ..................48 Slika 3.7: Odstotek ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................48 Slika 3.8: Odstotek ljudi, ki menijo, da je podjetništvo primerna izbira karierne poti (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................49 Slika 3.9: Odstotek ljudi, ki zaznavajo medijsko podporo podjetništvu v družbi (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................50 Slika 3.10: Odstotek ljudi, ki menijo, da je enostavno začeti z novim poslom (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................50 Slika 4.1: Izbrani kazalniki podjetniškega procesa v Sloveniji ..............................................................54 Slika 4.2: Puščanje podjetniškega voda v Sloveniji .................................................................................56 Slika 4.3: Indeks TEA v izbranih skupinah držav .......................................................................................58 Slika 4.4: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (v evropskih državah GEM) .................................58 Slika 4.5: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 .....................59 Slika 4.6: Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje kot odstotek odraslega prebivalstva v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 ......................................................................62 Slika 4.7: Odstotek ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................63 Slika 4.8: Ustaljeni podjetniki kot odstotek odraslega prebivalstva v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 ..............................................................................................63 Slika 4.9: Podjetniška aktivnost zaposlenih kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................65 Slika 4.10: Opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih v celotnem podjetniškem procesu in v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti (v evropskih državah GEM) .............................67 Slika 4.11: Glavne skupine razlogov za prenehanje poslovanja v Sloveniji..........................................68 Slika 5.1: Zgodnja podjetniška aktivnost zaradi priložnosti in zaradi nuje po starostnih razredih ............................................................................................71 Slika 5.2: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost ................................................................72 6 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 5.3: Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti ............................................................74 Slika 5.4: Odstotek nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let..............................................................................................................................75 Slika 5.5: Podjetniška aktivnost nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let..............................................................................................................................75 Slika 5.6: Izobrazbena raven nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let ............................................................................76 Slika 5.7: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost in spol ...................................................77 Slika 5.8: Zgodnja podjetniška aktivnost moških in žensk (v evropskih državah GEM) .................78 Slika 5.9: Zgodnja podjetniška aktivnost med spoloma ........................................................................79 Slika 5.10: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk zaradi nujnosti (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................80 Slika 5.11: Izobrazba nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov ter nepodjetnikov ..................82 Slika 5.12: Podjetniška aktivnost glede na dohodek v celotni populaciji ............................................83 Slika 5.13: Dohodkovni razredi v celotnem podjetniškem procesu ......................................................84 Slika 6.1: Pričakovanja podjetnikov, da v petih letih ustvarijo več kot pet delovnih mest, v TEA (v evropskih državah GEM) ..........................................................88 Slika 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav ........................................................89 Slika 6.3: Podjetniki, ki že zaposlujejo oziroma to načrtujejo, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) .......................................................................................90 Slika 6.4: Inovacijska naravnanost nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav............91 Slika 6.5: Nastajajoči in novi podjetniki z novim izdelkom ali storitvijo in hkrati malo oziroma nič konkurence, po skupinah držav ..............................92 Slika 6.6: Inovacijska naravnanost nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................92 Slika 6.7: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav .................................................................................................94 Slika 6.8: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................94 Slika 7.1: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji in evropskih državah ................................................................................................101 Slika 7.2: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem evropskih držav in vseh držav GEM ..................................................................105 Slika 7.3: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem visokodohodkovnih gospodarstev in držav GEM .........................................106 Slika 7.4: Najvišje uvrščene države po indeksu NECI v letu 2018 .......................................................107 Slika 7.5: Rezultati NECI 2018 za 54 gospodarstev po štirih geografskih regijah ...........................108 Slika 7.6: Vrednosti indeksa NECI po skupinah držav ...........................................................................109 Slika 7.7: Stanje in pomembnost 12 okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji .......................110 7 GEM SLOVENIJA 2018 Kazalo tabel Tabela 1.1: Države GEM glede na regijo in stopnjo razvitosti ...................................................................26 Tabela 1.2: Značilnosti uteženega in neuteženega vzorca, GEM Slovenija 2018, APS ........................30 Tabela 1.3: Število anketiranih oseb v vzorcih sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2018, APS .....................................................................................30 Tabela 1.4: Število sodelujočih nacionalnih izvedencev v sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2018, NES .....................................................................31 Tabela 2.1: GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, APS ...............................................................................................................37 Tabela 3.1: Elementi podjetniške zmogljivosti, GEM Slovenija 2018, APS .............................................42 Tabela 3.2: Elementi zaznavanja družbenih vrednot do podjetništva v družbi, GEM Slovenija 2018, APS ...............................................................................................................47 Tabela 4.1: Pregled podjetniške aktivnosti med odraslim prebivalstvom po posameznih fazah in po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS ............................57 Tabela 4.2: Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki ter indeks smrtnosti v Sloveniji v letih od 2010 do 2018, GEM Slovenija 2018, APS ...........................60 Tabela 4.3: Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje, razvojno usmerjeni podjetniki in motivacijski indeks (v evropskih državah GEM), GEM Slovenija 2018, APS ......................61 Tabela 4.4: Ključne značilnosti celotne zgodnje podjetniške aktivnosti zaradi priložnosti in zaradi nuje v odrasli populaciji, GEM Slovenija 2018, APS ..........................61 Tabela 4.5: Podjetniška aktivnost zaposlenih v Sloveniji v letih od 2011 do 2018, GEM Slovenija 2018, APS ...............................................................................................................65 Tabela 4.6: Razlogi za prenehanje poslovanja po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS ...............................................................................................................68 Tabela 5.1: Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS ...........................................................70 Tabela 5.2: Odstotek ustaljenih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS ............................................................................73 Tabela 5.3: Odstotek nastajajočih in novih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2014–2018, GEM Slovenija 2018, APS .....................................................................77 Tabela 5.4: Odstotek ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2014–2018, GEM Slovenija 2018, APS .....................................................................79 Tabela 6.1: Ambicioznost podjetnikov po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS .......................87 Tabela 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS ...............................................................................................................89 Tabela 7.1: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, NES .............................................................................................................99 8 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tabela 7.2: Ocene slovenskih izvedencev v okviru izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo, GEM Slovenija 2018, NES .............................................100 Tabela 7.3: Ocene slovenskih izvedencev v okviru odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, GEM Slovenija 2018, NES ......................................102 Tabela 7.4: Ocene slovenskih izvedencev v okviru dostop do poslovne in strokovne infrastrukture, GEM Slovenija 2018, NES ........................................................102 Tabela 7.5: Ocene slovenskih izvedencev v okviru vladne politike, GEM Slovenija 2018, NES ............................................................................................................103 Tabela 7.6: Ocene slovenskih izvedencev v okviru kulturne in družbene norme, GEM Slovenija 2018, NES ............................................................................................................104 Tabela 7.7: Teme, ki so jih nacionalni izvedenci navedli kot glavne omejitve in prednosti pri podpori podjetništva v Sloveniji v letih 2017 in 2018, GEM Slovenija 2018, NES ...........111 Tabela 7.8: Najpogostejša priporočila izvedencev za izboljšanje podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, NES ........................................................................................113 9 GEM SLOVENIJA 2018 10 Uvodni povzetek Predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja Leta 2018 je največja svetovna raziskava podjetništva Globalni podjetniški monitor (ang. Global Entrepreneurship Monitor – GEM) zaključila svoj 20. cikel. Od leta 1999, ko so bili z raziskavo v desetih razvitih gospodarstvih vzpostavljeni temelji longitudinalnega raziskovanja podjetništva, je bilo proučenih že 2,9 milijona odraslih prebivalcev v 112 gospodarstvih. Slovenija se je v ta globalni projekt vključila leta 2002 in od takrat tudi sodelovala v vseh letnih ciklih, tako da imamo za preteklih 17 let podatke, s pomočjo katerih lahko pomembne elemente podjetništva v Sloveniji, še zlasti v njegovih začetnih fazah, primerjamo s podjetništvom v drugih državah, ki sodelujejo ali so sodelovale v GEM. Prednost GEM pred drugimi podjetniškimi raziskavami je, da razpolagamo s podatki, ki temeljijo na enotni metodologiji. Tako dobimo jasnejšo sliko o stanju in razvoju podjetništva v državi, oblikovalci podjetniške politike pa si lahko ustvarijo boljše razumevanje in trdnejšo osnovo za pripravo in izbiro učinkovitih ukrepov in programov, usmerjenih k podpiranju takšnega tipa podjetništva, ki lahko najbolj prispeva k razvoju. Globalna vpetost raziskovalnega program GEM in transparentnost podatkov med raziskovalci omogočata precej širšo sliko, kot bi jo dobili, če bi raziskovali samo znotraj nacionalnega okvira. Že res, da je podjetništvo v svojem jedru vselej individualno, vendar je kot dejavnost globalno, zato globalnost raziskovalnega programa GEM daje raziskavi posebno veljavo in težo. Tudi zato, ker je nujno poznati in upoštevati razvitost posamezne države, saj ta ne vpliva samo na potek podjetniškega procesa od zagonske ideje do opustitve poslovanja, ampak v veliki meri tudi na kontekst poslovanja, z njim pa tudi na možnosti, kako na ta kontekst vplivati. Zaradi socialne, kulturne in ekonomske raznolikosti držav je tudi narava poslovnih priložnosti in podjetniškega udejstvovanja različna, kar je treba v polni meri upoštevati tako pri raziskovanju podjetniških procesov in aktivnosti kot pri oblikovanju ustrezne podjetniške politike, saj ni enotnega recepta za spodbujanje podjetništva. Konceptualni okvir GEM razpoznava bogato raznolikost podjetništva in upošteva, da je osrednji akter podjetniškega procesa posameznik, ki racionalno presoja stroške in koristi podjetniškega angažiranja, pri tem pa poleg njegovih osebnih značilnosti igrajo pomembno vlogo tudi številni dejavniki v njegovem neposrednem življenjskem prostoru, od prevladujočih kulturnih vrednot 11 GEM SLOVENIJA 2018 in institucionalnega okolja podjetij do splošnega odnosa družbe do podjetništva in lastne usposobljenosti za podjetništvo. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. Temu primerno je zasnovan tudi raziskovalni okvir GEM, ki se osredotoča na podjetnega posameznika, ki se nameni, da se bo podal v podjetništvo, na poti od zaznave podjetniške priložnosti do izvajanja podjetniške aktivnosti in njegove opustitve pa se srečuje s številnimi dejavniki, ki so pomembni za razumevanje podjetniškega procesa. Zato GEM poskuša razumeti družbeni in individualni odnos do podjetništva, značilnosti vključevanja v podjetniške aktivnosti ter podjetniške aspiracije posameznikov. Zato zbira primarne podatke na globalni ravni, anketira posameznike o različnih ključnih vprašanjih glede podjetniških aspiracij, nagnjenj, namenov in aktivnosti ter proučuje podjetništvo v celotnem podjetniškem procesu – od zasnove podjetniške priložnosti do njene zrelosti in ustaljenosti ali morebitnega propada. Družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upošteva stopnjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev, je predstavljen z okvirom nacionalnih pogojev in z okvirom podjetniških pogojev. Ocenjujemo ga s pomočjo strokovnih mnenj skrbno izbranih izvedencev, ki imajo dober vpogled v različne segmente podjetniškega procesa. Ti izvedenci, ki prihajajo z različnih področij, ocenijo dvanajstih okvirnih gradnikov podjetniškega ekosistema, ki zajemajo finančno podporo, podporo vladnih politik, regulativo vladnih politik, vladne programe, podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah, podjetniško izobraževanje in usposabljanje po končani srednji šoli, prenos raziskav in razvoja, poslovno in strokovno infrastrukturo, dinamičnost notranjega trga, odprtost in bremena notranjega trga, fizično infrastrukturo ter kulturne in družbene norme. Družbene vrednote in dojemanje podjetništva podrobneje raziščemo tako, da vprašamo vzorec odraslih prebivalcev, ali družba sprejema podjetništvo kot dobro karierno izbiro, ali imajo podjetniki visok družbeni status ter kolikšno pozornost posvečajo podjetništvu mediji in s tem prispevajo k razvoju podjetniške kulture. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja lahko bolje sklepamo o pomenu posameznih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, ali se bo posameznik odločil za podjetniško pot ali ne, pa tudi razmišljamo o možnostih, da bo dejansko realiziral svoje namene. Individualne značilnosti dejanskih podjetnikov in nepodjetnikov ter tistih, ki imajo potencial, da bi lahko postali podjetniki, spremljamo v najzgodnejših fazah podjetniškega procesa. Poskušamo razumeti podjetniški potencial in oceniti delež potencialnih podjetnikov, to je tistih, ki ocenjujejo, da imajo dovolj znanja in podjetniških sposobnosti, prepoznavajo poslovne priložnosti v svojem okolju in jih strah pred potencialnim neuspehom njihovega podjema ne bi odvrnil od ustanovitve podjetja. Tako bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov. Zbir nastajajočih in novih podjetnikov predstavlja celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, ki jo izražamo z indeksom TEA, v 12 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL okviru katerega analiziramo profil zgodnje podjetniške aktivnosti, še zlasti izbrane značilnosti teh podjetnikov, kot so osebnostne lastnosti (spol, starost in motivacija) in njihove aspiracije po rasti podjetja, inovativnosti in internacionalizaciji podjetja. Podjetniška zmogljivost in odnos do podjetništva v družbi Podjetniška aktivnost se vselej začne pri posamezniku, ki začenja razmišljati o novem podjemu, ali pri zaposlenem, ki nov podjem začenja v okviru svoje zaposlitve. Z vidika posameznika je zato pomemben sklop dejavnikov, na osnovi katerih zaznava in dojema svoje kompetence za podjetništvo. V tem okviru analiziramo posameznikovo samozaznavanje sposobnosti za podjetništvo, ki se kaže v njegovem samozaupanju v znanje, potrebno za podjetništvo, ter zmožnosti razpoznavanja obetavnih poslovnih priložnosti, morebitnem strahu pred neuspehom, ki bi ga odvrnil od podjetniške poti, in v podjetniških namerah ljudi. Ker so posamezniki del širšega kulturnega in družbenega okolja, ki vpliva na njihove podjetniške odločitve in jih sooblikuje, v okviru raziskave GEM proučujemo tudi zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu. V primerjavi z letom 2017 smo na tem področju zaznali nekaj pomembnih premikov, predvsem večji delež posameznikov, ki menijo, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti za začetek novega posla. To je pomembno, saj je sposobnost zaznavanja obetavnih poslovnih priložnosti ključni dejavnik vključevanja v podjetništvo. V Sloveniji 42,2 % ljudi v svojem okolju zaznava obetavne poslovne priložnosti, kar je izjemno pozitiven rezultat za našo državo, še posebej če upoštevamo, da se zadnja leta ta delež vztrajno veča – od 20,5 % v letu 2015 do 25,3 % v letu 2016 in 34,6 % v letu 2017. Kljub temu porastu je Slovenija še vedno nekoliko pod povprečjem evropskih držav. Zaznavanje poslovnih priložnosti je sicer največje na Srednjem vzhodu in v afriških državah, saj več kot 70 % ljudi v Saudovi Arabiji, Angoli in Sudanu v svojem okolju zaznava veliko obetavnih poslovnih priložnosti. Seveda pa je v nizkodohodkovnih državah, kot je denimo Angola, narava priložnosti precej drugačna kot v Sloveniji in drugih visokodohodkovnih državah. Pomemben pogoj za izkoriščanje zaznane podjetniške priložnosti so zadostno podjetniško znanje in sposobnosti. Slovenci smo se v vseh letih raziskovanja GEM vedno uvrščali visoko na lestvicah držav po deležu ljudi, ki menijo, da imajo potrebno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. V naši državi je v letu 2018 tako menilo kar 51 % ljudi, kar uvršča Slovenijo na tretje mesto na lestvici evropskih držav, za Hrvaško (52,3 %) in Slovaško (53,3 %). Ker lahko dejansko vrednost samozaznane poslovne priložnosti in sposobnosti, da se izkoristi, zares preverimo šele, ko se aktivnosti izkoriščanja poslovne priložnosti začnejo oziroma izvedejo, pa ni mogoče vnaprej oceniti, ali je samozaznano podjetniško znanje tudi zares ustrezno. Vemo pa, da dvom posameznikov v lastne sposobnosti in/ali njihovo mnenje, da podjetniških priložnosti ni, pomembno omejita njihovo podjetnost in zmanjšata verjetnost, da bodo začeli nov posel . V Evropi najdemo gospodarstva, v katerih sta stopnja zaznavanja podjetniških priložnosti in stopnja samozaznavanja podjetniških zmogljivosti zelo neusklajeni. Tak primer je Švedska, kjer več kot 80 % ljudi zaznava poslovne priložnosti, a jih manj kot 40 % meni, da imajo znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. V Sloveniji je ta razkorak v drugi smeri – samozaznavanje podjetniških zmogljivosti je nekoliko večje (51,0 %) kot zaznavanje poslovnih priložnosti (42,2 %). V večini držav, ne glede na njihovo razvitost, so podjetniške namere v povprečju večje kot zgodnja podjetniška aktivnost. V Sloveniji je delež ljudi, ki izražajo podjetniške namere, več kot dvakrat večji (16,3 %) kot zgodnja podjetniška aktivnost (6,4 %). V Rusiji, Bolgariji, Švici, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v ZDA in Kanadi pa je stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti višja od stopnje podjetniških namer. 13 GEM SLOVENIJA 2018 Eden izmed elementov podjetniške zmogljivosti je tudi strah pred neuspehom, ki lahko vpliva na posameznikovo razmišljanje o podjetništvu in nato tudi na dejansko vključitev v podjetništvo. Predvidevamo, da je to povezano tudi z večjim tveganjem, ki ga prinaša samozaposlitev v primerjavi z varnejšo zaposlitvijo v obstoječih podjetjih, saj je v visokodohodkovnih gospodarstvih v povprečju več zaposlitvenih možnosti. Strah pred neuspehom je v evropskih državah najmočneje izražen v Grčiji (68 %), sledijo ji Ciper (55,1 %), Italija (52 %) in Luksemburg (50,7 %). V drugih evropskih državah je ljudi s strahom pred neuspehom manj kot 50 %, v večini evropskih držav pa 40–50 %. Po strahu pred neuspehom so Slovenci skoraj na repu lestvice (37,4 %), manj ga občutijo le še Nizozemci (34,8 %) in Francozi (36,7 %). Razlike med državami glede zaznavanja zmogljivosti za podjetništvo je mogoče do določene mere razložiti z razlikami v sistemih kulturnih in družbenih norm. V letu 2018 je v povprečju v vseh proučevanih visokodohodkovnih državah, med katere sodi tudi Slovenija, skoraj 70 % odraslega prebivalstva verjelo, da so uspešni podjetniki v družbi dobro sprejeti, spoštovani in uživajo velik ugled. Ni pa jih tudi toliko menilo, da je podjetništvo tudi ustrezna oziroma zaželena poklicna pot. Uspešni podjetniki so v slovenski družbi spoštovani bolj, kot to velja za povprečje evropskih držav. O tem je bilo leta 2018 prepričanih 75,8 % ljudi, kar uvršča Slovenijo na četrto mesto v evropskem merilu, kjer je na prvem mestu Irska s 83,9 %, sledita ji Velika Britanija s 76,4 % in Poljska s 76,3 %. Podjetniški poklic je bil v letu 2018 najmanj spoštovan na Hrvaškem (43,0 %), ki je bila na zadnjem mestu lestvice tudi v letu 2017, na repu pa so še Španija (49,8 %), Slovaška (60,4 %) in Nizozemska (63,1 %). Povprečje evropskih držav znaša 69,1 %. Pozitivne družbene vrednote o podjetništvu večinoma pomenijo več podjetniške aktivnosti med prebivalci in tudi več kakovostnega podjetništva, to je tistega, ki je sposobno ustvarjati podjetja, ki bodo rasla in zaposlovala. Naklonjenost medijev lahko pripomore k ustvarjanju zavedanja o pomenu podjetništva, lahko poveča pozornost in pripomore k pozitivnejšemu odnosu in sprejemanju podjetništva v družbi. Medijska podpora je seveda pomembna, vendar je to le eden od podpornih mehanizmov spreminjanja kulturnih in družbenih norm v smeri sprejemanja in podpore podjetništvu v družbi, skupaj z ukrepi ekonomske politike, vodenjem politike izobraževanja in usposabljanja, s pravnim redom in uveljavljanjem pravne države itd., kar je ključna vloga države oziroma nosilcev ekonomske politike. V Sloveniji je v letu 2018 porasla zaznana medijska pozornost za podjetništvo, saj je v povprečju 77,2 % ljudi menilo, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih. Glede tega je Slovenija v letu 2018 v samem vrhu lestvice sodelujočih evropskih držav, sledijo ji Irska (73,4 %), Nizozemska (66,8 %) in Avstrija (64,6 %). Najmanjšo zaznano medijsko podporo podjetništvu so izkazale Bolgarija (44,6 %), Poljska (46,2 %), Švica (47,7 %) in Rusija (49,0 %). Skupek dejavnikov zaznane podjetniške zmogljivosti in družbenih norm glede podjetništva lahko sooblikuje zaznave posameznikov o tem, kako enostavno je v njihovi državi mogoče ustanoviti novo podjetje ali začeti z novim poslom. V Sloveniji je v enostavnost tega prepričanih 39,2 % ljudi, kar je tik nad evropskim povprečjem. Najvišje na lestvici je Nizozemska, kjer 74,7 % ljudi meni, da je enostavno začeti z novim poslom, sledita Poljska (74,1 %) in Švedska (74,0 %), najnižje na lestvici pa so Grčija (12,2 %), Bolgarija (14,3 %), Hrvaška (16,4 %) in Italija (16,8 %). Povezava med zaznano enostavnostjo začeti z novim poslom in tem, ali ljudje mislijo, da je to dobra poklicna izbira, lahko odraža dejstvo, da ni velikih ovir za začetek novega posla in da je to hkrati najboljša možnost za zaslužek, lahko pa tudi pomeni, da so druge karierne alternative bolj zaželene in da je manj verjetno, da bi ljudje razmišljali o ustanovitvi lastnega podjetja. Takšno sklepanje opozarja, da zmanjšanje ovir za ustanovitev podjetja v nekaterih državah ni dovolj za spodbujanje več podjetništva v družbi, je pa lahko eden od pomembnih dejavnikov v tem procesu, še zlasti v državah s slabše razvitim podjetniškim ekosistemom. 14 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva Za gospodarski razvoj ni pomembno le ustanavljanje podjemov, ampak zlasti ustvarjanje trajnostnih podjetij. Medtem ko nova podjetja prinašajo v gospodarstvo dinamiko, ustvarjajo delovna mesta in nove vrednosti za odjemalce, pa ustaljena podjetja zagotavljajo stabilne zaposlitve, znane izdelke in storitve z uveljavljenimi blagovnimi znamkami ter dolgoročno vrednost tako za zaposlene kot za odjemalce. Na ravni nacionalnega gospodarstva je zato treba zagotoviti pogoje, ki bodo spodbujali podjetne posameznike k ustanavljanju novih podjetij in hkrati zagotavljali možnosti za njihovo preživetje, rast in razvoj, da bi se v gospodarstvu zagotovila ustrezna kombinacija dinamičnosti in stabilnosti. GEM spremlja podjetne posameznike v različnih fazah podjetniškega procesa – od proučevanja potencialnih podjetnikov, nastajajočih podjetnikov, novih podjetnikov, ustaljenih podjetnikov vse do prenehanja poslovanja. V podjetniškem procesu modela GEM predstavljajo prvo fazo potencialni podjetniki. To skupino sestavljajo posamezniki, ki menijo, da imajo dovolj znanja in podjetniških sposobnosti, da uresničijo neki podjem, ki prepoznavajo poslovne priložnosti ter sprejemajo tveganje in potencialni neuspeh svoje podjetniške aktivnosti. V letu 2018 jih je bilo v Sloveniji 16,3 %. Drugo fazo predstavljajo nastajajoči podjetniki. Mednje spadajo posamezniki, ki so dejansko že začeli izvajati aktivnosti za ustanovitev podjetja ali so podjetje že ustanovili pred manj kot tremi meseci. V Sloveniji jih je bilo v letu 2018 4,02 %. Tretjo fazo, nove podjetnike, sestavljajo podjetniki, ki imajo podjetje več kot tri mesece in izplačujejo plače, vendar ne več kot tri leta in pol. Mednje preide le določen delež nastajajočih podjetnikov. V preteklem letu jih je bilo v Sloveniji 3,6 %. Nastajajoči in novi podjetniki skupaj sestavljajo celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, ki jo prikazujemo z indeksom zgodnje podjetniške aktivnosti TEA in v raziskavi GEM predstavlja eno izmed temeljnih mer. Prikazuje odstotek odrasle populacije od 18. do 64. leta starosti, ki se vključuje v podjetništvo. Četrto fazo sestavljajo ustaljeni podjetniki, ki jim uspe uspešno voditi podjetje več kot tri leta in pol. V letu 2018 jih je bilo v Sloveniji 6,8 %. Faza prenehanja poslovanja v modelu GEM ni pojmovana kot podjetniški neuspeh, ampak se nanaša tudi na vse druge razloge, zaradi katerih je podjetnik v zadnjih dvanajstih mesecih opustil poslovanje. Podjetnikov, ki so v zadnjih 12 mesecih prenehali poslovati, je bilo v letu 2018 v Sloveniji 2,4 %. Z družbeno sprejetostjo podjetništva predstavljamo družbeno-kulturni kontekst, ki prikazuje prepričanja in namere posameznikov za podjetništvo, zaznavanje poslovnih priložnosti in odločitve posameznikov o podjetniški karieri. Proučujemo torej delež posameznikov v družbi, ki imajo pozitivno percepcijo o podjetništvu. V raziskavi GEM je mera izračunana kot aritmetična sredina treh elementov, in sicer (1) posameznikov, ki dojemajo podjetništvo kot družbeno zaželeno poklicno izbiro, (2) posameznikov, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani in imajo visok družbeni status, in (3) posameznikov, ki zaznavajo, da je v medijih mogoče pogosto zaslediti zgodbe o uspešnih podjetnikih. V Sloveniji je imelo leta 2018 tako izražen pozitiven odnos do podjetništva 70,5 % odraslega prebivalstva. Ta delež zadnja tri leta pomembno narašča (67,1 % v letu 2017 in 63,9 % v letu 2016), tako da v zadnjem letu manj kot 30 % prebivalcev ne izraža pozitivnega odnosa do podjetništva. Če je v Sloveniji sprejetost podjetništva kot pojava v družbi relativno velika, pa je samozaupanje v podjetniške zmogljivosti na nižji ravni. V raziskavi GEM to mero sestavljajo posamezniki, ki (1) menijo, da imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za podjetništvo, (2) zaznavajo poslovne priložnosti v okolju in (3) jih strah pred neuspehom ne bi odvrnil od podjetniške poti. Toda samozaupanje v podjetniške zmogljivosti v zadnjih treh letih v Sloveniji narašča, saj ga je v letu 2018 izražalo 43,5 % posameznikov, v letu 2017 40,9 %, v letu 2016 pa 37,6 %. 15 GEM SLOVENIJA 2018 Kljub porastu rezultatov v prvih fazah, pred dejanskim začetkom podjetniških aktivnosti, je dejanskega začetka podjetniških aktivnosti manj kot leto prej. Čeprav so posamezniki sicer prepričani v svoje podjetniške sposobnosti, se dejansko za podjetniško kariero ne odločijo. K temu je prispevala tudi gospodarska rast, ki s povpraševanjem po delovni sili v ustaljenih podjetjih zmanjšuje željo posameznikov po podjetniški karieri. Rezultati namreč kažejo, da Slovenija pomembno zaostaja v prvih fazah podjetniške aktivnosti v primerjavi z drugimi primerljivo razvitimi državami, pa tudi primerjalno z vsemi državami GEM na svetu. V Sloveniji je indeks TEA pod evropskim povprečjem (7,5 %) in je v letu 2018 znašal 6,4 %. Glede na pretekli dve leti je upadel; v zadnjih devetih letih je bil najvišji v letu 2016 (8 %). Upad zgodnje podjetniške aktivnosti je bil največji v letih gospodarske krize, v času gospodarske rasti je ponovno narasla. Trenutne razmere na trgu pa kažejo, da je prav zaradi rasti na trgu povpraševanje po delovni sili tako veliko, da nekateri posamezniki s podjetniškim potencialom raje izberejo zaposlitev, kot se podajo na lastno podjetniško pot. Najnižje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti so v evropskih in severnoameriških državah, ki večinoma spadajo med gospodarstva z visokim dohodkom. GEM tradicionalno ugotavlja, da razvita gospodarstva težijo k nižjim stopnjam podjetništva, vsaj delno zaradi prisotnosti alternativnih možnosti zaposlitve in višjih stopenj konkurenčnosti, ki lahko povzročijo, da je zagon podjetja manj privlačna alternativa. V Evropi dosegata najvišje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti Nizozemska (12,3 %) in Slovaška (12,1 %), najnižji indeks TEA pa sta imela v letu 2018 Ciper (3,9 %) in Italija (4,2 %). Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki je v Sloveniji zmeraj na strani nastajajočih podjetnikov, kar je tudi razumljivo, saj določen del nastajajočih podjetnikov nikoli ne realizira svojih podjetniških ambicij. Že zaradi tega je pomembno, da čim več potencialnih podjetnikov motiviramo, da začnejo razmišljati o podjetniški karieri, in jih potem opolnomočimo, da bi se podjetništva tudi dejansko lotili in uspeli. Razmerje med tema dvema fazama podjetniške aktivnosti izražamo z indeksom smrtnosti, ki je v Sloveniji relativno visok. Visok indeks smrtnosti pomeni, da je veliko posameznikov, ki so začeli s podjetniško aktivnostjo, to aktivnost opustilo, še preden so stabilizirali svoje podjetje. Indeks smrtnosti je bil v Sloveniji v zadnjih osmih letih najvišji v letu 2016. V tem osemletnem obdobju pa se je v letu 2018 prvič zgodilo, da je bilo novih podjetnikov več kot nastajajočih. Ta podatek je še posebej spodbuden, saj so začetne faze najranljivejše in največ posameznikov tudi opusti podjetniške aktivnosti prav v začetnih fazah. Velik prehod iz nastajajočih med nove podjetnike je pripisati tudi spodbudam podjetniškega ekosistema, ki v obliki finančnih in nefinančnih spodbud pomagajo podjetnikom do začetnega uspeha v poslu. Nekateri posamezniki se odločijo za podjetništvo, ker nimajo druge možnosti zaposlitve, drugi zato, ker so prepoznali obetavno poslovno priložnost, ki obeta več kot njihova sedanja zaposlitev. GEM podrobneje proučuje tako podjetništvo iz priložnosti kot podjetništvo iz nuje, bodisi posamično ali pa skupaj kot celotno zgodnjo podjetniško aktivnost. V nizkodohodkovnih gospodarstvih so podjetniki v večjem deležu motivirani z nujnostjo kot v bogatejših gospodarstvih – v povprečju kar 35 % podjetnikov pravi, da so začeli poslovati iz nuje, ker niso imeli boljše alternative za delo. V teh gospodarstvih je običajno manj možnosti za zaposlitev, zato je podjetništvo pogosto edina možnost za pridobivanje prihodka. Delež podjetništva iz nuje se zmanjšuje z naraščanjem ravni gospodarskega razvoja. V gospodarstvih s srednjimi dohodki je delež podjetnikov iz nuje v povprečju 28-odstoten, v gospodarstvih z visokim dohodkom pa le še 18-odstoten. Med podjetniki iz priložnosti sta prevladujoča motiva višji dohodek in večja neodvisnost. Primerjava razvojno naravnanih podjetnikov, to je tistih, ki izkoriščajo priložnosti in želijo povečati prihodke in neodvisnost, s podjetniki iz nuje pokaže, da je v povprečju med nastajajočimi in novimi podjetniki v nizkodohodkovnih gospodarstvih razvojno usmerjenih podjetnikov 37 %, v gospodarstvih s srednjim dohodkom 42 % in v gospodarstvih z visokim dohodkom 51 %. Največ podjetnikov iz nuje 16 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL je v Rusiji (39,8 %) in na Hrvaškem (32,3 %), največ podjetnikov iz priložnosti pa v evropskih državah najdemo na Poljskem (90,9 %) in v Švici (87,1 %). Primerjava podjetniške aktivnosti iz priložnosti z evropskimi državami GEM kaže, da je Slovenija na 13. mestu med 20 državami. Vsa začetna podjetniška prizadevanja ne preidejo v faze zrelosti, vendar pa podjetja, ki preživijo in se uveljavijo, tvorijo stabilni del gospodarstva, ki ima sicer manjšo dinamiko kot začetne faze podjetniškega procesa, vendar pa so pomembni odjemalci novih, mikro podjetij. Glavna ustaljena podjetja so tudi eden osnovnih virov ekonomske rasti, ki igrajo odločilno vlogo zlasti na mednarodni trgih. Doseganje trajnosti poslovanja in rasti podjetij je zahtevno zaradi konkurenčnih ali tržnih razmer, pa tudi drugih dejavnikov, kot so birokracija, gospodarska ali politična stabilnost ali korupcija. V svetu zaznavamo različne deleže ustaljenih podjetnikov. V vseh državah GEM je bilo v letu 2018 povprečno 8,4 % ustaljenih podjetnikov, v državah z visokim dohodkom pa 6,8 %. Za evropske države so značilne precejšnje razlike v stopnjah ustaljenega podjetništva, najmanjše so v Franciji (2,5 %) in Luksemburgu (3,4 %), največje pa na Poljskem (13 %) in Nizozemskem (12 %). V Sloveniji je ustaljenih podjetnikov 6,8 %. Velik del podjetniških zamisli z novimi iniciativami se uresničuje prav v velikih in srednje velikih podjetjih, kjer spodbujajo zaposlene, da predlagajo in implementirajo različne podjetniške aktivnosti ali razvijajo nove podjeme. Torej mora tudi v teh podjetjih obstajati podjetništvo, ki ga raziskava GEM proučuje kot podjetniško aktivnost zaposlenih. Podjetniška aktivnost zaposlenih je največja prav v evropskih državah in znaša v povprečju 4,8 %, največja je na Irskem (8,6 %) in Nizozemskem (7,9 %), najmanjša pa v Bolgariji in Rusiji (0,5 %). Slovenija ima nadpovprečen delež podjetnih zaposlenih, kar 5,9 %. Podjetniki lahko prenehajo poslovati iz več razlogov, najpogostejši pa je, da ne bodo mogli doseči ali ohraniti dobičkonosnosti ali pa jim bo zmanjkalo finančnih sredstev. V povprečju je v svetu najpogostejši razlog za prenehanje poslovanja nedobičkonosnost podjetja (31 %). V Sloveniji pa, nasprotno, prevladuje razlog pridobitev drugega dela ali druga poslovna priložnost (29,6 %), nedobičkonosnost je na drugem mestu (18,5 %), sledijo pa osebni razlogi (16,3 %) in vladne ali davčne politike in birokracija (15,9 %). Demografske značilnosti slovenskega podjetništva Podjetništvo ima mnogo obrazov in je različno privlačna karierna izbira za posameznike v različnih življenjskih in družbeno-socialnih okoliščinah. V zgodnji podjetniški aktivnosti v večini gospodarstev prevladuje starostna skupina posameznikov, starih od 25 do 34 let ali od 35 do 44 let. V teh dveh starostnih skupinah so si posamezniki najverjetneje že pridobili želeno izobrazbo in nekaj delovnih izkušenj, kar jim predstavlja dobro osnovo za prepoznavanje potencialno obetavnih podjetniških priložnosti. Hkrati je to starostno obdobje še vedno toliko zgodnje v življenju posameznika, da v primeru neuspeha pušča obilo alternativnih načinov ustvarjanja dohodka. Izpostaviti velja, da nekatere države vendarle izkazujejo nekoliko drugačno starostno porazdelitev. Tako je na primer v Braziliji, Kanadi, na Slovaškem, Švedskem in v Grčiji podjetniško najaktivnejša najmlajša starostna skupina (od 18 do 24 let), ki ji sledi strm upad zgodnje podjetniške aktivnosti v naslednjih letih. Razlogov za takšno stanje je več. Lahko, da je v teh gospodarstvih okolje naklonjeno in spodbuja mlade k podjetniškemu udejstvovanju, res pa je tudi, da lahko v tem obdobju izgubijo najmanj, ker so šele na začetku kariere. Lahko tudi, da s podjetništvom začenjajo že med šolanjem/študijem ali pa to zanje predstavlja alternativo študiju. Ponekod je lahko podjetništvo boljša alternativa trenutno razpoložljivim delovnim mestom ali njihovemu primanjkljaju, lahko pa je takšno stanje tudi odraz demografske strukture prebivalstva v neki državi. V Sloveniji je izrazito najaktivnejša starostna skupina od 25 do 34 let, katere delež znaša kar 17 GEM SLOVENIJA 2018 41,4 %. Zaskrbljujoče je padanje deleža najmlajše starostne skupine v Sloveniji, torej skupine od 18 do 24 let, ki se dogaja že tretje leto zapovrstjo (s 17,5 % v letu 2016 na zgolj 5,18 % v letu 2018) in katere delež je zdrsnil daleč pod povprečje vseh treh proučevanih skupin držav. Ti dve starostni skupini (od 25 do 34 let in od 18 do 24 let) izkazujeta tudi največje odstopanje v primerjavi z drugimi državami ali skupinami držav. Ali Slovenija izgublja potencial najmlajših ali pa je zabeleženi padec preprosto posledica alternativnih zaposlitvenih možnosti, ki so bile na voljo mladim zaradi lanskoletne konjunkture in visoke gospodarske rasti, iz podatkov ni razvidno. Prav nasprotno pa v Sloveniji že tretje leto zapovrstjo beležimo porast deleža najstarejše starostne skupine zgodnjih podjetnikov. Njihov delež se je z zgolj 5,5 % v letu 2016 povečal na 10,2 %, kar je primerljivo s proučevanimi skupinami držav. Delni razlog za to je lahko tudi v neugodni pokojninski zakonodaji, ki ob upokojitvi posameznikom močno zniža življenjski standard, predvsem pa je posledica starajočega se prebivalstva v Sloveniji, saj delež starejših narašča, število rojstev stagnira, število neto priselitev pa je razmeroma majhno. Spodbujanje podjetniškega udejstvovanja starejših, ki imajo številne prednosti v smislu znanj, veščin, izkušenj, mrež in povezav, finančnega zaledja in kredibilnosti, je zato še kako pomembno za reševanje demografskih izzivov, ki so pred nami. Podjetniška aktivnost mladih je ena izmed alternativ za njihov vstop na trg dela. Participacija mlajših na trgu dela se je v zadnjih letih povečala, na kar poleg večje gospodarske aktivnosti vplivajo tudi demografska gibanja in ukrepi. Od leta 2013 se delovna aktivnost mladih povečuje. Slovenija odstopa tudi po deležu ustaljenih mladih podjetnikov. Prikaz petletnega gibanja podjetniške aktivnosti mladih skozi tri faze življenjskega cikla (nastajajoči, novi in ustaljeni podjetniki) nakazuje na zelo veliko zmanjševanje deleža nastajajočih podjetnikov. Z vidika prihodnje podjetniške aktivnosti je ta trend seveda zaskrbljujoč, saj gre za prvo fazo v podjetniškem procesu, ki bo imela najmočnejši vpliv na celotno podjetniško aktivnost v prihodnjih letih. Ta padec se že zrcali tudi v podatkih za leto 2018, ko v skupini ustaljenih podjetnikov nismo identificirali nikogar iz najmlajše starostne skupine (od 18 do 24 let). Najzgodnejše faze podjetniške aktivnosti so tudi najranljivejše, zato je treba razmisliti o dveh smereh ukrepanja: kako na eni strani stimulirati čim več mladih, da se podajo na samostojno podjetniško pot, in kako na drugi strani zagotoviti ustrezno podporno okolje s programi ukrepov, da bo njihova stopnja preživetja čim višja. Med globalnimi regijami je precejšnja raznolikost tudi med vključenostjo spolov v podjetniško aktivnost. V tem smislu odražata precej več enakosti Vzhodna in Južna Azija ter Latinska Amerika. Med 49 proučevanimi državami je bilo v letu 2018 šest takšnih, v katerih so bile ženske prav toliko zgodaj podjetniško aktivne kot moški (Indonezija, Tajska, Panama, Katar, Madagaskar in Angola). Evropa in Severna Amerika pa se na tem področju soočata z nižjo ravnjo enakosti med spoloma. V šestih državah, med katerimi se je na vrh uvrstila prav Slovenija, se ženske v primerjavi z moškimi v več kot pol manjši meri lotevajo podjetništva. Take države so še Grčija, Švedska, Švica, Velika Britanija in Turčija. Podrobnejši vpogled v podatke za Slovenijo v letu 2018 kaže na kar nekaj odstopanja v zgodnji podjetniški aktivnosti med spoloma po proučevanih starostnih skupinah. Med moškimi je izrazito odstopala starostna skupina mladih od 25. do 34. leta, ki je kar za trikratnik presegla zastopanost preostalih starostnih skupin. Med ženskami je zastopanost po starostnih skupinah bolj usklajena. Najaktivnejše so bile zgodnje podjetnice, stare od 25 do 34 let in od 35 do 44 let. Lanskoletni rezultati torej nakazujejo, da so v Sloveniji k zgodnji podjetniški aktivnosti (indeks TEA) v največji meri prispevali mladi moški. Pomemben dodatni vpogled v podjetniško udejstvovanje po starostnih skupinah bi kazalo pridobiti pri evalvaciji programov podpornega okolja. Če bi tudi ta nakazovala slabo vključenost žensk v programe, to pomeni, da univerzalen pristop ni ustrezen, saj – kot kaže – intenzivneje nagovarja moški del populacije. Za intenzivnejše vključevanje žensk v podjetniško aktivnost so torej nujni njim namenjeni in prilagojeni programi za ta namen. 18 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL V opazovanem obdobju 2014–2018 je zastopanost žensk v Sloveniji v precejšnji meri zaostala za primerjanimi skupinami držav. Slovenija se je v letu 2018 med 49 državami, vključenimi v raziskavo GEM, po zastopanosti zgodaj podjetniško aktivnih žensk v celotni populaciji uvrstila na predzadnje mesto. Najmanjšo zastopanost podjetnic v odrasli populaciji je zabeležila Nemčija. Države z največjo zastopanostjo žensk zasledimo, zanimivo, med predstavnicami tako nizko- in srednje- kot visokodohodkovnih gospodarstev. Tako je največ zgodnje podjetniške aktivnosti evidentirane v Angoli, Gvatemali in Čilu. Samo v treh gospodarstvih pa nove in nastajajoče podjetnice presegajo raven podjetnikov: na Madagaskarju, v Indoneziji in Panami. Primerjava razmerja zastopanosti moških in žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti v evropskih državah kaže, da so bile v letu 2018 najaktivnejše zgodnje podjetnice v Španiji (47 %), Bolgariji (46,5 %) in Franciji (43 %). Najmanj aktivne so bile v primerjavi z moškimi nastajajoče in nove podjetnice na Švedskem (29,7 %), v Sloveniji (30,1 %) in v Grčiji (30,8 %). V Sloveniji se je odstotek zgodnje podjetniške aktivnosti žensk v celotni populaciji v primerjavi z letom 2017 znižal s 4,3 % na 3,8 %. Med evropskimi državami je največjo zgodnjo podjetniško aktivnost žensk v celotni populaciji izkazala Slovaška (9,0 %). V Sloveniji se je posledično v primerjavi z letom 2017 poslabšalo tudi razmerje med spoloma, saj smo imeli v letu 2017 na vsakih 10 podjetnikov 4,6 podjetnice, v letu 2018 pa 4,3. Nekoliko bolj spodbudni so podatki o ustaljeni podjetniški aktivnosti žensk. Narašča že četrto leto zapovrstjo in s skoraj 35 % se je zelo približala povprečju, ki ga izkazujejo vse tri skupine proučevanih gospodarstev. Gre za pozitiven signal, ki nakazuje, da ženske kljub nizki stopnji zgodnje podjetniške angažiranosti v nadaljnjih fazah podjetniškega procesa izkazujejo višjo raven preživitvene sposobnosti njihovih podjetij. Pri tem velja izpostaviti, da se podjetja, ki jih vodijo ženske, razlikujejo od podjetij, ki jih vodijo moški. Največkrat so njihova podjetja manjša in tudi delujejo v drugih panogah kot moški. Motivacija za podjetništvo nakazuje, v kolikšni meri se posamezniki lotevajo podjetniških izzivov zaradi zaznane priložnosti ali zaradi nuje, ker nimajo druge alternativne možnosti. Podatki so v primerjavi s preteklimi leti za Slovenijo precej manj ugodni. Če se je povprečni delež podjetništva iz nuje v Evropi zmanjšal s 24,1 % na 19,8 %, smo v Sloveniji v letu 2018 zabeležili porast te podjetniške aktivnosti, ki je praviloma manj inovativna in tudi manj usmerjena v rast in zaposlovanje, s 24,2 % na kar 32,8 %. Več podjetništva iz nuje izkazujeta le še Rusija (51,1 %) in Bolgarija (34,8 %), najmanj nastajajočih in novih podjetnic zaradi nuje pa sta imela Švedska (1,3 %) in Luksemburg (4,2 %). Primerjava z moškimi pokaže, da se ti v Sloveniji v precej večji meri lotevajo podjetništva iz zaznanih priložnosti (72,6 %) in v primerjavi z ženskami v bistveno manjši meri iz nuje (20,7 %). Ena izmed možnih razlag za dvig zgodnje podjetniške aktivnost žensk zaradi nuje bi lahko bil tudi instrument subvencije za samozaposlitev žensk, ki sta ga v okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva v letu 2018 nudila Zavod RS za zaposlovanje oziroma Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gre za nepovratne subvencije za samozaposlitev v višini 5.000 evrov, do nje pa so upravičene brezposelne osebe, ki se odločijo za eno od oblik samozaposlitve. Ker gre pri takem vstopu v podjetništvo za iniciativo podpornih institucij, posameznice tak podjetniški angažma najverjetneje dojemajo kot vstop v podjetništvo zaradi nuje, čeravno je bilo za realizacijo podjetniške ideje treba zaznati primerno poslovno priložnost. Za izboljšanje kakovosti zgodnje podjetniške aktivnosti žensk bi bilo treba spodbude uvajati zlasti v okviru izobraževalnih programov in vseživljenjskega učenja, saj precej manj žensk kot moških meni, da imajo ustrezna znanja in veščine za podjetniško udejstvovanje. Kar se tiče izobraževanja za podjetništvo, dosedanje raziskave kažejo pozitivno povezavo med stopnjo dosežene izobrazbe in uspešnostjo podjetniške aktivnosti. Zato je spodbuden podatek, da se delež odraslih (od 25 do 64 let) s terciarno izobrazbo v Sloveniji povečuje in je enak povprečju EU. 19 GEM SLOVENIJA 2018 V primerjavi s preteklimi leti se je najbolj povečal predvsem delež najvišje izobraženih nastajajočih in novih podjetnikov, in sicer z 39,7 % v letu 2017 na kar 47,3 % v letu 2018. Posledično se je v celotni strukturi zmanjšal delež zgodnjih podjetnikov z nižjimi stopnjami izobrazbe. Primerjava v skupini ustaljenih podjetnikov pa, zanimivo, pokaže ravno obratno. Tukaj se je zmanjšal delež najvišje izobraženih zaradi večjega deleža srednje in višje strokovno izobraženih podjetnikov. Med nepodjetniki večjih odstopanj v izobrazbeni strukturi v primerjavi s preteklimi leti ni zaznati. Večja izobraženost posredno prispeva k dvigu kakovostne podjetniške aktivnosti, zelo pomembno pa je tudi neposredno podjetniško izobraževanje, saj krepi poklicne ambicije, vodi k večji zaposljivosti, izboljšuje podjetniške veščine in podjetniški odnos ter privede do vedenjskih sprememb v smislu več podjetniških namer. Pri diplomantih, ki so opravili podjetniške programe in aktivnosti v času izobraževanja, je opaziti več podjetniških vrlin, višje aspiracije in boljši odnos do podjetništva, večje namere ustanoviti svoje podjetje in inovirati zanj ali v okviru zaposlitve v drugem podjetju. Na slovenskih univerzah je podjetniško izobraževanje žal še slabo razvito, čeravno podjetniška miselnost pri mladih prispeva, da so kreativnejši, samozavestnejši in privlačnejši za delodajalce, podjetniško izobraževanje pa lahko prenese podjetniško znanje, spretnosti in podjetniško miselnost v vse pore družbe in s tem zagotovi bolj trajnosten razvoj. Ob motivaciji, podjetniških zmogljivostih, spodbudnih kulturnih in družbenih normah ter ustreznih okvirnih pogojih za podjetniško aktivnost igra pomembno vlogo tudi razpoložljivost dohodka posameznikov, ki se odločajo za podjetniško udejstvovanje. Kot v preteklih letih so tudi leta 2018 med zgodnjimi in ustaljenimi podjetniki prevladovali posamezniki z najvišje dohodkovne ravni. Med zgodnjimi podjetniki se je znatno zmanjšal delež tistih z najnižje dohodkovne ravni (s 5,7 % v letu 2017 na 2,2 % v letu 2018). Ker je ta skupina v podjetništvo največkrat potisnjena zaradi nuje, je ta podatek seveda spodbuden in skladen z razmerami okrevanja na trgu dela. Med nastajajočimi in novimi podjetniki je zaznati porast podjetniške aktivnosti v skupini srednjega dohodkovnega razreda in upad v skupini najnižje dohodkovne ravni. Prav slednja se je med ustaljenimi podjetniki povečala, medtem ko ostaja podjetniška aktivnost tistih z najvišjimi razpoložljivimi dohodki med ustaljenimi podjetniki na približno enaki ravni kot leto poprej. Čeravno smo v preteklih letih izkazovali več podjetniške aktivnosti med najpremožnejšimi, se zaradi krepitve gospodarske rasti podjetniška dejavnost seli tudi med prebivalstvo nižjih dohodkovnih ravni. Podjetniške aspiracije Kakovostna delovna mesta, ki ustvarjajo veliko dodano vrednost, so eden ključnih ciljev vsakega gospodarstva. Daleč največ takih delovnih mest ustvarjajo hitro rastoča podjetja, zato je za vsako družbo pomembno, da ima čim večji delež motiviranih in v rast podjetij usmerjenih podjetnikov, saj ti največ prispevajo h gospodarski rasti in razvoju. Podatki pa žal kažejo, da je delež zelo ambicioznih podjetnikov, ki so pripravljeni vlagati veliko energije v rast svojih podjetij, praviloma zelo majhen. V okviru raziskave GEM zajemamo in analiziramo podatke o podjetniški aktivnosti v fazi zagona novega podjetja in tudi v fazi njegove rasti. Vsi načrti za rast se žal vedno ne realizirajo, saj podjetnikom ne uspe zagotoviti vseh ustreznih virov, ne dobijo pozitivnega odziva na trgu ali pa naletijo na druge ovire v poslovnem okolju, v katerem delujejo. Toda pozitivne namere podjetnika za rast so pomembne že od vsega začetka procesa izgradnje podjetja. V okviru raziskave GEM želimo meriti in bolje razumeti nivo aspiracij podjetnikov po rasti v zgodnji podjetniški aktivnosti. Nivo aspiracij merimo s pomočjo njihovih subjektivnih ocen o tem, koliko dodatnih delovnih mest bo njihovo podjetje zagotovilo v naslednjih petih letih. S svojimi 20 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL raziskovalnimi rezultati želimo pomagati oblikovalcem vladnih politik in ukrepov, ki spodbujajo te namere oziroma olajšujejo njihovo udejanjanje v praksi. Ambicioznost slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov negativno odstopa od ambicioznosti podjetnikov iz posameznih skupin držav, kar je posledica padca pričakovanj v zadnjem letu (pričakovanja so se namreč v letih 2017 in 2018 zmanjšala za več kot dve odstotni točki). Sicer pa podjetniki iz skupine držav visokodohodkovnih gospodarstev izkazujejo malenkost višjo stopnjo ambicioznosti, saj je znotraj TEA dobrih 17 % takšnih, ki pričakujejo, da bo njihovo podjetje ustvarilo 10 ali več delovnih mest v petih letih od zagona podjetja (v Sloveniji je ta delež v letu 2018 znašal dobrih 12 %, v letu 2017 pa dobrih 14 %). Večje razlike med Slovenijo in proučevanimi skupinami držav po ambicioznosti podjetnikov zasledimo tudi pri še ambiciozneje zastavljenem cilju, in sicer 19 ali več ustvarjenih novih delovnih mest v petih letih. To vprašanje GEM analizira na ravni celotne populacije. Če je v Sloveniji 0,4 % anketirancev prepričanih, da lahko v petih letih ustvarijo 19 ali več delovnih mest, je ta delež v državah GEM in visokodohodkovnih gospodarstvih skoraj trikrat večji. V primerjavi s skupino evropskih držav (0,8 %) pa zaostanek v ambicioznosti ni tako velik. V okviru raziskave GEM proučujemo inovacijsko naravnanost zgodnjega podjetništva s pomočjo podjetnikov, ki ocenijo, ali (potencialni) kupci že poznajo izdelek oziroma storitev, soroden tistemu, ki ga trži nastajajoče ali novo podjetje. Prosimo jih tudi za oceno o obstoju konkurenčnih podjetij, ki ponujajo enake ali podobne izdelke ali storitve, pri čemer se zavedamo raziskovalnih omejitev, saj gre za subjektivne ocene podjetnikov, ki delujejo v različno razvitih gospodarskih okoljih. Opažamo, da delež podjemov z inovativnim značajem narašča z gospodarsko razvitostjo. Če primerjamo Slovenijo s posameznimi skupinami držav, vidimo, da naša država tako po stopnji novosti izdelka ali storitve za kupce kot tudi po obstoju drugih konkurenčnih rešitev na trgu zaostaja za povprečjem najrazvitejših skupin držav. V Sloveniji 43 % podjetnikov v najzgodnejših fazah podjetništva meni, da imajo izdelek ali storitev, ki je nov(a) za nekatere ali celo vse potencialne kupce. Po tem kazalniku je med evropskimi državami najvišje Luksemburg s 66 %, sledita mu Italija s 65 % in Avstrija s 60 %. Najslabše rezultate so raziskovalci izmerili za Poljsko in Bolgarijo (22 %) ter Rusijo (25 %). Prav tako je Slovenija nekje v sredini na lestvici po kazalniku usmeritve v nove tržne niše, pri čemer 43 % podjetnikov v najzgodnejših fazah podjetništva meni, da so njihovi izdelki ali storitve na trgu novi, saj da je na trgu zelo malo ali celo nič konkurentov. Bistveno višjo stopnjo novosti svojih izdelkov ali storitev za trg izražajo irski (65 %) ter luksemburški in švicarski (60 %) podjetniki TEA. Najslabše rezultate so zabeležili na Poljskem (26 %), v Rusiji (27 %) in Bolgariji (28 %). Uvajanje novih tehnologij v poslovanje podjetja lahko prispeva k dvigu dodane vrednosti podjetja in potencialu za rast. Delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki menijo, da uporabljajo relativno nove tehnologije, torej takšne, ki niso starejše od pet let, je leta 2018 v Sloveniji znašal 35 %. Po tem kazalniku so od Slovenije med evropskimi državami izrazito boljše Hrvaška in Bolgarija (56 %) ter Luksemburg (50 %), slabši pa sta Poljska (12 %) in Nizozemska (19 %). Vedeti pa je treba, da so odgovori podjetnikov zelo subjektivne narave in odraz okolja, v katerem delujejo, saj je sicer zelo težko pojasniti rezultat za tehnološko in gospodarsko zelo napredno in razvito Nizozemsko (19 %) v primerjavi z razvojno šibkima državama, kot sta Hrvaška in Bolgarija. Vsako gospodarstvo je tudi del globalnega gospodarstva, zato je pomembno, da poskušamo razumeti, kako lahko internacionalizacija poslovanja prispeva k rasti podjetij in posledično celotnega gospodarstva. Pri tem se morajo podjetniki proaktivno soočati z odkrivanjem in izkoriščanjem priložnosti v povezavi s tujimi trgi, kar je povezano s številnimi tveganji, istočasno pa tudi s potencialno rastjo podjetja. 21 GEM SLOVENIJA 2018 S stopnjo internacionalizacije zgodnje podjetniške aktivnosti, ki je tesno povezana z rastjo in konkurenčnostjo podjetij, merimo podjetniške aspiracije nastajajočih in novih podjetnikov po izvozu izdelkov ali storitev. Ocena zajema tako neposredni izvoz kakor tudi morebitno internetno prodajo v tujini ter nakupe tujcev v proučevani državi. Analiza za Slovenijo kaže, da je leta 2018 delež nastajajočih in novih podjetij, ki menijo, da je več kot 25 % kupcev njihovih izdelkov ali storitev iz tujine, znašal 29 % (42 % v letu 2017), kar je malo več kot v posameznih skupinah. Najvišje stopnje internacionalizacije (več kot 25 % kupcev v tujini) med nastajajočimi in novimi podjetniki v evropskih državah so bile izmerjene v Luksemburgu (47 %), Avstriji (43 %) in na Hrvaškem (40 %), najnižje stopnje internacionalizacije pa v Rusiji (2 %), na Poljskem (3 %) in v Bolgariji (7 %). Slovenski podjetniki so že tradicionalno zelo mednarodno usmerjeni, kar kažejo tudi rezultati raziskave. K temu jih sili majhnost slovenskega trga, ki je še posebej omejujoča na zelo nišnih trgih. Določena inovacijsko gnana slovenska podjetja tako na slovenskem trgu sploh ne ustvarjajo omembe vrednega obsega poslovanja, ampak so skoraj v celoti usmerjena na mednarodne trge. Svojo dejavnost ohranjajo v Sloveniji, ker so tukaj doma ustanovitelji, ker je domače okolje pomemben vir talentiranih posameznikov in zanesljivih sodelavcev in ker so lahko razvili kritično maso raziskovalno- razvojnih, proizvodnih in drugih poslovnih kapacitet. Pomembno je zavedanje, da lahko ta podjetja svoje aktivnosti deloma ali v celoti preselijo tudi v druga poslovna okolja, s čimer bi Slovenija izgubila njihov prispevek k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest v Sloveniji. Zato je ključno, da država nadaljuje s procesi izboljšav poslovnega okolja in na ta način podpre najambicioznejša podjetja, da jim zaradi negativnih vplivov poslovnega okolja ne bi upadel zagon po rasti in inovativnosti. Ocena podjetniškega okolja Neposredno družbeno, politično in gospodarsko okolje lahko podjetniško dejavnost stimulira ali zavira. Spodbuden podjetniški ekosistem prinaša podjetnikom številne koristi in povečuje konkurenčnost novih podjetij. V okviru GEM ga proučujemo s pomočjo presoje dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo, ki so: finančna podpora, podpora vladnih politik, regulativa vladnih politik, vladni programi, podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah, podjetniško izobraževanje in usposabljanje po končani srednji šoli, prenos raziskav in razvoja, poslovna in strokovna infrastruktura, dinamičnost notranjega trga, odprtost in bremena notranjega trga, fizična infrastruktura ter kulturne in družbene norme. V letu 2018 je GEM uvedel tudi sestavljeni indeks nacionalnega podjetniškega konteksta NECI (ang. national entrepreneurship context index). Indeks izhaja iz dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo in tehta ocene teh pogojev s pomembnostjo, ki jim jo pripišejo anketirani izvedenci. V Sloveniji se je leta 2018 v primerjavi z letom poprej nekoliko izboljšalo 75 % okvirnih pogojev za podjetništvo. Pri zgolj treh okvirnih pogojih so bile zabeležene nižje povprečne ocene; to so izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, kulturne in družbene norme ter prenos raziskav. Najbolje ocenjen pogoj ostaja dostop do razpoložljive fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij, kot so na primer komunikacije, komunalne storitve, ceste, zemljišča ali prostor. Povprečna ocena se je v primerjavi z letom 2017 najbolj zvišala vladnim programom, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva, temu sledi izboljšanje odprtosti notranjega trga, kar se nanaša na prost vstop novih podjetij na obstoječa tržišča. Izvedenci so pogoje ocenjevali na 9-stopenjski lestvici, pri čemer ocene nad 5 pomenijo pozitivno rangiranje, ocene pod 5 pa negativno. V Sloveniji sta s povprečno oceno nad 5 ocenjena zgolj dva okvirna pogoja, poleg fizične infrastrukture še dinamičnost notranjega trga. Kot dejavnike, ki podjetništvo v Sloveniji najbolj zavirajo, lahko v letu 2018 identificiramo izobraževanje za podjetništvo na 22 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative (nestimulativni davki in predpisi), za podjetništvo premalo spodbudne kulturne in družbene norme, nezadosten prenos raziskav in razvoja ter šibko podporo vladnih politik. Izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni je bilo tudi v letu 2018 najbolj kritično ocenjeno in po mnenju izvedencev ostaja največji zaviralni dejavnik za podjetništvo v naši državi. Poučevanje v osnovnih in srednjih šolah po mnenju izvedencev še vedno ne namenja ustrezne pozornosti podjetnosti in podjetniškim procesom. Izvedenci vztrajajo, da morata podjetnost in inovativnost postati bistvena komponenta izobraževalnega sistema tudi na nižjih ravneh izobraževanja. Tudi izvedenci v drugih evropskih državah izobraževanje za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah v povprečju slabo ocenjujejo. Slabše povprečne ocene kot v Sloveniji beležijo na primer Nemčija, Velika Britanija, Avstrija, Italija, Francija. Najvišjo oceno tega okvira pa ima podobno kot že leta poprej Nizozemska, in to tako na primarnem in sekundarnem kot tudi na terciarnem nivoju. Pod povprečjem evropskih držav GEM je Slovenija pri štirih okvirnih pogojih, najbolj pri obsegu, v katerem kulturne in družbene norme spodbujajo ali zavirajo dejavnosti, ki vodijo do novih poslov, metod ali dejavnosti, ki lahko povečajo osebno premoženje in dohodek. Temu sledijo regulativa vladnih politik, dostop do poslovne in strokovne infrastrukture ter izobraževanje na primarnem in sekundarnem nivoju. Izvedenci v povprečju ocenjujejo, da v Sloveniji nova in rastoča podjetja relativno lahko pridobijo dobre in strokovne pravne ter računovodske storitve, da je relativno dovolj kooperantov, dobaviteljev in svetovalcev, ki podpirajo nova in rastoča podjetja, ter da nova in rastoča podjetja lahko pridobijo dobre bančne storitve, čeprav so pri zadnji trditvi mnenja izvedencev najbolj deljena. Izvedenci pa se ne strinjajo s trditvama, da nova in rastoča podjetja z lahkoto najdejo dobre kooperante, dobavitelje in svetovalce ter da zmorejo kriti stroške njihove uporabe. Pri tem se pojavlja vrzel: po mnenju izvedencev imamo v Sloveniji dovolj kooperantov, dobaviteljev in svetovalcev, ki podpirajo nova in rastoča podjetja, pa vendar podjetja dobre težko najdejo in po večini tudi težko krijejo njihove stroške. Izvedenci potemtakem menijo, da imajo podjetniki težave s pridobivanjem potencialnih poslovnih partnerjev in njihovega financiranja. Razlogi za to so lahko različni, na primer težave pri zagotavljanju zadostnih količin zaradi majhnosti novoustanovljenih podjetij, manjša kredibilnost novoustanovljenih podjetij, težave pri pridobivanju potrebnih certifikatov ipd. Zato se priporočila za izboljšanje poslovnega okolja v prvi vrsti nanašajo na področje ozaveščanja, informiranja in izobraževanja. Priporočila se nanašajo tudi na krepitev subvencij za pridobivanje različnih certifikatov, ki jih podjetja potrebujejo za poslovanje, vzpostavljanje partnerstev med podjetji, na primer po vavčerskem sistemu (SPOT točke), ki omogoča poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo podjetja krepila svojo konkurenčnost in kompetence, pa tudi preko sofinanciranja investicij, kar bi omogočalo hitrejšo rast podjetja in s tem večjo moč pri iskanju potencialnih, kvalitetnih poslovnih partnerjev. Regulativa vladnih politik predstavlja podjetnikom pri poslovanju največje težave. Najbolj kritični so izvedenci pri težavah s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, temu sledijo davčna bremena in birokratske ovire. Raziskovalci GEM že vsa leta opozarjamo tudi na visoka davčna bremena, ki so eden večjih zaviralnih dejavnikov za podjetništvo v Sloveniji, pri čemer mislimo tudi na številne druge prispevke, ki bremenijo poslovanje podjetja. Z napovedjo sprememb davčne zakonodaje ob nastopu nove vlade so bili v letu 2018 zabeleženi nekateri odmevni odzivi in ukrepi uspešnih slovenskih podjetij, kar opozarja na potreben dialog pri snovanju ukrepov, ki bodo na koncu sprejeti. Spodbudno kulturno okolje in pozitivno dojemanje podjetništva je izjemno pomembno. Slovenski izvedenci so v tej zvezi v letu 2018 najbolj kritično ocenili družbeni sistem vrednot, ki stigmatizira podjetniški neuspeh, in menijo, da nacionalna kultura ne spodbuja ali ne poudarja dovolj 23 GEM SLOVENIJA 2018 podjetniških vrednot, kot so tveganje, ustvarjalnost, inovativnost ali individualna odgovornost. Zanimivo je, da se pri tem okviru Slovenija pojavlja povsem na repu evropskih držav GEM. V letu 2018 je bil med vsemi evropskimi državami GEM ta okvirni pogoj za podjetništvo slabše kot pri nas ocenjen le še na Slovaškem, v Bolgariji, Italiji in na Hrvaškem. Najbolje ocenjena evropska država v tem okviru je že vsa leta Nizozemska (s povprečno oceno 6,2 v letu 2018), ki je v letu 2018 beležila v povprečju najvišje ocene pri kar sedmih okvirnih pogojih za podjetništvo. Slovenija od skupine visokodohodkovnih gospodarstev in tudi vseh držav GEM najbolj pozitivno odstopa pri finančni podpori za podjetništvo, ki je po mnenju izvedencev pri nas nadpovprečno dobro urejena. Poleg odprtosti in konkurenčnosti na notranjem trgu ter prisotnosti fizične infrastrukture velja izpostaviti tudi prisotnost in kakovost vladnih programov, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva (spodbude za MSP) na vseh vladnih ravneh (nacionalni, regionalni in občinski). Novost raziskave GEM v letu 2018 je uvedba sestavljenega indeksa NECI, ki odraža »zdravje« oziroma »kondicijo« nacionalnega podjetniškega okolja. Izhaja iz dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo in tehta ocene teh pogojev s pomembnostjo, ki jim jo pripišejo anketirani izvedenci. Lestvica NECI za 54 gospodarstev pokaže, da vrednost nacionalnega podjetniškega konteksta ni povsem vezana na ekonomsko moč posameznega nacionalnega gospodarstva, saj je na vseh treh stopnjah (v nizko-, srednje- in visokodohodkovnih gospodarstvih) mogoče najti države tako z visoko kot tudi z nizko vrednostjo indeksa NECI. Slovenija se je z vrednostjo indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta 5,2 uvrstila na 25. mesto med 54 državami GEM, kar je nekoliko nad polovico lestvice, ob bok Poljske in Čila. Uporabnost rezultatov indeksa NECI je predvsem v identifikaciji območja, kjer so vrzeli med ocenami okvirnih pogojev za podjetništvo in njihovo pomembnostjo. Indeks nas opominja, da smo pozorni na vrsto dejavnikov, še posebej ker lahko slabe razmere na nekaterih področjih omejujejo pripravljenost in sposobnost ljudi za vstop v podjetništvo kljub moči na drugih področjih. Rezultati raziskave GEM 2018 za Slovenijo kažejo, da se veča delež ljudi, ki v svojem okolju zaznavajo obetavne poslovne priložnosti, prav tako se visoko uvrščamo po deležu ljudi, ki menijo, da imajo sposobnosti za podjetništvo, medtem ko je celotna zgodnja podjetniška aktivnost nekoliko upadla. To v povezavi z rezultati indeksa NECI nakazuje na potrebne ukrepe predvsem vladne politike z vidika podpore in regulative ter zagotavljanje neoviranega prehoda od ustanovitvenih faz do ustaljenih, zrelih podjetij. Treba je torej odstraniti ovire. Izvedenci so jih največ našli na področju vladne politike (75 % navedb), sledijo kulturne in družbene norme (47 % navedb), finančna podpora ter izobraževanje in usposabljanje (oboje po 22 % navedb) in zmogljivosti za podjetništvo (19 % navedb). V sklopu vladnih politik kot največje omejitve so izvedenci tudi v letu 2018 na prvo mesto postavili nestimulativne davke in birokratske ovire, pri čemer so ob nestimulativni, nepredvidljivi in (pre)prepogosto spreminjajoči se davčni zakonodaji izpostavili tudi pomanjkanje davčnih olajšav za start-up podjetja ter dolgotrajne postopke in stroške ustanovitve podjetja v primerjavi s postopki v nekaterih drugih državah. Izvedenci kot oviro v slovenskem podjetniškem okolju vidijo tudi togo zakonodajo ter pogosto nesmiselne in v praksi skoraj neizvedljive zakone. Po mnenju izvedencev so odzivi vlade še vedno prepočasni ali v nekaterih primerih neodločni, navajajo pomanjkanje dialoga med vlado in podjetji, pomanjkanje ustrezne strategije na nacionalni ravni in pomanjkanje sodelovanja med različnimi inštitucijami. Strnemo lahko, da okvirni pogoji za podjetništvo v Sloveniji še naprej ponujajo možnosti za izboljšanje. Prav tako velja izpostaviti, da za kakovostno, stimulativno podjetniško okolje niso dovolj posamezni, izolirani ukrepi, temveč je bistven celovit pristop, ki ureja in vzpostavlja povezave na različnih področjih, pomembnih za podjetništvo. 24 Uvodna predstavitev Globalnega podjetniškega 1 monitorja 1.1 20 let globalnega raziskovanja podjetništva Leta 2018 je največja svetovna raziskava podjetništva Globalni podjetniški monitor (ang. Global Entrepreneurship Monitor – GEM) zaključila svoj 20. cikel. Od leta 1999, ko so bili v prvi raziskavi, izvedeni v desetih razvitih gospodarstvih, vzpostavljeni temelji longitudinalnega raziskovanja podjetništva, je bilo proučenih že 2,9 milijona odraslih prebivalcev v 112 gospodarstvih. Slovenija se je v ta globalni projekt vključila leta 2002 in od takrat tudi sodelovala v vseh letnih ciklih, tako da imamo za preteklih 17 let podatke, s pomočjo katerih lahko pomembne elemente podjetništva v Sloveniji, še zlasti v njegovih začetnih fazah, primerjamo s podjetništvom v drugih državah, ki sodelujejo ali so sodelovale v GEM. Prednost GEM pred drugimi podjetniškimi raziskavami je, da razpolagamo s podatki, ki temeljijo na enotni metodologiji. Tako dobimo jasnejšo sliko o stanju in razvoju podjetništva v državi, oblikovalci podjetniške politike pa si lahko ustvarijo boljše razumevanje in trdnejšo osnovo za pripravo in izbiro učinkovitih ukrepov in programov, usmerjenih k podpiranju takšnega tipa podjetništva, ki lahko najbolj prispeva k razvoju. K temu pomagajo tudi številne tematske publikacije, ki izhajajo iz GEM-ovih podatkov in so publicirane na globalni ravni. Doslej so bile poglobljeno proučene tematike ženskega podjetništva, podjetniškega izobraževanja, v razvoj usmerjenega podjetništva, podjetništva v organizacijah, podjetništva mladih in starejših, pregled podjetniških politik in primeri dobrih praks te politike. V letu 2019 pričakujemo še tudi publikacijo o gig podjetništvu in delitveni ekonomiji ter družinskem podjetništvu. Če k temu prištejemo še okrog 700 znanstvenih člankov ali poglavij v monografijah, v katerih so uporabljeni podatki, zbrani v okviru konzorcija GEM, vidimo, da gre za raziskavo, s pomočjo katere lahko dobimo pomembne vpoglede v stanje podjetništva in njegove značilnosti tako v nacionalnem kot globalnem okviru. Globalna vpetost raziskovalnega program GEM in transparentnost podatkov med raziskovalci omogočata precej širšo sliko, kot bi jo dobili, če bi raziskovali samo znotraj nacionalnega okvira. V raziskovalnem ciklusu 2018 je bilo v raziskavo APS vključenih 48 držav. V raziskavi grupiramo 25 GEM SLOVENIJA 2018 države v skladu z letno klasifikacijo Svetovnega gospodarskega foruma (www.weforum.org) in Svetovne banke v štiri skupine glede na bruto nacionalni dohodek na prebivalca, in sicer na nizkodohodkovna gospodarstva s 1.045 USD ali manj, srednjedohodkovna gospodarstva (spodnja polovica) z dohodkom od 1.046 do 4.125 USD, srednjedohodkovna gospodarstva (zgornja polovica) z dohodkom od 4.126 do 12.745 USD in visokodohodkovna gospodarstva z 12.746 USD ali več (World Economic Forum, 2019). Ta klasifikacija se razlikuje od klasifikacije na faktorska, učinkovitostna in inovacijska gospodarstva, ki smo jo uporabljali v preteklih letih. Sprememba je namenska in uporabljena s ciljem, da so še naprej mogoče primerjave in skladnost s Svetovnim gospodarskim forumom in njegovim letnim poročilom o konkurenčnosti (Schwab, 2018). Razporeditev svetovnih makro regij je narejena po klasifikaciji Združenih narodov (www. unstats.un.org/unsd/methodology/m49). Tabela 1.1: Države GEM glede na regijo in stopnjo razvitosti Nizkodohodkovna Srednjedohodkovna gospodarstva gospodarstva Visokodohodkovna gospodarstva Vzhodna in Južna Azija Indija, Indonezija Kitajska, Tajska Japonska, Južna Koreja, Tajvan Avstrija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Kanada, Evropa in Bolgarija, Kazahstan*, Latvija*, Luksemburg, Nemčija, Severna Amerika Rusija, Turčija Nizozemska, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, ZDA, Velika Britanija Latinska Amerika Brazilija, Dominikanska Argentina, Čile, Panama, Portoriko, in Karibi republika*, Gvatemala, Kolumbija, Mehika*, Peru Urugvaj Bližnji vzhod in Angola, Egipt, Afrika Madagaskar, Maroko, Iran, Libanon Izrael, Katar, Saudova Arabija, Mozambik*, Sudan Združeni arabski emirati *Vključene samo v raziskavo nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI). Stopnja razvitosti posamezne države vpliva ne samo na potek podjetniškega procesa od zagonske ideje pa vse do opustitve poslovanja, ampak v veliki meri tudi na kontekst poslovanja, z njim pa tudi na možnosti, kako na ta kontekst vplivati. Države se namreč ne razlikujejo samo po ekonomski moči, merjeni z bruto družbenim proizvodom, razlikujejo se tudi kulturno, politično, demografsko itd., zato ni enotnega recepta za spodbujanje podjetništva. Pri nizkodohodkovnih državah gre predvsem za mobilizacijo osnovnih proizvodnih dejavnikov, kot so zemlja in primarne dobrine, in delovne sile, ki je v velikem deležu še nekvalificirana, ter za urejanje temeljev za dostojno zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb (zdravstvo, šolstvo, infrastruktura itd.). Tudi narava poslovnih priložnosti je v primerjavi z visokodohodkovnimi državami enostavnejša, pa vendar jih je zaradi nerazvitosti poslovnega okolja pogosto dosti težje uresničiti. Različna je tudi motivacija za podjetništvo, saj je v revnejših državah precej večji delež samozaposlitvenega podjetništva, ki je ob odsotnosti delovnih mest pogosto edina možnost za dostojno preživetje. Slovenija se glede na svojo ekonomsko moč uvršča med visokodohodkovna gospodarstva, zato ima že tudi dobro razvito infrastrukturo in relativno urejeno poslovno okolje. Seveda pa je ocena tako infrastrukture kot tudi poslovnega okolja odvisna od tega, s katero državo in katerimi 26 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL segmenti podjetniškega konteksta se primerjamo. Tudi zaradi tega je GEM dragocen, saj omogoča zanesljivo podatkovno podlago, s katero so takšne primerjave možne, na tej osnovi pa je tudi mogoče zasnovati in uresničevati z dejstvi utemeljeno vodenje podjetniške politike (ang. evidence based policy making). 1.2 Konceptualni okvir GEM in spremljanje podjetniškega ekosistema in procesa Konceptualni okvir GEM razpoznava bogato raznolikost podjetništva in upošteva proaktivno in ustvarjalno vedenje posameznikov, ki je v veliki meri odvisno od okolja in odnosa tega okolja do podjetniške aktivnosti. Izhaja s stališča, da je osrednji akter podjetniškega procesa posameznik, ki racionalno presoja stroške in koristi podjetniškega angažiranja, pri tem pa poleg njegovih osebnih značilnosti igrajo pomembno vlogo tudi številni dejavniki v njegovem neposrednem življenjskem prostoru, od prevladujočih kulturnih vrednot in institucionalnega okolja podjetij do splošnega odnosa družbe do podjetništva in lastne usposobljenosti za podjetništvo. GEM je bil zasnovan zato, da bi: • meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, • odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, • zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter • odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. Temu primerno je zasnovan tudi raziskovalni okvir, v katerem je upoštevano, da ima raziskovanje na globalni ravni zaradi silne različnosti držav in okolij številne omejitve, ki jih je treba upoštevati tako pri zasnovi vprašalnikov in načinov pridobivanja podatkov kot tudi pri njihovi harmonizaciji. Globalni podjetniški monitor se ne osredotoča na statistične vire in registracijske podatke o podjetjih tako kot številne druge podjetniške raziskave, saj je zaradi velike neusklajenosti in raznolikosti teh virov med državami, pogosto pa tudi zaradi neprimerljivosti posameznih podatkovnih baz ali ker tovrstnih baz sploh ni, to nemogoče. Za številne značilnosti, ki jih ugotavlja GEM, takšnih baz sploh ni. Namesto tega se GEM osredotoča na podjetnega posameznika, ki se odloči za podjetniško kariero in ustanovi podjetje. Razlika med podatki, ki jih pridobimo v GEM, in podatki, ki jih zagotavljajo različni statistični viri, je strnjeno predstavljena v prilogi 2. Podjetni posameznik se na svoji potencialni poti od zaznave podjetniške priložnosti do izvajanja podjetniške aktivnosti in njegove opustitve srečuje s številnimi dejavniki, ki so pomembni za razumevanje podjetniškega procesa. Za spremljanje teh dejavnikov in ključnih elementov podjetniškega procesa so bile razvite tudi ustrezne mere. Ker so tako viri podatkov kot tudi rezultati primerno harmonizirani, jih lahko primerjamo med posameznimi državami in delno spremljamo tudi njihovo dinamiko. Te mere temeljijo na konceptualnem okviru GEM in jih lahko strnemo v več skupkov, ki opisujejo ključne dejavnike podjetniškega procesa: stanje v podjetniškem ekosistemu, družbene vrednote in dojemanje podjetništva, individualne značilnosti potencialnega podjetnika, posamezne faze podjetniške aktivnosti in podjetniške aspiracije. Na sliki 1.1 je prikazan konceptualni okvir, ki kaže, da je GEM pozoren ne samo na individualne lastnosti podjetnikov, ampak tudi na družbeni in ekonomski kontekst določenega okolja, ki sooblikuje podjetniško kulturo v državi. 27 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 1.1: Konceptualni okvir GEM Rezultat (družbeno-ekonomski razvoj) Družbeni, kulturni, politični, ekonomski kontekst Podjetniški output (nove Okvir Okvir zaposlitve, dodana vrednost) nacionalnih podjetniških pogojev pogojev Družbene vrednote Podjetniška aktivnost glede podjetništva • Po fazah: nastajajoči, novi, ustaljeni, Temeljne zahteve prenehanje Ojačevalci učinkovitosti Individualne lastnosti • Po vplivu: Inovacijska in poslovna (psihološke, demografske, hitro rastoča, inovativna, izpopolnjenost internacionalizacija motivacijske) • Po tipu: zgodnja, socialna in notranjepodjetniška aktivnost Družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upošteva stopnjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev, je predstavljen z okvirom nacionalnih pogojev in z okvirom podjetniških pogojev. Pri okviru nacionalnih pogojev gre za razvitost inštitucij, infrastrukturo, makroekonomsko stabilnost, zdravstveno in primarno izobraževanje, visoko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost trga dobrin, učinkovitost trga delovne sile, izpopolnjenost finančnega trga, tehnološko usposobljenost, velikost trga, poslovno urejenost in inovacije. V okviru podjetniških pogojev so med drugim podjetniške finance, vladni programi, podjetniško izobraževanje, dostopnost tveganega kapitala, prenos tehnologije itd. Vse te komponente podrobneje analiziramo v 7. poglavju, v katerem govorimo o podjetniškem ekosistemu. Ocenjujemo ga s pomočjo strokovnih mnenj skrbno izbranih izvedencev, ki imajo dober vpogled v različne segmente podjetniškega procesa. Ti izvedenci, ki prihajajo z različnih področij, ocenijo dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo, ki so podrobneje pojasnjeni v prilogi 2 (Metodološka pojasnila), zajemajo pa finančno podporo, podporo vladnih politik, regulativo vladnih politik, vladne programe, podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah, podjetniško izobraževanje in usposabljanje po končani srednji šoli, prenos raziskav in razvoja, poslovno in strokovno infrastrukturo, dinamičnost notranjega trga, odprtost in bremena notranjega trga, fizično infrastrukturo ter kulturne in družbene norme. Letošnja novost raziskave GEM je v točki 7.3 podrobneje opisan indeks nacionalnega podjetniškega konteksta – NECI (ang. national entrepreneurship context index), ki izhaja iz dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo in tehta ocene teh pogojev s pomembnostjo, ki jim jo pripišejo anketirani izvedenci. Družbene vrednote in dojemanje podjetništva podrobneje raziščemo tako, da vprašamo vzorec odraslih prebivalcev, ali družba sprejema podjetništvo kot dobro karierno izbiro, ali imajo podjetniki visok družbeni status ter kolikšno pozornost posvečajo podjetništvu mediji in s tem prispevajo k razvoju podjetniške kulture. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja lahko bolje 28 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL sklepamo o pomenu posameznih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, ali se bo posameznik odločil za podjetniško pot ali ne, pa tudi razmišljamo o možnostih, da bo dejansko realiziral svoje namene. Individualne značilnosti dejanskih podjetnikov in posameznikov, ki imajo potencial, da bi lahko postali podjetniki, pa tudi nepodjetnikov, spremljamo v najzgodnejših fazah podjetniškega procesa, ki ga prikazujemo na sliki 1.2. S pomočjo nekaterih demografskih dejavnikov (spol, starost, geografska lokacija), psiholoških dejavnikov (samozaznavanje osebnih zmogljivosti za podjetništvo, zaznavanje poslovnih priložnosti, strah pred propadom) in motivacijskih vidikov (podjetništvo zaradi nujnosti, zaradi priložnosti ali zaradi izboljšanja položaja) poskušamo razumeti podjetniški potencial in oceniti delež potencialnih podjetnikov. To so posamezniki, ki menijo, da imajo dovolj znanja in podjetniških sposobnosti, da bi lahko začeli s podjetništvom, ki prepoznavajo poslovne priložnosti v svojem okolju in jih strah pred potencialnim neuspehom njihovega podjema ne bi odvrnil od ustanovitve podjetja. Slika 1.2: Podjetniški proces Prenehanje poslovanja: v zadnjih 12 mesecih Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (TEA) Potencialni Ustaljeni podjetniki: podjetniki: priložnosti, znanja in Nastajajoči podjetje, staro Novi sposobnosti podjetniki: več kot 3,5 leta podjetniki: vključeni v podjetje, staro nastajanje do 3,5 leta podjetja snovanje ustanovitev trajnost Profil celotne zgodnje podjetniške aktivnosti Osebnostne lastnosti Panoga Vpliv • spol • sektor • rast • starost • inovativnost • motivacija • internacionalizacija Podjetniško aktivnost proučuje GEM glede na fazo življenjskega cikla podjema. Nastajajoči podjetniki so posamezniki, ki so v to, da bi se začeli ukvarjati s podjetništvom, že vložili svoj čas in morebiti tudi denarna sredstva, z omejitvijo, da še ne izplačujejo plač dlje kot tri mesece. Novi podjetniki so posamezniki, ki so lastniki podjetja in ga tudi vodijo, to podjetje pa ne izplačuje plač dlje kot tri leta in pol. Ustaljeni podjetniki so tisti, ki imajo podjetje, ki plače izplačuje že dlje kot tri leta in pol. Določen delež jih tudi opusti poslovanje, kar je prav tako evidentirano. Zbir nastajajočih in novih podjetnikov predstavlja celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, ki jo izražamo z indeksom TEA. V okviru kazalnika TEA se analizira tako imenovani profil zgodnje podjetniške aktivnosti, v okviru katerega proučujemo izbrane značilnosti teh podjetnikov, med katerimi so osebnostne lastnosti (spol, starost in motivacija), panoge in aspiracije podjetnikov po rasti, inovativnosti in internacionalizaciji podjetja. Podrobna razlaga ključnih mer, s katerimi proučujemo dejavnike na navedenih treh področjih, je dodana na koncu te monografije kot priloga 2. 29 GEM SLOVENIJA 2018 1.3 Podatkovne podlage za GEM Raziskava GEM zagotavlja primarne vire podatkov, pri čemer je osrednji vir anketna raziskava odraslega prebivalstva (ang. adult population survey – APS) v starosti od 18 do 64 let, pri čemer v vsaki sodelujoči državi raziskovalni timi oblikujejo slučajni vzorec najmanj 2000 anketiranih. Poleg tega v vsaki državi nacionalni timi izvedejo tudi poglobljene intervjuje z nacionalnimi izvedenci, to pa so izbrani strokovnjaki na področjih, ki predstavljajo okvirne pogoje za podjetništvo. Ob primarnih podatkih so v raziskavo GEM vključeni tudi zanesljivi sekundarni viri podatkov – podatkovne baze, s katerimi razpolagajo Združeni narodi, Eurostat, Svetovna banka, ILO, Mednarodni denarni sklad, OECD. Anketiranje odraslega prebivalstva (APS) je najpomembnejši vir primarnih podatkov; anketiranje v vsaki sodelujoči državi izvede usposobljena agencija – v Sloveniji je anketiranje izvedlo podjetje Mediana iz Ljubljane v času od 17. maja do 16. junija 2018. Značilnosti vzorca v Sloveniji so prikazane v tabeli 1.2. Struktura vzorca je usklajena s strukturo statistične množice glede na statistične regije v Sloveniji (12 regij), spol in starost ljudi ter glede na značilnost območja (urbano ali ruralno okolje). Vzorci vseh držav so uteženi na osnovi standardizirane ocene strukture prebivalstva po starosti in spolu; to vsako leto za vse države zagotavlja US Census International Population Data Base. Tabela 1.2: Značilnosti uteženega in neuteženega vzorca, GEM Slovenija 2018, APS Neuteženi vzorec Uteženi vzorec (18 do 64 let) Skupaj 2000 2000 Moški 1019 1029 Ženske 981 971 Število nastajajočih podjemov 55 57 Število novih podjemov 71 73 Motivacija – priložnost 86 89 Motivacija – nujnost 30 31 Število ustaljenih podjetij 139 137 Neformalni investitorji 53 54 V tabeli 1.3 prikazujemo skupno strukturo anketiranih oseb v okviru APS v raziskavi GEM 2018. Tabela 1.3: Število anketiranih oseb v vzorcih sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2018, APS Število anketiranih oseb v vzorcu Gospodarstva Število držav Skupno število anketiranih oseb min max Nizkodohodkovna 7 2002 4165 19.591 Srednjedohodkovna 11 2000 3268 26.125 Visokodohodkovna 31 1496 23.100 108.655 Skupno število anketiranih oseb 154 .371 30 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Anketna raziskava poteka s pomočjo razvitega vprašalnika GEM, ki je v vseh sodelujočih državah enak in preveden v nacionalne jezike. Anketna raziskava v večini držav poteka tudi s pomočjo telefonske ankete, izvedene po stacionarnih in v vedno večji meri po mobilnih telefonih, v nekaterih državah pa tudi osebno, glede na posebne značilnosti dostopa do vseh struktur prebivalstva; to zagotavlja reprezentativnost vzorca odrasle populacije v vseh sodelujočih državah. Metodologija zbiranja podatkov in kodiranja je uveljavljena in enotna za vse sodelujoče države, kar zagotavlja primerljivost zbranih podatkovnih baz ter zanesljive in smiselne poglobljene analize znotraj posameznega gospodarstva kot tudi primerjalne analize med sodelujočimi državami. Metodologija raziskave in proces harmoniziranja podatkov ter testiranje modela GEM so opisani v znanstveni literaturi (Reynolds et al., 2005; Levie in Autio, 2008). Drugi pomemben vir primarnih podatkov v okviru raziskave GEM so ključni ugledni nacionalni izvedenci (NES), izbrani kot strokovnjaki na področjih, ki predstavljajo okvirne pogoje za podjetništvo: finančna podpora, vladne politike, vladni programi, izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, raziskave in razvoj, dostop do poslovne in strokovne infrastrukture, odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, dostop do fizične infrastrukture ter kulturne in družbene norme. V okviru tega dela zbiranja primarnih podatkov nacionalni izvedenci izpolnijo podroben vprašalnik, ki je prav tako identičen v vseh sodelujočih državah in tematsko usklajen z vprašalnikom v okviru APS, vsebuje pa še dodaten nabor tem, ki se nanašajo na okvirne pogoje za podjetništvo, podjetniško zmogljivost ter razpoznavanje poslovnih priložnosti, pa tudi na druge družbeno- demografske značilnosti. Poleg tega izvedenci predstavijo tudi svoje poglede na, po njihovem mnenju, tri temeljne slabosti, ki zavirajo podjetniško aktivnost v državi, tri temeljne prednosti, ki podjetniško aktivnost pospešujejo, ter tri priporočila za izboljšanje podjetniškega okolja. Vzorec izvedencev za vse sodelujoče države in tako tudi za Slovenijo je utežen glede na zgoraj omenjenih devet okvirnih pogojev za podjetništvo, glede na tip izvedenca (strokovnjak ali podjetnik), spol, sektor gospodarstva (javni ali zasebni) in geografsko porazdelitev; v Sloveniji je sodelovalo 36 izvedencev. Anketiranje je tako kot v drugih državah GEM tudi v Sloveniji potekalo od maja do junija 2018. V letu 2018 je bilo anketiranih skupaj 2.228 nacionalnih izvedencev, kar je po skupinah držav glede na tip gospodarstva prikazano v tabeli 1.4. Tabela 1.4: Število sodelujočih nacionalnih izvedencev v sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2018, NES Število nacionalnih izvedencev Tip gospodarstva Število Skupno število držav* nacionalnih izvedencev min max Nizkodohodkovna 8 36 78 399 Srednjedohodkovna 14 36 41 525 Visokodohodkovna 32 35 98 1304 Skupno število nacionalnih izvedencev 2228 * Razlike med številom držav v tabelah 1.3 in 1.4 so zato, ker je v raziskavi NES sodelovalo več držav. 31 GEM SLOVENIJA 2018 1.4 Dostopnost raziskav in podatkov GEM GEM je konzorcij nacionalnih timov, ki so povezani v krovno organizacijo Global Entrepreneurship Research Association (GERA), v okviru katere se izvaja projekt GEM. Konzorcij GEM je edinstvena mreža številnih podjetniških raziskovalcev, ki gradijo podatkovno bazo, da bi z njeno pomočjo pridobili trdnejša spoznanja o podjetniških pojavih. Na domači strani konzorcija GEM (www. gemconsortium.org) in tudi na slovenski strani (www.gemslovenia.org) lahko zainteresirani bralci najdejo številne informacije – od nacionalnih raziskav do podatkovnih baz in pregleda vse bogatejše zbirke znanstvenih člankov, ki nastajajo z uporabo podatkov, pridobljenih v raziskavah GEM. Od leta 2012 so podatkovne baze za pretekla leta urejene tako, da ponujajo možnosti primerjav posameznih indikatorjev med državami (glej https://www.gemconsortium.org/data), kar je še posebej priročno za nekatere hitre preglede stanja podjetništva. 32 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Nacionalni SLOVENIJA profil: Slovenija Število prebivalcev: Samozaznavanje in dojemanje podjetništva 2,1 milijona (2018) Vrednost Rang Rast BDP: Zaznane priložnosti 42,2 % 27/49 5,0 % Zaznane zmogljivosti 51,0 % 22/49 BDP na prebivalca: Strah pred neuspehom ni ovira 32,0 % 31/49 20 .815 € (2017) Podjetniške namere 15,3 % 28/48 Ocena Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Podjetniška aktivnost Business) (2018): ocena 92,88/100, Vrednost Rang rang 38/190 Celotna zgodnja podjetniška Ocena Svetovnega aktivnost (TEA) gospodarskega foruma (WEF) o konkurenčnosti (2015): TEA 2018 6,4 % 38/48 rang 35/140 TEA 2017 6,9 % 45/54 Ocena Svetovnega TEA 2016 8,0 % 48/65 gospodarskega foruma o Stopnja ustaljenega podjetništva 6,8 % 25/48 povprečnem dohodku: visokodohodkovne države Podjetniška aktivnost zaposlenih 5,9 % 13/49 33 GEM SLOVENIJA 2018 Motivacijski indeks Vrednost Rang Razvojno usmerjeni podjetniki / podjetniki iz nuje 2,0 25/48 Enakost med spoloma Vrednost Rang/54 Ženske/moški – razmerje TEA 0,43 45/48 Ženske/moški – razmerje priložnost 0,86 35/48 Vpliv podjetništva Vrednost Rang Pričakovana nova delovna mesta (6+) 15,3 % 31/48 Inovacijska naravnanost 25,5 % 25/48 Panoga (% v dejavnosti poslovnih storitev) 32,4 % 3/48 Družbene vrednote o podjetništvu Vrednost Rang Spoštovanje podjetnikov 75,8 % 16/47 Podjetništvo kot zaželena karierna izbira 58,4 % 31/47 Ocena nacionalnih izvedencev o podjetniškem ekosistemu (rang/54 vse države GEM) 1 = zelo slabo, 9 = zelo dobro Finančna podpora 4,29 4,97 15/54 Kulturne in družbene GEM norme 9 Vladne politike – podpora Slovenija 4,84 3,72 46/54 8 4,37 4,39 26/54 7 Fizična infrastruktura 6 Vladne politike – regulativa 5,27 6,91 17/54 5 3,88 3,33 39/54 4 3 Notranji trg – odprtost, 2 Vladni programi bremena 1 4,49 4,96 25/54 6,32 4,78 12/54 Izobraževanje in Notranji trg – dinamičnost usposabljanje – v OŠ in SŠ 4,20 5,33 20/54 3,14 3,12 2/54 Izobraževanje in Poslovna in strokovna usposabljanje – po SŠ infrastruktura Prenos raziskav in 4,79 4,77 30/54 4,90 4,98 28/54 razvoja 3,95 4,29 21/54 34 GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva 2 v Sloveniji Podjetništvo je proces, ki se odvija v fazah svojega življenjskega cikla, vendar ni enoznačno določen in tudi ne poteka vedno enako. Podjetniška aktivnost se vselej začne pri posamezniku, ki začenja razmišljati o novem podjemu, ali pri zaposlenem, ki nov podjem začenja v okviru svoje zaposlitve. GEM identificira podjetniške namere ljudi v prihodnjih treh letih, analizira zgodnjo podjetniško aktivnost, nato ustaljeno podjetništvo, pa tudi prenehanje podjetniške aktivnosti, ki je prav tako sestavni del podjetniškega procesa. V okviru raziskave GEM analiziramo tudi podjetniške značilnosti oziroma zmogljivosti ljudi, njihov odnos oziroma dojemanje inovativnih značilnosti njihovih podjemov, aspiracije po rasti in zaposlovanju, pa tudi širše, odnos ljudi in družbe do podjetništva, kar odraža kompleksnost in večdimenzionalnost podjetniškega procesa. V okviru raziskave GEM vse te vidike merimo oziroma opisujemo s kazalniki, ki so z metodološkega vidika opisani v poglavju 1 in v prilogi 3. Na sliki 2.1 prikazujemo izbrane kazalnike za dva izbrana vidika proučevanja podjetništva. Prvi vidik se nanaša na skupino kazalnikov, ki opisujejo elemente družbenega okolja ter kulturnih in družbenih norm, ki lahko podpirajo ali zavirajo podjetniške procese v družbi. Nato so prikazane podjetniške namere prebivalstva v prihodnjih treh letih. Drugi sklop se tako nanaša na skupino kazalnikov podjetniške zmogljivosti, in sicer na zaznavanje poslovnih priložnosti v okolju ter na samooceno znanja, izkušenj in sposobnosti za podjetništvo in strahu pred neuspehom, ki posameznika lahko odvrne od podjetniškega udejstvovanja. 35 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 2.1: Primerjava Slovenije, povprečja držav EU in povprečja GEM za izbrane kazalnike Medijska pozornost Uspešni podjetniki so spoštovani Podjetništvo je dobra izbira kariere Podjetniške namere v prihodnjih treh letih Strah pred neuspehom Zaznavanje podjetniškega znanja in sposobnosti Zaznavanje poslovnih priložnosti 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % Odstotek odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Evropske države GEM Slovenija GEM Slovenija 2018, APS Slovenija je v letu 2018 izkazovala podobno sliko kot leto poprej, zlasti kar se tiče podpore družbenega okolja podjetništvu. Ljudje v Sloveniji v povprečju zaznavajo visoko stopnjo pozitivne medijske podpore uspešnim podjetnikom in velik delež jih meni, da so uspešni podjetniki v Sloveniji spoštovani – oboje v povprečju v večji meri kot v drugih državah GEM. Hkrati pa jih tudi – podobno kot leto poprej – manj kot v drugih sodelujočih državah GEM meni, da je podjetništvo dobra izbira kariere, kar kaže na zavedanje o težavnosti podjetniškega udejstvovanja. Podjetniške namere, ki so pomembna predhodnica dejanskega kasnejšega podjetniškega udejstvovanja, so bile v Sloveniji v letu 2018 nekoliko večje v primerjavi s povprečjem evropskih držav, vendar manjše od povprečja vseh sodelujočih držav GEM. Tudi zaznavanje poslovnih priložnosti v razvitih gospodarstvih je pomemben predhodnik podjetniške aktivnosti, ki je večinoma usmerjena v izkoriščanje zaznane obetavne poslovne priložnosti (v primerjavi s podjetništvom iz nuje). V Sloveniji se je zaznavanje poslovnih priložnosti po nekaj letih, ko je bilo primerjalno z drugimi razvitimi državami majhno, povečalo in je na primerljivi ravni tako s povprečjem sodelujočih evropskih držav kot tudi vseh sodelujočih držav GEM. V tabeli 2.1 zbirno prikazujemo različne vidike podjetniške aktivnosti v Sloveniji leta 2018 primerjalno z letom poprej. V naslednjih poglavjih te monografije podrobneje analiziramo vse te vidike podjetniške aktivnosti. 36 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tabela 2.1: GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, APS Nastajajoči Novi Celotna zgodnja Ustaljeni Podjetniški podjetniki (N = 55) podjetniki (N = 71) podjetniška aktivnost podjetniki (N = 139) dejavniki (N = 124)* 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang Vključenost v podjetništvo 4,02 39/54 2,84 42/49 2,96 40/54 3,64 32/49 6,85 45/54 6,37 25/49 6,76 28/54 6,84 40/49 (% populacije) Spol (% populacije) Moški 5,5 3,7 4,1 5,3 9,34 40/54 8,80 38/49 9,45 25/54 8,87 27/49 Ženske 2,5 1,9 1,8 1,9 4,26 47/54 3,80 46/49 3,97 35/54 4,69 28/49 Spol (% podjetnikov) Moški 70,0 67,6 70,2 74,7 69,5 74,1 71,2 66,7 Ženske 30,0 32,4 29,8 25,3 30,5 28,9 28,8 33,3 Starost (% populacije) Od 18 do 24 let 4,4 2,1 3,2 1,0 7,59 32/54 3,12 46/49 1,27 30/52 / / Od 25 do 34 let 6,3 6,4 5,3 7,2 10,89 34/54 13,37 26/49 3,96 29/54 4,74 21/49 Od 35 do 44 let 5,8 2,2 3,3 4,1 9,14 42/54 6,32 43/49 10,48 20/54 8,98 21/49 Od 45 do 54 let 2,9 2,4 2,1 3,2 5,03 46/54 5,42 39/49 10,32 28/54 10,10 25/49 Od 55 do 64 let 1,0 1,2 1,3 1,6 2,27 51/54 2,85 42/49 4,33 43/54 6,29 36/49 Starost (% podjetnikov) Od 18 do 24 let 11,7 7,7 11,3 3,1 11,78 37/54 5,18 47/49 1,99 41/52 / / Od 25 do 34 let 31,8 44,5 36,3 38,9 32,38 18/54 41,41 6/49 11,92 38/54 13,67 31/49 Od 35 do 44 let 34,2 18,2 26,3 27,9 31,44 9/54 23,59 44/49 36,51 6/54 31,25 12/49 Od 45 do 54 let 16,7 19,7 16,5 19,6 16,96 32/54 19,67 21/49 35,21 9/54 34,16 15/49 Od 55 do 64 let 5,6 9,8 9,6 10,5 7,44 40/54 10,15 21/49 14,37 43/54 20,92 24/49 Izobrazba (% podjetnikov) Dokončana osn . šola ali 1,7 1,9 2,1 2,9 1,9 2,5 0,8 0,7 manj Dokončana poklicna šola 14,4 8,6 8,5 8,9 12,1 8,8 10,3 11.,3 Srednješolska izobrazba 35,6 36,2 34,7 28,3 34,9 31,8 41,3 43,5 Višješolska strok . 11,5 12,7 13,0 7,1 11,4 9,6 11,2 16,8 izobrazba Visokoš . ali univ . izobr . ali 36,8 40,6 41,8 52,8 39,7 47,3 36,3 27,7 več Izobrazba (% populacije) Manj kot srednješolska 5,37 39/53 4,51 12/49 4,22 36/54 5,17 21/49 Srednješolska 5,93 41/53 4,91 10/47 6,93 24/53 7,20 25/47 Več kot srednješolska 7,42 49/53 8,20 12/49 7,09 28/53 6,99 22/49 Visokošolska/ Univerzitetna 15,54 22/44 12,10 14/39 12,39 15/46 8,86 22/40 37 GEM SLOVENIJA 2018 Nastajajoči Novi Celotna zgodnja Ustaljeni Podjetniški podjetniki (N = 55) podjetniki (N = 71) podjetniška aktivnost podjetniki (N = 139) dejavniki (N = 124)* 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang Dohodkovni razred (% populacije) Spodnja tretjina 4,2 1,3 1,5 0,9 5,69 40/54 2,15 1/49 4,11 31/54 5,85 29/47 Srednja tretjina 2,4 3,1 2,0 3,9 4,20 51/54 6,80 12/47 4,93 35/54 4,72 15/49 Zgornja tretjina 5,7 3,8 4,9 4,6 10,34 39/53 8,28 9/49 8,69 35/53 9,84 22/49 Dohodkovni razred (% podjetnikov) Spodnja tretjina 25,6 12,0 13,2 7,4 20,9 9,5 16,8 22,9 Srednja tretjina 24,1 41,1 27,2 43,8 24,8 42,5 32,4 26,1 Zgornja tretjina 50,3 47,0 59,7 48,9 54,3 48,0 50,8 51,0 Motivacija (% populacije) Nujnost 0,5 0,5 0,8 1,0 1,34 38/54 1,54 33/49 1,8 2,5 Priložnost 3,3 2,2 1,9 2,4 5,07 44/54 4,44 42/49 4,2 3,7 * Celotna zgodnja podjetniška aktivnost zajema nastajajoča in nova podjetja, seštevek pa je različen od njihove vsote, saj predstavlja posameznike, med katerimi imajo nekateri tako nastajajoče kot tudi novo podjetje. Nastajajoči Novi Celotna zgodnja Ustaljeni Podjetniški podjetniki podjetniki podjetniška aktivnost podjetniki dejavniki 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang Motivacija (% podjetnikov) V celoti priložnost 61,5 60,1 52,1 50,0 55,5 54,4 50,5 44,4 Deloma priložnost 21,5 16,5 12,5 14,0 18,2 15,2 11,9 10,3 Nujnost 12,3 18,2 27,1 28,9 20,0 24,2 25,7 37,7 Ne more opredeliti 4,6 5,2 8,3 7,1 6,4 6,2 11,9 8,0 Izkoriščanje poslovne priložnosti zaradi (% podjetnikov, katerih motivacija je v celoti priložnost) Neodvisnosti in osebne svobode pri 46,2 32,3 39,5 44,7 43,36 29/54 38,39 18/49 54,6 50,8 delu Povečanja dohodka 18,5 40,1 40,1 37,7 27,82 44/54 38,93 19/49 33,2 31,1 Ohranitve ravni dohodka 20,9 15,6 5,1 11,4 15,50 11/54 13,49 42/49 10,1 8,8 Drugega 14,4 12,0 15,3 6,2 13,33 4/54 9,18 44/49 2,1 9,3 38 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Celotna zgodnja Ustaljeni Podjetniški dejavniki podjetniška aktivnost podjetniki 2017 rang 2018 rang 2017 rang 2018 rang Inovacijska naravnanost (% podjetnikov) Novost izdelkov – izdelek je nov za vse kupce 19,86 12/54 18,40 29/49 18,38 11/54 15,92 33/49 Konkurenca – ni konkurenčnih podjetij 15,83 6/54 14,68 43/49 5,59 20/54 3,58 21/49 Tehnologija – uporaba tehnologij, ki so na voljo manj kot eno leto 16,63 23/54 9,01 16/49 5,58 16/54 6,03 31/49 Nagnjenost k rasti (% podjetnikov) Zaposlovanje – porast za najmanj 10 delovnih mest in hkrati za 14,41 26/54 12,05 18/49 5,66 21/54 5,08 26/49 najmanj 50 % v petih letih Izvoz – več kot 50 % strank živi zunaj države 2,15 10/54 1,13 28/49 0,93 13/54 0,69 32/49 Nastajajoči Novi Ustaljeni % prebivalstva v starosti od Podjetniški podjetniki podjetniki podjetniki 18 do 64 let Nepodjetniki dejavniki 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 rang 2018 rang 2017 2018 Razpoznavanje poslovnih 54,2 62,6 43,5 50,2 47,3 35,5 34,60 40/54 42,17 27/49 32,5 30,9 priložnosti Podjetniške namere v prihodnjih treh 16,72 35/54 16,30 36/49 14,23 14,3 letih Podjetniška zmogljivost – dojemanje kulturne podpore Egalitarizem 75,5 73,0 77,6 80,0 81,9 78,2 80,45 5/49 82,82 3/43 80,7 81,4 Poklicna izbira 47,2 44,8 43,7 36,4 48,7 46,9 55,12 35/52 58,43 31/47 56,2 56,8 Spoštovanje podjetniškega 59,1 71,2 53,5 61,7 55,8 65,1 73,42 21/52 75,78 16/47 75,9 73,7 poklica Odnos medijev 74,3 74,4 62,5 75,1 65,0 73,4 72,65 14/52 77,19 5/47 73,4 74,9 Podjetniška zmogljivost – samozaupanje Znanje in veščine 82,3 83,3 89,5 84,5 88,3 81,3 53,31 18/54 50,97 23/49 48,2 45,0 Strah pred neuspehom 14,6 30,8 19,4 24,2 16,4 18,0 34,77 39/54 37,42 33/49 37,5 39,7 39 Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva 3 in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi Ključna spoznanja: • V Sloveniji 42,17 % ljudi v svojem okolju zaznava obetavne poslovne priložnosti. Zelo pozitiven rezultat za Slovenijo je, da se zadnja leta ta delež vztrajno veča – od 20,5 % v letu 2015 do 25,3 % v letu 2016 in 34,60 % v letu 2017. Lani se je Slovenija z vrednostjo 43,17 %, kar je tik pod povprečjem evropskih držav, uvrstila na sredino lestvice. • Slovenci se uvrščamo visoko po deležu ljudi, ki menijo, da imajo potrebno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo – v letu 2018 je tako menilo kar 51 % ljudi, kar postavlja Slovenijo na tretje mesto na lestvici evropskih držav. Slovenija se tako uvršča v skupino evropskih držav, v katerih je razkorak med zaznavanjem podjetniške zmogljivosti in zaznavanjem poslovnih priložnosti. • V Sloveniji le 37,42 % ljudi zaznava strah pred podjetniškim neuspehom. V Evropi je manj strahu pred neuspehom prisotnega le še med Nizozemci in Francozi. Hkrati bi 32 % tistih posameznikov v Sloveniji, ki v svojem okolju zaznavajo podjetniške priložnosti, strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja. • Uspešni podjetniki so v slovenski družbi spoštovani bolj, kot to velja za povprečje evropskih držav. O tem je prepričanih 75,78 % ljudi, kar uvršča Slovenijo na četrto mesto v evropskem merilu. • V Sloveniji je v letu 2018 rahlo porasel delež ljudi, ki menijo, da je podjetništvo dobra izbira kariere – tako je menilo 58,43 % vprašanih; Slovenija je na devetem mestu evropske lestvice. • V Sloveniji je v letu 2018 porasla zaznana medijska pozornost za podjetništvo in v povprečju kar 77,19 % ljudi meni, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih. Glede tega je bila Slovenija v letu 2018 v samem vrhu na lestvici sodelujočih evropskih držav. • Skupek dejavnikov zaznane podjetniške zmogljivosti in družbenih norm glede podjetništva lahko sooblikuje zaznave posameznikov o tem, kako enostavno ali neenostavno je v njihovi državi mogoče ustanoviti novo podjetje ali začeti z novim poslom. V Sloveniji je v enostavnost tega prepričanih 39,2 % ljudi, kar je tik nad evropskim povprečjem, ki znaša 38,82 %. 41 GEM SLOVENIJA 2018 V okviru raziskave GEM proučujemo pomembne vidike podjetništva, ki signalizirajo, kako podjetniška je družba in koliko je v družbi posameznikov potencialnih podjetnikov, prav tako pa tudi, kako so do podjetništva naravnani preostali. Z vidika posameznika je zato pomemben sklop dejavnikov, na osnovi katerih on sam zaznava in dojema svoje kompetence za podjetništvo – govorimo o podjetniški zmogljivosti. V tem okviru analiziramo posameznikovo samozaznavanje sposobnosti za podjetništvo, ki se kaže v njegovem samozaupanju v znanje, potrebno za podjetništvo, ter zmožnosti razpoznavanja obetavnih poslovnih priložnosti, morebitnem strahu pred neuspehom, ki bi ga odvrnil od podjetniške poti, in v podjetniških namerah ljudi. Ker so posamezniki del širšega kulturnega in družbenega okolja, ki vpliva na njihove podjetniške odločitve in jih sooblikuje, v okviru raziskave GEM proučujemo tudi zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu. Kazalniki podjetniške zmogljivosti odraslega prebivalstva in zaznavanja odnosa do podjetništva v družbi so za vse sodelujoče države GEM v letu 2018 prikazani v tabeli 1, v prilogi prilogi 3. 3.1 Samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika V raziskavi GEM smo v letu 2018 v Sloveniji opazili nekaj pomembnih premikov v primerjavi z letom 2017, predvsem večji delež posameznikov, ki menijo, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti za začetek novega posla, na drugi strani pa se v Sloveniji ponovno pojavlja v povprečju nekoliko večji strah pred neuspehom. V tabeli 3.1 prikazujemo primerjavo Slovenije z izbranimi skupinami držav glede samozaznavanja in dojemanja podjetništva. Tabela 3.1: Elementi podjetniške zmogljivosti, GEM Slovenija 2018, APS Slovenija GEM Visokodohodkovna gospodarstva Evropske države Podjetniška zmogljivost – samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika Zaznavanje poslovnih priložnosti 42,17 % 45,60 % 46,63 % 43,17 % Zaznavanje sposobnosti za podjetništvo 50,97 % 49,19 % 46,61 % 43,10 % Zaznavanje strahu pred neuspehom 37,42 % 39,84 % 40,40 % 43,78 % Podjetniške namere 16,30 % 26,95 % 20,36 % 12,92 % Poslovne priložnosti so pomemben sestavni del podjetništva, zato igra sposobnost posameznikovega zaznavanja obetavnih poslovnih priložnosti ključno vlogo pri vključevanju v podjetništvo. Prav zato morajo imeti posamezniki ne samo potrebne veščine, da bodo znali videti, kaj so nezapolnjene vrzeli na trgu in katere potrebe imajo potencialni kupci, ampak tudi zmožnost, da izkoristijo zaznane poslovne priložnosti. Pomembno je torej tudi posameznikovo samozaznavanje sposobnosti za tovrstno udejstvovanje. 42 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 3.1: Podjetniška zmogljivost – samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika Najvišja stopnja ZAZNAVANJE PRILOŽNOSTI 81,6 % zaznanih priložnosti: ŠVEDSKA 42 % ljudi meni, da se bodo v prihodnjih šestih Najnižja stopnja mesecih v okolju, v katerem živijo, pojavile 19,2 % zaznanih priložnosti: dobre poslovne priložnosti. GRČIJA zaznavanje zaznavanje zaznavanje poslovnih priložnosti sposobnosti za podjetništvo strahu pred neuspehom 42,17 % 43,17 % 50,97 % 43,10 % 37,42 % 43,78 % Slovenija Evropa Slovenija Evropa Slovenija Evropa GEM Slovenija 2018, APS V Sloveniji 42,17 % ljudi v svojem okolju zaznava obetavne poslovne priložnosti. Zelo pozitiven rezultat za Slovenijo je, da se zadnja leta ta delež vztrajno veča – od 20,5 % v letu 2015 do 25,3 % v letu 2016 in 34,60 % v letu 2017. Kot prikazujemo na sliki 3.2, se Slovenija na lestvici 19 evropskih držav po tem kazalniku uvršča na sredino in je s svojo vrednostjo tik pod povprečjem evropskih držav (43,17 %). Slika 3.2: Zaznavanje poslovnih priložnosti (v evropskih državah GEM) 90 % a tv 80 % als t 70 % ebiv 60 % ga pr 50 % asle 40 % ti od 18 do 64 leos 30 % totek odr v star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a g a a a čija arija trija jsk Gr Rusija anija vašk Italija ašk anija Švic Ciper Šp Hr emsk Bolg Francija Irsk Slov Nemčija Avs Pol Slovenija oz Švedsk a Brit Luksembur Niz Velik Zaznavanje poslovnih priložnosti Povprečje GEM Slovenija 2018, APS 43 GEM SLOVENIJA 2018 V svetu je zaznavanje poslovnih priložnosti največje na Srednjem vzhodu in v afriških državah, saj več kot 70 % ljudi v Saudovi Arabiji, Angoli in Sudanu v svojem okolju zaznava veliko obetavnih poslovnih priložnosti. Eden ključnih pogojev za izkoriščanje zaznane podjetniške priložnosti so zadostno podjetniško znanje in sposobnosti. Slovenci smo se v vseh letih raziskovanja GEM vedno uvrščali visoko na lestvicah držav po deležu ljudi, ki menijo, da imajo potrebno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. V naši državi je v letu 2018 tako menilo kar 51 % ljudi, kar uvršča Slovenijo na tretje mesto na lestvici evropskih držav, za Hrvaško (52,3 %) in Slovaško (53,3 %), kot prikazujemo na sliki 3.3. V letu 2017 se je Slovenija s prav takšnim povprečnim odstotkom kot lani Slovaška uvrstila celo na prvo mesto med evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi. Obetavnost zaznane poslovne priložnosti in sposobnost, izkoristiti takšno poslovno priložnost, je seveda mogoče preveriti šele potem, ko se aktivnosti izkoriščanja poslovne priložnosti začnejo oziroma izvedejo – zato tega, ali je samozaznano podjetniško znanje dejansko ustrezno, ni mogoče oceniti vnaprej. Dejstvo pa je, da sicer dvom posameznikov v lastne sposobnosti in/ali njihovo mnenje, da podjetniških priložnosti ni, omejujeta njihovo podjetnost in zmanjšujeta verjetnost, da bodo začeli nov posel . V evropskem merilu je mogoče najti gospodarstva, v katerih sta stopnja zaznavanja podjetniških priložnosti in stopnja samozaznavanja podjetniških zmogljivosti zelo neusklajeni. Tak primer je Švedska, kjer več kot 80 % ljudi zaznava poslovne priložnosti, a jih manj kot 40 % meni, da imajo znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. V evropskem merilu je podobno tudi na Poljskem – skoraj 70-odstotni delež pri zaznavanju poslovnih priložnosti in manj kot 50-odstotni pri samozaznavanju podjetniške zmogljivosti. Slovenija se uvršča v skupino držav, v katerih je razkorak v drugi smeri – samozaznavanje podjetniških zmogljivosti je nekoliko višje (51,0 %) kot zaznavanje poslovnih priložnosti (42,17 %). V evropskem merilu je ta razkorak, ki bi ga lahko označili kot pomanjkanje zaznanih poslovnih priložnosti glede na podjetniške zmogljivosti, mogoče opaziti v Grčiji, Bolgariji, Španiji, na Hrvaškem in Slovaškem, v svetovnem merilu pa tako v Vzhodni in Južni Aziji (Koreja, Indonezija) kot tudi v Severni Ameriki (ZDA), na Srednjem vzhodu (Libanon, Iran) in v Afriki (Madagaskar, Sudan) ter v vseh sodelujočih državah Južne Amerike in Karibov. Slika 3.3: Zaznano podjetniško znanje, izkušnje in sposobnosti (v evropskih državah GEM) 60 % a tv t 50 % als ebiv 40 % ga pr 30 % asle ti od 18 do 64 leos 20 % totek odr v star 10 % Ods 0 % a a g a a a a a arija čija jsk trija Rusija Švic Irsk Italija Ciper anija Gr anija vašk ašk Francija emsk Pol Bolg Nemčija Švedsk Avs Šp Hr oz Slovenija Slov a Brit Luksembur Niz Velik Zaznano znanje, izkušnje in sposobnosti Povprečje GEM Slovenija 2018, APS 44 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL V okviru raziskave GEM merimo tudi podjetniške namere, in sicer z deležem ljudi, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali nameravajo v prihodnjih treh letih začeti nov posel. Ni pa nujno, da se povečane podjetniške namere v preteklih letih tudi dejansko odražajo v višji stopnji zgodnjega podjetništva (več nastajajočih in novih podjetnikov in podjemov), izraženi s povečanim indeksom TEA. V vseh sodelujočih državah GEM iz geografskih območij Vzhodne in Južne Azije, Južne Amerike in Karibov ter Srednjega vzhoda in Afrike, ne glede na dohodkovno skupino gospodarstva, so podjetniške namere v povprečju večje, kot je stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti. Le v Evropi in Severni Ameriki je v nekaterih državah stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti višja od stopnje podjetniških namer: v Rusiji, Bolgariji, Švici, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v ZDA in Kanadi. V Sloveniji je delež ljudi, ki izražajo podjetniške namere, več kot dvakrat večji (16,30 %), kot je zgodnja podjetniška aktivnost (6,37 %). Kot kažejo pretekle raziskave, so podjetniške namere ljudi v povprečju pozitivno povezane z njihovo dejansko kasnejšo podjetniško aktivnostjo v okviru novega ali obstoječega posla (Linan in Fayol e, 2015). Prav zato je tudi obetavno, da so se podjetniške namere ljudi, prav tako kot tudi že omenjeno zaznavanje poslovnih priložnosti, v Sloveniji v preteklih letih krepile in v letu 2018 tudi ostale na približno enaki ravni kot leto poprej. V letu 2016 je bilo odraslih posameznikov, ki razmišljajo o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje, 14,3 %, v letu 2017 16,7 % in v letu 2018 16,30 %. Kot prikazujemo na sliki 3.4, je v evropskem merilu največ podjetniških namer mogoče že dve leti zapored zaznati na Hrvaškem (v letu 2018 je ta kazalnik enak 22,39 %), kjer je ta delež morda tako velik tudi zato, ker se velik odstotek podjetnikov vključuje v podjetništvo zato, ker nimajo druge, boljše možnosti za zaslužek (odstotek podjetništva iz nuje je visok). Tik pod vrhom sta Francija in Luksemburg, kjer je podjetništva iz nuje bistveno manj; državi izkazujeta več kot 20-odstotni delež prebivalstva s podjetniškimi namerami v prihodnjih treh letih (20,38 % in 20,31 %). Slovenija se glede na podjetniške namere ljudi v prihodnjih treh letih uvršča na sedmo mesto med evropskimi državami GEM in je nad evropskim povprečjem, ki je 12,91 %. Na drugi strani lestvice držav, kjer so podjetniške namere najmanj prisotne, v evropskem merilu najdemo Bolgarijo (5,03 %), Rusijo (5,13 %) in Španijo (6,81 %), pa tudi Nemčijo (7,65 %) in Veliko Britanijo (8,31 %). Slika 3.4: Podjetniške namere (v evropskih državah GEM) 25 % a tvals t 20 % ebiv 15 % ga pr asle ti od 18 do 64 le 10 % os totek odr v star 5 % Ods 0 % a a a a a a g a arija anija anija čija jsk trija Rusija Švic Irsk ašk Pol emsk Italija Gr Ciper vašk Bolg Šp Nemčija Avs oz Švedsk Francija Hr a Brit Slovenija Slov Niz Luksembur Velik Podjetniške namere Povprečje GEM Slovenija 2018, APS 45 GEM SLOVENIJA 2018 V skupini kazalnikov podjetniške zmogljivosti obravnavamo tudi strah pred neuspehom, saj nagnjenost k tveganju oziroma – na drugi strani – strah pred tveganjem podjetniškega neuspeha lahko pomembno vpliva na posameznikovo razmišljanje o podjetništvu in nato tudi na dejansko vključitev v podjetništvo. Stopnja strahu pred neuspehom je v visokodohodkovnih gospodarstvih v povprečju višja, kar je zelo podobno ugotovitvam iz preteklih let in odraža dejstvo, da so osebne zaznave posameznikov povezane z njihovim družbenim okoljem in kulturnimi normami v tem okolju. Kot smo ugotavljali že v prejšnjih letih, je strah pred neuspehom v razvitih gospodarstvih gotovo povezan tudi s prevzemanjem tveganja samozaposlitve v primerjavi z morda zaznanim varnejšim delovnim okoljem oziroma zaposlitvijo v uveljavljenih podjetjih, ki jih je v visokodohodkovnih gospodarstvih v povprečju več kot v drugih (Rebernik et al., 2018). Na sliki 3.5 prikazujemo delež ljudi, ki bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja. Strah pred neuspehom v evropskih državah je najmočneje izražen v Grčiji (67,97 %), tako kot je bilo že v letu 2017. Sledijo ji Ciper (55,06 %), Italija (51,95 %) in Luksemburg (50,74 %). V drugih evropskih državah je ljudi s strahom pred neuspehom manj kot 50 %, v večini evropskih držav pa 40–50 %. Po strahu pred neuspehom so Slovenci skoraj na repu lestvice (37,42 %), manj ga občutijo le še Nizozemci (34,83 %) in Francozi (36,71 %). Slika 3.5: Strah pred neuspehom (v evropskih državah GEM) 80 % a tv 70 % als t 60 % ebiv 50 % ga pr 40 % asle ti od 18 do 64 le 30 % os 20 % totek odr v star Ods 10 % 0 % a a a a a a a g jsk ašk anija Irsk anija trija čija arija emsk vašk Rusija Italija Ciper Pol Gr Avs oz Francija Švic Slov Nemčija Hr Šp Slovenija Švedsk a Brit Bolg Niz Luksembur Velik Strah pred neuspehom Povprečje GEM Slovenija 2018, APS Strah pred neuspehom je smiselno primerjati z zaznavanjem podjetniških priložnosti. V svetovnem merilu jih med tistimi ljudmi, ki menijo, da bodo obetavne podjetniške priložnosti na voljo v njihovem okolju, najmanjši delež zaznava strah pred neuspehom v Angoli (16,6 %), največji delež pa v Maroku (64,2 %). V evropskih državah je visoko stopnjo strahu pred neuspehom med tistimi, ki zaznavajo poslovne priložnosti, mogoče zaslediti v Grčiji (57,8 %), Rusiji (46,4 %), Italiji (51,7 %) in na Cipru (48,5 %), v Sloveniji pa bi 32 % tistih posameznikov, ki v svojem okolju zaznavajo podjetniške priložnosti, strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja. Kot ugotavljamo že nekaj preteklih let, je bilo torej podobno tudi v letu 2018 – podjetniška zmogljivost ljudi v Sloveniji je velika, zlasti glede samozaupanja v lastno znanje, izkušenj in sposobnosti za podjetništvo, kaže pa se tudi v relativno nizki stopnji strahu pred neuspehom (četudi nekoliko višji kot leto poprej). Vse komponente podjetniške zmogljivosti pa vendarle kažejo 46 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL zgolj na večjo ali manjšo verjetnost oziroma možnost, da posameznik začne z novim podjemom, hkrati pa ostaja odprto vprašanje, ali je ta samozaznani potencial tudi objektivno ocenjen, saj ga je mogoče preveriti le v podjetniški praksi. Različne raziskave kažejo, da se v podjetništvo v večji meri vključujejo ljudje, ki verjamejo, da imajo znanje in obvladujejo veščine, potrebne za podjetništvo, kot tisti, ki tega samozaupanja nimajo, samozaupanje ljudi pa se krepi prav z njihovo udeležbo v podjetniškem izobraževanju in usposabljanju. Rezultati preteklih raziskav kažejo, da se je inoviranja in podjetništva mogoče naučiti (Halilović et al., 2014), tri najpomembnejše oblike izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo pa so predvsem formalno izobraževanje v okviru rednega izobraževanja v osnovni in srednji šoli, neformalno izobraževanje na univerzi ter podjetniško samoizobraževanje z nabiranjem izkušenj, znanja, sposobnosti in spretnosti z opazovanjem drugih podjetnikov in sodelovanjem pri poslih drugih (Tominc, 2013), kar pomeni, da je realno podjetniško okolje hkrati najustreznejši učni prostor. 3.2 Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu Družbene vrednote in norme o podjetništvu lahko pomembno vplivajo na razvoj podjetniškega potenciala v družbi, saj so lahko pomembna podpora oziroma spodbuda za podjetniške ambicije in aktivnosti ljudi, lahko pa jih tudi zavirajo (Hopp in Ute, 2012; Meek et al., 2009). V okviru tega področja v raziskavi GEM proučujemo prepričanja ljudi v družbi o spoštovanju podjetniškega poklica ter o zaznavanju podjetništva kot zaželene poklicne poti, pa tudi medijsko podporo podjetništvu. V tabeli 3.2 prikazujemo primerjavo Slovenije z izbranimi skupinami držav glede zaznavanja družbenih vrednot o podjetništvu. Ugotavljamo, da so se v letu 2018 v Sloveniji izboljšali nekateri pomembni kazalniki, ki predstavljajo odnos ljudi do podjetništva, ter kazalniki o dojemanju podjetništva v družbi. Tabela 3.2: Elementi zaznavanja družbenih vrednot do podjetništva v družbi, GEM Slovenija 2018, APS Slovenija GEM Visokodohodkovna gospodarstva Evropske države Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu Podjetništvo kot karierna pot 58,43 % 62,27 % 57,90 % 59,55 % Spoštovanje podjetnikov 75,78 % 69,80 % 67,60 % 69,14 % Medijska podpora podjetništvu 77,19 % 61,04 % 60,64 % 55,95 % Egalitarizem 82,82 % 62,24 % 60,68 % 63,13 % Razlike med državami glede zaznavanja zmogljivosti za podjetništvo je mogoče do določene mere razložiti z razlikami v sistemih kulturnih in družbenih norm. V letu 2018 je v povprečju v vseh proučevanih visokodohodkovnih državah, med katere sodi tudi Slovenija, skoraj 70 % odraslega prebivalstva (67,60 %) verjelo, da so uspešni podjetniki v družbi dobro sprejeti, spoštovani in uživajo velik ugled. Hkrati pa je v povprečju 10 % manj prebivalcev menilo, da je podjetništvo ustrezna oziroma zaželena poklicna pot. V povprečju je 60,64 % odraslih prebivalcev tudi menilo, da je uspešno podjetništvo deležno znatne medijske pozornosti. 47 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 3.6: Zaznavanje družbenih vrednost o podjetništvu (v evropskih državah GEM) Zaznavanje podjetništva kot privlačne karierne izbire Slovenija Evropa NAJBOLJ POZITIVNE ZAZNAVE: spoštovanje podjetnikov: Irska 83,86 % karierna pot: Poljska 85,9 % medijska podpora: Slovenija 77,19 % 58,4 % 59,6 % NAJBOLJ NEGATIVNE ZAZNAVE: spoštovanje podjetnikov: Hrvaška 43,0 % karierna pot: Švica 46,5 % medijska podpora: Bolgarija 44,6 % GEM Slovenija 2018, APS Kot prikazujemo na sliki 3.7, so uspešni podjetniki v slovenski družbi spoštovani bolj, kot to velja za povprečje evropskih držav. O tem je bilo leta 2018 prepričanih 75,78 % ljudi, kar uvršča Slovenijo na četrto mesto v evropskem merilu, kjer je na prvem mestu Irska s 83,86 %, ki je bila na vrhu lestvice tudi v letu 2017, sledita ji Velika Britanija (76,42 %) in Poljska (76,33 %). V letu 2018 je bilo spoštovanja podjetniškega poklica najmanj na Hrvaškem (42,97 %), ki je bila na zadnjem mestu lestvice tudi v letu 2017, na repu pa so še Španija (49,75 %), Slovaška (60,36 %) in Nizozemska (63,05 %). Povprečje evropskih držav znaša 69,14 %. Slika 3.7: Odstotek ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (v evropskih državah GEM) 100 % a 90 % tvals t 80 % ebiv 70 % 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr v star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a a g a a čija arija trija jsk vašk anija ašk Ciper Gr Švic emsk Rusija Italija anija Irsk Hr Šp Francija Pol Slov oz Bolg Švedsk Nemčija Avs Slovenija a Brit Niz Luksembur Velik Spoštovanje uspeših podjetnikov Povprečje GEM Slovenija 2018, APS V Sloveniji je v letu 2018 rahlo porasel delež ljudi, ki menijo, da je podjetništvo dobra izbira kariere – tako je v tem letu menilo 58,43 % vprašanih. Podjetniška karierna pot je v Evropi najbolj zaželena na Poljskem (85,9 %) in na Nizozemskem (81,7 %), Slovenija pa je na devetem mestu. Na spodnjem koncu lestvice so Švica (46,54 %), Slovaška (46,89 %), Luksemburg (48,81 %) in Švedska (49,01 %), kar prikazujemo na sliki 3.8. Za večino od 22 držav Evrope, Evrazije in Severne Amerike, ki so sodelovale v GEM v letu 2018, velja, da večji delež ljudi meni, da je podjetniški poklic v družbi spoštovan, kot pa da je podjetniška pot dobra izbira kariere (največja razlika je na Irskem). Obratna slika, torej da večji delež ljudi zaznava 48 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL podjetništvo kot zaželeno poklicno izbiro, kot pa jih meni, da je podjetniški poklic spoštovan, pa je le na Hrvaškem, v Španiji, na Nizozemskem, v Turčiji, na Cipru in na Poljskem. Slika 3.8: Odstotek ljudi, ki menijo, da je podjetništvo primerna izbira karierne poti (v evropskih državah GEM) 100 % a 90 % tvals t 80 % ebiv 70 % 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr v star 20 % Ods 10 % 0 % a a g a a a a a čija Švic ašk trija anija Irsk anija arija jsk vašk Italija Gr Ciper Rusija emsk Šp Pol Slov Švedsk Nemčija Francija Avs Hr a Brit Slovenija Bolg oz Luksembur Niz Velik Podjetništvo kot dobra karierna izbira Povprečje GEM Slovenija 2018, APS Rezultati preteklih raziskav GEM so pokazali, da bolj pozitivne družbene vrednote o podjetništvu večinoma pomenijo več podjetniške aktivnosti med prebivalci in tudi več kakovostnega podjetništva, to je tistega, ki je sposobno ustvarjati podjetja, ki bodo rasla in zaposlovala. Naklonjenost medijev lahko pripomore k ustvarjanju zavedanja o pomenu podjetništva, lahko poveča pozornost, pripomore k pozitivnejšemu odnosu in sprejemanju podjetništva v družbi (Bosma in Kel ey, 2018). Medijska podpora je seveda pomembna, vendar je to le eden od podpornih mehanizmov spreminjanja kulturnih in družbenih norm v smeri sprejemanja in podpore podjetništvu v družbi, skupaj z ukrepi ekonomske politike, vodenjem politike izobraževanja in usposabljanja, s pravnim redom in uveljavljanjem pravne države itd., kar je ključna vloga države oziroma nosilcev ekonomske politike. V Sloveniji je v letu 2018 porasla zaznana medijska pozornost za podjetništvo, saj je v povprečju 77,19 % ljudi menilo, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih. Glede tega je Slovenija v letu 2018 v samem vrhu lestvice sodelujočih evropskih držav (v letu 2017 se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med takrat sodelujočimi evropskimi državami), sledijo ji Irska (73,4 %), Nizozemska (66,8 %), Avstrija (64,57 %), Švedska (62,81 %) in Italija (60,23 %). Nad evropskim povprečjem (55,95 %) je le še Velika Britanija. Na spodnji strani lestvice, z najnižjo zaznano medijsko podporo podjetništvu, so Bolgarija (44,64 %), Poljska (46,22 %), Švica (47,70 %) in Rusija (49,01 %). Zaznano medijsko podporo podjetništvu v evropskih državah GEM prikazujemo na sliki 3.9. 49 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 3.9: Odstotek ljudi, ki zaznavajo medijsko podporo podjetništvu v družbi (v evropskih državah GEM) 100 % a 90 % tvals t 80 % ebiv 70 % 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr v star 20 % Ods 10 % 0 % a a g a a a a a arija jsk anija čija ašk Ciper anija trija Irsk Rusija Gr Italija Švic Pol vašk Avs emsk Bolg Šp Nemčija Francija Hr Slov Švedsk a Brit oz Slovenija Luksembur Niz Velik Medijska podpora podjetništvu Povprečje GEM Slovenija 2018, APS Skupek dejavnikov zaznane podjetniške zmogljivosti in družbenih norm glede podjetništva lahko sooblikuje zaznave posameznikov o tem, kako enostavno ali neenostavno je v njihovi državi mogoče ustanoviti novo podjetje ali začeti z novim poslom. V Sloveniji je v enostavnost tega prepričanih 39,2 % ljudi, kar je tik nad evropskim povprečjem, ki znaša 38,82 %. Najvišje na lestvici je Nizozemska, kjer 74,7 % ljudi meni, da je enostavno začeti z novim poslom, sledita Poljska (74,1 %) in Švedska (74,0 %). Naslednje države zaostajajo za več kot 15 odstotnih točk, najnižje na lestvici pa so Grčija (12,2 %), Bolgarija (14,3 %), Hrvaška (16,4 %) in Italija (16,8 %), kar prikazujemo na sliki 3.10. Slika 3.10: Odstotek ljudi, ki menijo, da je enostavno začeti z novim poslom (v evropskih državah GEM) 80 % a tv 70 % als t 60 % ebiv 50 % ga pr 40 % asle ti od 18 do 64 le 30 % os 20 % totek odr v star Ods 10 % 0 % a a a g a a a a trija čija anija Irsk arija ašk jsk Gr vašk Italija Rusija anija Ciper Švic Avs emsk Nemčija Hr Šp Pol Bolg Slov Francija Slovenija Švedsk a Brit oz Luksembur Niz Velik Zaznana enostavnost ustanoviti podjetje Povprečje GEM Slovenija 2018, APS V nekaterih primerih obstaja povezava med zaznano enostavnostjo začeti z novim poslom in tem, ali ljudje mislijo, da je to dobra poklicna izbira (Bosma in Kel ey, 2018). Ta povezava lahko 50 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL odraža različne situacije v družbi: lahko odraža dejstvo, da ni ovir za začetek novega posla in da je to hkrati najboljša možnost za zaslužek. V tem primeru taka povezava kaže tudi na to, da je pomembno zmanjšati ovire za podjetništvo in olajšati ta prizadevanja, da bi povečali nagnjenost ljudi k razmišljanju o tem, da je to ustrezna poklicna pot. Tako na Nizozemskem in Poljskem večina ljudi misli, da z lahkoto ustanovijo podjetje in da je to hkrati privlačna poslovna kariera. Drugače je v Grčiji, kjer se zdi, da ustanoviti podjetje ni preprosto, a hkrati približno dve tretjini odraslega prebivalstva menita, da je podjetništvo zaželena karierna pot. Morda je podjetništvo privlačno ali vsaj dobra zaposlitvena možnost pri pomanjkanju drugih kariernih možnosti. Po drugi strani je Švedska primer, kjer kljub dejstvu, da tri četrtine odraslih meni, da je enostavno ustanoviti podjetje, manj kot polovica ljudi meni, da je to dobra poklicna izbira. To ponazarja, da so druge karierne alternative bolj zaželene in da je manj verjetno, da bi ljudje razmišljali o ustanovitvi lastnega podjetja. Ti rezultati tudi kažejo, da zmanjšanje ovir za ustanovitev podjetja ni dovolj za spodbujanje več podjetništva v družbi, je pa lahko eden od dejavnikov v tem procesu. 51 4 Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva Ključna spoznanja: • V letu 2018 smo zaznali izboljšanje v večini podjetniških faz podjetniškega procesa, še zlasti pri družbeni sprejetosti podjetništva in presoji podjetniških sposobnostih. V kasnejših fazah procesa je prehod iz začetnih podjetniških faz v naslednje še zmeraj treba izboljšati. • Celotna zgodnja podjetniška aktivnost, sestavljena iz nastajajočih in novih podjetnikov, se je v letu 2018 v Sloveniji glede na leto prej zmanjšala s 6,85 % na 6,37 %, vendar se je v tej vrednosti povečal delež novih podjetnikov. • V celotni podjetniški aktivnosti je bil v letu 2018 delež nastajajočih (2,84 %) podjetnikov manjši od deleža novih (3,64 %) podjetnikov. To pomeni, da se je stopnja preživetja v najranljivejših fazah podjetniškega procesa bistveno izboljšala, saj je bilo leto poprej 4,02 % nastajajočih in le 2,96 % novih podjetnikov. • V letu 2018 je bilo v Sloveniji razmerje med razvojno usmerjenimi podjetniki in podjetniki iz nuje 1,96 in se je poslabšalo glede na leto prej, ko je bilo 2,47. Manj razvojno usmerjenih podjetnikov pomeni praviloma manj najbolj ambicioznih podjetnikov, ki izkoriščajo priložnosti in želijo izboljšati svoje prihodke in neodvisnost. • V Sloveniji se podjetniki za prenehanje poslovanja v 30 % odločajo zaradi drugega dela ali druge poslovne priložnosti, v svetu pa kot najpogostejši razlog prevladuje nedobičkonosnost podjetja (31 %). Ta razlog je v Sloveniji sicer na drugem mestu, vendar ga navaja manj kot petina podjetnikov (18,5 %), ki je prenehala poslovati v zadnjem letu. 53 GEM SLOVENIJA 2018 4.1 Faze in učinkovitost podjetniškega procesa Kljub temu da dajejo nacionalna gospodarstva velik poudarek oblikovanju ustreznega podjetniškega okolja, pa so ključni podjetni posamezniki, ki se odločijo za podjetniško kariero. Pri tem ni pomembno le ustanavljanje podjemov, ampak ustvarjanje trajnostnih podjetij. Če jih je premalo doseglo že uveljavljeno poslovno fazo, to kaže na težave s trajnostjo novih podjetij, na zmožnost podjetnikov, da ohranijo svoja podjetja, in sposobnost poslovnega okolja, da omogoča neoviran prehod od ustanovitvenih faz do ustaljenih, zrelih podjetij. Medtem ko nova podjetja ustvarjajo delovna mesta in nove vrednosti za odjemalce, pa ustaljena podjetja zagotavljajo stabilne zaposlitve, znane izdelke in storitve z uveljavljenimi blagovnimi znamkami ter dolgoročno vrednost tako za zaposlene kot za odjemalce. Na ravni nacionalnega gospodarstva je zato treba zagotoviti pogoje, ki bodo spodbujali podjetne posameznike k ustanavljanju novih podjetij in hkrati zagotavljali možnosti za njihovo preživetje, rast in razvoj, da bi se v gospodarstvu zagotovila ustrezna kombinacija dinamičnosti in stabilnosti. Zato je pomembno proučevati značilnosti podjetniškega procesa v njegovih posameznih fazah. Podjetniški proces sestavljajo zaporedne faze, ki si sledijo v logičnem zaporedju, od zaznavanja poslovne ideje, preko povoda, ki sproži začetek udejanjanja poslovne ideje, do ustanovitve podjetja, rasti in na koncu prenehanja poslovanja (Bygrave, 2004; Varela, Moreno in Bedoya, 2014; Van der Zwan et al., 2013). Podjetniško ravnanje je odvisno od osebnostnih lastnosti in okolja, v katerem podjetni posameznik živi (Leyden in Link, 2015). Osebnostne lastnosti posameznikov so tiste, ki podjetnike ločijo od drugih posameznikov, ob njih pa na podjetniško aktivnost pomembno vpliva okolje s svojimi značilnostmi tako glede razmer za poslovanje kot tudi glede odnosa do podjetništva. GEM spremlja podjetne posameznike v različnih fazah podjetniškega procesa – od proučevanja potencialnih podjetnikov (ang. potential entrepreneurs), nastajajočih podjetnikov (ang. nascent entrepreneurs), novih podjetnikov (ang. new entrepreneurs), ustaljenih podjetnikov (ang. established entrepreneurs) in vse do prenehanja poslovanja (ang. business discontinuance). Zaznavanje podjetniških lastnosti posameznikov smo proučevali v prejšnjem poglavju, v katerem smo tudi ugotavljali, da le določen del prebivalstva izkazuje podjetniške namere in jih začne uresničevati. V tem poglavju nadaljujemo proučevanje posameznikov, ki dejansko stopijo na podjetniško pot po posameznih fazah podjetniškega procesa, prikazanih na sliki 4.1, na kateri so za Slovenijo nanizani tudi deleži odraslega prebivalstva (od 18. do 64. leta), ki je vključeno v te faze. Slika 4.1: Izbrani kazalniki podjetniškega procesa v Sloveniji Prenehanje poslovanja: v zadnjih 12 mesecih 2,41 % Potencialni podjetniki: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (TEA) priložnosti, 6,37 % Ustaljeni znanja in podjetniki: sposobnosti Nastajajoči Novi podjetje, staro podjetniki: podjetniki: več kot 3,5 leta vključeni v 16,30 % podjetje, staro nastajanje do 3,5 leta 6,84 % podjetja 3,64 % 2,84 % GEM Slovenija 2018, APS 54 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL V podjetniškem procesu modela GEM predstavljajo prvo fazo potencialni podjetniki. To skupino sestavljajo posamezniki, ki menijo, da imajo dovolj znanja in podjetniških sposobnosti, da uresničijo neki podjem, ki prepoznavajo poslovne priložnosti ter sprejemajo tveganje in potencialni neuspeh svoje podjetniške aktivnosti. V letu 2018 jih je bilo v Sloveniji 16,30 %. Drugo fazo predstavljajo nastajajoči podjetniki. Mednje spadajo posamezniki, ki so dejansko že začeli izvajati aktivnosti za ustanovitev podjetja ali so podjetje že ustanovili pred manj kot tremi meseci. V Sloveniji jih je bilo v letu 2018 4,02 %. Tretjo fazo, nove podjetnike, sestavljajo podjetniki, ki imajo podjetje več kot tri mesece in izplačujejo plače, vendar ne več kot tri leta in pol. Mednje preide le določen delež nastajajočih podjetnikov. V preteklem letu jih je bilo v Sloveniji 3,64 %. Nastajajoči in novi podjetniki skupaj sestavljajo celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, ki jo prikazujemo z indeksom zgodnje podjetniške aktivnosti TEA (ang. total early-stage entrepreneurial activity) in v raziskavi GEM predstavlja eno izmed temeljnih mer. Prikazuje odstotek odrasle populacije od 18. do 64. leta starosti, ki se vključuje v podjetništvo. Kot je prikazano na sliki 4.1, je bilo v Sloveniji v letu 2018 6,37 % zgodnje podjetniške aktivnosti. Ob tem je treba pojasniti, da indeks TEA ni enak seštevku deležev novih in nastajajočih podjetnikov, saj so nekateri posamezniki vključeni tako med nastajajoče kot nove podjetnike, v indeksu TEA pa so upoštevani le enkrat. Četrto fazo sestavljajo ustaljeni podjetniki, ki jim uspe uspešno voditi podjetje več kot tri leta in pol. V letu 2018 jih je bilo v Sloveniji 6,84 %. Dinamika ustaljenih podjetnikov je praviloma manjša kot v začetnih fazah poslovanja, saj imajo ta podjetja že razvite produkte, blagovne znamke in odjemalce. Odvisna je predvsem od prenehanja poslovanja, ki je v modelu GEM pojmovano široko, ne le kot podjetniški neuspeh, ampak se nanaša tudi na druge razloge, zaradi katerih je podjetnik v zadnjih dvanajstih mesecih opustil poslovanje. Podjetnikov, ki so v zadnjih 12 mesecih prenehali poslovati, je bilo v letu 2018 v Sloveniji 2,41 %. Širši kontekst podjetniškega procesa, ki vključuje tudi družbeni okvir, v katerem podjetniški proces poteka, predstavlja tako imenovani podjetniški vod. Z analizo podjetništva v podjetniškem vodu ugotavljamo uspešnost prehoda v naslednje faze v podjetniškem procesu in poudarjamo potrebo po sprejemanju ustreznih ukrepov za vsako posamezno fazo. V podjetniškem vodu (ang. entrepreneurial pipeline) na sliki 4.2 je prikazan podjetniški proces, ki kaže na velike razlike, ki nastajajo med posameznimi fazami procesa, in s tem na izgubo podjetniškega potenciala (Varela et al., 2017) v njem. Ob zgoraj navedenih fazah podjetniškega procesa vključuje podjetniški vod tudi širši kontekst posameznikov o dojemanju podjetništva v družbi in zaznavanje njihovih sposobnosti za podjetništvo. 55 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 4.2: Puščanje podjetniškega voda v Sloveniji družbena samozaupanje sprejetost v podjetniške potencialni nastajajoči novi ustaljeni podjetništva zmogljivosti podjetniki podjetniki podjetnik podjetniki 70,5 % 43,5 % 16,3 % 2,8 % 3,6 % 6,8 % GEM Slovenija 2018, APS Z družbeno sprejetostjo podjetništva predstavljamo družbeno-kulturni kontekst, ki prikazuje prepričanja in namere posameznikov za podjetništvo, zaznavanje poslovnih priložnosti in odločitve posameznikov o podjetniški karieri. Proučujemo torej delež posameznikov v družbi, ki imajo pozitivno percepcijo o podjetništvu. V raziskavi GEM je mera izračunana kot aritmetična sredina treh elementov, in sicer (1) posameznikov, ki dojemajo podjetništvo kot družbeno zaželeno poklicno izbiro, (2) posameznikov, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani in imajo visok družbeni status, in (3) posameznikov, ki zaznavajo, da je v medijih mogoče pogosto zaslediti zgodbe o uspešnih podjetnikih. V Sloveniji je imelo leta 2018 tako izražen pozitiven odnos do podjetništva 70,5 % odraslega prebivalstva. Ta delež zadnja tri leta pomembno narašča (67,1 % v letu 2017 in 63,9 % v letu 2016), tako da v zadnjem letu manj kot 30 % prebivalcev ne izraža pozitivnega odnosa do podjetništva. Če je v Sloveniji sprejetost podjetništva kot pojava v družbi relativno velika, pa je samozaupanje v podjetniške zmogljivosti na nižji ravni. V raziskavi GEM to mero sestavljajo posamezniki, ki (1) menijo, da imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za podjetništvo, (2) zaznavajo poslovne priložnosti v okolju in (3) jih strah pred neuspehom ne bi odvrnil od podjetniške poti. Toda samozaupanje v podjetniške zmogljivosti v zadnjih treh letih v Sloveniji narašča, saj ga je v letu 2018 izražalo 43,5 % posameznikov, v letu 2017 40,9 %, v letu 2016 pa 37,6 %. Pozitiven trend v podjetniškem vodu v prvih fazah nakazuje predvsem na to, da se družbene percepcije in norme o podjetništvu v Sloveniji spreminjajo. K temu veliko prispevajo mediji s promocijo podjetništva in uspešnih podjetniških zgodb ter z drugimi podpornimi aktivnostmi. K boljši sprejetosti podjetništva v Sloveniji prispeva tudi vse bogatejša ponudba izobraževanj in usposabljanj s področja podjetništva in nenazadnje tudi primerno razvijajoč se podjetniški ekosistem. Kljub porastu rezultatov v prvih fazah, pred dejanskim začetkom podjetniških aktivnosti, je dejanskega začetka podjetniških aktivnosti manj kot leto prej. Čeprav so posamezniki sicer 56 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL prepričani v svoje podjetniške sposobnosti, se dejansko za podjetniško kariero ne odločijo. K temu je prispevala tudi gospodarska rast, ki s povpraševanjem po delovni sili v ustaljenih podjetjih zmanjšuje željo posameznikov po podjetniški karieri. Primerjava Slovenije z drugimi skupinami držav v podjetniškem procesu v tabeli 4.1 prikazuje ustreznejšo sliko, saj nam omogoča primerjavo na svetovni lestvici. Tabela 4.1: Pregled podjetniške aktivnosti med odraslim prebivalstvom po posameznih fazah in po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Visokodohodkovne Evropske Faze podjetniške aktivnosti Slovenija GEM države države Nastajajoči podjetniki 2,84 % 6,79 % 6,00 % 4,40 % Novi podjetniki 3,64 % 6,03 % 4,21 % 3,22 % Celotna zgodnja podjetniška aktivnost 6,37 % 12,55 % 10,02 % 7,51 % Ustaljeni podjetniki 6,84 % 8,36 % 6,76 % 7,00 % Prenehanje poslovanja 2,41 % 5,00 % 3,77 % 2,73 % Rezultati kažejo, da Slovenija pomembno zaostaja v prvih fazah podjetniške aktivnosti v primerjavi z drugimi primerljivo razvitimi državami, pa tudi primerjalno z vsemi državami GEM na svetu. Šele delež ustaljenih podjetnikov v Sloveniji je na primerljivi ravni z deležem v drugih skupinah držav. Naša država izkazuje boljše rezultate le na področju prenehanja poslovanja, kjer je delež manjši kot v drugih skupinah držav. V nadaljevanju poglavja vsako od faz podjetniškega procesa proučujemo ločeno. 4.2 Zgodnja podjetniška aktivnost Začetki podjetniške poti so za posameznike, ki se podajo na podjetniško pot, prvi izziv. Začeti morajo ne le s samo ustanovitvijo podjetja, ampak tudi začeti prodajati svoje proizvode, pridobivati prve kupce in ustvarjati prihodke (Peris-Ortizad, Ferreirab in Fernandes, 2018). V okviru GEM merimo začetek poslovne poti z indeksom celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (indeks TEA). Z njim merimo podjetniško aktivnost, ki je osredotočena na obdobje med dejanskim začetkom poslovanja podjetja in takoj po njem (Bosma in Kel ey, 2018). Zato vključuje fazo (1) nastajajočega podjetništva, ko je podjetnik dejavno vključen v ustanovitev podjetja, in (2) lastništva novega podjetja, ki ima v lasti in upravlja podjetje, ki obstaja manj kot tri leta in pol. V prilogi 2, tabela 2, so prikazane stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti za vse sodelujoče države GEM. Na sliki 4.3 je prikazan indeks TEA v povprečju za Slovenijo, evropske države in vse države GEM. 57 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 4.3: Indeks TEA v izbranih skupinah držav Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (TEA) V vseh državah Slovenija Evropa Države GEM GEM je 1,9-krat več in v Evropi 1,2-krat več zgodnje 6,4 % 7,5 % 12,6 % podjetniške aktivnosti kot v Sloveniji. GEM Slovenija 2018, APS Najnižje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti so v evropskih in severnoameriških državah, ki večinoma spadajo med gospodarstva z visokim dohodkom. GEM tradicionalno ugotavlja, da razvita gospodarstva težijo k nižjim stopnjam podjetništva, vsaj delno zaradi prisotnosti alternativnih možnosti zaposlitve in višjih stopenj konkurenčnosti, ki lahko povzročijo, da je zagon podjetja manj privlačna alternativa. Večina teh držav ima indeks TEA nižji od 10 %, pri čemer imata Kanada in ZDA najvišji stopnji. V evropskih državah je indeks TEA prikazan na sliki 4.4. V Evropi najvišje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti izkazujeta Nizozemska (12,3 %) in Slovaška (12,1 %). Najnižji indeks TEA sta imela v letu 2018 Ciper (3,9 %) in Italija (4,2 %), ki je že tradicionalno na zadnjih mestih po zgodnji podjetniški aktivnosti v Evropi. Slika 4.4: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (v evropskih državah GEM) 14 % a tv 12 % als t 10 % ebiv ga pr 8 % asle ti od 18 do 64 le 6 % os 4 % totek odr v star 2 % Ods 0 % a a a a a g a a čija Ciper Italija jsk arija trija Rusija anija Gr Švic anija ašk vašk Pol Francija Irsk Šp Avs emsk Nemčija Bolg Slovenija Švedsk Hr Slov a Brit oz Luksembur Niz Velik TEA 2018 Povprečje GEM Slovenija 2018, APS V Sloveniji je indeks TEA pod evropskim povprečjem (7,5 %) in je v letu 2018 znašal 6,4 %. Glede na pretekli dve leti je upadel, kar je prikazano na sliki 4.5. V zadnjih devetih letih je bil najvišji v letu 2016 (8 %), v preteklem letu pa je padel na raven izpred petih ali šestih let. Upad zgodnje podjetniške aktivnosti je bil največji v letih gospodarske krize, v času gospodarske rasti pa je ponovno narasla. 58 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Trenutne razmere na trgu kažejo, da je prav zaradi rasti na trgu povpraševanje po delovni sili tako veliko, da tudi posamezniki s podjetniškim potencialom raje izberejo zaposlitev, kot se podajo na lastno podjetniško pot, kar kažejo tudi nekatere druge raziskave na področju trga dela (na primer UMAR, 2018a). Slika 4.5: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 9 % ti 8,02 % os 8 % tar 7 % 6,85 % a v s 6,45 % 6,33 % 6,37 % tv 5,91 % t 6 % als 5,42 % ebiv 5 % 4,65 % ga pr 4 % 3,65 % asle od 18 do 64 le 3 % 2 % totek odr 1 % Ods 0 % 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 GEM Slovenija 2018, APS Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v okviru raziskave GEM vsebuje dve fazi podjetniškega procesa (glej sliko 4.1). Prvo fazo predstavljajo nastajajoči podjetniki, drugo pa novi podjetniki. Podatki v tabeli 4.2 kažejo, da je bilo razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki v Sloveniji zmeraj na strani nastajajočih podjetnikov, kar je tudi razumljivo, saj določen del nastajajočih podjetnikov nikoli ne realizira svojih podjetniških ambicij. Že zaradi tega je pomembno, da čim več potencialnih podjetnikov motiviramo, da začnejo razmišljati o podjetniški karieri, in jih potem opolnomočimo, da bi se podjetništva tudi dejansko lotili in uspeli. Razmerje med tema dvema fazama podjetniške aktivnosti izražamo z indeksom smrtnosti, ki je v Sloveniji relativno visok. Visok indeks smrtnosti tako pomeni, da je veliko posameznikov, ki so začeli s podjetniško aktivnostjo, to opustilo, še preden so stabilizirali svoje podjetje. Indeks smrtnosti je bil v Sloveniji v zadnjih osmih letih najvišji v letu 2016. V tem osemletnem obdobju pa se je v letu 2018 prvič zgodilo, da je bilo novih podjetnikov več kot nastajajočih. Tak podatek je še posebej spodbuden, saj so začetne faze najranljivejše in največ posameznikov tudi opusti podjetniške aktivnosti prav v začetnih fazah. Velik prehod iz nastajajočih med nove podjetnike je pripisati tudi spodbudam podjetniškega ekosistema, ki v obliki finančnih in nefinančnih spodbud pomagajo podjetnikom do začetnega uspeha v poslu (na primer SPS, 2019; IRP, 2019). 59 GEM SLOVENIJA 2018 Tabela 4.2: Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki ter indeks smrtnosti v Sloveniji v letih od 2010 do 2018, GEM Slovenija 2018, APS Leto Nastajajoči podjetniki Novi podjetniki Indeks smrtnosti 2011 1,91 1,75 1,09 2012 2,95 2,53 1,17 2013 3,58 2,87 1,25 2014 3,78 2,66 1,42 2015 3,22 2,79 1,15 2016 5,06 3,08 1,64 2017 4,02 2,96 1,36 2018 2,84 3,64 0,78 4.3 Motivacija za podjetništvo Prepoznavanje in izkoriščanje poslovnih priložnosti je osnovni motiv posameznikov za odločanje za podjetništvo, vendar ni edini, saj se na podjetniško pot podajo tudi posamezniki, ki se tega lotijo, ker nimajo druge možnosti zaposlitve (Mickiewicz et al., 2017). Imenujemo jih podjetniki iz nujnosti. Raziskava GEM podrobneje proučuje tako podjetništvo iz priložnosti kot podjetništvo iz nuje, in sicer kot delež celotne zgodnje podjetniške aktivnosti in kot delež v odrasli populaciji. Obe vrsti podjetništva prikazujemo v tabeli 2 v prilogi 3. Podjetniki v nizkodohodkovnih gospodarstvih so v večjem deležu motivirani z nujnostjo kot podjetniki v bogatejših gospodarstvih. Med gospodarstvi z nizkimi dohodki v povprečju 35 % podjetnikov pravi, da so začeli poslovati, ker niso imeli boljše alternative za delo (Bosma in Kel ey, 2018), torej iz nuje. V teh gospodarstvih je običajno manj možnosti za zaposlitev, zato je podjetništvo pogosto edina možnost za pridobivanje prihodka. Delež podjetništva iz nuje se zmanjšuje z naraščanjem ravni gospodarskega razvoja. V gospodarstvih s srednjimi dohodki je delež podjetnikov iz nuje v povprečju 28-odstoten, v gospodarstvih z visokim dohodkom pa le še 18-odstoten. Med podjetniki iz priložnosti sta prevladujoča motiva višji dohodek in večja neodvisnost. Tiste podjetnike, ki izkoriščajo priložnosti in želijo povečati prihodke in neodvisnost, imenujemo tudi razvojno usmerjeni podjetniki (ang. improvement-driven opportunity entrepreneurs). Primerjavo med temi podjetniki in tistimi, ki postanejo podjetniki iz nuje, prikazujemo z motivacijskim indeksom (ang. motivational index). V povprečju je med nastajajočimi in novimi podjetniki v nizkodohodkovnih gospodarstvih razvojno usmerjenih podjetnikov 37 %, v gospodarstvih s srednjim dohodkom 42 % in v gospodarstvih z visokim dohodkom 51 %. Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje, razvojno usmerjeni podjetniki in motivacijski indeks v evropskih državah GEM so prikazani v tabeli 4.3. Največ podjetnikov iz nuje je v Rusiji (39,8 %) in na Hrvaškem (32,3 %), največ podjetnikov iz priložnosti pa v evropskih državah najdemo na Poljskem (90,9 %) in v Švici (87,1 %). 60 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tabela 4.3: Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje, razvojno usmerjeni podjetniki in motivacijski indeks (v evropskih državah GEM), GEM Slovenija 2018, APS Razvojno TEA – nujnost TEA – priložnost usmerjeni Motivacijski Evropske države (% TEA) (% TEA) podjetniki (% TEA) indeks Avstrija 15,92 75,23 38,12 2,39 Bolgarija 28,55 68,12 27,47 0,96 Ciper 11,45 84,59 65,48 5,72 Francija 22,33 72,86 63,69 2,85 Grčija 15,56 81,30 47,41 3,05 Hrvaška 32,31 61,94 44,33 1,37 Irska 19,45 76,21 43,36 2,23 Italija 11,42 80,98 31,20 2,73 Luksemburg 11,99 80,23 55,72 4,65 Nemčija 16,69 69,84 52,82 3,16 Nizozemska 8,94 80,47 69,32 7,75 Poljska 8,35 90,93 55,13 6,60 Rusija 39,75 54,22 31,59 0,79 Slovaška 26,95 63,43 49,55 1,84 Slovenija 24,15 69,62 47,33 1,96 Španija 22,55 70,74 43,75 1,94 Švedska 9,30 73,41 40,91 4,40 Švica 7,41 87,08 67,77 9,15 Velika Britanija 12,89 84,16 48,21 3,74 Netehtano povprečje 18,21 75,02 48,59 3,54 Slovenija je z izbranimi skupinami držav glede na motivacijo za podjetništvo prikazana v tabeli 4.4. V podjetniški aktivnosti iz priložnosti (TEA – priložnost v odrasli populaciji) se je Slovenija med 49 državami GEM uvrstila na 42. mesto. Primerjava podjetniške aktivnosti iz priložnosti z evropskimi državami GEM kaže, da je Slovenija na 13. mestu med 20 državami, primerjava z državami EU pa, da je na 14. mestu med 19 državami. Tabela 4.4: Ključne značilnosti celotne zgodnje podjetniške aktivnosti zaradi priložnosti in zaradi nuje v odrasli populaciji, GEM Slovenija 2018, APS TEA - priložnost v TEA - nujnost v odrasli populaciji odrasli populaciji Slovenija 4,44 % 1,54 % Najvišja vrednost Angola 23,28 % Angola 15,84 % Najnižja vrednost Rusija 3,01 % Ciper in Poljska 0,44 % Rang Slovenije med vsemi državami GEM 42/49 33/49 Rang Slovenije med visokodohodkovnimi državami GEM 27/31 15/31 Rang Slovenije med evropskimi državami GEM 14/19 7/19 61 GEM SLOVENIJA 2018 Spremembe podjetništva iz priložnosti in iz nuje v času so prikazane na sliki 4.6. V Sloveniji je bilo največ zgodnje podjetniške aktivnosti iz priložnosti v letu 2016, najmanj pa v letu 2011. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti iz nuje je bilo v letih 2016 in 2014. Toda ob tem je pomembno tudi razmerje med nujo in priložnostjo. To razmerje je bilo najboljše v letu 2012, ko je bilo na 100 podjetnikov iz priložnosti le 8 podjetnikov iz nuje, najslabše pa v letu 2014. Sledi leto 2018, ko je bilo na 100 podjetnikov iz priložnosti 35 podjetnikov iz nuje. Slika 4.6: Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje kot odstotek odraslega prebivalstva v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 7 % ti 6,07 % os 6 % tar 5,07 % a v s 5 % 4,88 % tv 4,65 % 4,52 % 4,44 % als t 4,31 % 4 % 3,86 % ebiv ga pr 2,96 % 3 % asle od 18 do 64 le 2 % 1,55 % 1,61 % 1,75 % 1,40 % 1,34 % 1,54 % totek odr 1 % 0,76 % Ods 0,44 % 0,40 % 0 % 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 TEA – nujnost TEA – priložnost GEM Slovenija 2018, APS 4.4 Ustaljeni podjetniki V okviru raziskave GEM so ustaljeni podjetniki tisti, ki imajo podjetje več kot tri leta in pol. Razmerje med indeksom TEA in ustaljenimi podjetniki je pomembno z vidika zagotavljanja ravnotežja med začetki podjetniške aktivnosti in zrelim podjetništvom (Rigo in Kugler, 2018). Vsa začetna podjetniška prizadevanja ne preidejo v faze zrelosti, vendar pa ustaljena podjetja predstavljajo del gospodarstva, ki ima manjšo dinamiko kot začetne faze podjetniškega procesa, in so hkrati odjemalci novih, mikro podjetij (OECD, 2017). Doseganje trajnosti poslovanja in rasti podjetij je zahtevno zaradi konkurenčnih ali tržnih razmer, pa tudi drugih dejavnikov, kot so birokracija, gospodarska ali politična stabilnost ali korupcija (Bosma in Kel ey, 2018). V svetu zaznavamo različne deleže ustaljenih podjetnikov, ki so za vse sodelujoče države prikazani v tabeli 2 v prilogi 3. V vseh državah GEM je bilo v letu 2018 povprečno 8,36 % ustaljenih podjetnikov, v državah z visokim dohodkom pa 6,76 %. Za evropske države so značilne precejšnje razlike v stopnjah ustaljenega podjetništva, kar je prikazano na sliki 4.7, najmanjše so v Franciji (2,5 %) in Luksemburgu (3,4 %), največje pa na Poljskem (13 %) in Nizozemskem (12 %). V Sloveniji je ustaljenih podjetnikov 6,8 %, kar je pod evropskim povprečjem (7 %). 62 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 4.7: Odstotek ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom (v evropskih državah GEM) 14 % a tv 12 % als t 10 % ebiv ga pr 8 % asle ti od 18 do 64 le 6 % os 4 % totek odr v star 2 % Ods 0 % g a a a a a a a ašk anija čija Ciper anija trija Irsk arija jsk vašk Gr Švic Francija Italija Rusija Šp Avs emsk Hr Slov Švedsk Pol Slovenija Nemčija Bolg oz a Brit Luksembur Niz Velik Ustaljeni podjetniki Povprečje GEM Slovenija 2018, APS Glavna ustaljena podjetja so eden osnovnih virov ekonomske rasti, ki igrajo odločilno vlogo zlasti na mednarodni trgih. Če so splošni nacionalni pogoji poslovanja urejeni in naravnani h konkurenčnosti, so ta podjetja lahko mednarodno uspešna, zmorejo širiti svoj posel, ustanavljati nove podjeme in lahko pripomorejo k rasti tako mikro in malih kot tudi novih podjetij (World Economic Forum, 2018). Njihov uspeh je torej odvisen tudi od splošne gospodarske situacije v državi. Pregled ustaljenih podjetnikov v letih od 2010 do 2018 v Sloveniji je prikazan na sliki 4.8. V Sloveniji je bilo najmanj ustaljenih podjetnikov v letih 2014 (4,8 %) in 2015 (4,2 %). V letu 2016 smo beležili velik porast ustaljenih podjetnikov (6,7 %), manjši porast je bil opazen tudi v letih 2017 in 2018. Ti podatki kažejo, da je začetne ustanovitvene faze preživelo več podjetij, ki so tudi prešla med ustaljena podjetja. V teh letih smo beležili tudi visoko gospodarsko rast, ki je najbrž pripomogla k njihovemu uspehu na trgu in k trajnejšemu poslovanju. Slika 4.8: Ustaljeni podjetniki kot odstotek odraslega prebivalstva v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 8 % ti os 7 % 6,70 % 6,76 % 6,84 % tar 6 % a v s 5,79 % 5,68 % tvals t 5 % 4,94 % 4,78 % 4,76 % ebiv 4,21 % 4 % ga pr od 18 do 64 le 3 % asle 2 % totek odr 1 % Ods 0 % 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 GEM Slovenija 2018, APS 63 GEM SLOVENIJA 2018 4.5 Podjetniška aktivnost zaposlenih Čeprav podjetnike v splošnem pojmujemo kot posameznike, ki delujejo samostojno in zunaj obstoječih podjetij, pa morajo tudi ta podjetja ustvarjati nove vire rasti, da lahko dolgoročno preživijo (Bosma in Kel ey, 2018). Velik del podjetniških zamisli z novimi iniciativami se uresničuje prav v velikih in srednje velikih podjetjih, kjer spodbujajo zaposlene, da predlagajo in implementirajo različne podjetniške aktivnosti ali razvijajo nove podjeme (Kuratko, Hornsby in Hayton, 2015; Bradač Hojnik, 2015). Torej mora tudi v teh podjetjih obstajati podjetništvo, ki ga raziskava GEM proučuje kot podjetniško aktivnost zaposlenih. Pri uresničevanju vseh notranjepodjetniških aktivnosti potrebujemo posameznika – notranjega podjetnika, ki te aktivnosti razvija, vodi in implementira v okviru obstoječega podjetja. V podjetjih je izziv identifikacija primernih posameznikov notranjih podjetnikov, pa tudi njihovo motiviranje in nagrajevanje. Raziskava GEM se osredotoča na individualno raven proučevanja notranjega podjetništva, to je na notranje podjetnike, ki jih proučuje od leta 2011. Podjetniška aktivnost zaposlenih v raziskavi GEM vključuje široko in ozko opredelitev (podrobna opredelitev kazalnikov je navedena v prilogi 1). Široka opredelitev pomeni vključenost zaposlenih v podjetniško aktivnost in vodilno vlogo v preteklih treh letih, ozka pa aktualno vključenost zaposlenih v podjetniško aktivnost in vodilno vlogo (Bosma et al., 2012). Podjetniška aktivnost zaposlenih je dodatno razdeljena na dve fazi, na fazo razvoja idej in fazo priprave in izkoriščanja izdelka ali storitve. Podjetniško aktivni zaposleni so redek vir, saj jih je v povprečju v vseh državah GEM le 3,7 %. Največ podjetnih zaposlenih je sicer v visokodohodkovnih gospodarstvih, predvsem zato, ker so tam prisotna ustrezna ustaljena velika podjetja, ki nudijo dovolj zaposlitvenih možnosti. Taka podjetja se morajo obnašati podjetno, kar jim omogočajo prav podjetni zaposleni. Podjetniška aktivnost zaposlenih je najvišja prav v evropskih državah in znaša v povprečju 4,75 %, kar je prikazano na sliki 4.9. Največ podjetnih zaposlenih kot delež zaposlenih, ki imajo vodilno vlogo v vsaj eni fazi v zadnjih treh letih, je na Irskem (8,6 %) in Nizozemskem (7,9 %), najmanj pa v Bolgariji in Rusiji (0,5 %). Slovenija ima med temi državami nadpovprečen delež podjetnih zaposlenih, kar 5,9 %. Zanimiv je podatek, da najdemo celo višjo stopnjo podjetniške aktivnosti zaposlenih v primerjavi z zgodnjo podjetniško aktivnostjo, in sicer v Nemčiji (indeks TEA 5,0 %, podjetni zaposleni 5,2 %) in na Cipru (indeks TEA 3,9 %, podjetni zaposleni 5,4 %), na Švedskem pa sta stopnji enaki (6,8 %). 64 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 4.9: Podjetniška aktivnost zaposlenih kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) 9 % a v 8 % tvals t 7 % ebiv 6 % ga pr 5 % asle 4 % ti od 18 do 64 leos 3 % star 2 % totek odr 1 % Ods 0 % a a a a a g a a arija čija jsk anija Gr Italija trija ašk vašk Ciper Švic Rusija anija Irsk Šp Pol Francija Avs emsk Bolg Slov Nemčija Hr Švedsk Slovenija oz a Brit Luksembur Niz Velik Aktivna vključenost in vodilna vloga v vsaj eni fazi, v zadnjih treh letih Povprečje GEM Slovenija 2018, APS V Sloveniji se je raven podjetniške aktivnosti zaposlenih v preteklih letih precej spreminjala, kar je razvidno iz tabele 4.5. V preteklih letih je nihala, v letu 2017 pa je glede na leto 2016 ponovno nekoliko narasla. Po široki opredelitvi je bilo leta 2018 podjetnih zaposlenih 9,5 % od vseh zaposlenih oziroma 5,9 % odraslih prebivalcev. Če podjetne zaposlene opredelimo ožje, pa je bilo v istem letu 7,1 % zaposlenih oziroma 4,4 % odraslih prebivalcev. Največ podjetniške aktivnosti zaposlenih je bilo v Sloveniji v letih gospodarske krize, nato pa je začela počasi upadati. Tabela 4.5: Podjetniška aktivnost zaposlenih v Sloveniji v letih od 2011 do 2018, GEM Slovenija 2018, APS Široka opredelitev podjetnih zaposlenih Ozka opredelitev podjetnih zaposlenih aktivna vključenost aktivna vključenost aktivna vključenost aktivna vključenost in vodilna vloga v vsaj in vodilna vloga v in vodilna vloga v in vodilna vloga v eni fazi v zadnjih treh vsaj eni fazi v zadnjih vsaj eni fazi v času vsaj eni fazi v času letih (kot % odrasle treh letih (kot % raziskave (kot % raziskave (kot % Leto populacije) zaposlenih) odrasle populacije) zaposlenih) 2011 5,1 9,3 4,1 7,4 2012 5,9 10,5 4,9 8,7 2013 6,1 11,5 5,2 9,8 2014 4,7 8,6 3,8 6,9 2015 5,6 9,5 4,6 7,8 2016 4,7 8,0 4,3 7,3 2017 6,0 9,9 5,0 8,3 2018 5,9 9,5 4,4 7,1 65 GEM SLOVENIJA 2018 4.6 Drugi tipi podjetništva Ob podjetniški aktivnosti zaposlenih smo v okviru raziskave GEM v letu 2018 proučevali tudi družinsko podjetništvo ter gig ekonomijo in ekonomijo delitve. Družinska podjetja so prisotna v vseh skupnostih in predstavljajo tako uspešna majhna kot tudi velika globalno prisotna podjetja, vendar pa je malo informacij o tem, kako se v začetne faze podjetniškega procesa vključuje družina. Tokratna posebna tema družinskega podjetništva v okviru raziskave GEM nakazuje, v kolikšni meri se podjetniki v času ustanavljanja svojih podjetij zanašajo na družinske člane (Bosma in Kel ey, 2018). V 47 gospodarstvih, ki so ocenjevala družinsko vpetost, skoraj vsak peti podjetnik ustanavlja podjetje, ki bo v lasti in/ali upravljanju družinskih članov. Najvišje stopnje družinskega podjetništva najdemo v Kolumbiji, Združenih arabskih emiratih in Urugvaju, kjer predstavlja več kot tretjino podjetniške aktivnosti. V Evropi in Severni Ameriki so stopnje družinskega podjetništva zmerne do visoke, saj v povprečju vsako peto novo podjetje začnejo podjetniki z družinskimi člani, kar kaže na pomembno vlogo družine v začetnih fazah podjetniškega procesa. Najvišje stopnje družinskega podjetništva v okviru zgodnje podjetniške aktivnosti najdemo v Kanadi in ZDA, najnižje pa na Poljskem in v Veliki Britaniji. O družinskem podjetništvu bo v okviru konzorcija GEM izšlo posebno poročilo. Druga posebna tema v okviru raziskave GEM 2018 je bila gig ekonomija in ekonomija delitve. Ta ekonomija se združuje v precej novo področje proučevanja v okviru ekonomije platform. Gig ekonomija se nanaša na pridobivanje posla (predvsem v obliki delnega ali kratkotrajnega dela) preko spleta ali na spletu, ki ga posamezniki najdejo na digitalnih platformah (Frenken in Schor, 2017). Digitalne platforme so spletne platforme (spletne strani ali aplikacije), ki omogočajo, da se ekonomska menjava opravi med posamezniki, za katere ni nujno, da se med seboj poznajo. Tipični primer so digitalne platforme za iskanje manjših občasnih del, kot so čiščenje, prevajanje, inštruiranje, pa tudi digitalne platforme, ki omogočajo dajanje v najem ali posojanje svojih dobrin, premoženja (na primer nepremičnin) ali dostop do storitev, kot so na primer označevanje slik ali oblikovanje spletnih strani. V raziskavi gig ekonomije je v letu 2018 sodelovalo 27 držav GEM. Med njimi je največ tovrstnih aktivnosti v Koreji in Izraelu, najmanj pa v Panami in Indoneziji. V Evropi je največ gig ekonomije in ekonomije delitve na Švedskem, najmanj pa na Poljskem. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto med 27 državami. Tudi o gig ekonomiji in ekonomiji delitve bo v okviru konzorcija GEM izšlo posebno poročilo. 4.7 Prenehanje poslovanja Podjetniki lahko prenehajo poslovati iz več razlogov, med katerimi je sicer najpogostejši razlog, da ne bodo mogli doseči ali ohraniti dobičkonosnosti ali pa jim bo zmanjkalo finančnih sredstev. Dolgoročno vzdržnost poslovanja lahko ovirajo tudi razmere v njihovem okolju, na primer pretirana birokracija. Po drugi strani pa poslovni izidi niso vedno razlog za prenehanje poslovanja (Bosma in Kel ey, 2018). Podjetnik lahko proda podjetje, se upokoji ali pa preprosto odide iz podjetja, da bi začel delati nekaj drugega. V raziskavi GEM zato ugotavljajo prenehanje poslovanja v zadnjem letu in razloge za to odločitev. V nekaterih državah je podjetniška dinamika velika tako na začetku podjetniškega procesa, pri ustanavljanju podjetij, kot tudi pri prenehanju poslovanja. Med te države spadajo Tajska, Čile, Gvatemala in Libanon. Nasprotno pa je v veliko evropskih državah nizka stopnja prenehanja poslovanja, vendar so tudi stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti nizke. Na sliki 4.10 je prikazana opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih v evropskih državah. V začetnih fazah poslovanja v Evropi opusti poslovanje v povprečju 2,7 % podjetnikov. Največ podjetnikov v 66 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL začetnih fazah opusti poslovanje v Avstriji (5 %) in na Irskem (3,8 %), najmanj pa v Nemčiji in Rusiji (1,6 %). Če opazujemo celoten podjetniški proces, v vseh fazah skupaj največ podjetnikov opusti poslovanje v Franciji (33,6 %) in na Švedskem (30,9 %), najmanj pa na Nizozemskem (10,7 %) in v Švici (10,7 %); evropsko povprečje pri opustitvi poslovanja je 19,9 %. Slika 4.10: Opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih v celotnem podjetniškem procesu in v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti (v evropskih državah GEM) Nizozemska Švica Bolgarija Nemčija Poljska Španija Rusija Italija Slovenija Velika Britanija Grčija Slovaška Ciper Irska Hrvaška Luksemburg Avstrija Švedska Francija 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % Opustitev podjetniške aktivnosti v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti Opustitev podjetniške aktivnosti v celotnem podjetniškem procesu GEM Slovenija 2018, APS Ob deležu prenehanja poslovanja v raziskavi GEM proučujemo tudi razloge za to odločitev; za Slovenijo in izbrane skupine držav so prikazani v tabeli 4.6. V povprečju je v svetu najpogostejši razlog za prenehanje poslovanja nedobičkonosnost podjetja (31 %). V Sloveniji pa, nasprotno, prevladuje razlog pridobitev drugega dela ali druga poslovna priložnost (29,6 %), nedobičkonosnost je na drugem mestu (18,5 %), sledijo pa osebni razlogi (16,3 %) in vladne ali davčne politike in birokracija (15,9 %). 67 GEM SLOVENIJA 2018 Tabela 4.6: Razlogi za prenehanje poslovanja po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Visoko- dohodkovne Evropske Slovenija GEM države države Podjetje ni bilo dobičkonosno 18,54 % 31,02 % 27,77 % 28,33 % Drugo delo ali poslovna priložnost 29,59 % 10,42 % 11,44 % 12,16 % Vladne/davčne politike/birokracija 15,92 % 6,79 % 8,67 % 9,12 % Osebni razlogi 16,31 % 18,51 % 19,70 % 18,39 % Finančni razlogi 2,22 % 14,10 % 11,05 % 11,46 % Upokojitev 2,07 % 3,96 % 4,74 % 5,77 % Opustitev je bila planirana vnaprej 4,34 % 3,85 % 4,55 % 4,64 % Priložnost prodati podjetje 2,37 % 6,59 % 6,92 % 5,91 % Neki nepričakovani dogodek 8,63 % 4,77 % 5,18 % 4,22 % Posamezne razloge za prenehanje poslovanja smo združili v štiri skupine; za Slovenijo so prikazani na sliki 4.11. Najpogostejšo skupino razlogov v Sloveniji predstavljajo prodaja podjetja, izkoriščanje druge priložnosti ali upokojitev (34 %). Sledijo jim drugi razlogi, ki so: osebni razlogi podjetnikov, nepričakovani dogodki in planiranje prenehanja (29,3 %). Na tretjem mestu so nedobičkonosnost podjetja in drugi finančni razlogi (20,8 %), na zadnjem pa so vladne ali davčne politike in birokracija (15,9 %). Slika 4.11: Glavne skupine razlogov za prenehanje poslovanja v Sloveniji Prodaja, druga Drugi Nedobičkonosnost in Vladne/davčne priložnost ali upokojitev razlogi finančni razlogi politike/birokracija 34,0 % 29,3 % 20,8 % 15,9 % GEM Slovenija 2018, APS 68 5 Demografske značilnosti slovenskega podjetništva Ključna spoznanja: • V letu 2018 smo v Sloveniji zaznali izrazit padec podjetniške aktivnosti najmlajše starostne skupine (od 18 do 24 let), ki upada že tretje leto zapovrstjo (s 17,49 % v letu 2016 na zgolj 5,18 % v letu 2018). Takšen rezultat pripisujemo visoki gospodarski rasti, ki mladim omogoča alternativne zaposlitvene možnosti. • Pozitiven je premik v smeri večanja deleža višje izobraženih zgodnjih podjetnikov tako med mladimi (z 51,11 % na 61,20 %) kakor tudi v starejši starostni skupini (z 51,04 % na 53,30 %). • Podrobnejši vpogled v podatke o zgodnji podjetniški aktivnosti po proučevanih starostnih skupinah med spoloma kaže, da je med moškimi izrazito odstopala starostna skupina mladih od 25. do 34. leta, ki je kar za trikratnik presegla zastopanost preostalih starostnih skupin. To pomeni, da so v Sloveniji k zgodnji podjetniški aktivnosti (indeks TEA) v letu 2018 največ prispevali mladi moški. • Slovenija se je v letu 2018 med 49 državami raziskave GEM po zastopanosti zgodaj podjetniško aktivnih žensk v celotni populaciji uvrstila na predzadnje mesto. V primerjavi z letom 2017 se je poslabšalo tudi razmerje zastopanosti spolov. V Sloveniji smo v letu 2018 na vsakih 10 podjetnikov imeli v populaciji 4,3 podjetnice (v letu 2017 jih je bilo 4,6). • Čeravno smo v preteklih letih izkazovali več podjetniške aktivnosti med najpremožnejšimi, se zaradi krepitve gospodarske rasti podjetniška dejavnost seli tudi med prebivalstvo z nižjih dohodkovnih ravni. 69 GEM SLOVENIJA 2018 Pregled demografskih značilnosti nam ponuja podrobnejšo predstavitev podjetniškega udejstvovanja različnih podskupin prebivalstva. V nadaljevanju natančneje opisujemo izvajanje podjetniških aktivnosti po različnih starostnih skupinah, med katerimi nas zanima zlasti kategorija najmlajših potencialnih, zgodnjih in ustaljenih podjetnikov. Zaradi fenomena staranja prebivalstva je za proučevanje vse zanimivejša tudi najstarejša starostna skupina, tako imenovani podjetniki seniorji. Posebno pozornost namenjamo tudi razlikam v podjetniški aktivnosti med spoloma, pri čemer Slovenija že vrsto let beleži majhno zastopanost žensk med vsemi skupinami proučevanih podjetnikov. V poglavju podajamo tudi podrobnejši prikaz izobrazbene in dohodkovne strukture zgodnjih in ustaljenih podjetnikov v Sloveniji. Podjetništvo ima mnogo obrazov in je različno privlačna karierna izbira za posameznike v različnih življenjskih in družbeno-socialnih okoliščinah. Podrobnejši prikaz stanja po demografskih značilnostih slovenskega podjetništva, kot ga podajamo v raziskavi GEM, zato predstavlja dobro podlago za oblikovanje politik, ukrepov in programov, prilagojenih specifičnim potrebam raznolikih ciljnih skupin (mladim, ženskam, seniorjem ipd.) 5.1 Starost Pregled podjetniške aktivnosti po starostnih skupinah je ključen z vidika identifikacije potencialno najaktivnejše starostne skupine in ugotavljanja neizkoriščenosti tistih starostnih skupin, ki so zastopane v manjši meri. V zgodnji podjetniški aktivnosti v večini gospodarstev prevladuje starostna skupina posameznikov, starih od 25 do 34 let ali od 35 do 44 let. V teh dveh starostnih skupinah so si posamezniki najverjetneje že pridobili želeno izobrazbo in nekaj delovnih izkušenj, kar jim predstavlja dobro osnovo za prepoznavanje potencialno obetavnih podjetniških priložnosti. Hkrati je to starostno obdobje še vedno toliko zgodnje v življenju posameznika, da v primeru neuspeha pušča obilo možnosti alternativnih načinov ustvarjanja dohodka. Izpostaviti velja, da nekatere države vendarle izkazujejo nekoliko drugačno starostno porazdelitev. Tako je na primer v Braziliji, Kanadi, na Slovaškem, Švedskem in v Grčiji izrazito podjetniško najaktivnejša najmlajša starostna skupina (tj. od 18 do 24 let), ki ji sledi strm upad zgodnje podjetniške aktivnosti v naslednjih letih (Bosma in Kel ey, 2018). Razlogov za takšno stanje je več. Lahko, da je v teh gospodarstvih okolje naklonjeno in spodbuja mlade k podjetniškemu udejstvovanju, res pa je tudi, da lahko v tem obdobju izgubijo najmanj, ker so šele na začetku kariere. Lahko tudi, da s podjetništvom začenjajo že med šolanjem/študijem ali pa to zanje predstavlja alternativo študiju. Ponekod je lahko podjetništvo boljša alternativa trenutno razpoložljivim delovnim mestom ali njihovemu primanjkljaju, lahko pa je takšno stanje tudi odraz demografske strukture prebivalstva v neki državi. Tabela 5.1: Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov* Starost visokodohodkovna podjetnikov Slovenija GEM gospodarstva evropske države 18–24 let 5,18 15,81 13,13 11,93 25–34 let 41,41 31,45 30,82 31,28 35–44 let 23,59 24,88 25,45 25,06 45–54 let 19,67 18,29 20,00 20,55 55–64 let 10,15 9,57 10,60 11,17 *Izračunana so netehtana povprečja. 70 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL V tabeli 5.1 prikazujemo zgodnjo podjetniško aktivnost po starostnih skupinah za Slovenijo v primerjavi s tremi skupinami proučevanih držav (vse države GEM, visokodohodkovne države in evropske države). V Sloveniji je izrazito najaktivnejša starostna skupina od 25 do 34 let, katere delež znaša kar 41,41 %. Zaskrbljujoč je izrazit padec najmlajše starostne skupine v Sloveniji, ki upada že tretje leto zapovrstjo (s 17,49 % v letu 2016 na zgolj 5,18 % v letu 2018) in katere delež je zdrsnil daleč pod povprečje vseh treh proučevanih skupin držav. Ti dve starostni skupini (od 25 do 34 let in od 18 do 24 let) izkazujeta tudi največje odstopanje v primerjavi z drugimi, če primerjamo Slovenijo in proučevane tri skupine držav. Gre za vprašanje, ali Slovenija izgublja potencial najmlajših ali pa je zabeleženi padec preprosto posledica alternativnih zaposlitvenih možnosti, ki so bile na voljo mladim zaradi lanskoletne konjunkture in visoke gospodarske rasti. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je v poslovnem načrtu za leto 2018 predvidel 18.050 zaposlitev mladih do 29 let (ZRSZ, 2018). Prav nasprotno v Sloveniji že tretje leto zapovrstjo beležimo porast deleža najstarejše starostne skupine zgodnjih podjetnikov. Njihov delež se je z zgolj 5,45 % v letu 2016 povečal v dveh letih za skoraj dvakratnik in je v letu 2018 znašal 10,15 %, kar je primerljivo s proučevanimi skupinami držav. To spreminjanje je delno posledica starajočega se prebivalstva v Sloveniji. Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših narašča, število rojstev stagnira, število neto priselitev pa je razmeroma majhno. Delni razlog je lahko tudi v neugodni pokojninski zakonodaji, ki ob upokojitvi posameznikom močno zniža življenjski standard. Vsi ti razlogi vplivajo na zmanjševanje ponudbe delovne sile, kar lahko v prihodnosti postane omejitveni dejavnik za gospodarski razvoj (UMAR, 2018b). Prav zato je spodbujanje podjetniškega udejstvovanja starejših, ki imajo številne prednosti v smislu znanj, veščin, izkušenj, mrež in povezav, finančnega zaledja in kredibilnosti, še kako pomembno za reševanje demografskih izzivov, ki so pred nami. Slika 5.1: Zgodnja podjetniška aktivnost zaradi priložnosti in zaradi nuje po starostnih razredih 45 % 40 % 8,63 % ov 35 % tnik 30 % upini 25 % 7,34 % tni sk 4,43 % os 20 % tar 15 % 31,06 % totek vseh podje v s 2,90 % Ods 10 % 16,25 % 13,78 % 5 % 0,86 % 5,07 % 0 % 3,45 % 18–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let TEA – priložnost TEA – nujnost GEM Slovenija 2018, APS Z vidika kakovosti podjetniške aktivnosti nas še zlasti zanima razmerje med dvema najpogostejšima motivoma podjetniškega udejstvovanja, to sta podjetništvo iz nuje in zaradi zaznane podjetniške priložnosti. Podatki na sliki 5.11 se pri seštevku »TEA – nujnost« in »TEA – priložnost« za posamezno 1 Na sliki 5.1 se pri seštevku »TEA – nujnost« in »TEA – priložnost« za posamezno starostno skupino pojavi razhajanje v primerjavi s podatki v tabeli 5.1. Nekateri zgodnji podjetniki se namreč niso mogli odločiti za en sam motiv, zato so na sliki 5.1 izključeni iz prikaza (gre za skupno razliko 6,23 %). 71 GEM SLOVENIJA 2018 starostno skupino pojavi razhajanje v primerjavi s podatki v tabeli 5.1. Nekateri zgodnji podjetniki se namreč niso mogli odločiti za en sam motiv, zato so na sliki 5.1 izključeni iz prikaza (gre za skupno razliko 6,23 %). kažejo, da je v vseh starostnih skupinah zaznana priložnost prevladujoč motiv za podjetniški angažma. Pozitivno je tudi dejstvo, da je najmanj podjetništva iz nuje med najmlajšimi, kar je sicer razumljivo, saj v tej starostni dobi številnim mladim še ni treba kriti vseh svojih življenjskih stroškov. Primerjava z letom 2017 pa je nekoliko manj ugodna, saj se je v najaktivnejših treh starostnih skupinah, pri katerih smo sicer zabeležili porast podjetniške aktivnosti, ta realizirala tudi s povečanjem deleža podjetništva iz nuje. Primerjava starostne strukture zgodnjih in ustaljenih podjetnikov nakazuje na precejšnja odstopanja ( slika 5.2). Najaktivnejša starostna skupina med ustaljenimi podjetniki je skupina med 45. in 55. letom starosti (34,16 %). Ta delež je zelo blizu povprečja evropskih držav (33,10 % – tabela 5.2) in je pričakovan, saj gre za izkušene, že dalj časa podjetniško aktivne posameznike, ki so s svojim dosedanjim delom akumulirali zadostna znanja, vire in povezave za uspešno podjetniško udejstvovanje. Zanimivo pa je, da v letu 2018 v Sloveniji prvič nismo identificirali ustaljenih podjetnikov v skupini najmlajših. Da je njihov delež zelo majhen tudi sicer, dokazujejo podatki za obdobje 2012–2016, ko smo v povprečju v Evropski uniji beležili le 1,8 % mladih uveljavljenih lastnikov podjetij (OECD/European Union, 2017). Ob padanju zgodnje podjetniške aktivnosti najmlajše starostne skupine ta podatek nakazuje, da je verjetno zelo nizka tudi njihova preživetvena stopnja v prvih letih po ustanovitvi podjetja. V najmlajši starostni skupini namreč nismo identificirali posameznikov, ki bi imeli podjetja stara več kot tri leta in pol. Če torej želimo mlade spodbuditi k ustanavljanju podjetij, jih moramo v naslednjih korakih njihovega podjetniškega angažmaja tudi ustrezno podpreti, da ne bo ostalo zgolj pri podjetniških poskusih, pač pa bodo prerasli v uspešne podjetniške zgodbe. Slika 5.2: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost 45 % 40 % upini 35 % tni skos 30 % tar 25 % ov v s 20 % tnik 15 % 10 % totek podje 5 % Ods 0 % 18–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Nastajajoči in novi podjetniki Ustaljeni podjetniki GEM Slovenija 2018, APS V nadaljevanju v tabeli 5.2 prikazujemo distribucijo ustaljene podjetniške aktivnosti po starostnih skupinah v Sloveniji primerjalno s proučevanimi skupinami držav. Primerjava kaže na relativno usklajenost. Ob že omenjeni odsotnosti najmlajše starostne skupine velja izpostaviti nekoliko večji delež podjetnikov, starih od 35 do 44 let, v Sloveniji (31,25 %) v primerjavi s proučevanimi skupinami držav, kjer je njihov delež približno 25-odstoten. 72 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tabela 5.2: Odstotek ustaljenih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov* Starost visokodohodkovna podjetnikov Slovenija GEM gospodarstva evropske države 18–24 let / 6,04 5,02 3,28 25–34 let 13,67 17,84 14,84 14,13 35–44 let 31,25 26,13 25,10 25,37 45–54 let 34,16 29,70 31,94 33,10 55–64 let 20,92 21,16 24,07 24,12 *Izračunana so netehtana povprečja. V najstarejši starostni skupini je v Sloveniji v primerjavi z letom 2017 zaznati precejšen porast ustaljenih podjetnikov (s 14,37 % na 20,92 %). Gre za posebno skupino podjetnikov, ki zaradi svoje starosti stojijo pred pomembnimi izzivi prenosa svojih podjetij. Zadnji podatki raziskave Slovenskega podjetniškega observatorija (Močnik et al., 2019) opozarjajo, da je v Sloveniji mogoče zaznati veliko primerov neustrezne in nepravočasne priprave na prenos podjetja v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Nacionalni izvedenci menijo, da še vedno več pozornosti namenjamo ustanovitvam podjetij kot pa prenosom obstoječih podjetij. Analiza podpornih storitev za prenos poslovanja kaže, da je ta še vedno skromna in obstaja pretežno v obliki seminarjev, delavnic in svetovalnih storitev, pri tem pa se pogosto omejuje na podporo družinskim podjetjem. Ugotovitev omenjene študije je, da ostajajo v Sloveniji številna področja, zlasti finančna, davčna in pravna, na katerih so še možne izboljšave oziroma na katerih se pojavljajo ovire, da bi v večji meri izkoristili potencial, ki ga predstavljajo uveljavljena ustaljena podjetja. 5.2 Podjetništvo in mladi Podjetniška aktivnost mladih je ena izmed alternativ za njihov vstop na trg dela. Seveda je v močni korelaciji z makroekonomskimi dogajanji v družbi, zato si najprej poglejmo stanje mladih na trgu delovne sile skozi prizmo registrirane brezposelnosti ( slika 5.3). Participacija mlajših na trgu dela se je v zadnjih letih povečala, na kar poleg večje gospodarske aktivnosti vplivajo tudi demografska gibanja in ukrepi. Zlasti mladi so bili tisti, ki jih je kriza nadpovprečno prizadela, na kar je poleg splošno majhnega povpraševanja po delu vplivala njihova velika izpostavljenost začasnim oblikam zaposlitve (delo za določen čas in študentsko delo). Od leta 2013 se delovna aktivnost mladih povečuje. Po ocenah UMAR-ja je vzrok za to predvsem povečan obseg študentskega dela in velike naravnanosti aktivne politike zaposlovanja k mladim (na primer shema jamstva za mlade). Seveda pa ne gre spregledati tudi demografskih dejavnikov, ki kažejo, da se število mladih že dlje časa zmanjšuje. Mladi so sicer v Sloveniji nadpovprečno vključeni v srednješolsko in terciarno izobraževanje, posledično pa je delež tistih, ki niso niti zaposleni niti niso vključeni v izobraževanje, relativno majhen (UMAR, 2018). 73 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 5.3: Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti 25,2 23,8 21,6 119.458 113.076 19,9 20,3 99.615 85.060 78.534 30.151 26.938 21.530 16.968 15.924 dec. 2014 dec. 2015 dec. 2016 dec. 2017 dec. 2018 Število brezposelnih mladih, 15–29 let Število vseh brezposelnih oseb Delež mladih v skupni brezposelnosti, v % Vir: ZRSZ, 2019. Za nadaljnjo analizo podjetniške aktivnosti mladih smo mlade definirali z združitvijo dveh doslej proučevanih starostnih skupin. Tako kot mlade obravnavamo posameznike do dopolnjenega 34. leta starosti. Na sliki 5.4 prikazujemo podjetniško aktivnost zgodnjih in ustaljenih mladih podjetnikov za Slovenijo in proučevane skupine držav. Podobno kot smo ugotavljali že v prejšnjem poglavju, Slovenija odstopa po deležu ustaljenih mladih podjetnikov. Teh imamo precej manj (13,67 %) v primerjavi s proučevanimi gospodarstvi GEM. Vrzel pa je nekoliko manjša (3,74 %), ko se primerjamo z evropskim povprečjem. Zgodnja podjetniška aktivnost mladih kaže precej bolj usklajeno sliko. Tukaj je Slovenija s 46,59-odstotno vključenostjo mladih celo v nekoliko boljšem položaju, kot to velja za evropska (43,22 %) in tudi visokodohodkovna gospodarstva (43,95 %). Prikaz petletnega gibanja podjetniške aktivnosti mladih skozi tri faze življenjskega cikla (nastajajoči, novi in ustaljeni podjetniki) nakazuje na zelo veliko zmanjševanje deleža nastajajočih podjetnikov. Takšno dogajanje smo sicer predvideli že lani, ko smo napovedovali dvig zaposlitvenih možnosti skoraj v vseh dejavnostih, predvsem pa v zasebnem sektorju in kot posledico sprostitve omejitev zaposlovanja tudi v državnem sektorju (ZRSZ, 2017). Z vidika prihodnje podjetniške aktivnosti je ta trend seveda zaskrbljujoč, saj gre za prvo fazo v podjetniškem procesu, ki bo imela najmočnejši vpliv na celotno podjetniško aktivnost v prihodnjih letih. Ta padec se že zrcali tudi v podatkih za leto 2018, ko v skupini ustaljenih podjetnikov nismo identificirali nikogar iz najmlajše starostne skupine (od 18 do 24 let). Najzgodnejše faze podjetniške aktivnosti so tudi najranljivejše, zato je treba razmisliti o dveh smereh ukrepanja: kako na eni strani stimulirati čim več mladih, da se podajo na samostojno podjetniško pot, in kako na drugi strani zagotoviti ustrezno podporno okolje s programi ukrepov, da bo njihova stopnja preživetja čim višja. Za primerjavo naj povemo, da so bili v obdobju 2012–2016 med evropskimi državami mladi nastajajoči podjetniki najaktivnejši v Latviji (12,4 %) in Estoniji (13,3 %), najmanj aktivni v prvih korakih procesa ustanavljanja podjetij pa so bili mladi v Španiji (2,4 %) (OECD/European Union, 2017). 74 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 5.4: Odstotek nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let 50 % 46,59 % 47,26 % 45 % 43,95 % 43,22 % 40 % 35 % ov tnik 30 % 25 % 23,02 % 20 % 18,89 % totek podje 17,41 % 15 % 13,67 % Ods 10 % 5 % 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva Odstotek ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov, mlajših od 34 let GEM Slovenija 2018, APS Slika 5.5: Podjetniška aktivnost nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let 30 % upini, 25 % tni skos 20 % tar ov v s aslo populacijo 15 % tnik 10 % glede na odr 5 % totek podje Ods 0 % 2014 2015 2016 2017 2018 % nastajajočih podjetnikov, mlajših od 34 let % novih podjetnikov, mlajših od 34 let TEA, mlajši od 34 let % ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let GEM Slovenija 2018, APS V Sloveniji se število mladih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, zmanjšuje, kar zmanjšuje razpoložljivost bodočega človeškega kapitala. Njihovo število se je zaradi demografskih razlogov v obdobju 2006/2007–2016/2017 zmanjšalo za približno četrtino, kar je zmanjšalo potencialno število mladih za vpis v terciarno izobraževanje in vstop na trg dela (UMAR, 2018). Kljub tem negativnim trendom se delež odraslih (od 25 do 64 let) s terciarno izobrazbo povečuje in je enak povprečju EU. Rast deleža je povezana z dolgoletno veliko vključenostjo mladih v terciarno izobraževanje. Z vidika kakovostne podjetniške aktivnosti so taka gibanja, ki jih pričakujemo tudi v prihodnje, seveda ugodna z vidika povečevanja človeškega kapitala države in spodbujanja 75 GEM SLOVENIJA 2018 inovacijske dejavnosti. Tako smo v letu 2018 tudi v raziskavi GEM zaznali pozitiven premik v smeri večanja deleža višje izobraženih zgodnjih podjetnikov tako med mladimi (z 51,11 % na 61,20 %) kakor tudi v starejši starostni skupini (z 51,04 % na 53,30 %). Slika 5.6: Izobrazbena raven nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let 100 % ov 90 % tnik 80 % 70 % 53,30 % 61,20 % 60 % 50 % 40 % tajajočih in novih podje 30 % 20 % 46,70 % 38,80 % totek nas 10 % Ods 0 % 18–34 let 35–64 let Več kot srednješolska izobrazba Največ srednješolska izobrazba GEM Slovenija 2018, APS 5.3 Spol Med globalnimi regijami obstaja precejšnja raznolikost med vključenostjo spolov v podjetniško aktivnost. V tem smislu odražata precej več enakosti Vzhodna in Južna Azija ter Latinska Amerika. Med 49 proučevanimi državami je bilo v letu 2018 šest takšnih, v katerih so bile ženske prav toliko zgodaj podjetniško aktivne kot moški (Indonezija, Tajska, Panama, Katar, Madagaskar in Angola). Evropa in Severna Amerika pa se soočata z nižjo ravnjo enakosti med spoloma. V šestih državah, med katerimi se je na vrh uvrstila prav Slovenija, se ženske v primerjavi z moškimi v več kot pol manjši meri lotevajo podjetništva. Te države so še Grčija, Švedska, Švica, Velika Britanija in Turčija. Zanimiv je tudi podatek, da v prav nobeni državi iz teh dveh regij ne zasledimo enakosti med spoloma v smislu njihovega podjetniškega angažmaja (Bosma in Kel ey, 2018). Podrobnejši vpogled v podatke za Slovenijo v letu 2018 kaže na kar nekaj odstopanja v zgodnji podjetniški aktivnosti med spoloma po proučevanih starostnih skupinah. Med moškimi je izrazito odstopala starostna skupina mladih od 25. do 34. leta, ki je kar za trikratnik presegla zastopanost preostalih starostnih skupin. Med ženskami je zastopanost po starostnih skupinah bolj usklajena. Najaktivnejše so bile zgodnje podjetnice, stare od 25 do 34 let in od 35 do 44 let. Lanskoletni rezultati torej nakazujejo, da so v Sloveniji k zgodnji podjetniški aktivnosti (indeks TEA) v največji meri prispevali mladi moški. Pomemben dodatni vpogled v podjetniško udejstvovanje po starostnih skupinah bi kazalo pridobiti pri evalvaciji programov podpornega okolja. Če bi tudi ta nakazovala slabo vključenost žensk v programe, to pomeni, da univerzalen pristop ni ustrezen, saj – kot kaže – intenzivneje nagovarja moški del populacije. Za intenzivnejše vključevanje žensk v podjetniško aktivnost so torej nujni njim namenjeni in prilagojeni programi za ta namen. 76 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 5.7: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost in spol 25 % a tv 20 % t als ebiv 15 % ga pr asle ti od 18 do 64 le 10 % ostar ttek odr v s 5 % Ods 0 % 18–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Moški Ženske Skupaj GEM Slovenija 2018, APS Primerjava zgodnje podjetniške aktivnosti žensk med Slovenijo in proučevanimi skupinami držav je prikazana v tabeli 5.3. V opazovanem obdobju 2014–2018 je zastopanost žensk v Sloveniji v precejšnji meri zaostala za primerjanimi skupinami držav. Slovenija se je v letu 2018 med 49 državami, vključenimi v raziskavo GEM, po zastopanosti zgodaj podjetniško aktivnih žensk v celotni populaciji uvrstila na predzadnje mesto. Najmanjšo zastopanost podjetnic v odrasli populaciji je zabeležila Nemčija. Glede zastopanosti moških je rezultat nekoliko boljši, saj si Slovenci z Grki delijo 37. mesto. Države z največjo zastopanostjo žensk zasledimo, zanimivo, med predstavnicami tako nizko– in srednje– kot visokodohodkovnih gospodarstev. Tako je največ zgodnje podjetniške aktivnosti evidentirane v Angoli, Gvatemali in Čilu. Samo v treh gospodarstvih pa nove in nastajajoče podjetnice presegajo raven podjetnikov: na Madagaskarju, v Indoneziji in Panami. Podatki o deležu zgodnje podjetniške aktivnosti žensk in moških so za 49 držav GEM prikazane v prilogi 3, v tabeli 3. Tabela 5.3: Odstotek nastajajočih in novih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2014–2018, GEM Slovenija 2018, APS Odstotek Inovacijska podjetnic Slovenija GEM gospodarstva Evropske države 2014 32,7 40,7 35,7 37,2 2015 27,9 39,5 35,2 36,4 2016 30,6 39,5 36,9 37,3 2017 30,5 40,6 37,7 38,0 2018 30,1 39,9 39,2 36,7 Izračunana so netehtana povprečja. 77 GEM SLOVENIJA 2018 Primerjava razmerja zastopanosti moških in žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti v evropskih državah kaže, da so bile v letu 2018 najaktivnejše zgodnje podjetnice v Španiji (47 %), Bolgariji (46,5 %) in Franciji (43 %) ( slika 5.8). Najmanj aktivne so bile v primerjavi z moškimi nove in nastajajoče podjetnice na Švedskem (29,7 %), v Sloveniji (30,1 %) in v Grčiji (30,8 %). Slika 5.8: Zgodnja podjetniška aktivnost moških in žensk (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % a a a a a a g a čija Švic anija trija ašk Irsk jsk arija Gr Italija emsk Rusija vašk Ciper anija Švedsk Avs Pol Slovenija Nemčija Hr Francija Šp a Brit oz Slov Bolg Niz Luksembur Velik Delež žensk Delež moških GEM Sloveija 2018, APS V nadaljevanju prikazujemo odstotek zgodnje podjetniške aktivnosti žensk v celotni populaciji. V Sloveniji se je v primerjavi z letom 2017 znižal s 4,3 % na 3,8 %. Med evropskimi državami je največjo zgodnjo podjetniško aktivnost žensk v celotni populaciji izkazala Slovaška (9,0 %) ( slika 5.9). V Sloveniji se je posledično v primerjavi z letom 2017 poslabšalo tudi razmerje med spoloma, saj smo v letu 2018 na vsakih 10 podjetnikov imeli v populaciji 4,3 podjetnice (v letu 2017 jih je bilo 4,6). Podatki zgodnje podjetniške aktivnosti moških in žensk v celotni populaciji za 49 držav so v prilogi 3, v tabeli 3. Za leto 2018 so podatki o ustaljeni podjetniški aktivnosti žensk bolj spodbudni. Narašča že četrto leto zapovrstjo in s skoraj 35 % se je zelo približala povprečju, ki ga izkazujejo tudi vse tri skupine proučevanih gospodarstev. Gre za pozitiven signal, ki nakazuje, da ženske kljub nizki stopnji zgodnje podjetniške angažiranosti v nadaljnjih fazah podjetniškega procesa izkazujejo višjo raven preživitvene sposobnosti njihovih podjetij. Ta podatek je skladen tudi z rezultati raziskave podjetja Bisnode (Bilten, 2017), v kateri je bilo ugotovljeno, da je kar 90 % samostojnih podjetnic na trgu prisotnih več kot pet let, medtem ko je ta delež pri podjetnikih le 43-odstoten. Izpostaviti velja tudi, da se podjetja, ki jih vodijo ženske, razlikujejo od podjetij, ki jih vodijo moški. Največkrat so njihova podjetja manjša in delujejo v drugih panogah kot moški (OECD/European Union, 2017). Primerjava samozaposlenih po spolu in panogah nakazuje, da so samozaposlene ženske najaktivnejše v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (18,4 % žensk proti 11,3 % moških). Ženske so v večji meri kot moški zaposlene v trgovini na debelo in drobno, v dejavnostih nastanitev in gostinskih storitev, umetnosti, zabave in rekreacije ter v dejavnostih na področju zdravja in socialnega varstva ljudi, v upravnih in podpornih storitvenih dejavnostih ter izobraževanju (Širec, 2018). 78 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 5.9: Zgodnja podjetniška aktivnost med spoloma Slovaška Slovenija ima najvišjo zgodnjo podjetniško Zgodnja podjetniška aktivnost žensk med evropskimi RAZMERJE aktivnost žensk: državami: MED SPOLOMA: 4,3 10 9,0 % Slovenija 4,3 % 3,8 % na vsakih 10 podjetnikov je 4,3 podjetnice 2017 2018 2018 V samo treh državah sveta je ženska podjetniška aktivnost večja od moške: Madagaskar Indonezija Panama 30,6 % 24, 8 % 20,7 % GEM Slovenija 2018, APS Tabela 5.4: Odstotek ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2014–2018, GEM Slovenija 2018, APS Odstotek Visokodohodkovna podjetnic Slovenija GEM gospodarstva Evropske države 2014 28,4 36,2 33,2 34,1 2015 26,6 35,5 33,9 33,7 2016 26,1 35,2 33,3 33,5 2017 29,6 35,8 32,2 33,6 2018 34,6 36,2 35,6 36,0 Izračunana so netehtana povprečja. Seveda pa ni vsaka vrsta podjetniške aktivnosti enako zaželena. Motivacija za podjetništvo nakazuje, v kolikšni meri se posamezniki lotevajo podjetniških izzivov zaradi zaznane priložnosti ali zaradi nuje, ker nimajo druge alternativne možnosti. Z vidika kakovosti podjetniške aktivnosti je seveda bolj zaželena prva. Na sliki 5.10 je prikazan delež zgodnje podjetniške aktivnosti žensk zaradi nuje za evropske države. Podatki so v primerjavi s preteklimi leti za Slovenijo precej manj ugodni. Če se je povprečna vrednost podjetništva iz nuje v Evropi zmanjšala s 24,1 % na 19,8 %, smo v Sloveniji v letu 2018 zabeležili porast te podjetniške aktivnosti, ki je praviloma manj inovativna in tudi manj usmerjena v rast in zaposlovanje, s 24,2 % na kar 32,8 %. Več podjetništva iz nuje 79 GEM SLOVENIJA 2018 izkazujeta le še Rusija (51,1 %) in Bolgarija (34,8 %), najmanj nastajajočih in novih podjetnic zaradi nuje pa sta imela Švedska (1,3 %) in Luksemburg (4,2 %). Moški se v Sloveniji v precej večji meri lotevajo podjetništva iz zaznanih priložnosti (72,6 %) in v primerjavi z ženskami v bistveno manjši meri iz nuje (20,7 %). Slika 5.10: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk zaradi nujnosti (v evropskih državah GEM) 60 % e 50 % ensk e) t ž 40 % ensk 30 % 20 % ž TEA – nujnos (% od TEA – ž Dele 10 % 0 % a g a a a a a a jsk trija čija Ciper Italija Švic anija Irsk anija ašk arija Gr emsk vašk Rusija Švedsk Pol oz Nemčija Francija Avs Šp Slov Hr Slovenija Bolg a Brit Luksembur Niz Velik Delež TEA – nujnost (% od TEA – ženske) Povprečje GEM Slovenija 2018, APS Ena izmed možnih razlag za dvig zgodnje podjetniške aktivnost žensk zaradi nuje bi lahko bil tudi instrument subvencija za samozaposlitev žensk, ki sta ga v okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva v letu 2018 nudila Zavod RS za zaposlovanje oziroma Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gre za nepovratne subvencije za samozaposlitev v višini 5.000 evrov, do nje pa so upravičene brezposelne osebe, ki se odločijo za eno od oblik samozaposlitve (s. p., d. o. o, kulturni delavci idr.). Ker gre pri takem vstopu v podjetništvo za iniciacijo s strani podpornih institucij, posameznice tak podjetniški angažma najverjetneje dojemajo kot vstop v podjetništvo zaradi nuje, čeravno je bilo za realizacijo podjetniške ideje treba zaznati primerno poslovno priložnost. Za izboljšanje kakovosti zgodnje podjetniške aktivnosti žensk bi bilo treba spodbude uvajati zlasti v okviru izobraževalnih programov in vseživljenjskega učenja, saj precej manj žensk kot moških meni, da imajo ustrezna znanja in veščine za podjetniško udejstvovanje (OECD/European Union, 2017). 80 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 5.4 Izobrazba Dosedanje raziskave kažejo, da obstaja pozitivna povezava med stopnjo dosežene izobrazbe in uspešnostjo podjetniške aktivnosti (Oosterbeek et al., 2010; Acs et al., 2009; Fayolle et al., 2006). Prav zato je spodbuden podatek, da se delež odraslih (25–64 let) s terciarno izobrazbo v Sloveniji povečuje in je enak povprečju EU. Rast deleža je povezana z dolgoletno visoko stopnjo vključenosti mladih v terciarno izobraževanje. Po napovedih UMAR-ja gre taka gibanja pričakovati tudi v prihodnje. Delež žensk s terciarno izobrazbo je v Sloveniji precej večji od deleža moških, razlika med spoloma je tudi večja kot v povprečju EU. Delež terciarno izobraženih se je v obdobju 2008–2016 najbolj povečal v mlajši (25–34 let) in srednji (35–44 let) starostni skupini, kjer je tudi večja od povprečja EU (UMAR, 2018). Z vidika podjetništva je takšno stanje ugodno, saj posredno prispeva k dvigu kakovostne podjetniške aktivnosti. Seveda pa je z vidika podjetniške aktivnosti treba izpostaviti, da kljub dvigu terciarne izobrazbe v slovenskem visokošolskem prostoru še vedno manjka ustrezno podjetniško izobraževanje. Curth in soavtorji (2015) navajajo, da podjetniško izobraževanje na ravni posameznika (študenta) krepi poklicne ambicije, vodi k večji zaposljivosti, izboljšuje podjetniške veščine in podjetniški odnos ter privede do vedenjskih sprememb v smislu več podjetniških namer. Na drugi strani na ravni institucij velja, da univerze, ki izvajajo podjetniško izobraževanje, razvijejo močnejšo podjetniško kulturo, predavatelji postanejo bolj angažirani, ob navedenem pa se okrepi tudi sodelovanje zunanjih deležnikov z univerzo (lokalna skupnost, lokalno gospodarstvo, politika ipd.). Avtorji gredo še dlje in navajajo, da ima podjetniško izobraževanje vpliv na celotno družbo, saj predstavlja tisti element, ki lahko pomaga zaščititi posameznika pred socialno izključenostjo. Vse to so argumenti za intenziviranje podjetniškega izobraževanja ne le na terciarni ravni, pač pa v celotni izobraževalni vertikali. Tudi podatki o izobrazbeni strukturi zgodnjih podjetnikov kažejo skladnost z zgoraj navedenimi trendi. V primerjavi s preteklimi leti se je najbolj povečal predvsem delež najvišje izobraženih nastajajočih in novih podjetnikov ( slika 5.11), in sicer z 39,7 % v letu 2017 na kar 47,3 % v letu 2018. Posledično se je v celotni strukturi zmanjšal delež zgodnjih podjetnikov z nižjimi stopnjami izobrazbe. Primerjava v skupini ustaljenih podjetnikov pa, zanimivo, pokaže ravno obratno. Tukaj se je zmanjšal delež najvišje izobraženih zaradi večjega deleža srednje in višje strokovno izobraženih podjetnikov. Med nepodjetniki večjih odstopanj v izobrazbeni strukturi v primerjavi s preteklimi leti ni zaznati. 81 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 5.11: Izobrazba nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov ter nepodjetnikov Odstotek podjetnikov Nastajajoči in novi podjetniki 8,80 % 31,80 % 9,60 % 47,30 % Ustaljeni podjetniki 11,30 % 43,50 % 16,80 % 27,70 % Nepodjetniki 5,00 % 11,60 % 41,90 % 15,00 % 26,50 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Dokončana osnovna šola ali manj Dokončana poklicna šola Srednješolska izobrazba Višješolska strokovna izobrazba Visokošolska ali univerzitetna ali višja izobrazba GEM Slovenija 2018, APS Študije, ki ocenjujejo vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na pridobitev podjetniških kompetenc, pozitivnih namer do podjetništva, zaposljivost in nasploh na družbo in gospodarstvo, kažejo, da je izobraževanje za podjetništvo izredno pomembno (Fayolle et al., 2006; Zdolšek in Širec, 2018). Pri diplomantih, ki so opravili podjetniške programe in aktivnosti v času izobraževanja, je opaziti več podjetniških vrlin, višje aspiracije in boljši odnos do podjetništva, večje namere ustanoviti svoje podjetje in inovirati za svoje podjetje ali v okviru zaposlitve v drugem podjetju (European Commission, 2012). Cilji izobraževanja za podjetništvo so izboljšati podjetniško miselnost pri mladih, da bodo lahko kreativnejši, samozavestnejši in privlačnejši za delodajalce, ter spodbujati inovativna mlada podjetja in izboljšati njihovo vlogo v družbi in gospodarstvu (European Commission, 2013). Prav podjetniško izobraževanje je zato tisto, ki lahko prenese podjetniško znanje, spretnosti in podjetniško miselnost v vse pore družbe, da se bodo posamezniki lažje odločali za podjetniško pot. 5.5 Dohodek Ob motivaciji, podjetniških zmogljivostih, spodbudnih kulturnih in družbenih normah ter ustreznih okvirnih pogojih za podjetniško aktivnost ima precej pomembno vlogo tudi razpoložljivost dohodka posameznikov, ki se odločajo za podjetniško udejstvovanje. Raziskava GEM spremlja zgodnjo in ustaljeno podjetniško aktivnost z vidika razpoložljivosti dohodka v treh dohodkovnih razredih (spodnja, srednja in zgornja tretjina). Primerjava dohodkovnih ravni za skupine novih, nastajajočih in ustaljenih podjetnikov za leto 2017 in 2018 je podana v GEM-ovi preglednici značilnosti podjetništva v Sloveniji v drugem poglavju ( tabela 2.1). 82 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slika 5.12: Podjetniška aktivnost glede na dohodek v celotni populaciji 12 % ti ostar 9,94 % 10 % a v stv 8,28 % t 8 % als 6,80 % ebiv 6 % 5,85 % ga pr 4,72 % asle od 18 do 64 le 4 % 2,15 % 2 % totek odr Ods 0 % Spodnja tretjina Srednja tretjina Zgornja tretjina Nastajajoči in novi podjetniki Ustaljeni podjetniki GEM Slovenija 2018, APS Po zadnjih podatkih UMAR-ja za leto 2016 je dohodkovna neenakost v Sloveniji med najmanjšimi v državah EU. Na nizko stopnjo dohodkovne neenakosti v Sloveniji močno vpliva politika redistribucije. Slovenija spada med države z močno redistribucijo dohodkov prek visoke stopnje progresivnosti obdavčitve (dohodnine) in z zmerno redistribucijo prek socialnih transferjev med delovno aktivno populacijo. Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek in dejanska individualna potrošnja v zadnjih letih ponovno naraščata. To je povezano z izboljševanjem razmer na trgu dela kot posledica krepitve gospodarske aktivnosti. Gospodarska kriza je dohodke gospodinjstev bolj zmanjšala v nižjih kot v višjih dohodkovnih razredih, v obdobju gospodarske rasti (po letu 2013) pa se dohodki v nižjih dohodkovnih razredih povečujejo hitreje kot v višjih (UMAR, 2018). V nadaljevanju prikazujemo razpoložljivost dohodkov zgodnjih in ustaljenih podjetnikov. Kot v preteklih letih tako med zgodnjimi kot ustaljenimi podjetniki prevladujejo posamezniki z najvišje dohodkovne ravni. Med zgodnjimi podjetniki se je znatno zmanjšal delež tistih z najnižje dohodkovne ravni (s 5,7 % v letu 2017 na 2,15 % v letu 2018). Ker je ta skupina v podjetništvo največkrat potisnjena zaradi nuje, je ta podatek seveda spodbuden in skladen z razmerami okrevanja na trgu dela. Zanimivo pa je, da se je v letu 2018 med ustaljenimi podjetniki povečal prav delež tistih z najnižje dohodkovne ravni. Ta se je v primerjavi z letom 2016, ko je znašal le 1,52 %, v letu 2018 povzpel na kar 5,85 %. 83 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 5.13: Dohodkovni razredi v celotnem podjetniškem procesu 100 % 90 % 80 % ov 54,30 % 48,00 % 50,80 % 51,00 % 70 % tnik 60 % 50 % totek podje 40 % 24,80 % 42,50 % 32,40 % 26,10 % Ods 30 % 20 % 10 % 20,90 % 9,50 % 16,80 % 22,90 % 0 % 2017 2018 2017 2018 Nastajajoči in novi podjetniki Ustaljeni podjetniki Spodnja tretjina Srednja tretjina Zgornja tretjina GEM Slovenija 2018, APS Na sliki 5.13 prikazujemo primerjavo zgodnje in ustaljene podjetniške aktivnosti po dohodkovnih razredih med letoma 2017 in 2018. Med nastajajočimi in novimi podjetniki je zaznati porast podjetniške aktivnosti v skupini srednjega dohodkovnega razreda in upad v skupini najnižje dohodkovne ravni. Prav slednja se je med ustaljenimi podjetniki povečala, medtem ko ostaja podjetniška aktivnost tistih z najvišjimi razpoložljivimi dohodki med ustaljenimi podjetniki na približno enaki ravni kot leto poprej. Čeravno smo v preteklih letih izkazovali več podjetniške aktivnosti med najpremožnejšimi, se zaradi krepitve gospodarske rasti podjetniška dejavnost seli tudi med prebivalstvo nižjih dohodkovnih ravni. To je seveda spodbuden podatek, ki pa bi ga bilo smiselno dodatno osvetliti s proučitvijo motivov za njihov angažma. 84 6 Podjetniške aspiracije Ključna spoznanja: • V raziskavi GEM je bilo ugotovljeno, da je bilo Sloveniji v letu 2018 zelo ambicioznih nastajajočih in novih podjetnikov 12 %, kar je znižanje za dve odstotni točki glede na predhodno leto. Med take podjetnike štejemo tiste, ki pričakujejo, da bo število delovnih mest v njihovem podjetju čez pet let preseglo število deset in da bodo hkrati v tem obdobju dosegli vsaj 50-odstotno rast števila zaposlenih. Ta rezultat za Slovenijo negativno odstopa od ambicioznosti podjetnikov v drugih proučevanih skupinah držav. • V Sloveniji je večji delež takšnih podjetnikov v celotni populaciji, ki niso zaposlovalci in tudi ne načrtujejo postati dejanski zaposlovalci. Medtem ko v Sloveniji ustvarja ali načrtuje ustvariti delovna mesta 4,79 % podjetnikov, je ta delež v državah GEM 9,20 %, v državah visokodohodkovnih gospodarstev 7,38 % in v evropskih državah 5,09 %. • V Sloveniji 43 % podjetnikov v najzgodnejših fazah podjetništva meni, da imajo izdelek ali storitev, ki je nov(a) za nekatere ali celo vse potencialne kupce. • V raziskavi GEM je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki menijo, da uporabljajo relativno nove tehnologije, leta 2018 znašal 35 %. • V letu 2018 se je delež nastajajočih in novih podjetij, ki menijo, da je več kot 25 % kupcev njihovih izdelkov ali storitev iz tujine, zmanjšal kar za 13 odstotnih točk (z 42 % v letu 2017 na 29 % v letu 2018). Ta delež pa je še vedno malo večji kot v posameznih skupinah držav (države GEM 21 %, države iz skupine visokodohodkovnih gospodarstev 24 %, evropske države 24 %). 85 GEM SLOVENIJA 2018 Kakovostna delovna mesta, ki ustvarjajo veliko dodano vrednost, so eden ključnih ciljev vsakega gospodarstva. Daleč največ takih delovnih mest ustvarjajo hitro rastoča podjetja, zato je za vsako družbo pomembno, da ima čim večji delež motiviranih in v rast podjetij usmerjenih podjetnikov, saj ti največ prispevajo h gospodarski rasti in razvoju (Wennekers et al., 2010; Estrin, Korosteleva in Mickiewicz, 2014). Podatki kažejo, da ambiciozni podjetniki in njihova podjetja žal ne predstavljajo velikega deleža v populaciji podjetij. Po podatkih Bravo-Biosce et al. (2013) hitro rastoča podjetja v Veliki Britaniji zagotavljajo kar 64 % vseh delovnih mest, pri čemer jih je med podjetji z 10 in več zaposlenimi le 6,4 %. Številne empirične študije potrjujejo, da je raven podjetniških ambicij podjetnikov zelo pomembno povezana z rastjo podjetij (Kolvereid in Bul vag, 1996; Baum, Locke in Kirkpatrick, 1998; Baum, Locke in Smith, 2001; Wiklund in Shepherd, 2003; Delmar in Wiklund, 2008). Rast podjetja je namreč rezultat zavestne in načrtovane aktivnosti podjetnika, za kar mora zagotoviti ustrezne in zadostne vire, prav tako pa mu morajo biti pri tem naklonjeni ugodni okvirni pogoji poslovnega okolja, v katerem deluje. Ob tem rast podjetja podjetniku ne prinaša samo prednosti oziroma koristi, ampak tudi številne izzive in slabosti. Namera podjetnika po rasti je zato rezultat tehtanja prednosti in slabosti, kar se lahko zgodi na zavedni ali nezavedni ravni. V procesu tehtanja v veliki meri pretehtajo okoliščine in dejstva, ki podjetnikov ne prepričajo v zasledovanje zelo ambicioznih načrtov. Pravzaprav je delež zelo ambicioznih podjetnikov, ki so pripravljeni vlagati veliko energije v rast svojih podjetij, praviloma žal zelo majhen. Tako je Schoar (2010) v svoji študiji ugotavljal, da je v povprečju v vseh v raziskavo vključenih državah le 3-odstotni delež zelo ambicioznih podjetnikov. To posledično pomeni, da večina novih podjetij ostane malih in da rast podjetja pri veliki večini podjetnikov sploh ni cilj. V okviru raziskave GEM zajemamo in analiziramo podatke o podjetniški aktivnosti v fazi zagona novega podjetja in tudi v fazi njegove rasti. Z vidika potenciala po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ločimo tako imenovana tradicionalna mala in srednja podjetja ter podjetja z velikim potencialom, ki jih označujemo tudi kot inovacijsko gnana podjetja (Aulet in Murray, 2013). Inovacijsko gnana podjetja vodijo ambiciozni podjetniki, ki premorejo višjo stopnjo podjetniške osredotočenosti na uspešno premagovanje izzivov in so zmožni voditi proces hitrega učenja na osnovi številnejših poskusov in napak. Raziskovanje in posledično boljše poznavanje značilnosti podjetij in podjetnikov ter zmožnost njihove segmentacije so ključnega pomena za izvajanje razvojnih vladnih politik, ki želijo spodbuditi dolgoročno trajnostno naravnano gospodarsko rast in razvoj ter posledično družbeno blaginjo. V zadnjih letih se države, tudi Slovenija, vse bolj zavedajo pomena inovacijsko gnanih podjetij, ki jih ustanavljajo in vodijo ambiciozni podjetniki. To se odraža v vlaganju energije in naporov, usmerjenih v podporo podjetjem pri zagotavljanju različnih virov, pa tudi v ustvarjanje ugodnejših okvirnih pogojev za poslovanje podjetij, vse s ciljem, čim bolj aktivirati razpoložljiv podjetniški talent ter privabiti nove talente, kar prispeva h komercializaciji novih znanj in tehnologij ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Deloma so k temu prispevali uspehi in merljivi učinki podjetij, deloma različne študije, kot je tudi raziskava GEM, deloma pa tudi vzgledi naprednejših držav, ki so prej zaznale in izkoristile potenciale ambicioznih podjetnikov. 86 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 6.1 Usmerjenost v rast Kot že zapisano, so namere podjetnika po rasti podjetja rezultat njegove zavestne in načrtovane aktivnosti. Vsi načrti za rast se žal vedno ne realizirajo, saj podjetnikom ne uspe zagotoviti vseh ustreznih virov, ne dobijo pozitivnega odziva na trgu ali pa naletijo na druge ovire v poslovnem okolju, v katerem delujejo. Toda pozitivne namere podjetnika za rast so pomembne že od vsega začetka procesa izgradnje podjetja, če ne že tudi pred samim zagonom podjetja, ko podjetnik začenja s prvimi aktivnostmi za realizacijo podjema (Zieba, 2017). Pri tem so zanimive ugotovitve avtorjev Bagerja in Schøtta (2004), ki sta v svoji študiji ugotavljala, da se nivo aspiracij podjetnikov po rasti po zagonu podjetja znižuje, saj so bile izmerjene aspiracije po rasti nastajajočih podjetnikov značilno večje od aspiracij po rasti že uveljavljenih podjetnikov. Čeprav razlogi še niso povsem raziskani in pojasnjeni, pa – kot navaja Zieba (2017) – raziskovalci iščejo razloge tako v naravni selekciji podjetnikov kot tudi v prilagajanju oziroma spreminjanju ambicij podjetnikov v procesu zagona in izgradnje podjetja. Po eni razlagi torej trg najprej izloči tiste z največjimi aspiracijami po rasti, ki morajo za svoj uspeh pritegniti več resursov v samem obsegu in tudi več zelo specifičnih, kar je povezano z večjim tveganjem za neuspeh. Prav tako pa vidijo razloge v dejstvu, da so velike aspiracije po rasti tipično povezane z inovativnejšimi podjemi in ne povsem tradicionalnimi dejavnostmi, ki po eni strani omogočajo doseganje večje rasti, po drugi strani pa so bistveno bolj tvegani in verjetnost propada podjema je bistveno večja. Po drugi razlagi pa se podjetniki v procesu zagona in izgradnje podjetja prilagajajo oziroma spreminjajo svoje ambicije (praviloma navzdol), in sicer na osnovi podjetniških izkušenj, ki si jih posamezni podjetnik pridobiva s poslovanjem podjetja tako iz notranjih kot iz zunanjih dejavnikov poslovnega okolja podjetja. V okviru raziskave GEM želimo meriti in bolje razumeti nivo aspiracij podjetnikov po rasti v zgodnji podjetniški aktivnosti. Nivo aspiracij merimo s pomočjo njihovih subjektivnih ocen o tem, koliko dodatnih delovnih mest bo njihovo podjetje zagotovilo v naslednjih petih letih. S svojimi raziskovalnimi rezultati želimo pomagati oblikovalcem vladnih politik in ukrepov, ki spodbujajo te namere oziroma olajšujejo njihovo udejanjanje v praksi. Tabela 6.1: Ambicioznost podjetnikov po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Visoko- dohodkovna Evropske Slovenija GEM gospodarstva države Odstotek podjetnikov v TEA, ki pričakujejo, da bo njihovo podjetje ustvarilo 10 ali več delovnih mest v 12,05 % 15,95 % 17,05 % 15,11 % petih letih od zagona podjetja* Odstotek podjetnikov v celotni populaciji, ki pričakujejo, da bodo ustvarili 19 ali več delovnih mest v 0,42 % 1,22 % 1,13 % 0,76 % petih letih od zagona podjetja** * Ali v petih letih od tega trenutka, če podjetje že posluje, pri čemer se dodatno zahteva, da znaša rast števila delovnih mest vsaj 50 %. ** Ali v petih letih od tega trenutka, če podjetje že posluje. 87 GEM SLOVENIJA 2018 V tabeli 6.1 so prikazani odstotki najambicioznejših podjetnikov v Sloveniji in proučevanih skupinah držav. Ambicioznost slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov negativno odstopa od pričakovanj kolegov iz skupin držav, kar je bilo posledica padca pričakovanj v zadnjem letu (pričakovanja so se namreč v letih 2017 in 2018 zmanjšala za več kot dve odstotni točki). Sicer pa podjetniki iz skupine držav visokodohodkovnih gospodarstev izkazujejo malenkost višjo stopnjo ambicioznosti, saj je znotraj TEA dobrih 17 % takšnih, ki pričakujejo, da bo njihovo podjetje ustvarilo 10 ali več delovnih mest v petih letih od zagona podjetja (v Sloveniji je ta delež v letu 2018 znašal dobrih 12 %, v letu 2017 pa dobrih 14 %). Večje razlike med Slovenijo in proučevanimi skupinami držav po ambicioznosti podjetnikov zasledimo pri še ambiciozneje zastavljenem cilju, in sicer 19 ali več ustvarjenih novih delovnih mest v petih letih. To vprašanje GEM analizira na ravni celotne populacije. Če je v Sloveniji 0,42 % anketirancev prepričanih, da lahko v petih letih ustvarijo 19 ali več delovnih mest, je ta delež v državah GEM in visokodohodkovnih gospodarstvih skoraj trikrat večji. V primerjavi s skupino evropskih držav (0,76 %) pa zaostanek v ambicioznosti ni tako velik. Na sliki 6.1 so prikazana pričakovanja nastajajočih in novih podjetnikov glede dejstva, ali bo v njihovem podjetju čez pet let več kot pet delovnih mest. Delež takšnih nastajajočih in novih podjetnikov v Sloveniji je leta 2018 znašal 19 %. S tem se je Slovenija uvrstila v sredino vseh evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Sicer je v letu 2017 ta delež v naši državi znašal 22 %, v letu 2016 33 %, v letu 2015 24 %, v letu 2014 29 % in v letu 2013 35 %. Opazimo lahko jasen trend zniževanja ambicioznosti načrtov podjetnikov. Največji delež ambicioznih podjetnikov med evropskimi državami so v letu 2018 izkazovali Irska (47 %), Ciper (39 %) in Švica (36 %). Najmanjši delež ambicioznosti glede števila zaposlenih čez pet let so v skupini evropskih držav izražali nastajajoči in novi podjetniki v Bolgariji (3 %), Španiji (13 %), na Poljskem (14 %), Nizozemskem (15 %) in v Italiji (16 %). Slika 6.1: Pričakovanja podjetnikov, da v petih letih ustvarijo več kot pet delovnih mest, v TEA (v evropskih državah GEM) 50 % 45 % 40 % 35 % ov 30 % tnik 25 % tajajočih in novih 20 % podje 15 % totek nas 10 % Ods 5 % 0 % a a g a a a a a arija jsk čija trija anija Italija anija ašk Gr vašk Švic Ciper emsk Rusija Irsk Pol Bolg Šp Avs oz Švedsk Slovenija Slov Hr Nemčija Francija a Brit Niz Luksembur Velik Več kot 5 novih delovnih mest čez 5 let Povprečje GEM Slovenija 2018, APS 88 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Če Slovenijo primerjamo s posameznimi skupinami držav, kar prikazujemo na sliki 6.2, so se razlike v pričakovanjih o obstoju več kot petih delovnih mest v njihovem podjetju čez pet let v zadnjem letu zelo povečale. Medtem ko so se v Sloveniji pričakovanja zmanjšala za okrog 3 odstotne točke, so se pričakovanja v drugih skupinah držav povečala (v državah GEM s 24 % v letu 2017 na 26 % v letu 2018, v skupini držav visokodohodkovnih gospodarstev s 26 % v letu 2017 na 27 % v letu 2018 in v evropskih državah z 22 % na 24 %). Slika 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav Visokodohodkovna Slovenija Države GEM gospodarstva Evropa – 3 % + 2 % + 1 % + 2 % 22 % 26 % 27 % 19 % 24 % 26 % 22 % 24 % 2017 2018 2017 2018 2017 2018 2017 2018 GEM Slovenija 2018, APS Kot kažejo podatki v tabeli 6.2, lahko večje razlike zaznamo tudi na ravni vseh anketirancev (18–64 let), vključenih v TEA. V Sloveniji je 4,79 % oseb poročalo, da že ustvarjajo delovna mesta oziroma jih bodo vsaj v naslednjih petih letih od zagona podjetja (ali v petih letih od tega trenutka, če podjetje že posluje) in bodo tako postali »podjetje zaposlovalec«. Tudi pri tej spremenljivki je delež slovenskih podjetnikov manjši v primerjavi z drugimi skupinami držav (države GEM 9,20 %, države visokodohodkovnih gospodarstev 7,38 % in evropske države 5,09 %), kar po drugi strani pomeni, da je v Sloveniji večji delež podjetnikov takšnih, ki niso zaposlovalci in tudi ne načrtujejo postati dejanski zaposlovalci. Tabela 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Visokodohodkovna Evropske Slovenija GEM gospodarstva države Odstotek podjetnikov v TEA, ki pričakujejo, da bo v njihovem podjetju čez pet 19,15 % 25,73 % 27,35 % 23,91 % let več kot pet delovnih mest Odstotek podjetnikov v celotni populaciji, ki že ustvarjajo delovna mesta oziroma jih bodo vsaj v 4,79 % 9,20 % 7,38 % 5,09 % naslednjih petih letih od zagona podjetja 89 GEM SLOVENIJA 2018 Na sliki 6.3 so prikazana pričakovanja odraslega prebivalstva v evropskih državah, vključenih v raziskavo GEM, glede dejstva, ali s svojo poslovno dejavnostjo že ustvarjajo delovna mesta oziroma ali pričakujejo, da bodo v naslednjih petih letih ustvarili vsaj eno delovno mesto. Delež takšnih odraslih prebivalcev je v Sloveniji v letu 2018 znašal 4,79 %. S tem se je Slovenija v evropskem merilu uvrstila v sredino vseh držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež odraslih prebivalcev, ki že ustvarjajo delovna mesta ali verjamejo, da jih bodo ustvarjali v naslednjih petih letih, je na Irskem (8,02 %), Slovaškem (7,89 %) in Hrvaškem (7,25 %), najmanjši delež pa v Italiji (2,51 %). Slika 6.3: Podjetniki, ki že zaposlujejo oziroma to načrtujejo, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) 9 % a tv 8 % als t 7 % ebiv 6 % ga pr 5 % asle 4 % ti od 18 do 64 leos 3 % totek odr v star 2 % Ods 1 % 0 % a a a a g a a a jsk čija Italija Ciper arija anija anija trija ašk Rusija Gr Švic Irsk Pol emsk vašk Nemčija Bolg Šp Švedsk Francija Avs Slovenija oz Hr Slov a Brit Niz Luksembur Velik Zaposlitve danes ali čez pet let v TEA Povprečje GEM Slovenija 2018, APS 6.2 Inovacijska naravnanost O inovacijah govorimo, ko podjetja na trgu predstavijo nov izdelek ali storitev, izboljšajo organizacijo dela oziroma proizvodni proces s pomočjo uvajanja novih tehnologij ali pa uveljavijo nov, inovativen poslovni model. Vse te spremembe so odvisne tako od podjetnikove inovacijske naravnanosti, vpetosti podjetja v medpodjetniške in raziskovalne mreže, razvojnega sodelovanja s kupci in dobavitelji kakor tudi od inoviranju naklonjenega poslovnega okolja. Zahtevnejše oblike inovacij so praviloma rezultat procesa ciljnih vlaganj v raziskave in razvoj ter v komercializacijo izumov ali drugih rešitev, razvitih v procesu inoviranja. O enostavnejših oblikah inovacij pa govorimo, ko na primer podjetje s svojimi proizvodi prodre v novo tržno nišo ali ko v poslovanje vpelje že drugje razvito tehnologijo. Obe vrsti inovacij prispevata k doseganju rasti, vendar v različnem obsegu. Podrobnejši pregled literature o obravnavani tematiki sta pripravila Carre in Thurik (2006). V okviru raziskave GEM proučujemo inovacijsko naravnanost podjetništva z ugotavljanjem, ali (potencialni) kupci že poznajo izdelek oziroma storitev, soroden tistemu, ki ga trži nastajajoče ali novo podjetje. Podjetnike tudi prosimo za oceno o obstoju konkurenčnih podjetij, ki ponujajo 90 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL enake ali podobne izdelke ali storitve. Pri tem je pomembno upoštevati raziskovalne omejitve, saj gre za subjektivne ocene podjetnikov, ki delujejo v različno razvitih gospodarskih okoljih. Na sliki 6.4 je prikazan delež podjetnikov v zgodnji podjetniški aktivnosti (TEA) v letu 2018 za Slovenijo in posamezne skupine držav. Ti podjetniki izražajo inovativen značaj, merjen z: • deležem podjetnikov v zgodnji podjetniški aktivnosti (TEA), ki ocenjujejo, da imajo izdelek ali storitev, ki je nov(a) za nekatere ali celo vse potencialne kupce, in • deležem podjetnikov v zgodnji podjetniški aktivnosti (TEA), ki ocenjujejo, da so na trgu novi, saj takšen izdelek ali takšno storitev na trgu ponuja le malo drugih podjetij ali celo nobeno. Dodali smo tudi podatek o deležu tistih podjetnikov v zgodnji podjetniški aktivnosti, ki ocenjujejo, da uporabljajo relativno nove tehnologije, to je tiste, ki so stare od 1 do 5 let. Slika 6.4: Inovacijska naravnanost nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav 60 % ov tnik 50 % 40 % 30 % tajajočih in novih podje 20 % 10 % totek nas Ods 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva Uporaba tehnologij, starih do 5 let Izdelek/storitev je nov(a) za vse ali za nekaj kupcev Enak izdelek/storitev na trgu ponuja nekaj oziroma nič podjetij GEM Slovenija 2018, APS Opazimo lahko, da delež podjemov z inovativnim značajem narašča z gospodarsko razvitostjo. Če primerjamo Slovenijo s posameznimi skupinami držav, lahko opazimo, da naša država po obeh kriterijih zaostaja za povprečjem najrazvitejših skupin držav (visokodohodkovna gospodarstva in evropske države), torej tako po stopnji novosti izdelka ali storitve za kupce kot tudi po obstoju drugih konkurenčnih rešitev na trgu. V Sloveniji 43 % podjetnikov v najzgodnejših fazah podjetništva meni, da imajo izdelek ali storitev, ki je nov(a) za nekatere ali celo vse potencialne kupce ( slika 6.4). Po tem kazalniku je med evropskimi državami ( slika 6.6) najviše Luksemburg s 66 %, sledita mu Italija s 65 % in Avstrija s 60 %. Najslabše rezultate so raziskovalci izmerili za Poljsko in Bolgarijo (22 %) ter Rusijo (25 %). Prav tako je Slovenija nekje v sredini na lestvici po kazalniku usmeritve v nove tržne niše, pri čemer 43 % podjetnikov v najzgodnejših fazah podjetništva meni, da so njihovi izdelki ali storitve na trgu novi, saj da je na trgu zelo malo ali celo nič konkurentov. Bistveno višjo stopnjo novosti svojih izdelkov ali storitev za trg izražajo irski (65 %) ter luksemburški in švicarski (60 %) podjetniki TEA. Najslabše rezultate so zabeležili na Poljskem (26 %), v Rusiji (27 %) in Bolgariji (28 %). 91 GEM SLOVENIJA 2018 Na sliki 6.5. prikazujemo rezultate kombiniranega kazalnika. Ta kazalnik kaže delež podjetnikov v zgodnji podjetniški aktivnosti, ki ocenjujejo, da imajo tak izdelek ali tako storitev, ki je nov(a) za nekatere ali celo vse potencialne kupce, in hkrati tudi, da so na trgu novi, saj takšen izdelek ali takšno storitev na trgu ponuja le malo drugih podjetij ali celo nobeno. Slovenski podjetniki izkazujejo slabši rezultat (26 %) kot kolegi iz posameznih skupin držav. Slika 6.5: Nastajajoči in novi podjetniki z novim izdelkom ali storitvijo in hkrati malo oziroma nič konkurence, po skupinah držav 35 % ov 30 % tnik 28,94 % 26,34 % 25,54 % 26,90 % 25 % 20 % 15 % tajajočih in novih podje 10 % totek nas 5 % Ods 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva GEM Slovenija 2018, APS Slika 6.6: Inovacijska naravnanost nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) 70 % ov 60 % tnik 50 % 40 % 30 % tajajočih in novih podje 20 % totek nas 10 % Ods 0 % a a a a a a g a jsk anija anija čija Rusija Italija Švic trija Irsk ašk arija Ciper Pol emsk Gr vašk Šp Avs oz Nemčija Švedsk Slovenija Francija Slov Bolg Hr a Brit Niz Luksembur Velik Uporaba tehnologij, starih do 5 let Izdelek/storitev je nov(a) za vse ali za nekaj kupcev Enak izdelek/storitev na trgu ponuja nekaj oziroma nič podjetij GEM Slovenija 2018, APS 92 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Uvajanje novih tehnologij v poslovanje podjetja lahko prispeva k dvigu dodane vrednosti podjetja in potencialu za rast. Na sliki 6.6 prikazujemo delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki menijo, da uporabljajo relativno nove tehnologije – takšne, ki niso starejše od pet let. Delež takšnih zgodnjih podjetnikov je leta 2018 v Sloveniji znašal 35 %. Po tem kazalniku so od Slovenije med evropskimi državami izrazito boljše Hrvaška in Bolgarija (56 %) ter Luksemburg (50 %), slabši pa sta Poljska (12 %) in Nizozemska (19 %). Iz rezultatov izhaja, da so odgovori podjetnikov zelo subjektivne narave in odraz okolja, v katerem delujejo, saj sicer zelo težko pojasnimo rezultat za tehnološko in gospodarsko zelo napredno in razvito Nizozemsko (19 %) v primerjavi z razvojno šibkima državama, kot sta Hrvaška in Bolgarija (56 %). 6.3 Internacionalizacija Vsako gospodarstvo je tudi del globalnega gospodarstva, zato je pomembno, da poskušamo razumeti, kako lahko internacionalizacija poslovanja prispeva k rasti podjetij in posledično celotnega gospodarstva. Pri tem se morajo podjetniki proaktivno soočati z odkrivanjem in zadovoljevanjem priložnosti v povezavi s tujimi trgi, kar je povezano s številnimi tveganji, po drugi strani pa s potencialno rastjo podjetja (Estrin et al., 2014). GEM loči štiri razrede intenzivnosti internacionalizacije, in sicer glede na kriterij deleža kupcev izdelkov ali storitev podjetij zunaj njihove države: • prvi razred: podjetje nima kupcev za proizvode ali storitve zunaj države, • drugi razred: podjetje ima od 1 do 25 % kupcev za proizvode ali storitve zunaj države, • tretji razred: podjetje ima od 25 do 75 % kupcev za proizvode ali storitve zunaj države in • četrti razred: podjetje ima od 75 do 100 % kupcev za proizvode ali storitve zunaj države. S stopnjo internacionalizacije zgodnje podjetniške aktivnosti, ki je tesno povezana z rastjo in konkurenčnostjo podjetij, merimo podjetniške aspiracije nastajajočih in novih podjetnikov po izvozu izdelkov ali storitev. Ocena zajema tako neposredni izvoz kakor tudi morebitno internetno prodajo v tujini ter nakupe tujcev v proučevani državi. Na sliki 6.7 je prikazana intenzivnost internacionalizacije v Sloveniji in v posameznih skupinah gospodarstev. Analiza za Slovenijo kaže, da je leta 2018 delež nastajajočih in novih podjetij, ki menijo, da je več kot 25 % kupcev njihovih izdelkov ali storitev iz tujine, znašal 29 % (42 % v letu 2017), kar je malo več kot v posameznih skupinah držav (države GEM 21 %, države iz skupine visokodohodkovnih gospodarstev 24 %, evropske države 24 %). 93 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 6.7: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav 100 % ov 90 % tnik 32,87 % 80 % 44,76 % 42,85 % 53,22 % 70 % 60 % 50 % 38,44 % 40 % 30,75 % 33,11 % tajajočih in novih podje 25,87 % 30 % 20 % 15,49 % totek nas 13,66 % 15,19 % 15,01 % 10 % Ods 13,20 % 7,25 % 9,30 % 9,03 % 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva Nobenih prihodkov zunaj države 1–25 % prihodkov zunaj države 25–75 % prihodkov zunaj države 75–100 % prihodkov zunaj države GEM Slovenija 2018, APS Slika 6.8: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) 100 % ov 90 % tnik 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % tajajočih in novih podje 30 % 20 % totek nas Ods 10 % 0 % a a a a a a a g arija jsk čija trija Rusija anija Italija anija Švic Irsk ašk Gr vašk Ciper Pol emsk Šp oz Nemčija Francija Avs Bolg Slov Slovenija Švedsk Hr a Brit Niz Luksembur Velik Nobenih prihodkov zunaj države 1–25 % prihodkov zunaj države 25–75 % prihodkov zunaj države 75–100 % prihodkov zunaj države GEM Slovenija 2018, APS Najvišje stopnje internacionalizacije (več kot 25 % kupcev v tujini) med nastajajočimi in novimi podjetniki v evropskih državah so bile izmerjene ( slika 6.8) v Luksemburgu (47 %), Avstriji (43 %) in na Hrvaškem (40 %), najnižje stopnje internacionalizacije pa v Rusiji (2 %), na Poljskem (3 %), v Bolgariji (7 %) in na Nizozemskem (9 %). 94 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Slovenski podjetniki so že tradicionalno zelo mednarodno usmerjeni, kar kažejo tudi rezultati raziskave. K temu jih sili majhnost slovenskega trga, ki je še posebej omejujoča na zelo nišnih trgih. Določena inovacijsko gnana slovenska podjetja tako na slovenskem trgu sploh ne ustvarjajo omembe vrednega obsega poslovanja, ampak so skoraj v celoti usmerjena na mednarodne trge. Svojo dejavnost ohranjajo v Sloveniji, ker so tukaj doma ustanovitelji, ker je za domače okolje pomemben vir talentiranih posameznikov in zanesljivih sodelavcev, tukaj pa so razvili tudi kritično maso raziskovalno-razvojnih ter proizvodnih in drugih poslovnih kapacitet. Pomembno je zavedanje, da lahko ta podjetja svoje aktivnosti deloma ali v celoti preselijo tudi v druga poslovna okolja in na ta način zmanjšajo prispevek k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest v Sloveniji. Zato je ključno, da država nadaljuje s procesi izboljšav poslovnega okolja in na ta način podpre tisti mali delež najambicioznejših podjetnikov, da bi ohranili in še krepili dejavnosti podjetja v Sloveniji ter da jim ne bi upadel zagon po rasti in inovativnosti, ki bi bil posledica negativnih vplivov poslovnega okolja. 95 7 Kakovost nacionalnega podjetniškega okvira Ključna spoznanja: • Najbolje ocenjen okvirni pogoj za podjetništvo v Sloveniji ostaja dostop do razpoložljive fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij, kot so na primer komunikacije, komunalne storitve, ceste, zemljišča ali prostor. • V primerjavi z letom 2017 se je povprečna ocena najbolj zvišala vladnim programom, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva v Sloveniji, temu sledi izboljšanje odprtosti notranjega trga. • Po mnenju nacionalnih izvedencev so bili dejavniki, ki so v naši državi leta 2018 najbolj zavirali podjetništvo, izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative, kulturne in družbene norme, prenos raziskav in razvoja ter podpora vladnih politik. • Nizke povprečne ocene izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah sicer veljajo tudi za večino drugih evropskih držav, vendar je Slovenija po oceni družbenega sistema vrednot, naklonjenega podjetništvu, na repu lestvice evropskih držav GEM. • V okviru vladne regulative so izvedenci najbolj kritični do težav s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, temu sledijo previsoka davčna bremena in birokratske ovire. • Izvedenci ocenjujejo, da imamo v Sloveniji dovolj kooperantov, dobaviteljev in svetovalcev, ki podpirajo nova in rastoča podjetja, vendar podjetja težko najdejo dovolj dobre in po večini tudi težko krijejo njihove stroške. • Z vrednostjo indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta – NECI se je Slovenija uvrstila na 25. mesto med 54 državami, ob bok Poljske in Čila, torej nekoliko nad polovico lestvice vseh držav GEM. • Izvedenci so podobno kot že leto poprej največ omejitev za podjetništvo v Sloveniji prepoznali na področju vladne politike (75 % navedb), zato so na tem področju navedli tudi največ priporočil za izboljšanje podjetniškega okolja. Največjo spodbudo podjetništvu so videli v ustrezni finančni podpori ter kulturnih in družbenih normah (oboje s po 36 % navedb). 97 GEM SLOVENIJA 2018 Kot je razvidno v globalnem poročilu GEM (Bosma in Kel ey, 2018) in tudi v predhodnih poglavjih te monografije, ima vsako gospodarstvo svoj specifični podjetniški profil. To so različne stopnje podjetniške aktivnosti v različnih fazah podjetniškega procesa, drugačne značilnosti podjetnikov in njihovih podjetij ter drugačna stališča in dojemanje podjetništva z vidika posameznikov. Prav tako pa ima vsako okolje specifične prednosti in omejitve, s katerimi se srečujejo podjetniki in podjetja. Podjetniška dejavnost namreč ne poteka v vakuumu, temveč v družbenem, političnem in gospodarskem okolju, kar ustvarja kontekst, ki lahko te dejavnosti stimulira ali zavira (Stam, 2015; Mason in Brown, 2014; Brown in Mason, 2017). V zadnjih letih je odnos med podjetništvom in njegovim okoljem pritegnil pozornost številnih raziskovalcev, vendar njuna povezava ni enostavna in natančnejše razumevanje, kako podjetniški ekosistemi vplivajo na podjetniški proces, je za raziskovalce še naprej izziv. V nekaterih primerih bo namreč podjetništvo uspešno tudi v gospodarstvih z navidezno slabo podporo ali pa si podjetniki v tem primeru sami poiščejo načine, da se oviram izognejo. A številni raziskovalci so si edini v tem, da omejitve generalno ustvarjajo neučinkovito poslovno okolje in s tem vrzeli pri udejanjanju podjetniških priložnosti, kakovosten nacionalni podjetniški okvir pa prinaša podjetnikom številne koristi in povečuje konkurenčnost novih podjetij (na primer Spigel, 2017). V GEM-u predstavlja podjetniški okvir kombinacija dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo, ki jih predstavljamo v prilogi 2 (Metodološka pojasnila), to pa so finančna podpora, podpora vladnih politik, regulativa vladnih politik, vladni programi, podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah, podjetniško izobraževanje in usposabljanje po končani srednji šoli, prenos raziskav in razvoja, poslovna in strokovna infrastruktura, dinamičnost notranjega trga, odprtost in bremena notranjega trga, fizična infrastruktura ter kulturne in družbene norme. Z oceno posameznih ključnih značilnosti, ki vplivajo na podjetniško vedenje in aktivnost, presojamo podjetniško okolje v posamezni državi ali regiji. Ocene pridobimo s pomočjo širokega nabora izjav po vseh okvirnih podjetniških pogojih, ki jih s pomočjo Likertove lestvice od 1 (povsem narobe) do 9 (povsem resnično) oceni vsaj 36 nacionalnih izvedencev/strokovnjakov iz vsake države, sodelujoče v raziskavi GEM. Izvedenci so podjetniki, managerji in drugi posamezniki iz gospodarstva, politike, državne uprave in akademske sfere, vsi z znanjem in izkušnjami z delovanjem na različnih področjih, ki vplivajo na razvoj podjetništva v državi (ali regiji) (značilnosti vzorca izvedencev za leto 2018 prikazujemo v prilogi 1). Novost raziskave GEM v letu 2018 pa je uvedba sestavljenega indeksa NECI – indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta (ang. national entrepreneurship context index), ki izhaja iz dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo in tehta ocene teh pogojev s pomembnostjo, ki jim jo pripišejo anketirani izvedenci. Rezultati indeksa NECI tako predstavljajo začetna prizadevanja za informiranje politike in drugih zainteresiranih deležnikov o stanju in moči nacionalnega okolja za podjetništvo. Indeks NECI je podrobneje opisan v točki 7.3. 98 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 7.1 Splošen pogled na okvirne pogoje za podjetništvo V tabeli 1 predstavljamo povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, izračunane z metodo glavnih komponent. Tabela 7.1: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, NES Okvirni podjetniški pogoji Slovenija, Slovenija, Sprememba (%) povprečje 2017 povprečje 2018 2018/2017 1 . Finančna podpora 4,49 4,97 10,7 2 .a Vladne politike – podpora 4,16 4,39 5,5 2 .b Vladne politike – regulativa 2,98 3,33 11,7 3 . Vladni programi 4,39 4,96 13,0 4 .a Izobraževanje – OŠ in SŠ 3,38 3,12 -7,7 4 .b Izobraževanje – po SŠ 4,71 4,77 1,3 5 . Prenos raziskav in razvoja 4,3 4,29 -0,2 6 . Poslovna in strokovna infrastruktura 4,96 4,98 0,4 7 .a Notranji trg – dinamičnost 5,28 5,33 0,9 7 .b Notranji trg – odprtost, bremena 4,25 4,78 12,5 8 . Fizična infrastruktura 6,66 6,91 3,8 9 . Kulturne in družbene norme 3,82 3,72 -2,6 Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo V Sloveniji se je leta 2018 v primerjavi z letom poprej izboljšalo 75 % okvirnih pogojev za podjetništvo. Pri zgolj treh okvirnih pogojih so bile zabeležene nižje povprečne ocene, to so izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, kulturne in družbene norme ter prenos R & R. Najbolje ocenjen pogoj ostaja dostop do razpoložljive fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij, kot so na primer komunikacije, komunalne storitve, ceste, zemljišča ali prostor. Povprečna ocena se je v primerjavi z letom 2017 najbolj zvišala vladnim programom, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva, temu pa sledi izboljšanje odprtosti notranjega trga, kar se nanaša na prost vstop novih podjetij na obstoječa tržišča. Pri tem velja opozoriti, da so izvedenci trditve ocenjevali na 9-stopenjski lestvici, pri čemer ocene nad 5 pomenijo pozitivno rangiranje, ocene pod 5 pa negativno. V Sloveniji sta s povprečno oceno nad 5 ocenjena zgolj dva okvirna pogoja, poleg fizične infrastrukture še dinamičnost notranjega trga. Kot dejavnike, ki podjetništvo v Sloveniji najbolj zavirajo, pa lahko v letu 2018 identificiramo izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative (nestimulativni davki in predpisi), za podjetništvo premalo spodbudne kulturne in družbene norme, nezadosten prenos raziskav in razvoja ter šibko podporo vladnih politik. 99 GEM SLOVENIJA 2018 Tabela 7.2: Ocene slovenskih izvedencev v okviru izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo, GEM Slovenija 2018, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon poučevanje v osnovnih in srednjih šolah spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost in osebno iniciativo . 3,37 1,73 poučevanje v osnovnih in srednjih šolah zagotavlja primerno poznavanje načel tržnega gospodarstva . 3,03 1,8 poučevanje v osnovnih in srednjih šolah namenja ustrezno pozornost podjetništvu in ustanavljanju novih podjetij . 2,92 1,56 zagotavljajo višje in visoke strokovne šole ter univerze dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij . 4,47 1,95 je poslovno in managersko izobraževanje na ravni, ki zagotavlja dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij . 5,21 1,95 izobraževalni sistemi poklicnega, strokovnega in dopolnilnega izobraževanje zagotavljajo dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev 4,48 1,86 in rast novih podjetij . Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo Izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni je bilo tudi v letu 2018 najbolj kritično ocenjeno in po mnenju izvedencev ostaja največji zaviralni dejavnik za podjetništvo v Sloveniji. Poučevanje v osnovnih in srednjih šolah po mnenju izvedencev še vedno ne namenja ustrezne pozornosti podjetništvu in ustanavljanju novih podjetij. Izvedenci s tem vztrajajo, da podjetništvo in inovativnost postaneta pomembni komponenti izobraževalnega sistema tudi na nižjih ravneh izobraževanja. V obdobju finančne perspektive 2007–2013 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razvoj kompetence podjetnosti v izobraževanju spodbujalo z različnimi projekti, ki so dijakom ne samo omogočali praktične izkušnje, ampak tudi spodbudili prožno prehajanje med izobraževanjem in okoljem, predvsem trgom dela. Še več, spreminjali so kulturo poučevanja učiteljev, kar priča o tem, da je politika podjetniške kompetence prepoznala kot pomemben element, ki ga je treba razvijati že na nižjih ravneh šolanja. V projektu »Vrata odpiram sam« so povezali dijake, učitelje in podjetnike, ki so skupaj realizirali ideje v uspešne poslovne zgodbe. Ministrstvo je sodelovalo v mednarodnem projektu »Izzivi podjetnosti« (Youth Start) za mlade s Portugalske, iz Avstrije, Luksemburga in z Danske v največjem projektu spodbujanja podjetnosti za mlade v Evropi. Vključili so 21 osnovnih in 19 srednjih šol, skupaj več kot 170 učiteljev in 2000 učencev in dijakov. Z izbiro osnovnih šol in predvsem splošnih in strokovnih gimnazij je Slovenija referenčna država v projektu in Evropski komisiji, saj je dolgoročni cilj transverzalna umestitev kompetence podjetnosti v šolski prostor. V letu 2017 so objavili razpis s področja razvoja podjetnosti v izobraževanju v razvojni perspektivi 2014–2020 z naslovom »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah«. Na ta način si prizadevajo z ukrepi spodbujati razvoj kompetence podjetnosti, jo umestiti v celotno vertikalo izobraževanja in z njo opolnomočiti šolajoče z znanjem in spretnostmi, da jih bodo znali uporabiti po končanem šolanju. Z načrtovanimi razvojnimi ukrepi želijo zagotoviti praktične izkušnje šolajočim, jih naučiti, kako pridobljeno znanje uporabiti izven izobraževalnega sistema, kako delovati proaktivno in samoiniciativno v inovativnem okolju ter kako izbrati in voditi svojo karierno pot (MIZŠ, 2017). Tudi v Zakonu o osnovni šoli je med cilji izobraževanja v 2. členu navedeno razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca (Uradni list RS, št. 81/06). Maja 2017 je Državni zbor RS potrdil Zakon o vajeništvu, 100 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL ki prinaša na področje srednjega poklicnega izobraževanja možnost večjega obsega usposabljanja z delom pri delodajalcu (Uradni list RS, št. 003-02-4/2017-9). V šolskem letu 2017/2018 se je tako začelo poskusno uvajati vajeništvo, katerega cilj je boljša usposobljenost glede na potrebe gospodarstva, lažji prehod od izobraževanja k delu, zgodnejše zaposlovanje mladih ter bolj usklajena ponudba in povpraševanje po kadrih (GZS, 2019). Vsako nacionalno gospodarstvo mora za uspešno delovanje podjetniškega ekosistema nameniti čas, trud in sredstva za uresničevanje dobro zastavljene, urejene in ambiciozne strategije podjetniškega izobraževanja na vseh ravneh. Učinki takih ukrepov seveda niso vidni takoj, je pa v prihodnosti na tej osnovi mogoče pričakovati več samoiniciativnosti v inovativnih, kreativnih procesih vseh, vključenih v šolski sistem, ter s tem tudi razvoj spodbudnejše podjetniške kulture. Tudi izvedenci v drugih evropskih državah izobraževanje za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah v povprečju slabo ocenjujejo. Slabše povprečne ocene kot v Sloveniji beležijo na primer Nemčija, Velika Britanija, Avstrija, Italija, Francija. Najvišjo oceno tega okvira pa ima podobno kot že leta poprej Nizozemska, tako na primarnem in sekundarnem kot tudi na terciarnem nivoju. Slika 7.1: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji in evropskih državah Izobraževanje – OŠ in SŠ Vladne politike – regulativa Kulturne in družbene norme Prenos raziskav in razvoja Vladne politike – podpora Izobraževanje – po SŠ Notranji trg – odprtost, bremena Vladni programi Finančna podpora Poslovna in strokovna infrastruktura Notranji trg – dinamičnost Fizična infrastruktura 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Slovenija Evropske države Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo GEM Slovenija 2018, NES Če povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo primerjamo z vsemi evropskimi državami GEM, ugotavljamo, da so slovenski izvedenci najbolj nad povprečjem evropskih držav ocenili dinamičnost notranjega trga, podobno kot tudi že leto poprej. Ugotovitev bi lahko pripisali majhnosti slovenskega trga, ki se spreminja iz leta v leto, saj se prilagaja zunanjim trendom in je odprto za vstop novih podjetij. Nekoliko izraziteje nad povprečjem evropskih ocen so tudi finančna podpora za podjetništvo, vladni programi in dostop do fizične infrastrukture. 101 GEM SLOVENIJA 2018 Tabela 7.3: Ocene slovenskih izvedencev v okviru odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, GEM Slovenija 2018, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon se trg potrošniškega blaga in storitev močno spreminja iz leta v leto . 5,51 1,99 se medpodjetniški trg blaga in storitev močno spreminja iz leta v leto . 5,19 1,8 nova in rastoča podjetja z lahkoto vstopajo na nova tržišča . 4,72 1,89 nova in rastoča podjetja zmorejo kriti stroške vstopa na tržišče . 4,28 1,34 nova in rastoča podjetja lahko vstopajo na tržišča, ne da bi jih nepošteno ovirala že obstoječa podjetja . 4,94 1,89 je protimonopolna zakonodaja uspešna in se učinkovito izvaja . 4,9 1,95 Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo Ponudba blaga in storitev na potrošniškem (B2C) in na medpodjetniškem trgu (B2B) je v Sloveniji nadpovprečno dobro ocenjena. Tudi nova podjetja nimajo velikih težav pri vstopanju na trge, čeprav je višina vstopnih stroškov ocenjena z nekoliko slabšo povprečno oceno (4,28). Najvišjo povprečno oceno dinamičnosti notranjega trga med evropskimi državami GEM ima Poljska (6,71), odprtosti in konkurenčnosti na notranjem trgu pa Nizozemska (5,86). Pod povprečjem evropskih držav GEM je Slovenija pri štirih okvirnih pogojih, najbolj pri obsegu, v katerem kulturne in družbene norme spodbujajo ali zavirajo dejavnosti, ki vodijo do novih poslov, metod ali dejavnosti, ki lahko povečajo osebno premoženje in dohodek. Temu sledijo regulativa vladnih politik, dostop do poslovne in strokovne infrastrukture ter izobraževanje na primarnem in sekundarnem nivoju. Tabela 7.4: Ocene slovenskih izvedencev v okviru dostop do poslovne in strokovne infrastrukture, GEM Slovenija 2018, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon je dovolj kooperantov, dobaviteljev in svetovalcev, ki podpirajo nova in rastoča podjetja . 5,31 1,89 nova in rastoča podjetja zmorejo kriti stroške uporabe kooperantov, dobaviteljev in svetovalcev . 4,41 1,44 nova in rastoča podjetja z lahkoto najdejo dobre kooperante, dobavitelje in svetovalce . 4,51 1,56 nova in rastoča podjetja z lahkoto pridobijo dobre in strokovne pravne ter računovodske storitve . 5,56 1,76 nova in rastoča podjetja z lahkoto pridobijo dobre bančne storitve (transakcijski računi, plačilni promet s tujino, kreditne garancije in podobno) . 5,14 2,29 Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo Izvedenci v povprečju ocenjujejo, da v Sloveniji nova in rastoča podjetja relativno lahko pridobijo dobre in strokovne pravne ter računovodske storitve, da je relativno dovolj kooperantov, 102 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL dobaviteljev in svetovalcev, ki podpirajo nova in rastoča podjetja, ter da nova in rastoča podjetja lahko pridobijo dobre bančne storitve, čeprav so pri zadnji trditvi mnenja izvedencev najbolj deljena. Izvedenci pa se ne strinjajo s trditvama, da nova in rastoča podjetja z lahkoto najdejo dobre kooperante, dobavitelje in svetovalce ter da zmorejo kriti stroške njihove uporabe. Pri tem se pojavlja vrzel: po mnenju izvedencev imamo v Sloveniji dovolj kooperantov, dobaviteljev in svetovalcev, ki podpirajo nova in rastoča podjetja, pa vendar podjetja dobre težko najdejo in po večini tudi težko krijejo njihove stroške. Izvedenci potemtakem menijo, da imajo podjetniki težave s pridobivanjem potencialnih poslovnih partnerjev in njihovega financiranja. Razlogi za to so lahko različni, na primer težave pri zagotavljanju zadostnih količin zaradi majhnosti novoustanovljenih podjetij, manjša kredibilnost novoustanovljenih podjetij, težave pri pridobivanju potrebnih certifikatov ipd. Zato se priporočila za izboljšanje poslovnega okolja v prvi vrsti nanašajo na področje ozaveščanja, informiranja in izobraževanja. Priporočila se nanašajo tudi na krepitev subvencij za pridobivanje različnih certifikatov, ki jih podjetja potrebujejo za poslovanje, vzpostavljanje partnerstev med podjetji, na primer po vavčerskem sistemu (SPOT točke), ki omogoča poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo podjetja krepila svojo konkurenčnost in kompetence, pa tudi preko sofinanciranja investicij, kar bi omogočalo hitrejšo rast podjetja in s tem večjo moč pri iskanju potencialnih, kvalitetnih poslovnih partnerjev. Tabela 7.5: Ocene slovenskih izvedencev v okviru vladne politike, GEM Slovenija 2018, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon državne politike (npr . javni razpisi) dosledno favorizirajo nova podjetja . 4,38 1,99 je podpora za nova in rastoča podjetja visoka prioriteta politike na državni ravni . 4,86 2,21 je podpora za nova in rastoča podjetja visoka prioriteta politike v občinah in upravnih enotah . 4,23 1,82 lahko nova podjetja dobijo večino potrebnih dovoljenj in koncesij v približno tednu dni . 2,84 1,57 višina davkov NE predstavlja bremena za nova in rastoča podjetja . 3,22 2,17 se davčna in druga vladna regulativa za nova in rastoča podjetja uporablja na predvidljiv in konsistenten način . 3,67 1,9 spopadanje z državno birokracijo in regulativo ter pridobivanje potrebnih dovoljenj za poslovanje za nova in rastoča podjetja ni pretirano težavno . 3,29 1,71 Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo Kot je razvidno iz tabele 7.5, je po mnenju slovenskih izvedencev regulativa vladnih politik tisto, kar podjetnikom pri poslovanju predstavlja največje težave. Najbolj kritični so izvedenci pri težavah s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, temu sledijo davčna bremena in birokratske ovire. Zaznavanje vladne podpore novim in rastočim podjetjem ocenjujejo izvedenci z nekoliko višjimi povprečnimi ocenami, vendar je ta podpora še vedno šibka. Lažje in cenovno ugodnejše pridobivanje potrebnih dovoljenj in licenc bi tako moralo biti prednostna naloga vladne politike. Povečanje sredstev, namenjenih odpravi administrativnih ovir, posodobitev sistema in ohranjanje njegove stalnosti so nujni ukrepi za spodbujanje ustanavljanja in poslovanja MSP in start-up podjetij. Raziskovalci GEM že vsa leta opozarjamo tudi na visoka davčna bremena, ki so eden večjih zaviralnih dejavnikov za podjetništvo v Sloveniji, pri čemer mislimo tudi na številne druge prispevke, ki bremenijo poslovanje podjetja. Z napovedjo sprememb davčne zakonodaje ob nastopu nove 103 GEM SLOVENIJA 2018 vlade so bili v letu 2018 zabeleženi nekateri odmevni odzivi in ukrepi uspešnih slovenskih podjetij, kar opozarja na potreben dialog pri snovanju ukrepov, ki bodo na koncu sprejeti. Okvir vladnih politik na področju regulative v območju EU nižje od slovenskih izvedencev v povprečju ocenjujejo zgolj izvedenci na Hrvaškem, Poljskem, v Italiji, Grčiji in na Slovaškem. V povprečju najvišje ocenjen okvir vladne politike v Evropi pa imajo države, kot so Francija, Nizozemska, Luksemburg in Ciper (povprečne ocene nad 5). Tabela 7.6: Ocene slovenskih izvedencev v okviru kulturne in družbene norme, GEM Slovenija 2018, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon nacionalna kultura močno podpira individualne uspehe, ki so bili doseženi z lastnimi napori . 3,67 2,08 nacionalna kultura poudarja neodvisnost, avtonomnost in osebno iniciativo . 3,64 1,99 nacionalna kultura spodbuja podjetniško prevzemanje tveganja . 3,42 1,92 nacionalna kultura spodbuja ustvarjalnost in inovativnost . 4,22 2,15 nacionalna kultura poudarja odgovornost, ki jo ima posameznik (in ne skupnost) pri upravljanju svojega življenja . 3,64 1,96 Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo Z vplivom kulturnih in družbenih norm na podjetništvo se ukvarjajo raziskovalci v številnih raziskavah (na primer Krueger in Brazeal, 1994; Stephan in Uhlaner, 2010; Moriano et al. , 2012). Njihova skupna spoznanja kažejo, da je krepitev spodbudnega kulturnega okolja in pozitivnega dojemanja podjetništva izjemno pomembna. Slovenski izvedenci so v tej zvezi v letu 2018 najbolj kritično ocenili družbeni sistem vrednot, ki stigmatizira podjetniški neuspeh, kar vsekakor ni spodbudno in kar smo izpostavili že v poglavju 3. Izvedenci tudi menijo, da nacionalna kultura ne spodbuja ali ne poudarja dovolj podjetniških vrednot, kot so tveganje, ustvarjalnost, inovativnost ali individualna odgovornost. Zanimivo je, da se pri tem okviru Slovenija pojavlja povsem na repu evropskih držav GEM. V letu 2018 je bil med vsemi evropskimi državami GEM ta okvirni pogoj za podjetništvo slabše kot pri nas ocenjen le še na Slovaškem, v Bolgariji, Italiji in na Hrvaškem. Najbolje ocenjena evropska država v tem okviru je že vsa leta Nizozemska (s povprečno oceno 6,17 v letu 2018), ki je v letu 2018 beležila v povprečju najvišje ocene pri kar sedmih okvirnih pogojih za podjetništvo, in sicer pri finančni podpori za podjetništvo, regulativi vladnih politik, izobraževanju in usposabljanju na vseh ravneh, poslovni in strokovni infrastrukturi, odprtosti notranjega trga ter kulturnih in družbenih normah. Ko se bodo v Sloveniji začeli kazati učinki strateškega pristopa k podjetniškemu izobraževanju, se bo to postopoma začelo odražati tudi v bolj pozitivni in podjetništvu naravnani kulturi, kar je nekoliko hitreje mogoče dosegati tudi s pozitivnimi zgledi v medijih ter z ozaveščanjem javnosti o vlogi in pomenu podjetništva. Strnemo lahko, da okvirni pogoji za podjetništvo v Sloveniji še naprej ponujajo možnosti za izboljšanje. Večina pogojev kaže na nekatere pomanjkljivosti, ki so bile slabo ocenjene že v preteklih letih in se še niso izboljšale, pri drugih pa so vidni določeni pozitivni premiki, a vidnost njihovih učinkov zahteva svoj čas. Prav tako velja izpostaviti, da za kakovostno, stimulativno podjetniško okolje niso dovolj posamezni, izolirani ukrepi, temveč je bistven celovit pristop, ki ureja in vzpostavlja povezave na različnih področjih, pomembnih za podjetništvo. 104 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 7.2 Globalni položaj slovenskega podjetniškega ekosistema Države so v raziskavo GEM vključene po dveh velikih kriterijih, po katerih jih je možno medsebojno primerjati s pomočjo sestavljenih kazalnikov v podjetniškem okviru. Prvi kriterij oziroma merilo je geografski, drugi pa odvisen od višine bruto nacionalnega dohodka na prebivalca. Slovenija se uvršča v geografsko območje Evrope in v skupino visokodohodkovnih gospodarstev. Na sliki 7.2 prikazujemo položaj podjetniških okvirnih pogojev Slovenije primerjalno z evropskimi državami GEM in vsemi državami GEM, na sliki 7.3 pa je prikazana Slovenija primerjalno s skupino visokodohodkovnih gospodarstev in vsemi državami GEM. Sliki sta med seboj dokaj podobni in kažeta na najšibkejše in najmočnejše dejavnike primerjalno s povprečjem skupin, v katere je Slovenija uvrščena po GEM. Slika 7.2: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem evropskih držav in vseh držav GEM Finančna podpora Kulturne in 9 družbene norme Vladne politike – podpora 8 7 6 Fizična infrastruktura Vladne politike – regulativa 5 4 3 Notranji trg – 2 odprtost, bremena 1 Vladni programi Notranji trg – dinamičnost Izobraževanje – OŠ in SŠ Poslovna in strokovna Izobraževanje – po SŠ infrastruktura Prenos raziskav in razvoja Slovenija Evropske države Države GEM Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo GEM Slovenija 2018, NES 105 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 7.3: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem visokodohodkovnih gospodarstev in držav GEM Finančna podpora Kulturne in 9 družbene norme Vladne politike – podpora 8 7 6 Fizična infrastruktura Vladne politike – regulativa 5 4 3 Notranji trg – 2 odprtost, bremena 1 Vladni programi Notranji trg – dinamičnost Izobraževanje – OŠ in SŠ Poslovna in strokovna Izobraževanje – po SŠ infrastruktura Prenos raziskav in razvoja Slovenija Visokodohodkovna gospodarstva Države GEM Tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo GEM Slovenija 2018, NES Slovenija od skupine visokodohodkovnih gospodarstev in tudi vseh držav GEM najbolj pozitivno odstopa pri finančni podpori za podjetništvo, ki je po mnenju izvedencev v Sloveniji nadpovprečno dobro urejena in na razpolago. Poleg odprtosti in konkurenčnosti na notranjem trgu ter prisotnosti fizične infrastrukture velja izpostaviti tudi prisotnost in kakovost vladnih programov, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva (spodbude za MSP) na vseh vladnih ravneh (nacionalni, regionalni in občinski). Pri tem okviru Slovenija nadpovprečno odstopa od evropskih držav in tudi vseh držav GEM, nekoliko manj pa od povprečja skupine visokodohodkovnih gospodarstev. Kot smo že izpostavili, so bile ocene slovenskih izvedencev leta 2018 najbolj podpovprečne pri kulturnih in družbenih normah, temu sledi regulativa vladnih politik. Pri izobraževanju na ravni osnovnih in srednjih šol v povprečju nekoliko zaostajamo za evropskimi in tudi visokodohodkovnimi državami, razlika pa se nekoliko omili pri primerjavi Slovenije z vsemi državami GEM. Pri vladni podpori za MSP so bile povprečne ocene za Slovenijo v letu 2018 nad evropskim povprečjem, vendar pod povprečjem skupine visokodohodkovnih gospodarstev. Pri prenosu raziskav in razvoja se povsem približamo evropskemu povprečju, v primerjavi z vsemi državami GEM pa pozitivno odstopamo. Glede razpoložljivosti poslovne in strokovne infrastrukture smo že izpostavili, da ocene slovenskih izvedencev v povprečju zaostajajo za evropskim povprečjem, so pa primerljive s povprečjem visokodohodkovnih gospodarstev in skupine držav GEM. 106 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 7.3 Indeks nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) Novost raziskave GEM v letu 2018 je bila, kot smo predstavili že uvodoma, uvedba sestavljenega indeksa NECI – indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta (ang. national entrepreneurship context index). Gre za indeks, ki odraža »zdravje« oziroma »kondicijo« nacionalnega podjetniškega okolja. Izhaja iz dvanajstih okvirnih pogojev za podjetništvo in tehta ocene teh pogojev s pomembnostjo, ki jim jo pripišejo anketirani izvedenci. Izračuna se s pomočjo stopnje strinjanja nacionalnih izvedencev s trditvami, ki se nanašajo na 12 okvirnih pogojev za podjetništvo (na 9-stopenjski Likertovi lestvici, ki je za potrebe izračuna indeksa preračunana na 10-stopenjsko); odgovor vsakega izvedenca je tehtan s pomembnostjo oziroma relevantnostjo, ki jo je vsakemu elementu dodelil izvedenec. Izvedenci so na lestvici od 1 = sploh ni pomembno do 10 = izjemno pomembno ocenili, kako vpliven, pomemben in relevanten je vsak podjetniški okvir za trenutno stanje nacionalnega podjetniškega okolja. Rezultati za vse izjave v posameznem okvirnem pogoju za podjetništvo se seštejejo in delijo z vsoto vrednosti za pomembnost, kar ustvari individualno (za vsakega eksperta) uteženo oceno NECI. Povprečje tako dobljenih ocen za vse izvedence daje vrednost NECI za vsak posamezen podjetniški okvirni pogoj za nacionalno gospodarstvo. Skupna vrednost NECI je povprečje vseh dvanajstih okvirnih pogojev, kar omogoča rangiranje držav. Lestvica NECI za 541 gospodarstev (Bosma in Kel ey, 2018, str. 58-59) pokaže, da vrednost nacionalnega podjetniškega konteksta ni povsem vezana na ekonomsko moč posameznega nacionalnega gospodarstva, saj je na vseh treh stopnjah (v nizko-, srednje- in visokodohodkovnih gospodarstvih) mogoče najti države tako z visoko kot tudi z nizko vrednostjo indeksa NECI. Res pa je, da visoka vrednost NECI prevladuje v visokodohodkovnih gospodarstvih. Slika 7.4: Najvišje uvrščene države po indeksu NECI v letu 2018 Katar Indonezija Nizozemska 6,7 (prvo mesto) 6,6 (drugo mesto) 6,5 (tretje mesto) GEM Slovenija 2018, NES Slovenija se je z vrednostjo indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta 5,18 uvrstila na 25. mesto med 54 državami GEM, kar je nekoliko nad polovico lestvice, ob boku Poljske in Čila. Na sliki 7.5 prikazujemo skupne rezultate NECI za 54 gospodarstev po globalnih geografskih regijah. Vrednosti indeksa NECI so visoke v državah, ki se uvrščajo v regijo Vzhodna in Južna Azija, kjer se po indeksu NECI kar tri gospodarstva uvrščajo med prvih pet – to so Indonezija (2), Tajvan (4) in Indija (5). Nasprotno pa države v regiji Latinska Amerika in Karibi beležijo nizke vrednosti indeksa, saj 1 K 49 državam, sodelujočim v raziskavi GEM za leto 2018, je bilo dodatno vključenih še 5, ki niso pravočasno zaključile APS dela raziskave, vendar so predložile rezultate za del raziskave NES. To so Dominikanska republika, Kazahstan, Latvija, Mehika in Mozambik. 107 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 7.5: Rezultati NECI 2018 za 54 gospodarstev po štirih geografskih regijah Mozambik Angola Madagaskar a Maroko frik Iran Sudan zhod in A Saudova Arabija Libanon Egipt Bližnji v Izrael Združeni arabski emirati Katar Panama Portoriko Brazilija Gvatemala a in Karibi Peru Dominikanska republika Urugvaj a Amerik Kolumbija tinsk Čile La Mehika Argentina Hrvaška Slovaška Grčija Italija Rusija Bolgarija Kazahstan Velika Britanija a Turčija Ciper Slovenija Poljska verna Amerik Latvija Nemčija a in Se Švedska op Irska Evr Španija Kanada Avstrija Francija Švica Luksemburg ZDA Nizozemska Japonska Tajska Južna Koreja Kitajska Indija Tajvan Vzhodna in Južna Azija Indonezija 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Indeks NECI GEM Slovenija 2018, NES 108 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL se nobeno gospodarstvo v tej regiji po indeksu NECI ne uvršča med prvo dvajseterico, ob tem pa zajema dve gospodarstvi, ki sta po vrednosti indeksa NECI med najnižjimi petimi – to sta Panama (52) in Portoriko (51). V regiji Bližnji vzhod in v Afrika najdemo najvišje uvrščeno državo (Katar), pa tudi najnižje uvrščeno (Mozambik). V Evropi so razlike med državami manj dramatične, pa vendar vrednosti indeksa kažejo na precejšnjo raznolikost, z na primer 3. mestom na lestvici, ki ga zaseda Nizozemska, in 53. mestom, ki pripada Hrvaški (Bosma in Kel ey, 2018). Slovenijo je mogoče najti v regiji evropskih držav skupaj z državami Severne Amerike: med 24 državami te skupine je na 14. mestu, med Latvijo in Ciprom. Vrednost indeksa NECI za Slovenijo leta 2018 je nad povprečjem skupine evropskih držav (vrednost NECI 5,12) in vseh držav, sodelujočih v GEM (vrednost NECI 5,03), zaostaja pa za povprečjem skupine visokodohodkovnih gospodarstev (vrednost NECI 5,22). V globalnem poročilu GEM (Bosma in Kel ey, 2018) s pregledom gospodarstev z najvišjo uvrstitvijo je bilo ugotovljeno, kako pomembno je imeti zdrave pogoje na vseh področjih okolja, ki vplivajo na podjetništvo. Podjetniški kontekst zato zahteva, da smo pozorni na vrsto dejavnikov; mogoče je trditi, da lahko slabe razmere na nekaterih področjih omejujejo pripravljenost in sposobnost ljudi za vstop v podjetništvo kljub moči na drugih področjih. Slika 7.6: Vrednosti indeksa NECI po skupinah držav Slovenija Evropa Visokodohodkovna Države GEM gospodarstva 5,18 5,12 5,22 5,03 GEM Slovenija 2018, NES Uporabnost rezultatov indeksa NECI je predvsem v identifikaciji območja, kjer so vrzeli med ocenami okvirnih pogojev za podjetništvo in njihovo pomembnostjo. Na sliki 7.7 zato prikazujemo povprečne ocene (preračunane na 10-stopenjski lestvici) posameznih okvirnih pogojev za podjetništvo, povezane s splošnim stanjem nacionalnih okvirnih pogojev v tekočem letu in njihovo pomembnost za Slovenijo. Ocena pomembnosti je običajno visoka pri večini gospodarstev, saj gre za okvirne pogoje, za katere generalno velja, da vplivajo na podjetništvo na nacionalni (in/ali regionalni) ravni. 109 GEM SLOVENIJA 2018 Slika 7.7: Stanje in pomembnost 12 okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji 9 8 7 6 5 4 3 2 1 a a a Š Š a t a tiv ami tur tur ogr azvoja emena egula truk truk as as e – podpor t, br e – r av in r os Vladni pr evanje – po Saž g – dinamičnos Finančna podpor evanje – OŠ in S azisk až ovna infr Izobr Fizična infr enos r trok tranji tr g – odprt Vladne politik Izobr Vladne politik Pr No tranji tr Kulturne in družbene norme No Poslovna in s Pomembnost Ocena GEM Slovenija 2018, NES Največja vrzel v Sloveniji se pokaže pri podjetniškem izobraževanju na ravni osnovnih in srednjih šol, kjer je razkorak med pomembnostjo in oceno stanja v tem okviru največji, najbolj zaradi nizke povprečne ocene tega okvirnega pogoja za podjetništvo. Sledi podpora vladnih politik, ki ji slovenski izvedenci dodeljujejo najvišjo pomembnost, ter regulativa vladnih politik, ponovno zaradi nizke ocene sedanjega stanja. Dodeljena pomembnost in ocena se najbolj približata pri razpoložljivosti fizične infrastrukture za podjetništvo. Čeprav se je mogoče veliko naučiti že iz globalne lestvice oz. rangiranja držav glede na omenjeni indeks, pa je za oblikovalce politike in druge zainteresirane strani še zanimivejša podrobnejša analiza indeksa na nacionalni ravni, da bi odkrili kritična področja, ki jih je treba obravnavati z namenom, da bi povečali podjetniški potencial in vpliv. Pred ukrepanjem sta ključna naslednja dva koraka: (1) povezava rezultatov indeksa NECI s percepcijo podjetništva v državi, družbenim odnosom do podjetništva in podjetniško aktivnostjo ter na tej osnovi (2) vključevanje v razpravo z zainteresiranimi stranmi, kot so oblikovalci politike, finančni sektor, podporne organizacije za podjetništvo in izobraževalne institucije. Kot je navedeno v globalnem poročilu GEM (Bosma in Kel ey, 2018), cilj na nacionalni ravni ne sme biti samo napredovanje po lestvici znotraj indeksa, temveč doseči želene rezultate z ustvarjanjem ravnovesja v obstoječem portfelju različnih tipov podjetništva v gospodarstvu. Rezultati raziskave GEM 2018 za Slovenijo kažejo, da se veča delež ljudi, ki v svojem okolju zaznavajo obetavne poslovne priložnosti, prav tako se visoko uvrščamo po deležu ljudi, ki menijo, da imajo sposobnosti za podjetništvo, medtem ko je celotna zgodnja podjetniška aktivnost nekoliko upadla. To v povezavi z rezultati indeksa NECI nakazuje na potrebne ukrepe predvsem vladne politike z vidika podpore in regulative ter zagotavljanje neoviranega prehoda od ustanovitvenih faz do ustaljenih, zrelih podjetij. Na podjetniško aktivnost pomembno 110 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL vpliva okolje s svojimi značilnostmi, tako glede razmer za poslovanje kot tudi glede odnosa do podjetništva, ki ga je mogoče izboljšati tudi z uvajanjem podjetniških vsebin že na najnižjih ravneh izobraževanja, kar smo v letošnjem poročilu o raziskavi GEM že izpostavili. 7.4 Prednosti in slabosti nacionalnega podjetniškega okolja Vsako leto nacionalni izvedenci GEM iz vsake sodelujoče države navedejo tudi tri prednosti, ki po njihovem mnenju največ prispevajo k podjetniški aktivnosti v nacionalnem gospodarstvu (oz. regiji), tri področja, ki podjetništvo najbolj zavirajo, in tri priporočila o tem, kako bi podjetniško aktivnost lahko izboljšali. Njihove predloge analiziramo in dodelimo eni od 20 možnih tem. V tabeli 7.7 prikazujemo porazdelitev tem na osnovi multiplih spremenljivk, s primerjavo med letoma 2017 in 2018, iz česar je razvidno, katere teme izvedenci štejejo za bolj ali manj pomembne. Tabela 7.7: Teme, ki so jih nacionalni izvedenci navedli kot glavne omejitve in prednosti pri podpori podjetništva v Sloveniji v letih 2017 in 2018, GEM Slovenija 2018, NES Omejitve Prednosti Kategorije odstotek veljavnih odstotek veljavnih odgovorov odgovorov 2017 2018 2017 2018 Finančna podpora 35,29 % 22,22 % 32,35 % 36,11 % Vladne politike 64,71 % 75,00 % 2,94 % 8,33 % Vladni programi 8,82 % 5,56 % 17,65 % 25,00 % Izobraževanje in usposabljanje 20,59 % 22,22 % 17,65 % 11,11 % Prenos raziskav in razvoja 0,00 % 0,00 % 38,24 % 25,00 % Poslovna in strokovna infrastruktura 2,94 % 0,00 % 8,82 % 13,89 % Odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu 2,94 % 2,78 % 2,94 % 16,67 % Dostop do fizične infrastrukture 2,94 % 0,00 % 11,76 % 13,89 % Kulturne in družbene norme 29,41 % 47,22 % 44,12 % 36,11 % Zmogljivosti za podjetništvo 26,47 % 19,44 % 26,47 % 22,22 % Ekonomska klima 5,88 % 8,33 % 0,00 % 5,56 % Sestava delovne sile 8,82 % 2,78 % 23,53 % 8,33 % Sestava prebivalstva 0,00 % 5,56 % 0,00 % 0,00 % Soodvisnost med političnim, institucionalnim in socialnim okvirom 14,71 % 16,67 % 2,94 % 5,56 % Gospodarska kriza 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % Korupcija 2,94 % 2,78 % 0,00 % 0,00 % Drugačno poslovanje malih, srednjih in velikih podjetij 2,94 % 0,00 % 0,00 % 2,78 % Internacionalizacija 8,82 % 0,00 % 17,65 % 13,89 % Stroški dela, dostopnost in ureditev 14,71 % 11,11 % 0,00 % 2,78 % Informacije 0,00 % 0,00 % 11,76 % 11,11 % Drugo, ne vem 0,00 % 0,00 % 0,00 % 1,37 % 111 GEM SLOVENIJA 2018 Izvedenci so v letu 2018 podobno kot tudi že leto poprej največ omejitev prepoznali na področju vladne politike (75 % navedb), sledijo kulturne in družbene norme (47 % navedb), finančna podpora ter izobraževanje in usposabljanje (oboje po 22 % navedb) in zmogljivosti za podjetništvo (19 % navedb). V sklopu vladnih politik kot največje omejitve so izvedenci tudi v letu 2018 na prvo mesto postavili nestimulativne davke in birokratske ovire, pri čemer so ob nestimulativni, nepredvidljivi in (pre)prepogosto spreminjajoči se davčni zakonodaji izpostavili tudi pomanjkanje davčnih olajšav za start-up podjetja ter dolgotrajne postopke in stroške ustanovitve podjetja v primerjavi s postopki v nekaterih drugih državah. Izvedenci kot oviro v slovenskem podjetniškem okolju vidijo tudi togo zakonodajo ter pogosto nesmiselne in v praksi skoraj neizvedljive zakone. Po mnenju izvedencev so odzivi vlade še vedno prepočasni ali v nekaterih primerih neodločni, navajajo pomanjkanje dialoga med vlado in podjetji, pomanjkanje ustrezne strategije na nacionalni ravni in pomanjkanje sodelovanja med različnimi inštitucijami. Na drugem mestu so slovenski izvedenci v letu 2018 kot pomembno oviro še v večji meri kot leto poprej izpostavili mentaliteto ljudi in premalo podjetniško naravnano kulturo. Po mnenju izvedencev še vedno prevladuje izrazit negativen odnos družbe do uspeha in nadpovprečnosti na eni strani ter negativen odnos družbe v primeru neuspeha na drugi strani. Ovire pri finančni podpori za podjetništvo vidijo v kontekstu pomanjkanja kapitala tako v začetnih fazah podjetniškega cikla, še bolj pa v poznejših fazah, v katerih se zaradi vključevanja tujih investitorjev podjetja pogosto preselijo v tujino. Viri financiranja so po mnenju nekaterih izvedencev še vedno predragi, izpostavili pa so tudi pomanjkanje dolžniškega financiranja in nepovratnih sredstev za male podjeme. Povsem ob bok finančnim oviram so se po mnenju izvedencev v letu 2018 uvrstile ovire na področju podjetniškega izobraževanja in usposabljanja, pri čemer so izvedenci najpogosteje izpostavili pomanjkanje podjetniškega izobraževanja na nižjih ravneh in v različnih strokah, pa tudi premalo praktičnega usposabljanja za vstop mladih na samostojno podjetniško pot in premajhno število tujcev na univerzah tako med študenti kot tudi profesorji. Čeprav se morda zdi protislovno, je mogoče pričakovati, da se pojavljajo podobne teme, ki podjetništvo hkrati zavirajo in pospešujejo, kot je to v Sloveniji leta 2018 veljalo za finančno podporo ter kulturne in družbene norme (oboje z najvišjim odstotkom navedb prednosti, to je 36 %), temu pa sledijo vladni programi ter prenos raziskav in razvoja (po 25 % navedb), pa tudi zmogljivosti za podjetništvo (22 % navedb). Kot prednosti finančnega okolja za podjetništvo so slovenski izvedenci v letu 2018 najpogosteje videli državne subvencije in spodbude, financiranje v predsemenski fazi (produktih Slovenskega podjetniškega sklada), kohezijska sredstva, razvejanost finančnih virov, pa tudi velik obseg lastniških virov financiranja in priliv tujega kapitala. V okviru kulturnih in družbenih norm so izvedenci leta 2018 kot najbolj spodbudne za podjetništvo prepoznali uspehe in zglede slovenskih podjetnikov in podjetij v svetu, izpostavljanje pozitivnih podjetniških praks v medijih, večjo prepoznavnost in uspehe start-up podjetij ter postopno spremembo miselnosti mladih, ki je podjetništvu bolj naklonjena. V letu 2018 se je v primerjavi z letom 2017 še nekoliko povečal odstotek navedb, ki potrjujejo spodbujanje podjetništva v Sloveniji z vladnimi programi. Izvedenci so v tem kontekstu najpogosteje izpostavili podjetništvu prijazno okolje, ki se manifestira v razpisih Slovenskega podjetniškega sklada, pospeševalnikov in drugih iniciativ, v programih in projektih na področju ustanavljanja podjetij in njihove širitve. Izvedenci so v tem okviru izpostavili tudi podporo za inovativno delo mladih na inštitutih s pridobivanjem evropskih sredstev, kariernimi sejmi za mlade in drugimi podpornimi promocijskimi dogodki. Kot največje prednosti pri prenosu raziskav in razvoja vidijo slovenski izvedenci programe podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov, pospeševalnike, FabLabe in podobna okolja za sodelo (ang. coworking), pa tudi medsebojno sodelovanje med znanstveniki in podjetniki ter šolami in gospodarstvom. Prednosti podjetniškega ekosistema 112 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL v Sloveniji pa izvedenci vidijo tudi v zmogljivostih za podjetništvo, ki se po njihovem mnenju odražajo v prodornih posameznikih in njihovih idejah, v znanju, talentih in drugih kompetencah. Izvedenci so na tem mestu izpostavili tudi inovativnost in mlade. 7.5 Priporočila slovenskih izvedencev za izboljšanje podjetniškega okolja V sklopu raziskave GEM so izvedenci navedli tudi tri priporočila, kako bi podjetniško okolje in s tem podjetništvo na nacionalni (ali regionalni) ravni izboljšali. Daleč največ priporočil izvedencev za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji se je v letu 2018 nanašalo na področje vladne politike (kar 75 % navedb), sledijo priporočila glede izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (41 %), kulturnih in družbenih norm (31 %), vladnih programov (22 %) ter stroškov dela, dostopnosti in ureditve (17 %). Njihova priporočila strnjeno podajamo v tabeli 7.8. Tabela 7.8: Najpogostejša priporočila izvedencev za izboljšanje podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, NES Kategorije Priporočila • Debirokratizacija; • ugodnejša davčna zakonodaja; • poenostavitev postopkov pri davčni upravi; • ustrezna porazdelitev davčnih bremen med vse deležnike; • uvedba davčnih olajšav za podjetja z najvišjo dodano vrednostjo; Vladne politike • uvedba davčnih olajšav za mlada podjetja v prvih treh letih; • uvedba davčnih spodbud za investitorje; • oprostitve plačil prispevkov za eno, dve ali tri leta ob investiciji nad 100 delovnih mest; • izboljšanje učinkovitosti sodnih postopkov; • več sodelovanja/dialoga med vlado in podjetniki; • ukinitev normiranih s. p.-jev oziroma njihova višja obdavčitev; • spremembe v nacionalni strategiji. • Uvedba podjetništva in inovativnosti v celotno vertikalo šolskega sistema; • nujnost korenitih sprememb v izobraževalnem sistemu; • nujnost revolucije v terciarni izobrazbi; • poučevanje podjetništva v šolah s podjetniki ali ljudmi s praktičnimi izkušnjami na tem Izobraževanje in področju; usposabljanje • povečanje praktičnega usposabljanja na vseh ravneh šolanja in povezav na ravni šol in podjetij; • spodbujanje tehničnih znanj; • povečanje obsega dela pri projektih članov različnih fakultet; • uvedba obveznega učenja angleščine na fakultetah. • Izpostavljanje pozitivnih podjetniških zgodb in posameznikov; • promoviranje dobrih zgledov (predvsem hitrorastočih podjetij) v medijih; Kulturne in • promoviranje podjetniške kulture in miselnosti, naklonjene podjetništvu; družbene norme • širše razumevanje podjetniške miselnosti; • spoštovanje; • spremembe v vzgoji. 113 GEM SLOVENIJA 2018 Kategorije Priporočila • Ohranjanje in izboljševanje podpornega okolja za podjetništvo; • konsolidiranje mehanizmov podpornega okolja po sistemu vse na enem mestu; Vladni programi • oblikovanje podjetniškega ekosistema na regionalni ravni (vključno z upravljanjem, spremljanjem in vrednotenjem); • oblikovanje programov za spodbujanje podjetniških znanj in veščin; • spodbujanje rasti družinskih podjetij. • Znižanje davkov in prispevkov za zaposlovanje; Stroški dela, • znižanje efektivne obdavčitve dela; dostopnost in • fleksibilnejša delovno-pravna zakonodaja; ureditev • znižanje obremenitve nadpovprečnih plač; • ureditev področja nagrajevanja zaposlenih v podjetjih – delniške opcije za zaposlene; • razvojna kapica. Zaradi vpliva politike (in nasploh vseh deležnikov podpornega okolja) na podjetniško vedenje se moramo natančno zavedati izidov, ki sledijo posameznim ukrepom, in jih skušati v največji možni meri izboljšati (Hart, 2003). Zavestno vplivanje na podjetniško stvarnost z namenom, da bi vzpostavili in ohranjali optimalen podjetniški nivo na ravni posameznega nacionalnega gospodarstva (in/ali regije), zato zahteva natančno poznavanje te stvarnosti in zakonitosti, ki jo obvladujejo. 114 Literatura in viri 1. Acs, Z. J., Audretsch, D. B., Braunerhjelm, P., in Carlsson, B. (2009). The Knowledge Spil over Theory of Entrepreneurship. Small Business Economics, 32(1), 15–30. 2. Aulet, B., in Murray, F. (2013). A Tale of two Entrepreneurs: Understanding Differences in the Types of Entrepreneurship in the Economy. Kansas City: Ewing Marion Kauffman Foundation. Pridobljeno s: http://real.mit.edu/documents/AuletMurray_KauffmanPaper_a-tale-of-two- entrepreneurs.pdf. 3. Bager, T., in Schøtt, T. (2004). Growth expectations by entrepreneurs in nascent, baby and mature firms: Analysis of the Global Entrepreneurship Monitor surveys in Denmark 2000–2003. Paper delivered at First GEM Research Conference, Berlin. 4. Baum, J. R., Locke, E. A., in Smith, K. J. (2001). A Multidimensional Model of Venture Growth. Academy of Management Journal, 44(2), 292–303. 5. Baum, J. R., Locke, E. A., in Kirkpatrick, S. A. (1998). A longitudinal study of the relation of vision and vision communication to venture growth in entrepreneurial firms. Journal of Applied Psychology, 83(1), 43–54. 6. Bisnode d.o.o. (2017). Ženske podjetnice bolj učinkovite in dobičkonosne od moških. Bilten marec 2017. Pridobljeno s: https://www.bisnode.si/globalassets/slovenia/bilten/bilten- marec-2017-final.pdf. 7. Bosma, N., in Kel ey, D. (2018). Global Entrepreneurship Monitor, 2018/2019 Global report. Global Entrepreneurship Research Association, GERA. 8. Bradač Hojnik, B. (2015). Notranji podjetniki v poslovni praksi. V: Štrukelj, T. (ur.). Izbrani vidiki družbenih in gospodarskih transformacij: strokovna monografija (Knjižna zbirka Sodobna ekonomija in poslovanje – SEP). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 9. Bravo-Biosca, A., Criscuolo, C., in Menon, C. (2013). What Drives the Dynamics of Business Growth? France: OECD. 10. Brown, R., in Mason, C. (2017). Looking Inside the Spiky Bits: A Critical Review and Conceptualisation of Entrepreneurial Ecosystems. Small Business Economics, 49(1), 11–30. 11. Bygrave, W. D. (2004). The entrepreneurial process. In: Bygrave, W. D., Zacharakis, A. (Eds.). The portable MBA in entrepreneurship. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons. 115 GEM SLOVENIJA 2018 12. Carree, M., in Thurik, R. (2006). Entrepreneurship and Economic Growth. Cheltenham, UK and Northampton, MA: Edward Elgar. 13. Curth, A., Chatzichristou, S., Devaux, A., Al inson, R., Bozeat, N., in Henry, N. (2015). Entrepreneurship Education: A road to success. A compilation of evidence on the impact of entrepreneurship education strategies and measures. European Commission. 14. Delmar, F., in Wiklund, J. (2008). The effect of small business managers’ growth motivation on firm growth: a longitudinal study. Entrepreneurship Theory and Practice, 32(3), 437–457. 15. Estrin, S., Korosteleva, J., in Mickiewicz, T. (2014). Entrepreneurial Growth Aspirations, Innovation Propensity and National Knowledge Intensity: Unveiling the Complexity of the Relationship, using GEM data. GRINCOH Working Paper Series, Paper No. 3.08.2. 16. European Commission. (2012). Effects and impact of entrepreneurship programmes in higher education. Pridobljeno s: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/ promoting-entrepreneurship/files/education/effects_impact_high_edu_final_report_en.pdf. 17. European Commission. (2013). Entrepreneurship 2020 action plan. Pridobljeno s: http://eur-lex. europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2012:0795:FIN:EN:PDF. 18. Fayolle, A., Gail y, B., in Lassas-Clerc, N. (2006). Assessing the impact of entrepreneurship education programmes: a new methodology. Journal of European Industrial Training, 30(9), 701–720. 19. GZS. Gospodarska zbornica Slovenije. (2019). Vajeništvo. Pridobljeno s: https://www.gzs.si/ vajenistvo/vsebina/VAJENI%C5%A0TVO/Splo%C5%A1no-o-vajeni%C5%A1tvu. 20. Halilović, P., Cankar, F., in Tominc, P. (2014). Innovation and Entrepreneurship can be learned and Built on = Inoativnost i poduzetništvo može se naučiti i nadgraditi. Hrvatski časopis za odgoj i obrazovanje: CJE, 16(3), 133–153. 21. Hart, D. M. (2003). The Emergence of Entrepreneurship Policy. Governance, Start-ups, and Growth in the U.S. Knowledge Economy. GB: Cambridge University Press. 22. Hopp, C., in Ute, S. (2012). The influence of socio-cultural environments on the performance of nascent entrepreneurs: Community culture, motivation, self efficacy and start-up success. Entrepreneurship & Regional Development, 24(9-10), 917–945. 23. IRP. Inštitut za raziskovanje podjetništva. (2019). Ponudba storitev. Maribor: IRP. Pridobljeno s: https://www.tovarnapodjemov.org/. 24. Kolvereid, L., in Bul vag, E. (1996). Growth intentions and actual growth: The impact of entrepreneurial choice. Journal of Enterprising Culture, 4(1), 1–17. 25. Krueger, N. F., in Brazeal, D. V. (1994). Entrepreneurial Potential and Potential Entrepreneurs. Entrepreneurship Theory and Practice, 18(3), 91–104. 26. Kuratko, D. F ., Hornsby, J. S., in Hayton, J. (2015). Corporate entrepreneurship: the innovative chal enge for a new global economic reality. Small Business Economics, 45(2), 245–253. 27. Levie, J. D., in Autio, E. (2008). A theoretical grounding and test of the GEM model. Smal Business Economics, 31(3), 235–263. 28. Leyden, D. P., in Link, A. N. (2015). Toward a theory of the entrepreneurial process. Small Business Economics, 44(3), 475–484. 116 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 29. Linan, F., in Fayolle, A. (2015). A systematic literature review on EI: Citation, Thematic Analyses and Research Agenda. International Entrepreneurship and Management Journal, 11(4), 907–933. 30. Mason, C., in Brown, R. (2014). Entrepreneurial Ecosystems and Growth Oriented Entrepreneurship. Paris: Final Report to OECD. Pridobljeno s: http://lib.davender.com/wp-content/ uploads/2015/03/Entrepreneurial-ecosystems-OECD.pdf. 31. Meek, R. W., Pacheco, D. F., in York, J. G. (2010). The impact of social norms on entrepreneurial action: Evidence from the environmental entrepreneurship context. Journal of Business Venturing, 25(5), 493–509. 32. Mickiewicz, T., Nyakudya, F. W., Theodorakopoulos, N., in Hart, M. (2017). Resource endowment and opportunity cost effects along the stages of entrepreneurship. Small Business Economics, 48(4), 953–976. 33. MIZŠ. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2017). Podjetnost v izobraževanju. Pridobljeno s: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_ kakovost_izobrazevanja/sektor_za_razvoj_izobrazevanja/razvojna_podrocja/ podjetnost_v_izobrazevanju/. 34. Močnik, D., Duh, M., in Crnogaj, K. (2019). Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij: slovenski podjetniški observatorij 2018 (Slovenski podjetniški observatorij). 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 35. Moriano, J. A., Gorgievski, M., Laguna, M., Stephan, U., in Zarafshani, K. (2012). A Cross-Cultural Approach to Understanding Entrepreneurial Intention. Psychological Science, 39(2), 939–944. 36. OECD. (2017). Enhancing the Contributions of SMEs in a Global and Digitalised Economy. Pridobljeno s: https://www.oecd.org/mcm/documents/C-MIN-2017-8-EN.pdf. 37. OECD/European Union. (2017). The Missing Entrepreneurs 2017: Policies for Inclusive Entrepreneurship. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno s: http://dx.doi. org/10.1787/9789264283602-en. 38. Oosterbeek, H., van Praag, M., in Ijsselstein, A. (2010). The impact of entrepreneurship education on entrepreneurship skil s and motivation. European Economic Review, 54(3), 442–454. 39. Peris-Ortizad, M., Ferreirab, J. J. M., in Fernandes, C. I. (2018). Do Total Early-stage Entrepreneurial Activities (TEAs) foster innovative practices in OECD countries? Technological Forecasting and Social Change, 129(April 2018), 176–184. 40. Rebernik, M., Tominc, P., in Crnogaj, K. (2011). Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva: GEM Slovenija 2010. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, UM. 41. Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Bradač Hojnik, B., Rus, M., in Širec, K. (2018). Rast podjetniških priložnosti: GEM Slovenija 2017. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. 42. Reynolds, P., Bosma, N., Autio, E., Hunt, S., De Bono, N., Servais, I., Lopez-Garcia, P., in Chin, N. (2005). Global Entrepreneurship Monitor: Data Collection Design and Implementation 1998-2003. Small Business Economics, 24(3), 205–231. 43. Schoar, A. (2010). The divide between subsistence and transformational entrepreneurship. Innovation Policy and the Economy, 10, 57–81. 44. Spigel, B. (2017). The Relational Organization of Entrepreneurial Ecosystems. Entrepreneurship Theory and Practice, 41(1), 49–72. 117 GEM SLOVENIJA 2018 45. SPS. Slovenski podjetniški sklad. (2019). Produkti sklada. Maribor: Slovenski podjetniški sklad. Pridobljeno s: https://podjetniskisklad.si/sl/produkti-sklada/program-mladi/zagonske-spodbude. 46. Stam, E. (2015). Entrepreneurial Ecosystems and Regional Policy: A Sympathetic Critique. European Planning Studies, 23(9), 1759–1769. 47. Stam, E., Bosma, N., Van Witteloostuijn, A., De Jong, J., Bogaert, S., Edwards, N., in Jaspers, F. (2012). Ambitious Entrepreneurship. A review of the Academic Literature and New Directions for Public Policy. AWT Report. 41. The Hague: AWT. 48. Stephan, U., in Uhlaner, L. M. (2010). Performance-Based vs Social y Supportive Culture: A Cross-National Study of Descriptive Norms and Entrepreneurship. Journal of International Business Studies, 41(8), 1347–1364. 49. Širec, K . (2018). Inclusive entrepreneurship policies – country assessment notes: Slovenia 2018. Final report on the project. Duration April 2018 – June 2018. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 50. Tietz, R., in Kugler, P. (2018). Matching Score for Co-operations between Mature Firms and Start-ups. ISPIM Innovation Symposium. Manchester: The International Society for Professional Innovation Management (ISPIM), June 2018. 51. Tominc, P. (2013). Podjetniško izobraževanje in usposabljanje ter podjetniška aktivnost v delu Podonavske regije. Didactica Slovenica (Pedagoška obzorja), 28(2), 118–130. 52. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. (2018a). Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2018. Ljubljana: UMAR. 53. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. (2018b). Poročilo o razvoju. Ljubljana: UMAR. 54. Uradni list RS, št. 003-02-4/2017-9. Zakon o vajeništvu (ZVaj), str. 3725. Pridobljeno s: https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-1324?sop=2017-01-1324. 55. Uradni list RS, št. 81/06. Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3), str. 8662. Pridobljeno s: https://www. uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-3535/. 56. Van der Zwan, P., Verheul, I., Thurik, R., in Grilo, I. (2013). Entrepreneurial progress: Climbing the entrepreneurial ladder in Europe and the United States. Regional Studies, 47(5), 803–825. 57. Varela R., Moreno, J. A., in Bedoya, M. (2014). Colombian Entrepreneurial Dynamics: Global Entrepreneurship Monitor Caribbean. Colombia: Universidad Icesi. 58. Varela, R., Moreno, J., Franco, C., Gomez, L., Lopez, S., Osorio, F., Pereira, F., Buelvas, P., Matiz, F., in Garcia, G. (2017). Actividad eEmpresarial Colombiana. Colombia: Universidad Icesi, Universidad del Norte, Pontificia Universidad Javeriana Cali, Universidad EAN, Corporación Universitaria del Caribe – CECAR, Universidad Cooperativa de Colombia. 59. Wennekers, S., Van Stel, A., Carree, M., in Thurik, A.R. (2010). The Relationship Between Entrepreneurship and Economic Development: Is it U-Shaped? Foundations and Trends in Entrepreneurship, 6(3), 167–237. 60. Wiklund, J., in Shepherd, D. (2003). Aspiring for and achieving growth: the moderating role of resources and opportunities. Journal of Management Studies, 40(8), 1919–1941. 61. World Bank. (2016). Doing Business 2016: Measuring Regulatory Quality and Efficiency. Washington, DC: World Bank. 118 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL 62. World Economic Forum. (2018). Colla boration between Start-ups and CorporatesA Practical Guide for Mutual Understanding, White Paper. World Economic Forum. Pridobljeno s: http:// www3.weforum.org/docs/WEF_White_Paper_Collaboration_between_Start-ups_and_ Corporates.pdf. 63. World Economic Forum. (2019). Which of the world's four income groups are you in? Pridobljeno s: https://www.weforum.org/agenda/2016/05/these-maps-divide-the-world-by-average-income/. 64. Zdolšek, T., in Širec, K. (2018). Conceptual research model for studying studentséntrepreneurial competencies. Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 64(4), 23–33. 65. Zięba, K. (2017). High Growth Aspirations of Nascent Entrepreneurs: Why Do They Fal ? Studia i Materiaïy, 1(23), 94–102. 66. ZRSZ. Zavod RS za zaposlovanje. (2017). Strokovna izhodišča 2017. Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Pridobljeno s: https://www.ess.gov.si/_files/10610/Strokovna%20 izhodi%C5%A1%C4%8Da_2018.pdf. 67. ZRSZ. Zavod RS za zaposlovanje. (2018). Strokovna izhodišča 2018. Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Pridobljeno s: https://www.ess.gov.si/_files/10610/Strokovna%20 izhodi%C5%A1%C4%8Da_2018.pdf. 68. ZRSZ. Zavod RS za zaposlovanje. (2019). Stopnja registrirane brezposelnosti. Pridobljeno s: https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti. 119 Značilnosti vzorca slovenskih izvedencev P1 v letu 2018 Spol anketiranih 61 % 39 % moški ženske Starost anketiranih 40 % % 37 % 17 6 % 29–40 let 41–50 let 51–60 let nad 61 let Izobrazba anketiranih 69 % Magisterij, doktorat, … Univerza (dodiplomski Srednja šola program) 28 % 3 % 121 GEM SLOVENIJA 2018 Kaj od navedenega Izkušnje na področju izvedenca najbolje opisuje podjetništva (možnih več odgovorov) 2-5 let 12 % 23 % podjetnik 6-10 let 23 % 12 % investitor, finančnik, 18 % bančnik oblikovalec 11-15 let 18 % politike 14 % drugo 16-20 let 18 % 16 % 16 % učitelj, dobavitelj raziskovalec podpornih podjetništva storitev nad 21 let 29 % Izkušnje Funkcija v času anketiranja direktor/predsednik uprave 56 % manager/vodja 14 % visokošolski učitelj, raziskovalec 14 % lastnik/ustanovitelj/soustanovitelj podjetja 6 % sekretar/podsekretar 5 % drugo (svetovalec, pooblaščenec uprave) 5 % S 25. majem 2018 je stopila v veljavo nova uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR), zato poimenskega seznama izvedencev ne objavljamo. 122 Metodološka P2 pojasnila Razlika med podatki GEM in podatki poslovnih registrov ali AJPES Kljub dolgoletnemu pojasnjevanju razlik med podjetništvom kot procesom, v katerem sodeluje posameznik, ter podjetništvom, ki se ukvarja z organizacijskimi in pravnimi subjekti (d. d., d. o. o., s. p.), še vedno pogosto prihaja do mešanja podjetniškega procesa in poslovnega registra, do mešanja ljudi in organizacij. Oba vidika je pomembno proučevati, vendar pa vsak zahteva svoje podatkovne vire. Kadar se ukvarjamo s podjetji kot organizacijskimi in poslovnimi subjekti, lahko uporabljamo podatkovne podlage, ki nam jih ponujajo poslovni registri, AJPES, slovenski statistični urad, Eurostat ali druge specializirane organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s poslovnimi podatki (e-Bonitete, GVIN ipd.). Ko pa imamo opraviti z ljudmi, lahko vpogled v njihove sposobnosti, namere, strahove, ambicije ipd. dobimo samo tako, da z zanesljivo metodologijo anketiramo statistično zanesljiv vzorec prebivalstva. GEM je družbena raziskava, ki se ukvarja s posamezniki. Z vidika raziskovalne perspektive GEM so posamezniki tisti, ki so primarni akterji ustanovitve, zagona in vzdrževanja novega in podjetnega posla. Zato seveda obstajajo nekatere bistvene razlike med podatki, ki jih zagotavlja zagotavlja GEM, in tistimi, ki jih lahko pridobimo v različnih poslovnih registrih in statističnih podatkovnih bazah. V nadaljevanju navajamo nekaj pomembnejših razlik (Bosma et al., 2008): • Podatki GEM so pridobljeni v raziskavi, ki je harmonizirana med vsemi sodelujočimi državami. Kljub iniciativam Eurostata, OECD in Svetovne banke harmonizacija podatkov nacionalnih poslovnih registrov še ni uresničena. • Metodologija GEM vsebuje statistično negotovost agregatnih rezultatov (na ravni države), kar ponazarjamo z objavljanjem intervalov zanesljivosti za ugotovljene podjetniške indekse. Podatki iz poslovnega registra so »številčni podatki« in kot taki ne zahtevajo intervala zanesljivosti. Vendar je število »umetnih« registracij za določene države neznano. Nekateri podjemi sploh niso registrirani (ali se jim ni treba registrirati), nekatera podjetja so registrirana samo zaradi davčnih razlogov, ne da bi v njih potekala kakršna koli podjetniška aktivnost. Obseg, v kolikšni meri se to dogaja, med državami verjetno močno vari ra. • GEM spremlja ljudi, ki so v procesu ustanavljanja podjetja (nastajajoči podjetniki), kakor tudi ljudi, ki so lastniki in managerji svojega podjetja (nova in ustaljena podjetja). To vključuje 123 GEM SLOVENIJA 2018 tudi svobodne poklice ali druge podjetnike, ki se jim ni treba registrirati. GEM tudi ugotavlja nagnjenost k podjetništvu in njegovo dojemanje. Vpogled v najzgodnejše faze podjetništva in duh podjetnosti pa je seveda zelo relevantna informacija za oblikovalce ekonomske in razvojne politike. • Bistvo GEM ni v preštevanju podjetij in izračunavanju stopnje ustanavljanja podjetij. Gre za merjenje podjetniškega duha in podjetniške aktivnosti v različnih fazah podjetniškega procesa. Zato podatki GEM niso najboljši vir za proučevanje podjetij (kot pravnih subjektov) in njihovih značilnosti. Za panožno razvrstitev obstoječih podjetij so npr. zagotovo boljši podatki, ki jih zagotavljajo poslovni registri (razen morda v državah, kjer GEM zajame res veliko število respondentov, kot npr. v Španiji ali Veliki Britaniji). • GEM pa ponuja številne podatke, ki jih ni mogoče dobiti iz poslovnih registrov. Takšni primeri so motivacija za samozaposlovanje, raven podjetniške aktivnosti, strah pred neuspehom ali pričakovanja bodoče rasti. Vendarle pa je pri tem treba biti pozoren na to, da se takšne značilnosti ugotavljajo na primernem (in dovolj velikem) vzorcu. V ta namen je ponekod smiselno združevati vzorce GEM iz več let. V Sloveniji se raziskovalci podjetništva ukvarjamo tako s primarnimi podatki, ki jih dobimo na temelju anketiranega vzorca (prebivalcev, podjetnikov, managerjev v podjetjih ipd.), kakor tudi s podatki, ki jih ponuja poslovni register, statistični urad ali AJPES. Z izjemo GEM se pri primarnih podatkih pogosto pokaže, da niso harmonizirani s podobnimi raziskavami v svetu, pri uporabi podatkov iz registra pa se pojavlja dodatni problem, da ti podatki niso ažurirani ter da so v njem številni organizacijski subjekti, ki so sicer registrirani, a niso poslovno aktivni. V drugi longitudinalni slovenski raziskavi podjetništva, ki poteka od leta 1998, v Slovenskem podjetniškem observatoriju, je ta zadrega rešena tako, da so v analizah smiselno upoštevani samo tisti subjekti, ki oddajo poročila o poslovanju, torej živi gospodarski subjekti, ki na trgu tudi dejansko sodelujejo v ekonomskem življenju in vplivajo nanj. Ključne mere GEM Navajamo nekatere ključne mere, ki jih uporablja GEM, skupaj z njihovimi delovnimi definicijami. Do opisa vseh mer lahko dostopate neposredno na internetni strani Globalnega podjetniškega monitorja na naslednji način: www.gemconsortium.org → about gem → gem wiki → definitions → measures Mera Opis Odnos do podjetništva in njegovo dojemanje (Entrepreneurial attitudes and perceptions) Zaznane priložnosti (Perceived Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so opportunities) vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki na območju, na katerem živijo, vidijo dobre priložnosti za ustanovitev podjetja. Zaznane zmogljivosti (Perceived Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so capabilities) vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki verjamejo, da imajo potrebne veščine in znanje, da bi ustanovili podjetje. Podjetniške namere Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so (Entrepreneurial intention) vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki so potencialni podjetniki, saj nameravajo v roku treh let ustanoviti podjetje. Stopnja strahu pred neuspehom Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so (Fear of failure rate) vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki navajajo, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja. 124 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Mera Opis Podjetništvo kot zaželena podjetniška izbira Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki se strinjajo s trditvijo, da (Entrepreneurship as desirable je v njihovi državi podjetništvo zaželena poklicna izbira. career choice) Visok status uspešnega podjetništva (High-status Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki se strinjajo s trditvijo, da successful entrepreneurship) so v njihovi državi uspešni podjetniki spoštovani in ugledni. Pozornost medijev do Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki se strinjajo s trditvijo, podjetništva (Media attention for da je v njihovi državi v javnih medijih pogosto videti zgodbe o uspešnih entrepreneurship) novih podjetjih. Poznavanje start-up podjetnika Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki osebno poznajo (Knowing start-up entrepreneur) nekoga, ki je v zadnjih dveh letih ustanovil podjetje. Enostavnost pričetka poslovanja Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki verjame, da je lahko začeti s poslovanjem. Podjetniška aktivnost (Entrepreneurial activity) Stopnja nastajajočega Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so trenutno nastajajoči podjetništva (Nascent podjetniki, tj. so aktivno vključeni v ustanavljanje podjetja, ki bo v celoti ali entrepreneurship rate) delno v njihovi lasti; podjetje lastnikom še ni izplačevalo plač, nadomestil ali drugih prihodkov dlje kot tri mesece. Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so trenutno lastniki in Stopnja novega podjetništva (New managerji novega podjetja, to pomeni, da so lastniki in hkrati vodijo podjetje, business ownership rate) ki jim je izplačevalo plače, nadomestila ali druge prihodke več kot tri mesece, a manj kot 42 mesecev. Zgodnja podjetniška aktivnost Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so bodisi nastajajoči (Early-stage entrepreneurial bodisi novi podjetniki (lastniki in managerji) novega podjetja (kot je activity – TEA) opredeljeno zgoraj). Stopnja ustaljenega podjetništva Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so trenutno podjetniki (Established business ownership ustaljenega podjetja; to pomeni, da so lastniki in hkrati vodijo podjetje, ki jim rate) je izplačevalo plače, nadomestila ali druge prihodke več kot 42 mesecev. Stopnja celotne podjetniške Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so bodisi vključeni v aktivnosti (Overall entrepreneurial zgodnje podjetniške aktivnosti ali pa so lastniki in managerji ustaljenega activity rate) podjetja (kot je opredeljeno zgoraj). Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so v zadnjih 12 mesecih Stopnja prenehanja poslovanja prenehali poslovati, ker so podjetje prodali ali zaprli ali pa kako drugače (Business discontinuation rate) prekinili svoj lastniško-managerski odnos s podjetjem. Opozorilo: to NI merilo stopnje propada podjetij. Opustitveni indeks Odstotek podjetnikov, ki so v preteklem letu opustili poslovanje, v primerjavi (Entrepreneurship exit rate) s celotno podjetniško aktivnostjo. Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež (Necessity-driven Odstotek posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost (kot entrepreneurial activity: relative je opredeljena zgoraj) zaradi nuje, ker za delo niso imeli druge možnosti. prevalence) Z izboljšanjem motivirana podjetniška aktivnost zaradi Odstotek posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost (kot priložnosti: relativni delež je opredeljena zgoraj), ki (i) trdijo, da so to storili zaradi priložnosti in ne zato, (Improvement-driven opportunity ker ne bi imeli druge možnosti za delo, in (ii) ki pravijo, da je bil glavni motiv za entrepreneurial activity: relative izkoriščanje priložnosti, da bi bili neodvisni ali da bi povečali svoje prihodke, prevalence) in ne zato, da bi samo obdržali svoje trenutne prihodke. Motivacijski indeks Razmerje med odstotkom razvojno usmerjenih podjetnikov in odstotkom (Entrepreneurial motivation index) podjetnikov iz nuje. 125 GEM SLOVENIJA 2018 Mera Opis Podjetniške aspiracije (Entrepreneurial aspirations) Zgodnja podjetniška aktivnost s pričakovano visoko rastjo Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so bodisi nastajajoči zaposlovanja (Job expectation bodisi novi podjetniki (lastniki in managerji novega podjetja), ki pričakujejo, early-stage entrepreneurial da bodo čez pet let zaposlovali določeno število ljudi (več kot 5, 10 ali več, več activity) kot 19). Zgodnja podjetniška aktivnost s pričakovano visoko rastjo zaposlovanja: relativni delež Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajoči in novi), ki pričakujejo, da bodo (Job expectation early-stage čez pet let zaposlovali določeno število ljudi (več kot 5, 10 ali več, več kot 19). entrepreneurial activity: relative prevalence) Delež inovativnih zgodnjih podjetnikov (Percentage of respondents within TEA: reporting Odstotek zgodnjih podjetnikov, ki izjavljajo, da imajo neko novo kombinacijo some new product/market izdelka in trga: da je njihov izdelek nov za vse ali večino kupcev IN da imajo combination: the product is new to nič ali malo konkurentov. all/most customers AND there are no/few competitors) Mednarodno usmerjena zgodnja podjetniška aktivnost: relativni delež (International oriented Odstotek zgodnjih podjetnikov, ki navajajo, da je vsaj 25 % njihovih kupcev iz early-stage entrepreneurial drugih držav. activity: relative prevalence) Podjetniška aktivnost zaposlenih (Entrepreneurial employee activity) Podjetniška aktivnost zaposlenih Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so trenutno vključeni v (Entrepreneurial Employee Activity razvoj nove podjetniške dejavnosti za svojega delodajalca in imajo pri tem – EEA) udejstvovanju vodilno vlogo. Socialna podjetniška aktivnost (Social entrepreneurial activity) Socialna podjetniška aktivnost Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so bodisi nastajajoči (Social Entrepreneurial Activity bodisi novi podjetniki (lastniki in managerji) novega podjetja, ki ima – SEA) zastavljen socialni cilj. Družinska zgodnjepodjetniška aktivnost (Family Early-stage Entrepreneurial Acti vity) Družinska zgodnjepodjetniška Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so vključeni v zgodnje aktivnost (Family Early-stage podjetništvo in (a) imajo v lasti in vodijo vsaj del podjetja skupaj z družinskimi Entrepreneurial Actiivity) člani ali (b) imajo podjetje v samostojni lasti, a ga upravljajo skupaj s člani družine. Vključenost v gig ekonomijo (Gig Economy Participation) Vključenost v gig ekonomijo (Gig Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so dobili prejemke iz Economy Participation) plačanega dela, ki so ga pridobili preko digitalne platforme. Vključenost v delitveno ekonomijo (Sharing Economy Participation) Vključenost v delitveno ekonomijo Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki so dobili prejemke (Sharing Economy Participation) iz posojanja ali dajanja v najem svoje dobrine ali lastnino ali iz privoljenja dostopa do storitev, ki jih zagotavljajo preko digitalne platforme. 126 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Opis GEM-ovih okvirnih pogojev za podjetništvo, GEM 2018, NES Finančna Dostopno in učinkovito delovanje delniškega trga in razpoložljivost tipičnih kanalov finan- podpora za ciranja za podjetnike: investitorji, državna posojila, garancije in subvencije, poslovni angeli, podjetnike rizični kapitalisti, banke, kot tudi množično financiranje (ang. crowdfunding). Vladne politike- Ali nacionalne vlade izkazujejo podporo podjetnikom, govorijo v javnosti o podjetništvu podpora kot pomembnem gospodarskem vprašanju in uveljavljajo sprejem ustrezne zakonodaje in regulative, ki bo izboljšala pogoje za samozaposlene posameznike in MSP. Vladne politike- Ali so sedanji davki za podjetnike sprejemljivi in uravnoteženi ali pa za podjetnike pomenijo davki in breme za zagon in rast podjetij. V kolikšni meri birokracija obremenjuje poslovne procese in birokracija zmožnosti financiranja podjetniških aktivnosti. Vladni programi Prisotnost in kakovost programov javnih agencij, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva na za podjetništvo vseh vladnih ravneh (nacionalni, regionalni, občinski), kar vključuje subvencije, inkubatorje in agencije, ki podjetnike ocenjujejo in jim svetujejo. Izobraževanje in usposabljanje za Vključenost podjetniških vsebin v šolske programe in v kolikšni meri šole učencem in dijakom podjetništvo – na privzgojijo podjetniške vrednote. ravni OŠ in SŠ Izobraževanje in usposabljanje za Obseg vključenosti podjetniških vsebin v izobraževanje in usposabljanje po srednji šoli podjetništvo – (poklicno izobraževanje, fakultete, poslovne šole itd.); vključuje učinkovitost izobraževalnih po SŠ sistemov pri gradnji podjetniških veščin ter oblikovanju podjetniških vrednot študentov. Prenos raziskav Obseg prenosa raziskovalno-razvojnih rezultatov z univerz in raziskovalnih centrov in razvoja v podjetniško prakso; v kolikšni meri lahko inženirji in znanstveniki komercializirajo razisko- valna odkritja in jih prenesejo v prakso. Poslovna in strokovna Kakovost in dostopnost poslovnih, pravnih in drugih strokovnjakov in podjetij, ki lahko infrastruktura nudijo storitve podjetnikom, da ustanovijo in vodijo novo podjetje. Notranji trg– Obstoj prostega in odprtega trga, na katerem noben subjekt nima moči ali vpliva na določanje dinamičnost cene in kjer spremembe povpraševanja spremljajo tudi spremembe ponudbe in obratno. Notranji trg– tržne ovire in Celokupno delovanje trga v smislu ovir, s katerimi se srečajo podjetniki ob vstopu na trg; regulacija vključno s predpisi, ki lahko olajšajo ali otežijo vstopne napore. Fizična Enostaven dostop do razpoložljive fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij infrastruktura (hiter in zanesljiv internet, mobilna telefonija, komunalne storitve, ceste, železnice, pristanišča, letališča, zemljišče/zgradbe ali prostor), po ceni, ki ne diskriminira malih podjetij. Kulturne in V kolikšni meri družba v svoji kulturi izkazuje podjetniško naravnanost naravnanost družbene norme preko vedenja, prepričanj, jezika in običajev; izražanje sprejemanja, podpore in priznanja podjetnikom za njihovo aktivnost lahko spodbudno deluje na podjetnike. 127 P3 Podatkovne tabele Tabela 1: Elementi podjetniške zmogljivosti in zaznavanja odnosa do podjetništva v družbi, GEM 2018, APS Zaznana Zaznavanje družbenih vrednost Samozaznavanje in dojemanje enostavnost o podjetništvu** podjetništva z vidika posameznika* ustanoviti podjetje osti red nih ere oslov osobn Država trahu p ot odpora štvo kot ov anje štvu izem ške nam etni etnik etni nosti odjetništvo pehom etni edijska p navanje sp podj karierna p spoštov podj m podj egalitar zaznavanje p prilož zaz za p zaznavanje s neus podj Nizkodohodkovne države Madagaskar 87,22 77,01 56,69 86,11 30,56 51,45 34,12 35,46 32,7 Netehtano povprečje 87,22 77,01 56,69 86,11 30,56 51,45 34,12 35,46 32,70 Spodnja polovica srednjedohodkovnih držav Angola 74,44 80,46 68,59 67,20 74,02 75,65 19,29 83,35 55,0 Egipt 73,99 82,57 68,11 72,55 39,31 42,96 30,87 60,24 61,5 Indija 63,72 65,03 52,06 57,18 49,83 52,22 40,10 24,83 52,9 Indonezija 71,90 74,85 80,41 42,63 54,93 64,01 41,91 24,13 66,0 Maroko 61,11 68,31 52,16 63,80 33,58 29,54 51,21 43,91 26,8 Sudan 79,38 85,30 70,81 67,04 70,98 74,52 34,05 69,10 53,6 Netehtano povprečje 70,76 76,09 65,36 61,73 53,78 56,48 36,24 50,93 52,63 Zgornja polovica srednjedohodkovnih držav Bolgarija 62,57 69,31 44,64 67,38 19,25 36,88 47,52 5,03 14,3 Brazilija – – – – 31,43 54,27 44,05 26,23 – Gvatemala 94,44 71,72 54,07 65,27 54,63 65,16 33,90 49,23 35,7 129 GEM SLOVENIJA 2018 Zaznana Zaznavanje družbenih vrednost Samozaznavanje in dojemanje enostavnost o podjetništvu** podjetništva z vidika posameznika* ustanoviti podjetje osti red nih ere oslov osobn Država trahu p ot odpora štvo kot ov anje štvu izem ške nam etni etnik etni nosti odjetništvo pehom etni edijska p navanje sp podj karierna p spoštov podj m podj egalitar zaznavanje p prilož zaz za p zaznavanje s neus podj Iran 39,26 80,49 50,76 47,88 22,32 53,11 39,29 37,38 12,7 Kitajska 60,82 68,72 68,06 47,57 35,07 24,15 39,59 17,56 17,3 Kolumbija 68,68 84,18 62,36 55,41 57,48 66,40 27,73 50,15 39,2 Libanon – – – – 42,01 68,08 42,41 39,38 – Peru 65,69 62,35 72,04 – 55,99 71,80 34,46 47,33 52,6 Rusija 68,02 68,04 49,01 70,26 22,81 27,46 40,14 5,13 21,3 Tajska 80,10 80,87 86,81 89,96 50,11 50,98 65,02 35,56 65,8 Turčija 80,79 66,09 52,58 76,98 44,31 56,84 34,09 35,54 28,9 Netehtano povprečje 68,93 72,42 60,04 65,09 39,58 52,28 40,75 31,68 31,98 Visokodohodkovne države Argentina 59,39 49,96 44,86 60,16 35,89 48,79 38,59 17,68 23,4 Avstrija 50,15 75,30 64,57 – 46,78 48,33 44,77 16,25 – Ciper 69,93 67,60 54,26 55,40 45,89 45,89 55,06 16,36 41,4 Čile 76,13 60,82 62,51 57,97 61,78 62,52 32,11 50,18 36,5 Francija 58,21 71,52 52,84 55,40 34,95 37,46 36,71 20,38 36,6 Grčija 64,89 67,80 50,13 62,13 19,22 46,39 67,97 9,07 12,2 Hrvaška 62,09 42,97 53,68 79,65 33,13 52,32 39,55 22,39 16,4 Irska 55,48 83,86 73,42 – 51,65 45,56 41,22 19,11 – Italija 63,93 74,63 60,23 66,32 34,57 29,77 51,95 10,87 16,8 Izrael 65,96 84,98 54,30 43,88 56,23 41,48 53,30 31,91 17,9 Japonska 22,81 51,46 59,35 43,44 8,09 10,05 44,37 8,75 26,8 Južna Koreja 53,02 69,95 67,06 70,11 45,68 49,68 29,70 32,59 33,5 Kanada 64,13 74,09 76,04 70,32 62,98 55,86 47,28 23,99 51,5 Katar 68,19 76,70 64,18 65,70 54,16 52,32 29,40 31,05 51,1 Luksemburg 48,81 74,22 49,29 48,96 55,00 43,91 50,74 20,31 55,0 Nemčija 49,60 74,79 50,59 61,74 42,11 38,31 38,72 7,65 – Nizozemska 81,74 63,05 64,77 61,54 66,73 46,08 34,83 10,86 74,7 Panama 44,63 46,32 45,17 52,74 39,04 42,13 21,62 20,41 45,3 130 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Zaznana Zaznavanje družbenih vrednost Samozaznavanje in dojemanje enostavnost o podjetništvu** podjetništva z vidika posameznika* ustanoviti podjetje osti red nih ere oslov osobn Država trahu p ot odpora štvo kot ov anje štvu izem ške nam etni etnik etni nosti odjetništvo pehom etni edijska p navanje sp podj karierna p spoštov podj m podj egalitar zaznavanje p prilož zaz za p zaznavanje s neus podj Poljska 85,86 76,33 46,22 42,02 68,48 46,60 40,63 10,16 74,1 Portoriko 20,71 52,63 80,88 55,22 35,21 47,54 24,99 28,78 24,3 Saudova Arabija 66,81 78,19 71,35 68,15 76,30 83,42 41,44 33,33 64,8 Slovaška 46,89 60,36 53,92 65,51 37,41 53,29 38,54 19,24 18,8 Slovenija 58,43 75,78 77,19 82,82 42,17 50,97 37,42 16,30 39,2 Španija 53,11 49,75 49,37 71,53 29,09 48,46 43,07 6,81 29,6 Švedska 49,01 72,13 62,81 66,90 81,56 38,42 42,15 11,35 74,0 Švica 46,54 69,71 47,70 52,44 45,48 36,26 41,11 9,80 57,9 Tajvan 63,13 76,44 84,46 69,58 26,74 28,18 44,32 27,37 24,2 Urugvaj 54,68 49,56 53,11 62,26 28,89 58,97 37,93 27,77 19,8 Velika Britanija 56,09 76,42 58,48 – 44,02 46,63 39,79 8,31 – ZDA 62,66 78,69 74,43 50,80 69,83 55,62 39,44 18,54 45,5 Združeni arabski emirati 71,72 69,44 72,54 56,41 66,50 53,62 23,70 43,52 59,7 Netehtano povprečje 57,89 67,60 60,64 60,68 46,63 46,61 40,40 20,36 39,67 * Vsi kazalniki so izraženi v odstotku odraslih ljudi, starih od 18 do 64 let, razen: - kazalnika zaznavanje strahu pred neuspehom, ki je merjen v odstotku ljudi, starih od 18 do 64 let, ki zaznavajo poslovne priložnosti in ki bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja; - kazalnika podjetniške namere, ki je merjen v odstotku ljudi, starih od 18 do 64 let, ki niso vključeni v podjetniško aktivnost. ** Pri teh spremenljivkah je bilo anketiranje po državah neobvezno. Vsi kazalniki so izraženi v odstotku ljudi, starih od 18 do 64 let. 131 GEM SLOVENIJA 2018 Tabela 2: Vključenost prebivalstva v posamezne faze podjetniškega procesa, GEM 2018, APS EA odjetniška ot % ot ndeksa T s i anja EA Država ot % ot ek odjetniki EA erjeni etnik oslov nost k rebivalstva rebivalstva nost k EA EA sm ot % i godnja p joči p podj odjetniki rilož ujnost k rilož ujnost k ijski ind indeksa T i p ndeksa T ndeksa T tivac Nastaja Nov Celotna z aktivnost – T TEA – p odraslega p TEA – n odraslega p TEA – p % i TEA – n % i Razvojno u podjetniki k Mo Ustaljeni Prenehanje p kot % Nizkodohodkovne države Madagaskar 10,29 10,93 20,74 13,94 6,50 67,19 31,33 42,45 1,36 22,39 4,28 Netehtano povprečje 10,29 10,93 20,74 13,94 6,50 67,19 31,33 42,45 1,36 22,39 4,28 Spodnja polovica srednjedohodkovnih držav Angola 22,84 19,46 40,84 23,28 15,84 57,00 38,78 36,29 0,94 15,16 25,47 Egipt 4,03 5,87 9,84 4,67 4,68 47,48 47,59 26,04 0,55 4,53 7,64 Indija 8,84 2,65 11,42 4,93 5,29 43,19 46,29 25,40 0,55 6,96 4,91 Indonezija 3,09 11,09 14,09 10,29 3,55 73,02 25,19 44,20 1,75 11,78 1,42 Maroko 3,32 3,49 6,65 4,29 2,07 64,49 31,16 40,98 1,32 4,20 10,10 Sudan 10,33 12,60 22,17 14,98 6,18 67,56 27,86 46,71 1,68 10,19 17,29 Netehtano povprečje 8,74 9,19 17,50 10,41 6,27 58,79 36,15 36,60 1,13 8,80 11,14 Zgornja polovica srednjedohodkovnih držav Bolgarija 2,36 3,68 6,00 4,08 1,71 68,12 28,55 27,47 0,96 8,35 1,77 Brazilija 1,66 16,43 17,88 11,04 6,71 61,77 37,52 50,37 1,34 20,25 4,28 Gvatemala 13,73 15,02 27,52 17,11 10,38 62,16 37,72 46,14 1,22 11,15 7,36 Iran 4,13 5,71 9,71 5,92 3,53 60,95 36,36 46,32 1,27 12,28 6,06 Kitajska 4,66 5,93 10,39 7,32 2,89 70,45 27,84 25,52 0,92 3,16 2,51 Kolumbija 15,70 5,82 21,19 18,13 2,58 85,53 12,16 43,35 3,57 6,50 4,72 Libanon 6,86 17,58 24,08 15,33 8,70 63,65 36,14 47,47 1,31 21,61 7,99 Peru 17,47 5,76 22,39 16,39 5,18 73,18 23,11 53,13 2,30 8,37 7,60 Rusija 2,74 2,85 5,55 3,01 2,21 54,22 39,75 31,59 0,79 4,90 1,55 Tajska 7,26 13,20 19,68 15,74 3,52 79,95 17,87 63,56 3,56 19,58 8,07 Turčija 7,41 7,05 14,24 10,61 2,33 74,53 16,33 28,20 1,73 8,65 5,15 Netehtano povprečje 7,63 9,00 16,24 11,33 4,52 68,59 28,49 42,10 1,72 11,35 5,19 Visokodohodkovne države Argentina 4,88 4,29 9,11 6,27 2,54 68,83 27,92 37,76 1,35 9,05 3,89 Avstrija 6,83 4,40 10,90 8,20 1,74 75,23 15,92 38,12 2,39 6,46 5,01 Ciper 1,22 2,74 3,86 3,26 0,44 84,59 11,45 65,48 5,72 6,09 2,31 132 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL EA odjetniška ot % ot ndeksa T s i anja EA Država ot % ot ek odjetniki EA erjeni etnik oslov nost k rebivalstva rebivalstva nost k EA EA sm ot % i godnja p joči p podj odjetniki rilož ujnost k rilož ujnost k ijski ind indeksa T i p ndeksa T ndeksa T tivac Nastaja Nov Celotna z aktivnost – T TEA – p odraslega p TEA – n odraslega p TEA – p % i TEA – n % i Razvojno u podjetniki k Mo Ustaljeni Prenehanje p kot % Čile 15,97 10,13 25,06 18,57 5,92 74,10 23,64 59,67 2,52 8,54 7,10 Francija 3,95 2,27 6,13 4,47 1,37 72,86 22,33 63,69 2,85 2,52 2,85 Grčija 4,18 2,26 6,35 5,16 0,99 81,30 15,56 47,41 3,05 10,81 3,40 Hrvaška 5,75 3,88 9,61 5,95 3,11 61,94 32,31 44,33 1,37 4,15 3,36 Irska 6,49 3,24 9,64 7,35 1,88 76,21 19,45 43,36 2,23 6,83 3,83 Italija 2,67 1,56 4,18 3,39 0,48 80,98 11,42 31,20 2,73 6,37 1,59 Izrael 6,64 2,35 8,98 6,44 1,25 71,67 13,88 46,22 3,33 0,55 4,94 Japonska 3,30 2,15 5,34 3,71 1,08 69,46 20,18 39,13 1,94 6,20 1,82 Južna Koreja 6,83 7,87 14,65 11,38 3,07 77,67 20,96 67,09 3,20 12,48 2,46 Kanada 11,17 8,90 18,71 14,84 2,56 79,33 13,68 44,58 3,26 7,50 8,47 Katar 5,04 3,60 8,52 6,32 1,41 74,21 16,53 55,96 3,39 4,22 2,95 Luksemburg 7,09 3,69 10,72 8,60 1,29 80,23 11,99 55,72 4,65 3,39 3,64 Nemčija 2,65 2,43 4,97 3,47 0,83 69,84 16,69 52,82 3,17 7,54 1,55 Nizozemska 5,95 6,51 12,29 9,89 1,10 80,47 8,94 69,32 7,76 11,96 2,51 Panama 7,39 6,59 13,83 11,78 1,80 85,20 13,00 70,40 5,42 6,39 3,40 Poljska 4,11 1,13 5,24 4,76 0,44 90,93 8,35 55,13 6,60 12,99 2,40 Portoriko 9,07 2,64 11,61 8,27 2,66 71,22 22,91 39,67 1,73 1,85 3,10 Saudova Arabija 5,30 6,89 12,09 8,40 3,62 69,44 29,93 44,57 1,49 3,11 8,51 Slovaška 9,20 3,07 12,12 7,69 3,27 63,43 26,95 49,55 1,84 4,58 3,60 Slovenija 2,84 3,64 6,37 4,44 1,54 69,62 24,15 47,33 1,96 6,84 2,41 Španija 2,71 3,77 6,39 4,52 1,44 70,74 22,55 43,75 1,94 6,05 1,74 Švedska 4,58 2,45 6,82 5,01 0,63 73,41 9,30 40,91 4,40 5,28 3,70 Švica 4,12 3,35 7,37 6,42 0,55 87,08 7,41 67,77 9,15 11,50 1,97 Tajvan 3,23 6,48 9,48 7,16 2,32 75,48 24,52 56,77 2,32 13,91 5,36 Urugvaj 11,06 4,89 15,70 10,41 4,61 66,28 29,38 39,97 1,36 5,58 6,59 Velika Britanija 4,17 4,19 8,24 6,93 1,06 84,16 12,89 48,21 3,74 6,38 2,69 ZDA 10,49 5,31 15,59 12,20 1,27 78,28 8,12 56,40 6,94 7,87 4,73 Združeni arabski emirati 7,10 3,85 10,72 7,92 2,21 73,86 20,60 51,00 2,48 2,56 5,05 Netehtano povprečje 6,00 4,21 10,02 7,52 1,89 75,42 18,16 50,75 3,43 6,76 3,77 133 GEM SLOVENIJA 2018 Tabela 3: Izbrani kazalniki iz profila celotne zgodnje podjetniške aktivnosti, GEM 2018, APS etih esta etih l odjejte na m opulacije) o p č est v o v a b EA) a b et ve EA) elov EA) opulacije) nih m et l jo d aslednjih p drasle p % T Država opulacije) % v T % v T EA) elov ez p % o EA) est ( saj v n drasle p č d stvarja drasle p % v T ričakujejo, d agona ( ričakujojo, d % o li ve nih m e u % o % v T i p i p odo v odjetja ( ativnosti* ( 0 a d z odjetju č EA ( ih b EA ( elov nov ensk ( oških ( etih o m p a j et d agona p pnja i oški T Ženske T M Delež ž Delež m Podjetniki, k ustvarilo 1 pethi l Podjetniki, k njihove kot p Podjetniki,ki ž ozirom od z Sto Nizkodohodkovne države Madagaskar 21,09 20,37 50,87 49,13 1,11 2,98 12,84 13,38 Netehtano povprečje 21,09 20,37 50,87 49,13 1,11 2,98 12,84 13,38 Spodnja polovica srednjedohodkovnih držav Angola 40,70 41,00 49,82 50,18 17,57 26,65 28,83 17,80 Egipt 5,35 14,12 27,49 72,51 14,42 22,72 8,22 27,52 Indija 8,71 14,01 38,35 61,65 7,08 12,10 8,38 46,88 Indonezija 14,15 14,04 50,19 49,81 1,20 3,55 11,10 15,36 Maroko 4,26 9,16 31,74 68,26 6,43 12,64 4,74 14,88 Sudan 17,06 27,47 38,3 61,70 18,55 28,76 17,49 13,37 Netehtano povprečje 15,04 19,97 39,32 60,69 10,88 17,74 13,13 22,64 Zgornja polovica srednjedohodkovnih držav Bolgarija 5,57 6,41 46,48 53,52 0,90 3,38 3,85 14,89 Brazilija 17,25 18,52 48,23 51,77 4,26 6,53 5,28 3,71 Gvatemala 24,53 30,80 44,33 55,67 16,68 32,86 23,70 39,16 Iran 6,45 12,94 33,27 66,73 29,97 43,66 7,27 17,23 Kitajska 9,34 11,40 45,04 54,96 18,64 30,69 5,72 33,06 Kolumbija 17,82 24,85 41,76 58,24 39,16 53,70 20,34 16,07 Libanon 17,44 31,28 35,79 64,21 2,28 10,35 16,99 41,89 Peru 20,93 23,85 46,74 53,26 7,27 20,73 17,47 21,90 Rusija 3,91 7,34 34,78 65,22 15,16 20,72 3,32 8,09 Tajska 19,32 20,05 49,07 50,93 14,18 25,60 14,04 17,80 Turčija 8,39 19,96 29,59 70,41 38,24 55,16 12,39 30,80 Netehtano povprečje 13,72 18,85 41,37 58,63 16,98 27,58 11,85 22,24 134 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Visokodohodkovne države Argentina 8,15 10,11 44,64 55,36 8,36 13,77 6,68 32,17 Avstrija 7,91 13,89 36,28 63,72 12,76 19,55 6,07 37,02 Ciper 2,91 4,81 37,65 62,35 16,03 38,60 3,52 38,63 Čile 21,20 29,04 42,20 57,80 25,40 39,94 21,83 47,58 Francija 5,28 7,01 42,96 57,04 24,33 34,03 5,35 28,07 Grčija 3,91 8,78 30,80 69,20 5,83 18,95 5,19 28,44 Hrvaška 7,11 12,12 36,97 63,03 21,35 31,39 7,25 24,59 Irska 7,47 11,86 38,66 61,34 35,10 47,37 8,02 35,75 Italija 2,83 5,54 33,83 66,17 7,45 16,05 2,51 24,27 Izrael 6,67 11,35 37,04 62,96 18,92 28,38 5,64 37,25 Japonska 3,98 6,67 37,37 62,63 19,39 26,11 3,09 27,74 Južna Koreja 12,20 17,00 41,78 58,22 10,72 20,71 12,87 29,94 Kanada 17,02 20,42 45,46 54,54 16,89 28,17 11,18 41,30 Katar 8,36 8,56 49,43 50,57 19,07 32,67 5,94 26,95 Luksemburg 8,66 12,69 40,56 59,44 12,95 18,89 6,83 47,94 Nemčija 3,29 6,57 33,39 66,61 25,01 33,00 3,48 30,53 Nizozemska 8,34 16,22 33,95 66,05 6,67 14,52 5,27 23,83 Panama 13,90 13,76 50,24 49,76 2,89 8,30 9,84 10,47 Poljska 4,46 6,01 42,61 57,39 6,44 13,84 3,49 12,17 Portoriko 8,37 15,15 35,57 64,43 16,03 27,14 9,67 26,06 Saudova Arabija 8,50 14,75 36,57 63,43 8,91 28,59 11,59 23,26 Slovaška 8,96 15,25 37,01 62,99 24,65 29,98 7,89 21,96 Slovenija 3,80 8,80 30,13 69,87 12,05 19,15 4,79 25,54 Španija 6,01 6,78 46,99 53,01 5,98 13,36 4,03 22,33 Švedska 4,02 9,52 29,69 70,31 14,36 21,33 4,09 33,71 Švica 4,72 9,98 32,12 67,88 23,13 36,22 6,36 31,68 Tajvan 8,81 10,15 46,45 53,55 26,11 47,71 7,80 18,76 Urugvaj 12,31 19,37 38,86 61,14 13,80 22,06 11,54 25,28 Velika Britanija 5,44 11,05 32,98 67,02 17,02 23,89 5,44 21,63 ZDA 13,60 17,66 43,51 56,49 26,16 34,79 12,97 33,99 Združeni arabski emirati 10,14 10,97 48,03 51,97 44,87 59,44 8,59 28,24 Netehtano povprečje 8,01 11,99 39,15 60,85 17,05 27,35 7,38 28,94 * Odstotek podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti, ki ocenjujejo, da imajo nov izdelek ali storitev in hkrati malo oziroma nič konkurence. 135 Raziskovalni timi in sponzorji GEM P4 v letu 2018 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Augusto Medina, Sociedade Douglas Thompson, Portuguesa Sérgio Ferreira Angola de Inovação, Alves, Francisco BFA – Banco de Fomento Universidade Rocha, Daniela Angola, S.A.R.L. Marktest Angola Católica de Angola Coutinho, Manuel Alves da Rocha Silvia Torres Buenos Aires City Argentina IAE Business School Carbonell, Aranzazu Government – Economic Celina Cantu – Echezarreta Development Ministry Universidad Austral Federal Ministry of Digital and Economic Affairs (BMDW), Federal Ministry of Transport, Innovation and Technology (BMVIT), Austrian Federal Economic Chamber (WKO), Federal FH Joanneum Christian Friedl, Economic Chamber of Avstrija GmbH – University Bernadette Frech, Vienna (WKW), Austrian OGM of Applied Sciences Christoph Resei, Council for Research Rene Wenzel and Technology Development (Rat FTE), Austrian Economic Service (AWS), Austrian Research Promotion Agency (FFG), Joanneum Research, FH JOANNEUM – University of Applied Sciences 137 GEM SLOVENIJA 2018 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Iskren Krusteff, Veneta Andonova, Mira Krusteff, Svetozar Georgiev, JEREMIE Bulgaria, Bolgarija GEM Bulgaria Petar Sharkov, InterCulture Foundation Market Test JSC Malina Kroumova, Inc., Iskren & Mira Milena Nikolova, Krusteff, Superhosting.bg Iskra Yovkova, Stela Gavrilova Simara Greco, Instituto Brasileiro Morlan Luigi Guimaraes, Vinicius Serviço Brasileiro Brazilija da Qualidade e de Apoio às Micro e Agrodata Pesquisas Produtividade Larangeiras, Pequenas Empresas Ltda (IBQP) Anderson Luz, Patrícia Aquila, (SEBRAE) Patrícia Chepelski Telefónica Chile: Movistar Innova & Wayra, SOFOFA Questio, Estudios de Čile Universidad del Vesna Mandakovic, (Federation of Chilean Desarrollo Tomas Serey Industry), InnovaChile Mercado y Opinion Corfo, Ministerio de Limitada Economía Marios Dikaiakos, University of Ariana Polyviou, Ministry of Energy, Ciper Cyprus – Centre for Pantelitsa Commerce, Tourism and IMR Entrepreneurship Eteokleous, George Industry, University of Kassinis Cyprus Dirección de Desarrollo Estadístico, Luis Madera, Aura Dominikanska Ministerio de Madera, Alan Ministerio de Industria Dirección de republika Industria Comercio Fernández, José Comercio y Mipymes Desarrollo y Mipymes, Barna Checo, Ivette (MICM) Estadístico Management Cáceres School The American University in Cairo – School of The American Ayman Ismail, Business, Oxfam’s Egipt University in Cairo – Ahmed Tolba, Youth Participation and PHI KNOWLEDGE School of Business Seham Ghalwash, Employment Program Hakim Meshreki under the Danish Arab Partnership Program Francija EMLYON Business Alain Fayolle, School Catherine Laffineur EMLYON Business School Institut Think Foundation for Aggelos Tsakanikas, Grčija Economic & Sofia Stavraki, Industrial Research Evangelia Aegean Airlines S.A. Datapower SA (IOBE) Valavanioti 138 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Mónica Río Nevado de Zelaya, Maria Gvatemala Universidad Lucrecia Monge, Francisco Marroquín Francisco Marroquin Jershem David University – UFM- Khanti Consulting Casasola, Carolina Uribe Ministry of Economy, Entrepreneurship and J.J. Strossmayer Slavica Singer, Crafts, CEPOR SME & Entrepreneurship Policy Hrvaška University Nataša Šarlija, Sanja Osijek, Faculty of Pfeifer, Suncica Centre, J.J. Strossmayer Puls d.o.o., Zagreb Economics Oberman Peterka University in Osijek, Faculty of Economics, Croatian Banking Association Centre for Research in Entrepreneurship Sunil Shukla, Pankaj Education and Entrepreneurship Bharti, Amit Kumar Development (CREED), Center of Innovation Indija Development Dwivedi, Ajay Batra, Institute of India Vinod Shastri, And Enterpreneurship, IMRB International (EDII), Ahmedabad Abhinav Chaturvedi, Bennett University, N. S. Chatwal Greater NOIDA, Centre for Entrepreneurship Development Madhya Pradesh (CEDMAP) UNPAR – Universitas Gandhi Pawitan, Katolik Parahyangan, Indonesia, Higher UNPAR – Catharina Badra Nawangpalupi, Education Directorate Indonezija Parahyangan General, Republic of PT Idekami Catholic University, Maria Widyarini, Indonesia, Center of Indonesia Bandung, Indonesia Agus Gunawan, Triyana Excellence in Small Iskandarsyah and Medium Enterprise Development – CoE-SMED Leyla Sarafraz, Iran University of Tehran Jahangir Yadollahi Labour Social Security Faculty of Farsi, Mohammad Institute (LSSI) Entrepreneurship Reza Zali Enterprise Ireland, Irska Fitzsimons Paula Fitzsimons, Department of Business, Consulting Colm O'Gorman Enterprise and BMG Research Innovation Centre for Innovation and Donato Iacobucci, Università Politecnica Italija Entrepreneurship, Diego D'Adda, delle Marche, Università Francesca Micozzi, Fondazione Aristide Doxa Politecnica delle Alessandra Micozzi Merloni Marche 139 GEM SLOVENIJA 2018 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja The Ira Centre The Ira Foundation for for Business Business Technology and Society, Ben Gurion Izrael Technology and Ehud Menipaz, Society, Ben Gurion Yoash Avrahami University of the Negev, Brandman Institute University of the The Ministry of the Negev Economy and Industry, Government of Israel Noriyuki Takahashi, Takeo Isobe, Yuji Social Survey Japonska Musashi University Honjo, Takehiko Mizuho Information & Research Yasuda, Masaaki Research Institute Information Co Ltd Suzuki (SSRI) Kwang-Hyeon Kim, Taewook Jeong, Korea Insitute Min Wook Noh, of Startup and Miae Kim, Sanglae Entrepreneurship Cho, MyoungJong Korea Business Južna Koreja Development, Lee, Moonsun Ministry of SMEs and Environment Korea Kim, Hyeram Kim, Startups Institute Entrepreneurship Yunsoo Choi, Foundation Dohyeon Kim, Chaewon Lee, Byungheon Lee, Choonwoo Lee Peter Josty, Chad Saunders, Etienne St-Jean, Nathan Greidanus, Karen Hughes, Harvey Johnstone, Adam Holbrook, Brian Wixted, Blair Winsor, Listed alphabetically: Horia El hallam, Futurpreneur, The Centre for Yves Bourgeois, Government of Alberta, Kanada Innovation Studies Kevin McKague, Government of Canada, Elemental Data (THECIS) Allison Ramsay, Government of Ontario, Collection Inc. Marc Duhamel Government of Quebec, Ontario Centres of Sandra Schillo, Excellence Amanda Williams, Richard Hawkins, Charles Davis, Chris Street, Dave Valliere, Howard Lin, Murat Erogul, Jacqueline S. Walsh Farha Alkuwari, Katar Qatar Development Bank Ahmad Hawi, Maha Qatar Development Bank Intelligence Qatar Alsulaiti 140 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Patrick Duparcq, Venkat Subramanian, Dmitry Khanin, Nazarbayev Assel Uvaliyeva, Nazarbayev University Kazahstan University Graduate Yerken Turganbayev, Graduate School of Economic Research School of Business Bakyt Ospanova, Business, Economic Institute JSC Nurlan Kulbatyrov, Research Institute JSC Saltanat Yunussova, Danna Gafyatullina, Zhanna Yerubayeva Kitajska Tsinghua University Jian Gao, Rui Mu Tuspark Horizon Research Consultancy Group Fernando Pereira, Fabian Osorio, Alberto Arias, Liyis Gómez, Sara Pontificia Lopez, Rodrigo Universidad Varela Villegas, Javeriana Cali, Francisco Matiz, Pontificia Universidad Universidad del León Dario Parra, Javeriana Cali, Norte, Universidad Piedad Martinez, Universidad del Norte, INFO Kolumbija Icesi, Universidad Piedad Buelvas, Universidad Icesi, Investigaciones EAN Javier Francisco Universidad EAN, S.A.S. Rueda, Gustavo Universidad Cooperative CECAR, Universidad García, Moises de Colombia, CECAR Cooperative de Galvis, Maria Camila Colombia Franco, Natalia Hernández Vargas, Jhon Alexander Moreno, Marcela Sacanamboy Stockholm School of Economics in Riga (SSE Riga), Stockholm School of Latvija Baltic International Marija Krumina, Economics in Riga (SSE SKDS Centre for Economic Anders Paalzow Riga) Policy Studies (BICEPS) Libanon UK Lebanon Tech Stephen Hill, Abier Hub Annan, Lama Zaher UK Lebanon Tech Hub Information International STATEC Research, STATEC (National Institute of Statistics and Economic Studies Luksemburg STATEC Research Cesare Riillo, Chiara of the Grand Duchy Peroni of Luxembourg), TNS ILRES Chambre de Commerce Luxembourg, House of Entrepreneurship, Ministère de l'Économie 141 GEM SLOVENIJA 2018 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Claudine Ratsimbazafy, Félix Rasoloarijaona, Oly Institut National Harimino Rakoto, Des Sciences Ida Rajaonera, Faly International Madagaskar Comptables et de Rakotomanana, Development Research INSTAT l'Administration Mamy Tiana Centre (IDRC) d'Entreprises Rasolofoson, Paul Gilde Ralandison, Rasolonjatovo Andriamahery Ferdinand Khalid El Ouazzani, Fatima Boutaleb, Komat Abdellatif, Salah Koubaa, International Maroko Université Hassan Mekouar Riad, II – Casablanca Sara Yassine, Hind Development Research ClaireVision Malainine, Kabbaj Centre (IDRC) Meryem, Kabbaj Moncef, Lahsini Ismail Hugo Garza Medina, José Ernesto Amorós, Marcia Campos, Elvira Naranjo, Natzin López, José Manuel Aguirre, Rafaela Bueckmann Diegoli, Instituto de Instituto Ján Rehák, Patricia Emprendimiento Alonso, Lucía Eugenio Garza Mehika Tecnológico y de Estudios Superiores Rodríguez Aceves, Lagüera (Tecnológico n/a de Monterrey Edgar Muñiz Ávila, de Monterrey), Francisco Lezama Instituto Yucateco de Pacheco, Iñaki Emprendedores Ortega Chacón, Jesús Patiño Silva, Francisco Sainz de Murieta, Irene de la Torre Cuéllar, Carlos, Álvarez E. Lavandeira Mozambik Make It Happen Mozambique Renato Pereira Millennium BIM, Karigana Marketing Ltd. n/a Institute of Rolf Sternberg, Economic and Johannes von Bloh, Nemčija Cultural Geography, Matthias Wallisch, Leibniz Universität Natalia Gorynia- RKW Kompetenzzentrum Umfragezentrum Bonn Hannover, RKW Pfeffer, Armin Kompetenzzentrum Baharian 142 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Jacqueline Snijders, Amber van der The Ministry of Economic Nizozemska Panteia Graaf, Paul van der Affairs and Climate Policy Panteia Zeijden, Jan de Kok, of the Netherlands Ton Geerts City of Knowledge's Innovation Center, Manuel Lorenzo, Panama IESA Management Federico Fernández City of Knowledge School (Panama Dupouy, Carla Foundation IPSOS Campus) Donalicio Jaime Serida, Jessica Alzamora, Universidad Peru Universidad ESAN Carlos Guerrero, ESAN's Center for Imasen Armando Borda, Entrepreneurship Oswaldo Morales Polish Agency Anna Tarnawa, for Enterprise Paulina Zadura- Ministry of Lichota, Melania Entrepreneurship and Centrum Badan Poljska Development, University of Niec, Robert Technology, Poland, Marketingowych Economics in Zakrzewski, University of Economics INDICATOR Katowice Przemyslaw in Katowice Zbierowski University of University of Puerto Marines Aponte, Rico School of Business, Portoriko Puerto Rico School Gaither of Business, Rio Marta Alvarez, Rio Piedras Campus, International Piedras Campus Manuel Lobato Institute of Statistics of Puerto Rico Verkhovskaya Olga, Karina Bogatyreva, Rusija Graduate School of Management SPbU Eleonora Shmeleva, Sberbank of Russia Levada-Center Dmitrii Knatko, Maria Dorokhina Prince Mohammad Bin Salman College (MBSC) of Business Amal Dokhan, Lockheed Martin Corporation, The Top Level Mena Saudova & Entrepreneurship, Muhammad Azam Babson Global Center monitored by Arabija The Babson Roomi, Alicia Global Center for Coduras, Osama M. for Entrepreneurial Opinometre Entrepreneurial Ashri Leadership (BGCEL) at Institute LLS Leadership (BGCEL) MBSC at MBSC Comenius Anna Pilkova, Marian Holienka, Slovak Business Agency Slovaška University in (SBA), Comenius Bratislava, Faculty Juraj Mikus, Jan University in Bratislava, Crystall Call a. s. of Management Rehak, Zuzana Kovacicova Faculty of Management 143 GEM SLOVENIJA 2018 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja SPIRIT Slovenia, Miroslav Rebernik, Slovenian Research University of Polona Tominc, Agency, Institute for Entrepreneurship Slovenija Maribor, Faculty Katja Crnogaj, of Economics and Karin Širec, Barbara and Small Business Mediana Business Bradač Hojnik, Management at Faculty Matej Rus of Economics and Business, University of Maribor UCEIF Foundation- Ana Fernandez- Santander Bank, ENISA, Španija CISE, GEM Spain Laviada, Federico GEM Spain Network, Instituto Network Gutiérrez Solana, Fundación Rafael Del Opinòmetre S.L. Iñaki Peña Pino Regionalni timi Ustanova Direktor Andaluzija Universidad de Cádiz José Ruiz Navarro Aragonija Universidad de Lucio Fuentelsaz Zaragoza Lamata Asturija Univesidad de Beatriz Junquera Oviedo Cimadevilla Baleari Universitat de les Illes Baleares Julio Batle Lorente Universidad de Las Kanarski otoki Palmas de Gran Rosa M. Batista Canaria Canino Kantabrija Universidad de Ana Cantabria Fernández-Laviada Grupo de Investigación Kastilja in en Dirección de Mariano Nieto Leon Empresas (GIDE), Antolín, Nuria Universidad de González Álvarez León Kastilja - Universidad de Juan José Jiménez Manča Castilla La Mancha Moreno Institut d'Estudis Katalonija Regionals i Carlos Guallarte Metropolitans Nuez Ceuta Universidad de Lázaro Rodríguez Granada Ariza José María Gómez Valencija Universidad Miguel Hernández de Elche Gras, Ignacio Mira Solves Fundación Xavier de Ricardo Hernández Estremadura Salas-Universidad Mogollón, J. Carlos de Extremadura Díaz Casero 144 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Universidad Loreto Fernández Galicija de Santiago de Fernández, Isabel Compostela Neira Gómez Ricari Desarrollo de Inversiones Luis Ruano Marrón, La Rioja Riojanas, Ruben Fernandez Universidad de la Ortiz Rioja Centro de Iniciativas Emprendedoras Madrid (CIADE), Isidro de Pablo Universidad López Autónoma de Madrid Melilla Universidad de María del Mar Granada Fuentes Fuentes Antonio Aragón Murcia Universidad de Murcia Sánchez, Alicia Rubio Bañón Ignacio Contín Navarra Universidad Pública Pilart, Martin de Navarra Larraza Quintana, María Saiz Santos Universidad del Baskija País Vasco, Deusto José L. Business School González-Pernía Widad Ali A/ Rahman, Amira Kamil Ibrahim, Ahfad University Nuha Hassan for Women, Impact Almubasher Altaiyb, Khalid Mohamed ENABLE Youth Sudan Sudan Hub Khartoum, Program – financed by Innovation and Ali, Lena Mahgoub, African Development MOEEN ICT Entrepreneurship Mohamed Osman Bank (AfDB) Community (IEC) Alsaeed Mahjoub, Mutaz Mohamed Nour, Moneera Yassin, Midaht Abdel-Magied Pontus Swedish Braunerhjelm, Confederation of Švedska Entrepreneurship Per Thulin, Carin Swedish Enterprise, Solvero Forum Holmquist, Ylva Vinnova Skoogberg Rico Baldegger, School of Management Andrea Huber, Fribourg (HEG-FR), Swiss School of Raphaël Gaudart Economic Forum (SEF), Švica Management University of Applied gfs.bern (HEG-FR) Fribourg Gabriel Simonet, Sciences and Arts of Pascal Wild, Southern Switzerland Siegfried Alberton (SUPSI) 145 GEM SLOVENIJA 2018 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Bangkok University – School Bangkok University, Tajska of Entrepreneurship Ulrike Guelich OSMEP (Office of SMEs Intage (Thailand) and Management Promotion) Co. Ltd. (BUSEM) Xin-Wu Lin, Yi-Wen Small and Medium Enterprise Tajvan Taiwan Institute of Chen, An-Yu Shih, Economic Research Elvis Huang, RF Administration, Ministry NCCU Survey Center Cheng, Ju-Yin Tang of Economic Affairs of Taiwan Small and Medium Enterprises Esra Karadeniz, Small and Medium Turčija Development Enterprises Development Method Research Organization Özlem Kunday, Organization (KOSGEB), Company (KOSGEB), Yeditepe Thomas Schøtt Türkiye Halk Bankası University IEEM Business School, IEEM Business Leonardo Veiga, University of Montevideo, Urugvaj School, University Agustina Trapp, Deloitte Uruguay, Equipos Mori of Montevideo Fernanda Gaye Transforma Uruguay, Agencia Nacional de Desarrollo, Uruguay XXI Department for Business, Energy and Mark Hart, Industrial Strategy (BEIS), Jonathan Levie, Welsh Government, Velika Aston University Tomasz Mickiewicz, British Business Bank, Britanija and Enterprise Niels Bosma, Wendy Hunter Centre for BMG Ltd Research Centre Ferris, Neha Prashar, Entrepreneurship, Karen Bonner, Laura University of Strathclyde, Heery Invest Northern Ireland, NatWest, Department for Education (NI) Julian Lange, Candida Brush, ZDA Babson College Phillip Kim, Mahdi Majbouri, Abdul Ali, Babson College Elemental Donna Kelley, Doug Scibeck Ghaleb Al Hadrami, Nihel Chabrak, Chafik Bouhaddioui, Elif Bascavusoglu- Moreau, Llewellyn Združeni D W Thomas, United Arab Emirates arabski United Arab Yehya Al Marzouqi, University, Khalifa Kantar emirati Emirates University Mohamed Al Qadhi, Fund for Enterprise HadefAl Shamsi, Development Essam Omran Disi, Omar Obeidat, Ahmed Salah, Faisal Al Hmoudi, Jean O'Neil 146 P5 Avtorji Miroslav Rebernik Dr. Miroslav Rebernik je redni profesor za področje podjetništva in ekonomike podjetja ter predstojnik Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Bil je gostujoči profesor na Portland State University in dobitnik Fulbrightove raziskovalne štipendije na Babson College v ZDA. Leta 1992 je utemeljil prvi dodiplomski študijski program za podjetništvo. Sodeloval je na številnih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih konferencah, je avtor več knjig in poglavij v številnih monografijah, ki so izšle doma in v tujini, vodil je mnoge domače in mednarodne konference ter uredil njihove zbornike. Deluje v več uredniških in recenzijskih odborih znanstvenih revij s področja podjetništva. Od leta 1999 vodi raziskovalni projekt in ekipo, ki ustvarja letni Slovenski podjetniški observatorij, od leta 2002 pa vodi slovensko ekipo raziskovalnega programa Global Entrepreneurship Monitor. Leta 2001 je soustanovil Tovarno podjemov (www.tovarnapodjemov. org), ki je kot podjetniški inkubator Univerze v Mariboru eden ključnih elementov podpornega okolja za podjetništvo univerzitetnega mesta Maribor in širše regije. Dlje časa je programsko vodil Mednarodno konferenco o inovacijah in podjetništvu PODIM (www.podim.org), sodeluje v pobudi Start:up Slovenija (www.startup.si) in Start:up Maribor (www.startupmaribor.si) ter različnih projektih s področja podjetništva. Več let je bil član ekspertne komisije Evropske komisije SME Policy Relevant Research. 147 GEM SLOVENIJA 2018 Polona Tominc Dr. Polona Tominc je redna profesorica za področje kvantitativnih ekonomskih analiz na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer med drugim predava statistične metode ter metodološki del podjetniških teorij. Sodelovala je na več kot 30 znanstvenih in strokovnih tujih in domačih konferencah, je avtorica ali soavtorica poglavij v tujih in domačih znanstvenih monografijah ter znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v uveljavljenih tujih in domačih revijah. Aktivno sodeluje v mednarodni mreži za proučevanje ženskega podjetništva DIANA. Vodi raziskovalni program Podjetništvo za inovativno družbo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in je članica raziskovalnih timov Globalni podjetniški monitor Slovenija ter Slovenski podjetniški observatorij. Karin Širec Dr. Karin Širec je izredna profesorica za področje podjetništva in ekonomiko poslovanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in predstojnica Katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja. V raziskovalni skupini Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij sodeluje pri dveh longitudinalnih raziskavah s področja podjetništva, in sicer pri Slovenskem podjetniškem observatoriju in Globalnem podjetniškem monitorju. Hkrati je tudi slovenska predstavnica mednarodne raziskovalne skupine za raziskovanje ženskega podjetništva DIANA in članica raziskovalnega programa Podjetništvo za inovativno družbo. Sodelovala je na številnih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih konferencah. Je avtorica več znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtorica več knjig in poglavij v številnih znanstvenih monografijah, ki posegajo na raziskovalna področja ekonomike podjetja, podjetništva, teorije proizvodnih virov, podjetniških teorij in teorij, ki temeljijo na znanju. Je predstavnica Slovenije pri Evropskem svetu za mala podjetja (European Council for Small Business), ekspertna svetovalka OECD za področje vključujočega podjetništva in članica fakultetnega senata. Pred zaposlitvijo na univerzi je delala v gospodarstvu. 148 NEIZKORIŠČEN PODJETNIŠKI POTENCIAL Barbara Bradač Hojnik Dr. Barbara Bradač Hojnik je izredna profesorica za podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Aktivno sodeluje v pedagoškem procesu dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov Katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja. Kot članica raziskovalne skupine Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij sodeluje v več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Je članica raziskovalnih timov Slovenski podjetniški observatorij in Globalni podjetniški monitor Slovenija, vključena pa je tudi v longitudinalni raziskovalni program Podjetništvo za inovativno družbo. Je avtorica več znanstvenih in strokovnih člankov ter monografij z raziskovalnih področij zunanjega izvajanja, podpornega okolja za podjetništvo ter korporacijskega in trajnostnega podjetništva. Sodelovala je na več mednarodnih znanstvenih konferencah. Je predstojnica magistrske študijske usmeritve Podjetništvo in inoviranje na Ekonomsko-poslovni fakulteti, članica fakultetne komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve in članica vladne projektne skupine izobraževalnih inštitucij na področju socialne ekonomije. Matej Rus Mag. Matej Rus je višji predavatelj za podjetništvo. Svoje moči usmerja v pedagoško in raziskovalno kariero, ki jo je začel leta 1996 na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ter v svetovalno dejavnost v podjetniški praksi. Leta 2001 je soustanovil Tovarno podjemov (www.tovarnapodjemov.org), ki je kot podjetniški inkubator Univerze v Mariboru eden ključnih elementov podpornega okolja za podjetništvo univerzitetnega mesta Maribor in širše regije. Kot direktor Tovarne podjemov in socialni podjetnik uresničuje začrtano vizijo podpore podjetnikom in podjetništvu. Tovarna podjemov pa ni samo univerzitetni inkubator, temveč tudi nosilec nacionalnega programa Start:up Slovenija, ki ga soorganizira s Slovenskim podjetniškim skladom in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. V zadnjih letih kot član jedrne ekipe uspešno sokreira čezmejni program Start:up Alpe-Adria, ki ustvarja enoten čezmejni start-up ekosistem in ga želi narediti prepoznavnega v svetovnem merilu. Uspešne podjetniške, raziskovalne in svetovalne izkušnje prenaša v pedagoško delo in tako prispeva k dvigu uporabne vrednosti med študijem pridobljenih znanj. Med drugim je tudi organizacijski vodja mednarodne konference PODIM (www.podim.org), ekspert evropskega Startup Monitor Tracker ter nosilec naziva ambasador Startup Europe, programa EU komisije za podporo in promocijo podjetništva v Evropski uniji. 149 GEM SLOVENIJA 2018 Katja Crnogaj Dr. Katja Crnogaj je docentka za področje podjetništva na Ekonomsko- poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Sodeluje v pedagoškem procesu dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, kot raziskovalka Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij pa pri številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Je predstojnica univerzitetne študijske usmeritve Podjetništvo na Ekonomsko- poslovni fakulteti, članica fakultetne komisije za ocenjevanje kakovosti, članica raziskovalnih timov Globalni podjetniški monitor in Slovenski podjetniški observatorij ter članica komisije za področje ekonomije v projektu Mladi za napredek Maribora. Aktivno sodeluje v raziskovalnem programu Podjetništvo za inovativno družbo. V doktorski disertaciji je proučevala vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in družbenim napredkom. Raziskovalno se ukvarja s področjem podjetništva in ekonomike poslovanja, rezultate raziskav pa objavlja v različnih znanstvenih in strokovnih revijah ter monografijah. 150 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Urednika Miroslav Rebernik Karin Širec Neizkoriščen podjetniški potencial GEM Slovenija 2018 60 let Miroslav Rebernik tencial: GEM Slovenija 2018 Polona Tominc Karin Širec Barbara Bradač Hojnik Matej Rus Katja Crnogaj tniški po en podje orišč Neizk Document Outline _GoBack Predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja Uvodni povzetek Podjetniška zmogljivost in odnos do podjetništva v družbi Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva Demografske značilnosti slovenskega podjetništva Podjetniške aspiracije Ocena podjetniškega okolja Uvodna predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja 1.1 20 let globalnega raziskovanja podjetništva 1.2 Konceptualni okvir GEM in spremljanje podjetniškega ekosistema in procesa 1.3 Podatkovne podlage za GEM 1.4 Dostopnost raziskav in podatkov GEM Nacionalni profil: Slovenija GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi 3.1 Samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika 3.2 Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva 4.1 Faze in učinkovitost podjetniškega procesa 4.2 Zgodnja podjetniška aktivnost 4.3 Motivacija za podjetništvo 4.4 Ustaljeni podjetniki 4.5 Podjetniška aktivnost zaposlenih 4.6 Drugi tipi podjetništva 4.7 Prenehanje poslovanja Demografske značilnosti slovenskega podjetništva 5.1 Starost 5.2 Podjetništvo in mladi 5.3 Spol 5.4 Izobrazba 5.5 Dohodek Podjetniške aspiracije 6.1 Usmerjenost v rast 6.2 Inovacijska naravnanost 6.3 Internacionalizacija Kakovost nacionalnega podjetniškega okvira 7.1 Splošen pogled na okvirne pogoje za podjetništvo 7.2 Globalni položaj slovenskega podjetniškega ekosistema 7.3 Indeks nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) 7.4 Prednosti in slabosti nacionalnega podjetniškega okolja 7.5 Priporočila slovenskih izvedencev za izboljšanje podjetniškega okolja Literatura in viri Slovenski izvedenci v letu 2018 Razlika med podatki GEM in podatki poslovnih registrov ali AJPES Metodološka pojasnila Ključne mere GEM Opis GEM-ovih okvirnih pogojev za podjetništvo, GEM 2018, NES Podatkovne tabele Raziskovalni timi in sponzorji GEM v letu 2018 Avtorji Slika 1.1: Konceptualni okvir GEM Slika 1.2: Podjetniški proces Slika 2.1: Primerjava Slovenije, povprečja držav EU in povprečja GEM za izbrane kazalnike Slika 3.1: Podjetniška zmogljivost – samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika Slika 3.2: Zaznavanje poslovnih priložnosti (v evropskih državah GEM) Slika 3.3: Zaznano podjetniško znanje, izkušnje in sposobnosti (v evropskih državah GEM) Slika 3.4: Podjetniške namere (v evropskih državah GEM) Slika 3.5: Strah pred neuspehom (v evropskih državah GEM) Slika 3.6: Zaznavanje družbenih vrednost o podjetništvu (v evropskih državah GEM) Slika 3.7: Odstotek ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (v evropskih državah GEM) Slika 3.8: Odstotek ljudi, ki menijo, da je podjetništvo primerna izbira karierne poti (v evropskih državah GEM) Slika 3.9: Odstotek ljudi, ki zaznavajo medijsko podporo podjetništvu v družbi (v evropskih državah GEM) Slika 3.10: Odstotek ljudi, ki menijo, da je enostavno začeti z novim poslom (v evropskih državah GEM) Slika 4.1: Izbrani kazalniki podjetniškega procesa v Sloveniji Slika 4.2: Puščanje podjetniškega voda v Sloveniji Slika 4.3: Indeks TEA v izbranih skupinah držav Slika 4.4: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (v evropskih državah GEM) Slika 4.5: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 Slika 4.6: Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje kot odstotek odraslega prebivalstva v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 Slika 4.7: Odstotek ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom (v evropskih državah GEM) Slika 4.8: Ustaljeni podjetniki kot odstotek odraslega prebivalstva v Sloveniji v letih od 2010 do 2018 Slika 4.9: Podjetniška aktivnost zaposlenih kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) Slika 4.10: Opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih v celotnem podjetniškem procesu in v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti (v evropskih državah GEM) Slika 4.11: Glavne skupine razlogov za prenehanje poslovanja v Sloveniji Slika 5.1: Zgodnja podjetniška aktivnost zaradi priložnosti in zaradi nuje po starostnih razredih Slika 5.2: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost Slika 5.3: Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti Slika 5.4: Odstotek nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let Slika 5.5: Podjetniška aktivnost nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let Slika 5.6: Izobrazbena raven nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let Slika 5.7: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost in spol Slika 5.8: Zgodnja podjetniška aktivnost moških in žensk (v evropskih državah GEM) Slika 5.9: Zgodnja podjetniška aktivnost med spoloma Slika 5.10: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk zaradi nujnosti (v evropskih državah GEM) Slika 5.11: Izobrazba nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov ter nepodjetnikov Slika 5.12: Podjetniška aktivnost glede na dohodek v celotni populaciji Slika 5.13: Dohodkovni razredi v celotnem podjetniškem procesu Slika 6.1: Pričakovanja podjetnikov, da v petih letih ustvarijo več kot pet delovnih mest, v TEA (v evropskih državah GEM) Slika 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav, APS Slika 6.3: Podjetniki, ki že zaposlujejo oziroma to načrtujejo, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) Slika 6.4: Inovacijska naravnanost nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav Slika 6.5: Nastajajoči in novi podjetniki z novim izdelkom ali storitvijo in hkrati malo oziroma nič konkurence, po skupinah držav Slika 6.6: Inovacijska naravnanost nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) Slika 6.7: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav Slika 6.8: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) Slika 7.1: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji in evropskih državah Slika 7.2 Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem evropskih držav in vseh držav GEM Slika 7.3 Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem visokodohodkovnih gospodarstev in držav GEM Slika 7.4: Najvišje uvrščene države po indeksu NECI v letu 2018 Slika 7.5: Rezultati NECI 2018 za 54 gospodarstev po štirih geografskih regijah Slika 7.6: Vrednosti indeksa NECI po skupinah držav Slika 7.7: Stanje in pomembnost 12 okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji Tabela 1.1: Države GEM glede na regijo in stopnjo razvitosti Tabela 1.2: Značilnosti uteženega in neuteženega vzorca, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 1.3: Število anketiranih oseb v vzorcih sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2018, APS Tabela 1.4: Število sodelujočih nacionalnih izvedencev v sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2018, NES Tabela 2.1: GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 3.1: Elementi podjetniške zmogljivosti, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 3.2: Elementi zaznavanja družbenih vrednot do podjetništva v družbi, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 4.1: Pregled podjetniške aktivnosti med odraslim prebivalstvom po posameznih fazah in po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 4.2: Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki ter indeks smrtnosti v Sloveniji v letih od 2010 do 2018, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 4.3: Podjetništvo iz priložnosti in iz nuje, razvojno usmerjeni podjetniki in motivacijski indeks (v evropskih državah GEM), GEM Slovenija 2018, APS Tabela 4.4: Ključne značilnosti celotne zgodnje podjetniške aktivnosti zaradi priložnosti in zaradi nuje v odrasli populaciji, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 4.5: Podjetniška aktivnost zaposlenih v Sloveniji v letih od 2011 do 2018, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 4.6: Razlogi za prenehanje poslovanja po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 5.1: Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 5.2: Odstotek ustaljenih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 5.4: Odstotek nastajajočih in novih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2014–2018, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 5.5: Odstotek ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2014–2018, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 6.1: Ambicioznost podjetnikov po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav, GEM Slovenija 2018, APS Tabela 7.1: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.2: Ocene slovenskih izvedencev v okviru izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo, GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.3: Ocene slovenskih izvedencev v okviru odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.4: Ocene slovenskih izvedencev v okviru dostop do poslovne in strokovne infrastrukture, GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.5: Ocene slovenskih izvedencev v okviru vladne politike, GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.6: Ocene slovenskih izvedencev v okviru kulturne in družbene norme (tehtano povprečje, 1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.7: Teme, ki so jih nacionalni izvedenci navedli kot glavne omejitve in prednosti pri podpori podjetništva v Sloveniji v letih 2017 in 2018, GEM Slovenija 2018, NES Tabela 7.8: Najpogostejša priporočila izvedencev za izboljšanje podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2018, NES