NO. 140
Ameriška Domovina
/% J1/& E RIG J* 111— HO JW1 E1
AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 24, 1963
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGft
STEV. LXI — VOL. LXi
Po 27 letih nov poskus ’'morske" eleklrame
Kongresu je predložen načrt za gradnjo elektrarne, ki naj bi izrabljala veliko razliko med plimo in oseke v Passamaquoddy zalivu ob Atlantiku.
WASHINGTON, D.C. — Pred skoraj tremi desetletji je predsednik F.D. Roosevelt Predložil Kongresu načrt za gradnjo velike elektrarne, ki naJ bi izrabljala plimo in °seko v Passamaquoddy zalivu na meji med Združenimi državami in Kanado. Ko so za izvedbo načrta porabili že se-(ietn milijonov dolarjev, je Kongres leta 1936 zavrnil nova sredstva češ, da načrt ni izvedljiv v donosni obliki. Lelo je bilo ustavljeno. Celo-ien načet je bil proračun m 0koli 30 milinonov dolarjev.
Tedaj 3C milijonov, sedaj kar — bilijon
Sedaj so se zamisli lotil 2nova. Notranji tajnik Stewart Udall je predložil načrt, ki ga je predsednik preteki: i^den odobril. Njegova izved-bo stala okoli milijon do-iarjev. Zgrajenih bo skupm Preko 7 milj morskih jezov, k: hodo skupaj predstavljali Pravo “tehnično čudo” in pri tegnili “vsako leto na stotine tisočev izletnikov.”
Milijon kilovatov na dan
Elektrarne, ki bi izrabljale pogon turbin vodo iz Pas-SatPaquoddy zaliva, kamor b' ■i0 Prinašala plima, bi dajale 5. in 6. uro popoldne, ko Je Poraba elektrike običajne naivečja, okoli 250,000 kilo-Vat°v električne struje po 2’ centov nižji ceni, kot je seda; a>l razpolago. V celoti pa b klale na dan preko milijor k'lovatov elektrike.
l!lani Kongresa iz Nove An |r 'K: so za načrt navdušeni °c :i njegova bodočnost zavisi 0t tega, kaj bodo k njemi l0‘Ki ostali kongresniki in ae»atorji.
Republikanska stranka v državi Ohio in tekma Rockefelier-Goldwater
CLEVELAND, O. — Odkar se je guverner Rockefeller drugič poročil, mu dela senator Goldwater resno konkurenco pri njegovih naporih, da se pririne do republikanskega kandidata za predsednika. Goldwater ima veliko zaslombe na zapahu, na jugu, pa tudi v nekaterih državah sredi dežele. Manjkajo mu politična oporišča na vzhodu, most do vzhoda pa gre preko držav Illinois in Ohio, pri čemur je Ohio zanesljivejša republikanska postojanka kot Illinois.
Goldwaterjevi pristaši hodijo sedaj kot mačka okoli vrele kaše okoli vidnih ohajskih republikancev. V ohajski republikanski organizaciji je prišlo zadnjih deset let do precejšnjih sprememb. Ko je bil Še pokojni senator Taft gospodar stranke naši državi, so politično moč njim delili redki njegovi bogati prijatelji, ki so tudi zalagali republikansko blagajno z denarjem. Bo njegovi smrti je vpliv bogatih republikancev začel padati.	|
Danes gospodarijo v ohajski republikanski organizaciji predsednik organizacije Bliss, guverner Rhodes in Taftov sin Robert. Vsi trije so se sporazumeli, da se zaenkrat ne bodo mešali v tekme med posameznimi kandidati in da bo guverner Rhodes pri prvem glasovanju dobil ohajske glasove. Goldwater j evim pristašem to ne gre v račun in upajo, da bodo ohajski republikanci še spremenili svo-
je stališče. Za kakšno ceno, kdo Kongres naj dobi še urad
za informacije!
Predsednik AFL-CIO
^eany ima slabo mnenje o advokatih
WASHINGTON, D.C. eany je zacjnjič razlagal pred s^IVOsodnim pododborom pred-^Niškega doma svoje pogle-cj .na Pravno plat problema Pri*	Pravicah- Najbrže se je
'ko	v tako nestro-
besedah, da je neki Pododbora pripomnil, da <(atW gotovo ni advokat. š Sevoda nisem, sem kaj bolj-dob ^em namreč klepar.” Po-kle n° .vts°ko mnenje je imel o stefarPh tudi pokojni Ein-sken\ki je odkril pot do atom-še i.^e' Kekel je, da bi bil raj-p° «Par kot učenjak. To pri-je m ° naPravil takrat, ko hi* °ra^ dati popravljati svojo 80 v Princetonu, N.J.
°nčno in toplo. Naj višja tem Peratura 85.
Afriški blok grozi Lizboni z bojkotom
Zastopnik 32 afriških držav je v Varnostnem svetu predložil bojkot proti Portugalski, če se bo še dalje upirala dati neodvisnost svojim kolonijam v Afriki.
NEW YORK, N.Y. — Liberijski državni tajnik Rudolph Grimes je v Varnostnem svetu zavzel odločno stališče proti Portugalski, ki smatra Angolo in Mosambique za dela portugalske države in ne za koloniji ter jima ne mara priznati neodvisnosti. V Angoli je prišlo še pred par leti do precej obsežnega upora, ki pa se ga je portugalskim vojaškim silam posrečilo močno omejiti. Afriške države so večinoma že priznale odboru beguncev iz Angole značaj angolske vlade in ji obljubile pomoč v osvobodilnem boju.
Na zahtevo afriških držav je prišlo vprašanje portugalskih kolonij v Afriki in Južno-afriška unija zaradi svoje politike ločitve ras pred Varnostni svet. V ponedeljek se je prvi oglasil zastopnik 32 afriških držav in predložil Varnostnemu svetu, naj proglasi proti Portugalski svetovni bojkot, če ne bo popustila in skušala še dalje držati pod svojo oblastjo kolonije v Afriki.
Tunizijski zunanji minister Mongi Slim je v svojem govoru pred Varnostnim svetom opozoril na nevarnost vojne, ki u-jtegne zajeti večje dele Afrike.
časnikar Karris poroča o bodočnosti integracije
CLEVELAND, O. — Časnikar Harris preiskuje mnenje naše dežele na podoben način kot Gallupov zavod. Včasih so njegova dognanja zanimivejša od Gallupovih. Tako se je pred kratkim spustil v tekanje odgovora, kaj misli belo prebivalstvo: Ali črnci zaslužijo boljšo usodo in ali bodo sedaj tudi prišli do nje. 65% je odgovorilo, da zaslužilo boljšo usodo, in le 23% je trdilo nasprotno. To so odstotki za vso deželo, na jugu je seveda položaj drugačen. V prid črncem se je izjavilo samo 53%, dočim jih je bilo proti kar 30%.
Ali so črnci že dozoreli za integracijo v izobrazbi, pri iskanju dela in stanovanj? V tem pogledu je belo prebivalstvo precej kritično. Samo 45% jih misli, da so črni otroci enako nadarjeni kot beli, 61% jih pa misli, da črni še niso dorastli, da bi živeli v skupnih naseljih z belimi, 63% jih misli, da črnci še niso usposobljeni za boljše službe. To so odstotki za vso deželo. Zato pa jih 71% misli, da bodo črnci hitro dosegli vse pogoje za ravnopravnost na vseh poljih, le 14% jih je nasprotnega mnenja.
Značilno pa je, da črnci sami nimajo pregleda, kaj je v njihovem boju za ravnopravnost važno in kaj ne; 39% želi doseči “ravnopravnost”, je pa ne razloži, 14% želi boljšo izobrazbo, 12% boljšo zaposlitev, samo 7% politično ravnopravnost itd.
emu milijon ameriških vojakov onstran morij?
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik McNamara hoče od vodnikov oboroženih ' sil, da mu dokažejo, da je res sreba držati onstran morij nilijon ameriških vojakov.
Trdijo, da bodo načelniki glavnih stanov armade, mornarice, marinov in letalstva, potrebo le težko dokazali n da je zato verjetno, da bo število amer i šjk i h vojakov mstran morij v bližnji bodočnosti sorazmerno zmanjšano.
WASHINGTON, D.C. — Takih misli je sicer tudi drugače zelo i z n a j d 1 jivi kongresnik Reuss. Dognal je, da člani Kongresa zgubljajo preveč časa z iskanjem in dostavljanjem tehničnih informacij svojim volivcem.
Takega dela se nabere toliko, da ga ne zmagujejo tudi njihove osebne pisarne na Kapitelu. Zato naj bi Kongres organiziral poseben urad za informacije, ki naj bi pomagal pisarnam kongresnikov in senatorjev.
Podoben urad ima na primer švedski parlament in se mu je menda prav dobro obnesel.
Od upnika do dolžnika
WASHINGTON, D.C. — Leta 1959 je imel ves svet izven naše dežele 19.4 bilijone v zlatu in dolarjih. Združene države so imele v svojih shrambah za 22.8 bilijonov zlata. Dolar je bil trden doma in v svetu.
Sedaj ima svet izven Združenih držav 46.5 bilijonov v
DOGOVOR 0 KONČANJU PRESKUSOVJE PRIPRAVLJEN
Združene države, Vel. Britanija in Sovjetska zveza so se sporazumele, da podpišejo dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja kot samostojen mednaroden sporazum. Zahodni sili sta le obljuhili, da bosta pridobili svoje zaveznike za nadaljevanje razgovorov s Sovjetsko zvezo o drugih perečih vprašanjih.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je prišla iz vladnih virov vest, da je bil s Sovjetsko zvezo dosežen sporazum o končanju preskušanja atomskega orožja brez povezave z nenapadalnim dogovorom med NATO in Varšavsko zvezo, kot je prvotno želel Hruščev. Združene države in Velika Britanija so se le zavezale, da bodo skušale pridobiti svoje zaveznike za nadaljevanje razgovorov s Sovjetsko zvezo o sklenitvi nenapadalnega pakta, o nemškem vprašanju in vsem drugem, kar povzroča napetost med svobodnim Zahodom in komunističnim Vzhodom. Dogovor o končanju preskusov je izdelan v podrobnostih in gotov za podpis, ki ga pričakujejo še danes.
Dogovor obsega v glavnem:
prepoved preskušanja atom- načrta za kako potovanje iz-
skega orožja v ozračju, v vesolju in pod vodo; obvezo podpisnic, da ne bodo prigovarjale državam, ki se niso priključile dogovoru, naj izvajajo preskuse, in ne pri takih poskusih sodelovale; sporazum o dovoljenih podzemnih preskusih in nekaterih drugih v nevojaške namene; postopek, ki omogoča podpisnicam, da dogovor odpovedo, če bi ga katera izmed njih kršila ali če bi kaka nepodpisnica izvajala preskuse v takem obsegu, da bi to ogrožalo varnost podpisnic dogovora.
Podpis verjetno še danes
MOSKVA, ZSSR. — Zastopniki Združenih držav, Vel. Britanije in Sovjetske zvoze so se danes dopoldne znova sestali in v celoti končali vse priprave za podpis dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja v ozračju, v vesolju in pod vodo. Trdijo, da bo dogovor še danes podpisan.
Rusk ne pojde v Moskvo WASHINGTON, D.C. — V zlatu in dolarjih, Združene Zvezi s podpisom dogovora o države pa le še 15.8 bilijonov končanju preskušanja atom-v zlatu. V tujini je za skupno skega orožja so se zadnje dni 27.1 bilijona dolarjev. To je širile vesti, da podje v Mosk-za dolar precejšnja teža, če- vo državni tajnik Rusk in da prav je dejansko vloženega v bo dogovor osebno podpisal, tujini preko 5 0 bilijonov Ko so ga sinoči o tem vprašali ameriškega privatnega kapi- časnikarji, jim je odgovoril, tala-	da trenutno nima nobenega
ven dežele.
Rusk je sinoči obvestil senatorje o vsebini dogovora in o okoliščinah, pod katerimi je bil dosežen sporazum. Sen. Humphrey, namestnik vodnika demokratske večine v Senatu, je dejal, da bo Senat dogovor verjetno naglo odobril, v kolikor ne bo neposredno vezan na kak drug sporazum.
Pentagon in sporazum o končanju atomskih preskusov
CLEVELAND, O. — Naši generali in admirali ne bi bili dobri člani znane mednarodne unije maršalov, generalov in admiralov, ki jo je tako izkre-no sovražil pokojni angleški zunanji minister Bevin prav do svoje smrti, ako bi bili vneti za sporazum o končanju preskušanja atomskega i n vodikovega streliva. Navidezno odobravajo take sporazume, toda obešajo nanje toliko dodatkov, opomb in pogojev, da bi končno ostala od sporazuma samo še zunanja oblika.
Zato se naši vojaški krogi v Pentagonu vneto pripravljajo na debato, ki se bo začela o tem problemu tako v javnosti kot v Kongresu. Imajo že sčdaj nabranih celo vrsto pripomb, ki jih pa po potrebi lahko predelajo v pogoje in
kritiko. Seveda niso vsi istih solju? Velik del debate o spo-
je sporazum pametna stvar, ako se bo njegova vsebina držala stvarnosti in ne političnih fantazij. Stvarnost pa opozarja na par kočljivih vprašanj, ki jih hočemo na kratko omeniti.
Ali bo sporazum oviral delo na iskanju raketnega lovca? To je taka medcelinska raketa, ki bi v vojnem času lovila sovražne rakete in jih že med potjo uničevala. To menda ni nedosegljiv cilj preiskavanja, saj smo že našli pot to takih raket, ki uspešno preganjajo sovražna letala, razen tistih, ki letijo z največjo hitrostjo. Strokovnjaki trdijo, da bodo taki raketni lovci morali imeti vsaj atomske, ako ne vodikovih glav. Primernega streliva za take glave še nimamo. Ali ga bomo mogli odkriti, ako nam ne bo dovoljeno preskušanje v ve-
misli. Nekateri vidijo v sporazumu nevarnost za našo varnost, drugi zopet mislijo, da
razumu se bo sukal prav okoli tega vprašanja. Pripomniti je pa treba, da ima nekaj stro-
kovnjakov optimistično sodbo in da mislijo, da bomo do takega streliva prišli tudi vkljub prepovedi prekušanja.
še druga skrb muči naše vojaške strokovnjake. Kako bo mogoče kontrolirati Ruse, da ne bodo kršili sporazuma, ker v njem ni dogovorjena nobena skupna mednarodna kontrola? Imamo sicer dosti instrumentov, k i odkrivajo ruske eksplozije, toda 100-odstotno niso zanesljivi, posebno pri odkrivanju eksplozij na tisoče milj nad zemljo. Ali jih bomo mogli dosti hitro zboljšati, da bomo res lahko gledali Rusom na prste? S tem problemom se peča od 1. 1959 naš znani “Projekt Vela”, ki pa še dolgo ne bo za-Iključil svojih preiskav. Te bodo od sedaj naprej omejene samo na podzemne eksplozije.
Podzemne eksplozije so poglavje zase. Pri njih ni mogoče preskušati vsega, kar bi strokovnjaki radi preskusili. Do sedaj smo pod zemljo pre-
Zadnje vesti
skusili strelivo z razdiralno močjo do 2 milijonov ton navadnega streliva. Pravijo, da bo morda mogoče preskušati tudi strelivo z razdiralno močjo do 5 milijonov ton, ne pa več. Temu nasproti so Rusi že eksplodirali strelivo z razdiralno močjo okoli 100 megaton.
Sporazum bo oviral tudi delo naših atomskih špijonov. Doslej so lahko ugotovili, kaj vse Rusi eksplodirajo, kajti ruske eksplozije so se v glavnem vršile na zemlji, v zraku in vesolju. Sedaj bodo Rusi preskušali strelivo samo pod zemljo. Napredka v kakovosti njihovega streliva ne bo več mogoče tako lahko dognati.
Te in podobne pomisleke bodo vojaški poveljniki povedali Kongresu, ko bodo prišli na vrsto pri zaslišavanju pred p r i s t o j nimi kongresnimi odbori. Njihove izjave bodo lahko bistveno vplivale na stališče, ki ga bo moral zavzeti naš Kongres.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je v posebnih pismih predložil Predstavniškemu domu in Senatu spremembo in dopolnilo zakona o vseljevanju. Kong. M. Feig-han, načelnik pododbora za vseljevanje v Predstavniškem domu, je izjavil, da bo njegov odbor predlog podrobno proučil, nato pa šele zavzel do njega stališče. Kennedyjev predlog skuša odpreti bolj na široko vrata priseljencem iz srednje in južne Evrope, mec tem ko imajo po sedanjih določilih prednost severnjaki.
WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz kubanskih begunskih virov gradijo Rusi na Kubi podzemna skrivališča za podmornice in oporišča za njihovo oskrbovanje. Vladni viri trdijo, da so jim te vesti znane, da pa za nje niso mogli dobiti dokazov.
CAMBRIDGE, Md. — Po posredovanju pravosodnega tajnika R. Kennedyja, krajevnih in državnih oblasti je bil dosežen v Cambridge-u sporazum o končanju črnskih demonstracij za enakopravnost, ker bi te več ne služile postavljenemu cilju, ampak ki utegne povzročiti izgrede in prelivanje krvi.
i KARLSRUHE, Nem. — Sodišče je obsodilo na 14 let strogega zapora 45 let starega Hcinza Felfe, ki je kot eden višjih uradnikov v nemški obveščevalni službi dajal informacije, ki so mu bile na razpolago, skozi 10 let Sovjetski zvezi Njegov sodelavec v izdaji Hans Clemens je bil obsojen na 10 let zapora, Hans Tiebel, ki je poročila v glavnem prenašal, pa na 5 let obveznega težkega dela.
Iz Clevelanda
i in okolice
I
Predvajanje filma TELSTAR—
Danes zvečer ob osmih bo v okviru SAVE, društva slovenskih visakošolcev, v Baragovem domu predvajanje najnovejšega filma TELSTAR. Pokazal in razlagal ga bo strokovnjak Henry Adam, zastopnik Ohio Bell družbe. Vstopnine ni. Vsi vabljeni!
Na obisku—
G. in ga. Ignac Bolta iz Toronta s hčerkico Mary in sinkom Mihcem se mudita v Clevelandu na obisku pri družini pisatelja g. Karla Mauserja. Oglasila sta se tudi v našem u-radu in si ogledala ttekarno. V mestu ostaneta še nekaj dni. Prijetno bivanje in hvala za obisk!
K Resnikovim v Newburgu so prišli na obisk iz Teksasa hči Jean, njen mož Rubin in trije otroci. Želimo jim prijetne počitnice v Clevelandu!
Na obisk k svojemu bratu g. Valentinu Koširju v Newbury, Ohio, je prišla ga. Terezija Junghaus z Dunaja. Z njo v istem letalu je prispela na o-btek k svoji teti ge. Ani Sato-vic v Willoughby, Ohio, gdč. Marica Jagar iz Zagreba. Vse potrebno za pot je obema uredila pot. pis. A. Kollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
—	Dobrodošli!
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri od 4.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Gostilna bo zaprta—
Znana gostilna Erste’s Slovene Village na 6800 St. Clair Ave., katere lastnika sta g. Dušan in ga. Mary Maršič, bo od 28. julija do 4. avgusta zaradi počitnic zaprta!
Čestitamo—
John Petrič Jr., sin Mr. in Mrs. John Petrič s 451 E. 156 St., je nedavno napredoval v kapetana. Je v Ft. Rucker, Ala.
—	Čestitamo!
Uporniki pregnani iz okolice Port-au-Prince
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Haitska vlada je ukinila prepoved potovanja v okolici glavnega mesta Port-au-Prince, kjer so se do pred nekaj dnevi ponovno pojavili oboroženi u-porniki proti vladi in napadali policijske in druge vladne postojanke.
Ukinitev prepovedi potovanja smatrajo za dokaz, da se je vladnim policijskim in vojaškim silam posrečilo upornike zajeti ali pa pregnati. Vladne čete so imele v spopadih z u-porniki okoli 60 mrtvih in večje število ranjenih.
-o-------
Veliko parkov in gozdov
HARRISBURG, Pa. — V državi Pennsylvania je 35 državnih parkov s 103,987 akrov površine, 25 državnih gozdov s 1,789,883 akrov površine in 111 občinskih gozdov s 145,063 akri površine.
En mesec pod morjem
PORT SUDAN, Sud. — Skupina Šešljih francoskih ocean-autov je prebila 30 dni pod vodno površino v posebni vasi sestavljeni iz dveh petsobnih hiš, katerih ena je bila 45 čevljev globoko pod morsko gladino, druga pa 80 čevljev.
Vodnik cele odprave Jacques Cousteau je prebil večji del preskusa na ladji za proučevanje oceanov Calypso, pa šel s svojo ženo za 24 ur pod morje praznovat obletnico svoje poroke.
Francoski raziskovalec pod-morja trdi, da bodo bodoči človeški rodovi živeli tudi pod vodo in tam gradili cela naselja.
imMl Ameriška Domovina
.	w«-«	«	f r\nr\n	/~n_i_a n	:_
6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
> 83
No. 140 Weds., July 24, 1963
Svojim sodelavcem in prav vsem, ki so mi pripomogli živeti in trpeti iskrena hvala in za-
slavo Gospodu. Amen!
f ANTON VOVK, nadškof
* * *
Sožalja ob nadškofovi smrti
NaškofijiSki ordinariat, stolni kapitelj in naslovni škof so ob smrti nadškofa Antona Vovka prejeli nepričakovano številne Cleveland, O. — Preteklo so- ljubljanskemu pomožnemu šlko- brzojavne, pismene in ustne iz-boto, 20. t. m., db 9. dop. je bila'fu dr. Jožetu Pogačniku pri- raze sožalja.
plomacijo je sedaj nastopila nova doba preskušnje v potrpežljivosti. Do sedaj so se nam take preskušnje le redkokdaj posrečile. Upajmo, da se bo sedanja.
----------o-----------
Pogrebne svečanosli za rajnkim ljubljanskim nadškofom msgr. dr. Anionom Vovkom
na za vožnjo in prenočišče je
prvi pogled. To bo pa velika skušnjava za svobodni svet- pa Bog. Predvsem tudi s tihim pri Mary Terček (LI 1-4157), Že sedaj se slišijo n. pr. glasovi, da je treba podpreti Mo-'zatajevanjem in tudi s trplje- Frances Zulich (IV 1-4221), skvo v prepirih s Peipingom, ker je moskovski komuni-Jnjem. Da bi bilo le vse po volji Maeme Belle (UL 1-2455). Ce-zem “zmernejši”. To je nova oblika “preračunanega tve- božji! ganja”, ki ga v Ameriki zagovarjajo celo umerjeni politični krogi.
Nevarno bo, ako sedanja administracija podleže temu toku. Za podpiranje Moskve bo še zmeraj dosti časa.'hvala. Zaupajmo v Gospoda!
Za tak korak je treba dobiti otipljivejše razloge kot seda-'Molimo drug za drugega! njo rusko zadrego. Zadrega lahko mine, posledice ameri-j Tole sem narekoval sam. Ne ških žrtev bodo pa ostale. To uči slučaj Tito. Za našo di- v lastno hvalo, pač pa samo v
$15. Prevozili bomo nad 600 milj z novim busom s hladilno napravo in mikrofonom ter voznikom Charey-jem. J. G.
iiiiuiciimuiiimiiiiiiiuiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiimumiiimiiiiiii
Pennsylvanski prepihi
(Poroča Majk)
iiHiiiuiiiiiniuimiiimimiimiinimmimimniiiimiiiiiiiiiiiimiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiniimmiii
Pittsburgh, Pa. — Ko čitam vail nekaj autov in drugih vozil,
Rusko-kitajski razkol?
Pred dobrim tednom smo pisali na tem mestu, da igrajo v sporu med ruskimi in kitajskimi komunisti svojo vlogo ne samo načelne, ampak tudi praktične razlike, ki so morda vplivnejše od načelnih. Okrožnica, ki jo je poslal glavni odbor ruske komunistične stranke sredi julija vsem svojim pristašem in sopotnikom, potrjuje to stališče. Okrožnica je važen dokument za komunizem, da se primerjati samo z okrožnico, ki je z njo pokojni Stalin vrgel 1. 194S Tita iz komunističnega tabora. Morda je še važnejša, ker je jasnejša in ureja stališče ruskih komunistov do kitajskih. Odnosi med Moskvo in Peipingom so namreč neprimerno važnejši od tistih med Moskvo in Beogradom.
Okrožnica piše najpreje o zgodovini odnosov med Moskvo in Peipingom in pove, da se je prepir začel že 1. 1958 potem pa nenehno stopnjeval, dokler ni prišel do odločilnih trenutkov, ki vsi padejo v letošnje leto. Okrožnica lepo slika, kako so kitajski komunisti stalno napadali, dočim so se ruski branili. Rusi niso hoteli stopati preveč prešerno; so se še dobro spominjali napake, ki jo je Stalin napravil s Titom. Kitajci so pa rusko obzirnost in popustljivost smatrali za slabost in priznanje napak, kar jih je samo še podžigalo v njihovi udarnosti.
Vrhunec spora je bil dosežen v juniju, ko je kitajska komunistična partija v par dolgih obtožnicah očitala ruskim komunistom vse, kar je nabrala napačnega zadnjih pet let. Moskva je molčala do srede julija, takrat pa je odgovorila, ne morda kitajskim komunistom, ampak lastnim pristašem. Razložila jim je, kako je prišlo do napetih odnosov, do krivih natolcevanj s kitajske strani, pa tudi, v čem vse grešijo kitajski tovariši. Zavila je večino svoje razlage v komunistična načela, ni pa zatajila, da glavne razlike med ruskimi in kitajskimi komunisti ležijo v praktičnih vprašanjih: ali se trenja med kumunizmom in kapitalizmom res morajo na vsak način končati z atomsko vojno? Kakšen vpliv naj ima komunizem na sodobni svet, kakšno vlogo naj komunizem igra v njem? Ali naj bodo komunistične stranke v rokah posameznih novih Stalinov? Kakšne odnose naj imajo komunisti do ostalih socialističnih strank? Kakšna naj bo taktika in strategija v narodnoosvobodilnih gibanjih in vojnah?
Na vsa ta vprašanje dajejo Rusi in Kitajci tako različne odgovore, da ni mogoče misliti na iskren sporazum med njimi. Kaj se je torej iz tega rodilo? Razkol ali kaj drugega? Mislimo, da zaenkrat samo razkol. Zakaj?
Rusi in Kitajci so še zmeraj ostali komunisti, še zmeraj vidijo skupnega sovražnika v svobodnem svetu, odnosno “kapitalizmu”. Četudi so trenutno razklani, se vendar še zmeraj lahko združijo proti skupnemu sovražniku, seveda pod enim pogojem: ako bo tak skupen nastop proti skupnemu sovražniku v interesu njihovih narodov. Tak slučaj pa ne bo nastopil tako hitro. Svobodni svet nima namreč najmanjše volje, da bi s silo rušil komunistične postojanke, dokler ne bo napaden. Je torej pristaš “mirnega sožitja”, morda še bolj kot Moskva.
Ruski in kitajski komunisti bodo torej lahko še dolgo časa razklani in se jim radi tega ne bo treba ničesar bati od svobodnega sveta, ako ga ne bodo izzivali. Seveda bodo svojo medsebojno neodvisnost izrabljali le v svoje narodne interese in ne v interese svetovnega komunizma. To je prva velika posledica sedanjega razkola. Dobili bomo samostojno partijsko in državno zunanjo politiko tako v Moskvi kot v Peipingu. Dosedaj sta se Moskva in Peiping kolikor toliko podpirala vsaj v svobodnem svetu, sedaj pa lahko pričakujemo, da Moskva ne bo več tako vneto podpirala kitajskih komunistov na primer v Združenih narodih, da bo odkrito nasprotovala kitajski zunanji politiki v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Že sedaj so se križale smeri ruske in kitajske politike v bližini Formoze, v Južnem Vietnamu, Laosu, v Indiji itd.
Vsaka svojo pot bosta šli tudi zunanji partijski politiki ruskih in kitajskih komunistov. To se že pozna v komunističnem gibanju. V marsikateri državi se ruska in kitajska struja komunistov že krepko spoprijemata, na primer v Venezueli, Ekvadorju, Italiji, Belgiji. Kitajska namerava vnesti spor v vsako komunistično stranko, ki se ji noče priključiti. Vporablja pri tem demagoška gesla, ki jih je nabrala v spisih mladoletnega revolucijonarja Lenina. Rusi proti temu ne morejo ničesar, kajti priznajo samo to, kar je Lenin napisal v svoji zreli dobi, ko je že bil odgovoren za vodstvo Rusije. Kitajski komunisti so udarni in fanatični, zato gre za njimi mlajši levičarski rod, ki mu ruska “praktična zunanja politika” ne more iti v račun. Smemo torej pričakovati, da se bodo cepile tudi vse komunistične stranke. Začetkom bodo kitajski prijatelji v manjšini, toda kako dolgo, kdo ve? Udarnost in fanatizem sta nalezljivi lastnosti posebno za mladino.
Razkol bo prinesel v komunistični svet nova valovanja. Težko bo presoditi njihovo vrednost in vpliv kar na
v cerkvi sv. Vida slovesna sv. maša zadušnica iza rajnkim ljubljanskim nadškofom msgr. Antonom Vovkom, ki je umrl v Ljubljani, v nedeljo, 7. jul., ob 21.35. Opravil jo je msgr. Matija škerbec ob asistenci gg. Jošta Martelanca in Antona Muzica. V prezbiteriju so se sv. daritve udeležili msgr. Alojzij Baznik, župnik pri Sv. Vidu, g. dr. Anton Prijatelj iz Rima, ki se trenutno mudi v Clevelandu, in g. Vinko Žakelj, slo-veski izseljenski duhovnik v za-padni Evropi, ki je tukaj na obisku pri svojih dveh bratih. Med sv. mašo je zelo veliko vernikov prejelo za rajnkega sv. obhajilo. Sv. maše zadušnice se je poleg drugih zastopnikov clevelan dskega slovenskega kulturnega življenja udeležil tudi g. dr. Miha Krek, predsednik Slovenskega narodnega odbora.	i j
V Ljubljani so bile po poročilu goriškega “Katoliškega glasa” od 18. t. m. pogrebne slovesnosti za rajnkim vladikom v sredo, 10. julija, dopoldne ob 10. v stolnici, sam pogreb pa je bil popoldne istega dne z Žal v grobnico nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča.
* * r *
Pokojnega gospoda nadškofa so iz dvorane v škofijskem poslopju v stolnico in iz nje do furgona ter potem pri pogrebu h grobu nosili ljubljanski bogoslovci. Pontifikalno pogrebno mašo in pogreb je opravil zagrebški nadškof, prevzvišeni gospod dr. Franjo Šeper. Stolni kor je pri rekviemu pel Mozartov Rekviem z orkestrom. Za vzoren red v cerkvi in na pokopališču so skrbeli bogoslovci in kaplan Miro Perme s sodelavci. Pogreba so se udeležili med drugimi tile škofje: šibeniški škof msgr. Arnerič, senjski škof msgr. Burič s pomožnim škofom msgr. Pavlišičem, mariborski škof dr. Držečnik z zastopstvom kapitlja, zagrebški pomožni škof dr. Lah, puljsko-poreški škof dr. Nežic. Nadalje: tržaško-koprski admin istrator Kjuder, delegat administratorja dr. Toroša g. Simčič, stiški opat Ašič, delegat djakovslkega škofa dr. Rogič, v zastopstvu beograjskega nadškofa dr. Ujčiča ravnatelj pazinske verske
srčno sožalno brzojavko ob ( Med drugimi so izrazili soža-smrti nadškofa msgr. A. Vov- ije; patriarh srbske pravoslavka med drugim tudi nekdanji ne cerkve German in pravo-papeški nuncij v Beogradu Jo-'slavna parohija v Ljubljani, žef Hurley, sedaj nadškof v St J reis ul ulema islamske venske Augustine v Floridi. Njega je skupnosti Hadži Sulejman Ke-o smrti brzojavno obvestil žup- mura, evangeličanski seniorat
v SR Sloveniji, podpredsednik zveznega IS Boris Kraigher, predsednik zvezne Komisije za verska vprašanja Moma Markovič, predsednik Ljudske skupščine SRS Ivan Maček, IS SRS po podpredsedniku Janku Smoletu, pismeno in osebno Komisija za verska vprašanja pri IS SRS s predsednikom Borisom Kocjančičem na čelu. Prav tako sta se poslovila od pokojnega nadškofa v imenu okrajne skupščine v Ljubljani podpredsednik inž. Ljubo Levstik, pismeno tudi konzularna zastopstva raznih držav itd.
Komisija za verska vprašanja pri IS SRS je namesto venca na grob pokojnega nadškofa darovala Teološki fakulteti vsoto 500,000 din.
Nadškofijski ordinariat, stolni kapitelj in naslovni škof se vsem in za vse iskreno in prisrčno zahvaljujejo.
nik msgr. Alojzij Baznik.
# * *
Duhovna oporoka pokojnega nadškofa
LJUBLJANA, 29. junija. — Danes je god sv. apostolov Petra in Pavla. Zame je to najbolj srečen spominski dan življenja, saj sem bil na ta dan pred 40 leti posvečen v mašnika. Bogu neizmerna hvala za to. Večje milosti mi ni mogel dati.
Vsled bolezni trpim. Ne vem, če še kdaj današnjo obletnico doživim. Naj bo vse Bogu darovano! Za naše grehe in nepopolnosti, za blagor sv. Cerkve in posebej naše drage ljubljanske nadškofije. Kar sem v delu in žrtvi storil premalo, naj sedaj po dobroti božji dopolnim.
Hudo mi je, ko ne morem da-5 nes p o s v etiti novomašnikov. Molim, naj bi bili dobri. Ohrani jih, Gospod, in blagoslovi vse naše duhovnike! Neizmerno jih imam rad. Zato, ker so Gospodovi in zanj delajo in trpijo. Zelo mi je hudo, če sem bil kdaj s kom bolj trd. Res, le potreba je to prinesla in moji zmučeni živci. Sproti sem rad odpuščal, vse pozabil, in za isto prosim tudi vse svoje drage sobrate. Pri vsaki sv. maši sem se vedno rad vseh duhovnikov spomnil, za vsakega umrlega sem takoj maševal. Nadvse bom srečen, če mi bodo duhovniki in redovniki vračali molitveni spomin.
Hudo mi je, ko letos vsled bolezni ne morem na birme. Kako rad sem hodil po župnijah, rad preprosto govoril otrokom in odraslim. Vsak obisk, katere koli župnije in slovesnosti je bil zame resničen oddih in poživitev. Bogu za vse hvala!
Morda sem pred današnjim svetom in življenjem tudi kaj starokopiten. Res, pametnim novotarijam sem vedno rad pritrdil, kar je pa božjega, mi je bilo vedno drago po starih načelih. Moja mladost ni poznala in uživala sedanjega načina življenja. Nisem smel niti misliti na kolo ne na izlete, moje
šole Milanovič, beograjski ge-1 opravilo je bilo v počitnicah neralni vikar dr. Jenko, za j trdo kmečko delo. Pod Trigla-grko-katoličane prof. dr. Kiš, iz vom sem doma, pa nikdar ni-Splita kanonik Žanič, novome- sem bil v njegovem kraljestvu, ški prošt z zastopnikom kolegi- Moji edini izleti so bili v dija-atnega kapitlja, koprski prošt'ških letih ob nedeljah zjutraj Jurca in mnogi drugi.	^na Brezje, vedno peš in navad-
Vsem se za udeležbo in zlasti no s čevlji v rokah. Pridružil za molitve nadškofijski ordina- sem se tudi rad vsaki procesiji riat iskreno zahvaljuje. Isto tu- za dež ali lepo vreme na Brez-di vsem, ki so pokojnega nad- je ali na blejski otok. Vse to je škofa kropili ali ga spremili na bilo že lepo — blagrujem Ma-zadnji poti.	rijino kongregacijo, ki me je
Cvetja na grob si pokojni ni tako lepo varovala vso mladost želel. Pač pa je želel, naj mu in nadomeščala starše. Blažena dajo na grob toliko rdečih na- jutra, ki so nas mlade dijake v geljev, kolikor let je bil škof. Kranju vsak dan zbirala v far-To željo mu je izpolnil njegov ni cerkvi pri obhajilni mizi!
Uprava ljubljanske nadškofije
S smrtjo prevzvišenega gospoda škofa Antona Vovka je ljubljanska stolica izpraznjena. Vodstvo nadškofije je po cerkvenem pravu prešlo na stolni kapitelj. Ta pa mora voliti ka-pitularnega vikarja in ekonoma.
Na seji dne 11. julija 1.1. je ljubljanski stolni kapitelj po cerkvenih predpisih izvolil za kapitularnega vikarja in ekonoma naslovnega škofa irenopol-škega in kanonika dr. Jožefa Pogačnika. Ta je po predpisih ZCP pred kapitljem izmolil veroizpoved.
Oglejmo si lepi Ohie
Cleveland, O. — Zadnja dva dneva v mesecu juliju, t. j. prihodnji torek in sredo pojde skupina 40 zletnikov in romarjev z busom po diagonali skozi ves Ohio in si ogleda Capitol v Co-lumbusu, dalje na jugu prvo prestolico države Ohio Chilli-cothe, blizu tam indij a ns k i Mound City in še dalje proti jugu državni park z več sto jardov dolgo kačo (mound) na pobočju hriba na kraju nekdanje indijanske naselbine.
Pojdemo v Cincinnati in si ogledamo stolnico, kjer je naš slavni misijonar Baraga začel svoje misijonsko delo v Ame-rilki. Zvečer nas bodo sprejele sestre Predragocene Krvi v Maria Stein pod streho in naslednje jutro bomo imeli pobožnost na tem svetem kraju, kjer sestre čuvajo v posebni kapeli nad 450 pristnih relikvij svetnikov in košček križa, na katerem je umrl Kristus.
Pri sestrah bomo imeli kosilo in nato se vrnemo domov
ali pa čujem po radio razne novice, kako tu in tam zvišujejo razne davke, si mislim, nič novega ni to. Pri nas je isto. Vsake kvatre dobimo kake nove davke, če pa niso novi, pa stare davke povišajo in tako te vrste ‘bolezen” čutimo vsi, mladi in stari.
Odkar smo dobili v naši “Pan-slovaniji” lansko jesen novega guvernerja, čujemo nenehno tisto politično kimno: “Kaše so prazne — novaea treba!”
Kje ga vzeti? Tam kjer ga ni ga ni moč vzeti. Dolbi se pa v žepih davkoplačevalcev in tja znajo postavodajalci in obdav-čevalci poseči po istega z novimi odredbami in postavami. Tako so gospodje postavodajalci sklenili pred kratkem v Harris-burgu (to je naš pennsylvanski Dunaj), da se uvede in uveljavi s 1. junijem (zdaj je že v veljavi), novi 5% prodajni davek. Na cigarete so zvišali davek za 2 centa na paket. Doslej je bil davek 6c. odzdaj naprej bo 8c. O vsem se mnogi jezijo in “ki-kajo” — pomagalo pa vse to ne bo nič — davke bo treba plačevati in amen!
Tako Vidite dragi čitatelji se tudi pri nas “potimo” radi davkov.
*	KAKO JE NA DRUGIH POLITIČNIH PAŠNIKIH? — Odkar je naša državna pennsyl-vanska politika v rokah republikancev od zadnje jeseni sem, je na naših “političnih pašnikih’ precej sprememb. Stara navada je, da v takih slučajih republikanci nič kaj radi ne gledajo, to je kadar oni “bosirajo,” zraven sebe pri istih jaslih kakega demokrata. Slon ne trpi osla — slednji pa slona ne, kadar ose: odloča. Zdaj odloča slon in je tako odločil, da se mora na vseh položajih “pokazati vrata” vsem onim, ki so jih preje tja postavili demokrati. Tako je moral stopiti s položaja pomožni državni pravdnih L. P. McGrath, ki je demokrat in bil na tem položaju od leta 1960 do pred kratkem. Na njegovo mesto je prišel republikanec. Tudi na raznih drugih požajih je več takih sprememb.
Pri nas v Pittsburghu so zadnji mesec tudi “prezračevali” razne položaje v policijskem oddelku. Nekateri policisti so ob prostem času, kakor omenjajo pritožbe proti njim, izvajali razne preiskave po nekaterih lokalih v Braddocku in Swiss-vale, tukajšna predmestja, ne da bi imeli za take preiskave dovoljenje. Pritožbe omenjajo, da so taka dejanja nedopustljiva in kriminalna. Tisti, ki so to izvajali se bodo morali zdaj zagovarjati.
*	KAKOR NEKOČ RIBENČiA-NU, tako se je skoro dogodilo pred kratkem 43 let staremu vozniku velikega tovornega “trailerja” Toward Conquest-u iz Olney, Virginia. Na velikem trailerju je peljal 12 tonov zel-natih glav da jih odda na trg. Ko je vozil doli navzdol po Green-tree Road proti Woodville Ave. je pritiskal zavore, katere so pa
tajnik č. g. Franci Vrhunc.	Več so bila vredna kot tista v	skozi nam	že znana božja pota
Slovenske koroške rojake	sta	Št. Vidu, kjer je v poslopju sta-j Carey in Frank, Ohio, kjer se
pri pogrebu zastopala g. dr.	Ja-	novanja vabil zvonec. Žrtve in	povsod za	nekaj minut ustavi-
nez Polanc, katehet na sloven-	Marijino varstvo so klesale po-	nio.
ski gimnaziji v Celovcu kot za- klic. Mariji čast in hvala! stopnik Slovenskega dušnopa- Bog mi je priča, da na visoko stirskega urada krške škofije, škofovsko čast nikdar niti mi-
se prekucnil in iz njega je izle-zel voznik Conquest le nekoliko opraskan, škode je samo na hiši čez $5,000.00 in precej še na drugih predmetih. Na isti cesti na hiši štev. 6. je truk udaril še v auto Carla Stephana, kateri je ravno spal in se tudi prestrašil, misleč da je v basementu boiler eksplodiral.
Pač svoje vrste slučaj, le zel-nate 'glave se iz zaprtega trailerja niso raztrtkljale, kakor so se Ribenčanu, ko se mu je preo-arnli voz z zelnatimi glavami.
Ko sva z mojo Kato to cula, je ta vzkliknila:
“V teh naših klancih in hribih se pa tudi vse zgodi . .
* TO IN ONO O KAČAH, je predkratkem razlagal Neil Richmond, oskrbnik Carnegie muzeja. Seveda, pred strupenimi kačami je treba, da je človek previden, pravi Richmond, a nepotreben pa je pretiran strah pred kačami. Ljudje se kač bojijo in imajo strah pred njimi menda iz razloga, ker jih ne poznajo dovolj in ne razumejo dovolj. Že sama podoba kače nas prešine z nekim strahom. V resnici se pa kače bojijo ljudi, kakor se mi bojimo njih. Beže in se skrivajo pred nami, če jih šum ali kaj drugega preje opozori ali prebudi, predno smo tik njih. Tedaj te razne kače napadejo, menda v strahu samobrambe, kar mi ne razumemo. Če se j° pa ogneš in ne prideš tik do nje te ne bo napadla. Zdaj v poletnih mesecih je dobro, ko ljudje zahajamo na deželo, na razne izlete ali da nabiramo kak sadež po gozdičih itd. da poznamo ka' če, zlasti tiste, ki so strupene. Tu v zapadnem delu Penne se nahajajo tri vrste strupeni ka«. Vseh vrst kač je okrog 19 tukaji a razen treh ostale niso strup6' ne. Tri vrste pa so in sicer: Prva izmed teh je “CoppeP head,” rujava kača. Najti jih je po poljih, zlasti v kakem dračja ali tudi v krmnih kopicah. Pa' žiti je treba, da otroci ne skače' jo in ne brskajo po takih kopi' cah in grmičevju. Tudi odrast' li kadar pobirajo kaj po taktf tleh naj preje s kakim kolom al| palico pomešajo po suhi tra^ okrog in v grmovju.
Druga je “Massasauga,” ind*' jansko ime, je to črnkaista ki6' potača, ki se nahaja po bolj mo6' Virnatih krajih, najti jo je v severnih krajih Allegheny okra' ja in v zapadnem delo Cra"" ford okraja. Je zelo strupe^3 kača.
Tretja je “Timber Rattle snake” (gozdna klopotačo), ^ nekatere dosežejo pet čevlje', dolžine. To je navečja strupc na kača v Penni. Njena bar''3 se spreminja po barvah kraj6^ in je včasih bledo rujavkast3’ po enih krajih bolj temne čd1' kaste barve. Najti jo je najv'c po gozdih in tisti, ki razne sad6' že nabirajo kot borovnice ^ naj vedno pazijo, kam posegi0 po sadež, ker te vrste klopots6 se rade skrivajo po takem & mičevju.
Glede pikov in ugrizev kač P poroča, da kdor kač ne pozna
&
naenkrat odpovedale in veliko: ga lahko piči nestrupena ka63j vozilo je zdirjalo, voznik je zgu-!je najbolj takoj napraviti 113 bil kontrolo. Truk se je zaletel pikom močno prevezo, potem P. na 1 McKnight Street v hišo, v i takoj v najbližjo bolnišnico ^ kateri je 66 let stara Mrs. Deso- k najbiižnjemu zdravniku P lina Carciofi ravno peglala pe-'pomoč.
rilo. Zalet je odbil dobesedno J Najbolje priporočilo pa ^ polovico hiše, k sreči nasprotno vsak se naj čuva in naj ve polovico, v kateri je omenjena hodi, kam posega z rokami, ^■ žena peglala. Žena se je kaj-1 Previden naj bo vsak. Tako P1* pada hudo prestrašila in je ko poroča Richmond.	,\
je prišla k sebi izjavila: “Misli-
NOVA GROBOVA.
Bus odpelje od Marije Vne-
bovzete v torek zjutraj ob 6.,	.	_	vj.u.wowv-n
v<	nato pobere zletnike	po Sf.	[la sem, da je	atomska	bomba j bližnjem West^Vw"
m prof. g.	dr.	Inzko	Valentin,	sili	nisem.	Božja volja in	izred-	Clairju in ob 7. tiste iz	okolice	padla na hišo,	tako je	zaropo-jnuia precj kratkem Mrs	^
predsednik	Slovenskega	narod-	nerazmere	so to	prinesle.	Čutim	Sv. Lovrenca. Prijavite	se pri	talo.”	I Hočevar žena Johna Hoce^'
nega sveta.	se	nevrednega	in v marsičem	Mr. Anton Meljač (Dl	1-2407)	Truk je šel	še naprej,	naredil 'Sr. Zapušča žalujočega
Kakor smo zvedeli, je poslal tudi nezmožnega. Pomaga mi z okolice Sv. Lovrenca, dalje še nekaj druge škode, poškodo-1	(t)alje na ^ stra«i)
L
DR. FR. DETELA:
Vesi in zakon
1^01
“Moja vest je čista,” se je preverjal, nejevoljen, da mu ta čista vest ne da miru.
Nič več ni zdržal in ni čakal dne, kakor si ga je določil za pokoj. Takoj je pustil službo in se skušal veseliti, kako mirno bo preživel večer svojega življenja. Privarčeval si je bil veliko premoženje, ohranil si je bil trdno zdravje, ker je živel redno in zmerno in se vestno držal navodil župnika Kneippa, se umival, oblival, polival in ovijal. Da; bi ga le spomin na sorodnika v miru puščal! A spomin kar ni hotel splahniti. Celo v družbi, kadar je zastal razgovor, so prisvetile v smrtni grozi strmeče nečakove oči, so plavale pred njim, se bližale in oddaljevale.
“Kraj in ljudje, vse me spominja,” si je začel misliti; “drugje bo drugač.”
Čudna sila ga je vlekla; Proč, domov, k sorodnikom, ki jih je zadelo tako gorje in ne čisto brez njegove krivde,: kakor je Skobcu očitala vest. Navadno ne vidimo radi tistih, katerim smo krivico sto-Nli, in tudi Skobec se je nekako bal pred sorodnike stopiti; a še bolj je hrepenel izvedeti, kako se jim godi. čemu bi se pa tudi bal? Spoznal Sa ne bo nihče in se manj slutil, kakšna nezakrivljena nesreča ga teži. Morebiti se iznebi grenkega spomina. Po dnlgih letih se je zopet spomnil daljne domovine; zdaj mu J n stopila živo pred oči in z njo davni mladi dnevi. Toda v rojstno vas, na Belo, ga ni vleklo; tam so bili sorodniki izumrli in dom je bil v tujih rokah, življenju na kmetih se sploh težko privadi, kdor je živel toliko časa v velikih
mestih.
Tako je prišel gospod Skobec v Ljubljano, z njim pa kakor psi za bežečim zajcem njegovi neprijetni spomini.
V Ljubljani ni poznal nikogar in čutil se je še bolj osamelega. Iskal je razvedrila, bodil daleč po cvetoči okolici, premotil za nekaj časa in že mislil, da je rešen; a ko-’naj se je tega domislil, so se Pojavile grozne oči. Torej yse zaman! Vse nade prevar-Jene. Pobit in potrt je premiš-^joval, kaj bi še storil, da bi Se rešil. Takšno življenje je bilo neznosno, peklenska muka. Prihajalo mu je v obupu Pa misel, da bi si življenje Vzel; a toliko vere mu je bilo Se ostalo, da je vedel, da po smrti ne bo vsega konec, ^rhutega je gospod Skobec Preveč ljubil svoje revno živ-Ijenje in človek, ki se “knaj-Pp”. ne pojde zlepa prostovoljno v smrt.
2elo se je razveselil gospod Skobec, ko je srečal starega s°šolca Završnika, upokojene-župnika, ki je životaril v Ljubljani in hodil v škofijo P°praševat, če je kje prazna Kakšna ekspozitura, da bi mo-j’0! z dohodki vsaj tako živeti ukor preprost delavec.
‘Zdaj te ne izpustim,” je ejal Skobec. “Pojdiva na °savje in bodi moj gost! Saj 'Om, da si siromak; ampak aPdanes, ko bogate lopovi in
yl°činci, ni to nikomur sramota.”
Pi govoriš še pristno staro kurenjščino,” se je smejal avršnik; “nova slovenščina G že ni oblizala. Dobro došel v stari domovini!”
Hodila sta počasi med ze-®Pimi njivami, pod mladimi 'Pami, ki iše niso cvetele, do-Clni je bilo sadno drevje že Vse belo in rdeče. Visoko v Ziaku so žvrgoleli škrjanci in
lastavice so cvrčale okrog hišnih streh.
Gospod Završnik je bil izmed tistih ljudi, ki o sebi neradi govore, češ, da posebnega niso nič doživeli; ti ljudje žive, delajo, mro brez slovesnosti in bobnanja. Gospod Skobec pa se je imel za precej važen pojav tega sveta. Zato je na dolgo in široko govoril o svojih službah, naporih in zaslugah, in kako je naposled, da bi vsaj zadnja leta preživel v mili domovini, vzel od tujine slovo in z lahkoto dosegel, da mu pokojnino v Ljubljano pošiljajo, čudil se je, kako mojstrsko so Ljubljančani bežečo armado čez mejo spravili in deželo opustošenja rešili.
Sledovi poloma so se videli še tu in tam, razdrta železna cesta, polomljeni vagoni in tam proti pokopališču en zrakoplov, ki se ni mogel več dvigniti.
“Oh, koliko ubogih vojakov so postrelili v Gradcu in na Dunaju!” je vzdihnil Skobec.
“Saj so jih v Ljubljani tudi,” je dejal Završnik.
“Kako pa si ti prebil te grozne čase?”
“Stradal sem, držal jezik za zobmi in tolažil ljudi, da bo tudi vojne enkrat konec.” Skobec pa je pripovedoval, kako naporna, kako polna odgovornosti je bila baš njegova služba in kako je nekega njegovega tovariša komisarja celo v smrt pognala. Skobec je seveda mislil sebe.
“To je bil nad vse vesten uradnik,” je dejal. “Nekega večera je sedel z drugim policijskim agentom v gostilni. Poslušala sta, kaj da ljudje govore. Kmalu je agent prijel enega, ki je naglas zabavljal in vojake hujskal. Komisar mu seveda ni branil.”
“Lep posel tako zalezovanje!” je dejal Završnik.
“Lep ali nelep; potreben je. Država se mora braniti.” “Navadni ljudje govore tja-vendan, kar jim na misel ali pravzaprav na jezik pride; ne mislijo itak nič.”
“Škodujejo pa tistim, ki jih poslušajo. Vsak vojak sliši rad, če se mu reče: Pojdi domov. Kaj boš kožo na prodaj nosil! Z eno besedo, ta agent je storil svojo dolžnost kot uradnik in kot patriot.”
“In kaj potem?”
“Moža so ustrelili, seveda. Izkazalo pa se je, da je bil vojak komisarjev sestranec, družinski oče. In to, glej, je padlo komisarju na vest. Ta spomin se mu je zapičil v možgane in ga preganjal noč in dan in zgodilo se je kakor v otroški bajki o volku, ki je palčka požrl in moral naprej in naprej slišati: Le okoli, le okoli! tako da je znorel in v prepad skočil. Komisar se je ustrelil.”
“Nesrečni norec! če bi se bil že agent. . .” je dejal Završnik.
“Saj to je tisto. Komisarja je pekla vest, agenta ni.”
“Če ga je vest res pekla, naj bi vsaj izkušal popraviti, kar je zagrešil, s podporo družini nesrečnega sorodnika.”
“Kaj zagrešil! Zagrešil ni nič,” se je razvnemal Skobec. “Ampak to te vprašam: kako more kakega človeka zaradi tega vest peči?”
“Dolžnosti, ki nam jih nalaga državni zakon,” je x'azla-gal Završnik, “niso vedno iste in niso tako obvezne kakor one, ki nam jih nalaga vest, in vest ne umolkne rada, če smo njen glas ali nalašč ali iz malomarnosti preslišali.” IDaije prihodnjič.;
PENNSYLVANSKI PREPIHI
(Nadaljevanje z 2. strani)
dva sina in hčer. Pokopana je bila iz cerkve sv. Atanazija.
— Na Mt. Oliver pa je preminul rojak Peter Sedlar, ki je stanoval na 111 Rustic Street. Zapušča žalujočo ženo Elizabeto, ter 1 sina in 4 hčere. Pokopali s.o ga iz cerkve St. Matthew.
Naj oba počivata v miru!
|	Stari Majk.
------o-----
Stvarno opažanje Nškife
MOSKVA, ZSSR. — Tekom slavnostnega sprejema madžarskega rdečega vodnika J. Radarja je povedal Hruščev v odgovor kitajskim komunistom med drugim tudi:
“Ljudje sodijo naše delo po količini kruha, ki ga morejo jesti, po količini masti in paprike, ki jo morejo uporabiti, po tem, koliko oblek imajo in kakšne kakovosti, po dolžini prostega časa, ki ga imajo, in po načinu počitka in zadovoljevanja svojih duhovnih potreb.
Če socializem ne more preskrbeti teh stvari in ne more dati množicam* več kot kapitalizem, nas bodo smatrali za prazne bahače in ne revolucionarje!”
Hruščev je povedal lepo in naravnost, pozabil je le priznati, da “socializmu” še nikjer ni uspelo nuditi vsega omenjenega v večji meri in v boljši kakovosti kot svobodnemu gospodarstvu.
------o-----
Nasprotniki vlade na Haitiju se zopet
začeli gibati
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Nasprotniki predsednika Duvalierja so zadnje dni izvedli več napadov v okolici glavnega mesta Port-au-Prince. V glavnem napadajo policijske postaje. Večji napad je bil izveden na Petionville. Vladne čete naj bi imele v teh spopadih do 30 mrtvih in ranjenih.
Uporniki trdijo, da je Du-valier protipostavno dosegel predsedstvo republike, ko mu je potekel prvi predsedniški rok v maju.
-----C------
Manj primanjkljaja, kot sc ga predvideli
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih zakladnega tajništva so Združene države prejele na račun davkov in drugih dohodkov skupno v preteklem proračunskem letu 86.4 bilijonov dolarjev, izdale pa 92.6 bilijonov, torej 6.2 bilijona več. Za toliko je po-rastel dolg zvezne vlade. Prvotno so napovedovali, da bi primanjkljaj v zveznem proračunu znašal celo 8.8 bilijonov.
Kljub temu, da je bil primanjkljaj za dva in pol bilijona manjši, kot so predvi-
devali ob začetku letošnjega leta, je zvezni dolg porastel v taki meri, da je zvezna vlada predložila Kongresu, naj dovoljeno mejo zveznega dolga poviša za stalno na 315 bilijonov. Ta v takih vprašanjih ni posebno ustrežljiv. Zlasti v Senatu je število zagovornikov zdrave finančne politike močno.
-----o-------
Strašenje ne uspeva
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik Robert Kennedy je baje skušaj senatorje z Juga pridobiti za podporo vladnemu predlogu za civilne pravice z namigi, da utegne zvezna vlada izgubiti nadzor nad črnci, če civilne pravice ne bodo uzakonjene. V takem slučaju bi utegnilo priti do hudega prelivanja krvi.
Senatorji so pravodosnemu tajniku odgovorili, da se ne dajo “preplašiti”. Poznavalci političnega razpoloženja na jugu dežele trdijo, da bi Kennedy, če bi bile danes predsedniške volitve, dobil v Alabami komaj 10 odstotkov glasov, izgubil pa bi tudi Georgio, ki se od civilne vojne sem še ni nikdar izneverila demokratom.
------o----
Demokracija je vdrla v Angliji tudi v uporabo stolov!
CLEVELAND, O. — Ni mesta na svetu, kjer ne bi poulična drhal uničevala iz čiste pre-šernosti in zlobe javno premoženje, na primer mize in stole v javnih parkih. V Londonu je to stanje postalo že neznosno. Zato je magistrat sklenil, da bo postavil v parkih nove stole in klopi, ki bodo narejene iz aluminija, da ne bodo utonile v reki Themsi, da sedeži ne bodo več iz tekstilnega, ampak iz posebne vrste steklenega blaga, da jih ne bo več mogoče uničevati z noži, škarjami, bodali, dieti itd.
Ženske dobijo delo
Waitress Wanted
Hours: — 7:00 a.m. to 2:00 p.m.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue
EN 1-5214	(x)
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Iščemo mizarja, zanesljivega, izkušen v izdelavi kuhinjskih omar. Plača od ure.
14305 Caine Ave.
(141)
Delo za moške
20 mizarjev sprejmejo takoj za delo na zgradbi na 27800 Euclid Ave. Kličite delovodje Vili Pogačnik UT 1-0248 ali pa Milana Jager 944-6755 ali 261-2088.	(140)
Časopisje je o tem poročalo, pa tudi dodalo, da bo podobne stole in klopi kupila tudi kraljeva palača Buckingham in jih rabila pri sprejemih na prostem.
Razlika med kraljevim in javnimi parki izginja, ali bo izginila tudi razlika med občinstvom, ki se nabira tu in tam? Tako vprašanje se bere samo med vrsticami, najbrže iz spoštovanja pred kraljevo hišo. ----------------o------
— V Severni Ameriki živi de-iset vrst dihurja. Nobena ni posebno priljubljena.
MALI OGLASI
Naprodaj
Skoro nov pihalnik, črpa in oddaja zrak avtomatično, avtomatična sklopitev. Tudi mladinska postelja in zofa. Na 1095 E. 67 St. UT 1-3772.
Hiša naprodaj
Grovewood okolica; enodružinska hiša, 3 spalnice, na lotu 50 x 171 čev. sadna drevesa. $14,400. Kličite KE 1-8784.
(144)
Aircondititioner naprodaj
Skoro nov, znamke Feders, cena ugodna. Pokličite po 5. uri EN 1-4922, ali se oglasite na 1020 E. 64 St.	—(141)
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA
John Komin
ki je po dolgi bolezni izročil Bogu svojo blago dušo dne 24. julija 1958.
Let že pet Te zemlja pokriva, duša nebeško slavo uživa.
Mi pa žalostni smo še vsi, ko Tebe in mame med nami ni.
V nebesih zdaj je Vajin dom, v družbi sta z angeljcem, prosita oba za nas Boga, da vsi pridemo k Vama v nebo.
Žalujoči:
CHRISTINE, MARY, JENNIE, DOROTHY, hčere ZETJE, VNUKI, PRAVNUKI MARY KOPRIVEC, sestra
Cleveland, O., 24. julija 1963.
PREVZELO JIH JE — Ko so Albanci po 16 letih izpustili Grke, ki so jim bili izročeni ob koncu državljanske vojne v Grčiji od grškjh partizanov, so nekateri prevzeti od ganotja ob pomatku domov padli na zemljo in to poljubili. Slika kaže njihov prihod preko meje pri Kagaviji. Komunisti so jih odvedli seboj l. 1948, ko so zapustili Grčijo I in šli iskat zavetja v komunistično Albanijo.
Naprodaj
Dve enodružinski hiši na enem lotu, 7 in 6 sob, v okolici Harvard Ave. in E. 71 St., plinska furneza. Kličite MI 1-4361.	—(143)
Stanovanje iščemo
Iščemo 5 sob spodaj, v fari sv. Vida. Kličite odvetnika Nosana — LI 1-1447.	(144)
Prodaja lastnik
hišo 6 sob, 3 spalnice in kopalnica zgoraj; klet, furnez na plin na 1079 E. 76 St. EX 1-1542.	(143)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 5-5, 2 porča, poplo-ščene kuhinje, 2 plinska furneza, nova 1 y2 garaža. Se lahko takoj vselite. Kličite 881-7064.	(141)
Prodam pohištvo
zaradi selitve, štedilnik, hladilnik, miza s 4 stoli, Hollywood postelja, zofa, divan, airconditioner in drugo. Pokličite 881-0166. Vse v dobrem stanju.	—(144)
Opremljene sobe
Opremljene sobe oddamo v najem. Kličite EN 1-5015.
(141)
V najem
Oddamo 5 sob pošteni družini. Najemnina zmerna. V Col-linwoodu blizu šole in Eaton Axle tovarne. Kličite 531-4863. _______________________(140)
Sobo oddam
Opremljeno, čisto sobo od-d a m moškemu. Z domačo hrano ali brez, po želji z garažo. Zglasite se na 1017 E. 62 St. ali pokličite EN 1-7890.
(142)
Pekarija naprodaj
V slovenski naselbini blizu sv. Kristine v Euclidu. Vse orodje, peči in omare. Izvrstna prilika za družino.
Imamo mnogo hiš in zemljišča na vzhodni strani Clevelanda. Obrnite se na nas.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.
IV 1-1100
(142)
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:	Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore BIvd.	1053 E. 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 35301 Waterloo Road KEnmore 1-1235

V BLAG SPOMIN
OBLETNIC SMRTI NAŠIH DRAGIH STARŠEV, KI SO NAS TAKO HITRO ZAPUSTILI TER ODHITELI V BOLJŠO DOMOVINO
OČE
FRANK ARKO
ki so umrli 24. julija 1959
V miru božjem zdaj počivate, zdaj bivate vrh višave jasne, kjer sonce Več ne otemni, kjer sreča, mir ne mine več.
Vaši žalujoči:
MATI
JOHANNA ARKO
ki so umrli 25. aprila 1950
Prosite ljubega Boga za nas in ko pride pa poslednji čas, da vsi er.krat spet se snidemo ter vso večnost veselje vživamo.
SINOVI in HČERE Cleveland, Ohio, 24. julija 1963.

NAZNANILO IN ZAHVALA
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po daljši bolezni umrla naša ljubljena mama
JENNIE GROZDINA
roj. Privec, prvič por. Gorencic, doma v Ložu na Notranj-iskem, od koder je prišla v Ameriko pred 61 leti. Pogreb je bil v petek, 19. julija 1963, v cerkev sv. Vida in od tam na East Cleveland pokopališče.
Vsem, ki so nam ob težki izgubi stali prijateljsko ob strani, vsem. ki so pokojno pokropili ali se udeležili njenega pogreba, darovali vence ali za sv. maše, naša iskrena hvala.
Žalujoči:
JOHN GROZDINA, mož FRED in FRANK GORENCIC, sinova
Cleveland, Ohio, 24. julija 1963.

HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI

“Danuša, Danuša, hočeš li imeti svojega viteza?”
Bujnolasa Danuša je poskočila dvakrat ali trikrat v svojih rdečih čeveljčkih, potem pa se je oklenila kneginje okoli vratu in začela vzklikati s tako radostjo, kakor da bi ji obljubili igračo, ki se smejo z njo igrati samo odrasli: “Hočem, hočem, hočem!” Kneginji so se od smeha zalile oči in z njo se je smejal ves dvor; oprostivši se iz Da-nušinega objema, je naposled vendar rekla Zbišku:
“Aj, zaobljubi se, zaobljubi! Kaj pa ji hočeš priseči?” Toda Zbiško, ki je ohranil med smehom svojo resnobo, se je oglasil resno, ne da bi se bil dvignil:
“Zaobljubim se:	brž ko
dospem v Krakov, obesim na krčmi svoj ščit in na njem list, ki mi ga pravilno napiše pismen klerik — da je devica Danuša Jurandova najkras-nejša in najkrepostnejša med devicami, ki žive v vseh kraljestvih sveta. Z njim pa, ki bi temu oporekal, se bom bojeval, dokler ne padem jaz, ali pa on — ali pa če ne bi rajši postal moj suženj.” “Dobro! Vidi se, da poznaš viteški običaj. In kaj še?”
"In potem — ker sem izvedel od gospoda Nikolaja iz Dlugolasa, da je mati device Jurandove zaradi Nemca s pavjim grebenom na čeladi izdihnila svojo dušo, se zaobljubim, da potrgam nekoliko takih pavjih peres z nemških betic in jih položim svoji gospe pred noge.”
Na to se je kneginja zresnila in vprašala:
“Ali je tvoja zaobljuba samo šala?”
Zbiško pa je odgovoril: “Tako mi pomagaj bog in sveti križ: in to zaobljubo
ponovim še v cerkvi pred duhovnikom.”
“Slavno se je bojevati z ljutim sovražnikom našega plemena, toda žal mi je tebe, ker si mlad in lahko padeš.”
Medtem se je približal Matko iz Bogdanjca, ki je doslej kot človek davnejših časov samo skomigal z rameni, a sedaj vendar čutil potrebo, da izpregovori:
“Kar se tega tiče — ne bojte se, milostljiva gospa. Smrt v bitki lahko zadene vsakogar, a za plemiča, naj bo mlad ali star, je še celo slavna. Toda temu fantu ni vojna nič tujega, zakaj čeprav mu manjka let, se je že marsikdaj boril na konju ali peš, s kopjem ali sekiro, z dolgim ali kratkim mečem, s ščitom ali brez njega. To je nov običaj, da se vitez zaobljubi dekletu, ki ga rad vidi, a da je Zbiško svoji obljubil pavja peresa, tega mu ne zamerim. Poiskal je že Nemce, naj jih še poišče, a če se pri tem razbije par betic— mu bo to le v slavo.”
“Že vidim, da nimam opravka z otrokom,” je rekla kneginja.
A potem Danuni:
"Sedi na moje mesto, danes si prva oseba; samo ne smej se, ker to ne gre.”
Danuša je sedla na gospeji-no mesto. Pri tem se je delala resno, ali njeni modri očesci sta se smejali klečečemu Zbišku in ni si mogla kaj, da ne bi od veselja cepetala z nogami.
“Daj mu rokavice!” je rekla kneginja.
Danuša je slekla rokavice in jih podala Zbišku, ki jih
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
CARS FOR SALE
1960—OPEL REKORD % automatic. Private owner. Only $850. Ex. cond. OR 3-1055.
(140)
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE — Brentwood Terrace.
Moving East. Will sac. 3 bedrm. Bilev. Face brk. Lge. sun pch. Beau, landscpd. 2 car gar. Crptg. Alum. S/S. Fin. rec. rm. Call owner PO 6-2571.	(140)
CICERO — 2-flat brk. 5 and 6 rms. Full bsmt, gas ht., fine loc. By owner. $24,500 or reas. offer. OL 2-7593.	(141;
PROSPECT HEIGHTS — BY OWNER — 6 rm. brk. ranch, breezeway, gar., 2 baths, cptd., Alum. S/S Many de luxe bilt-ins, other extras. Gracious 7 yr. old home on Indscpd a/4 A. Mid $30s. For immed. occupancy. CL 5-4470.	(141)
RESORT PROPERTY
COUNTRY ESTATE 270 ACRES
New 6 rm. brick ranch home, every city convenience, overlooking approx 2,000 ft. lake frtg. Gas ht.; crab orchard firepl.; paneled family rm.; full bsmt.; ceramic tile kitchen, bath, many more de luxe features; 2 car gar.; boathse.; 3 rm guest house., 6 rm. tenant house with complete set farm bldgs, (not on lake). Must be seen to appreciate. Less than 4 hours drive fm. Chicago. $20,000 down. Owner. Mrs. J. Lundquist, R.R. No. 1, Oxford, Wise. — Ph. 608-296-2196	(140)
BUSINESS OPPORTUNITY
ROOMING HOUSE WITH TAVERN
Fully equipped, ex. location. Priced for quick sale.
63rd-Ashland, phone 925-9057
(140)
FANCY GOODS STORE plus 4-rm. apt. in rear. Northwest. Gd. going business. Must sell because of illness. Reasonable. Owner. AL 2-6153.	(141)
REAL ESTATE FOR SALE
EVERGREEN PK. — NR. EVERYTHING
2720 W. 87 th pi., 6 rms., 3 bdrms., sidr dr., attch. ovsz. gar., lge. attic, gas ht., w.w. carptg., storms, serns, awnings. Immed. poss. By owner. Appt. 422-7060.	(140)
INCOME BRICK—BY OWNER: 2 flat, new gas units, S&S, brk. gar., lge. Indscpd. lot. A sacrifice at $18,975. 5052 W. Fulton. 626-4877.
(141)
VILLA PARK — INCOME PROPERTY
Zoned commercial. Good return on investment. 5 apartments-plus office and reception room. Excellent condition. Lot size 76x176; 2 story, 4 Apts. Brick constructed. Roof slate. Separate 3 room house attached to garage; new hot water heating unit; gas heat; alum, combination storm windows & screens; 3rd floor; floored attic; 2 car garage with 8 ft. addition added; concrete driveway Fenced-in yard. Completely landscaped. $49,900.
TE 2-5498.	(141)
LOMBARD — BY OWNER Country living w. city coveniences. Offering a 6 rm. ranch home on a wooded lot 126x219. Close to schls. and shpg. area. Crptd. living and din. rm. Many extras. Pr. $18,500. 1018 Finley Rd. MAyfair 7-2334.
. ! : )	(142)
je prijel z velikim spoštovanjem, pritisnil na usta in rekel:
“Pripnem jih na čelado, a kdor seže po njih — gorje mu!”
Poljubil je Danuši roke, nato noge in je vstal. Takrat ga je minila dotedanja resnoba in srce se mu je napolnilo z veliko radostjo, zakaj poslej bo veljal pred vsem tem dvorom za zrelega moža. Potre-sajoč Danušine rokavice je začel klicati na pol veselo, na pol navdušeno:
“Le pridite, pasji bratje s pavjim perjem, le pridite!”
Tedaj je vstopil v izbo prejšnji redovnik in z njim še dva druga, starejša. Samostanski služabniki so nesli za njimi pletene koše, a v njih posode z vinom in različne na hitro pripravljene prikuske. Poslednja dva sta začela pozdravljati kneginjo in ji izno-va očitati, da se ni ustavila v opatiji, a ona jima je vnovič razlagala, da se je naspala podnevi in da potuje ponoči zaradi hlada, zato da ni potrebna počitka — in ker ni hotela buditi prečastitega opata in častitih redovnikov, se je rajši ustavila v krčmi, da si malo noge pretegne.
Po mnogih vljudnih besedah je ostalo naposled pri tem, da zaužije kneginja z dvorom po jutrnjicah in rani maši zajtrk v samostanu in se tam odpočije. Prijazni redovniki so povabili razen Mazurov tudi krakovska kmeta in Matka iz Bogdanjca, ki je bil tako namenjen v opatijo, da
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PARK FOREST — Bargain by owner. Best built 3 bdrm. ranch. Many extras inc. lge. den, S&S, firepl. and custom kitchen. Nr. everything. PI 8-1675.	(142)
BY OWNER: 4 bdrm. brk. res. Tile kit.; IVz tile baths; mod. plumbing; new gas htg. plant; 1-car gar, Garfield Pk. area. Ph. VA 6-8438 after 5 p,m.	(140)
LA GRANGE—By owner. Trans.
3	br. older home w/den & htd. attic rm. On tree lined st. of lge. older homes. 2% blks. to major
shop.	4 blks. to Burlington. Com-
mute 35 min. to Loop. $17,000. FL 4-6468.	(141)
LOMBARD—BY OWNER—
4	bdrm., IVz bath. Face brk. 7 rms.,
sernd. porch, 1%-c. gar., bsmt. Lot 50x160. Nr. all schls., shpg., and transp. Immed. occupancy. MA 7-9294.	(140)
BY ~OWNErZn6TrI VERSIDE 3 bdrm., 2V2 baths. Pan. heated porch. Fin. bsmt. w. complete kit. S.-s., awnings, 50’ lot, beaut. Inscp-ing. 2-c. gar., side dr. Nr. schls.,
shpg.	, trans. Imm. occupancy.
$26,900. PI 9-1634.	(140)
WHEELING—BY OWNER: 5% rm., 3 bdrm. frame ranch. Gas ht., comb, washer-dryer. S&S. LEhigh 7-4160	(141)
BY OWNER: PARTLY REMODELED REDWOOD & stucco home. On Fox R., 402 S. River Dr., Algonquin. Fishing & btg., 3 bdrm. & den. $11,800. OLiver 8-7130.	(142)
SCHILLER PARK:	BY OWNER
11 room Brick House, Custom Built, 3 or 4 bedrooms, 2 fireplaces, 11 closets, wall to wall carpeting, drapes, central air conditioning & panelled basement, recreation room, patio & 2 car garage w/above walking area for storage. Many extras. Mid 40’s. 678-6292.	(141)
HOFFMAN ESTATES— TRANSFERRED OWNER 4 bdrms., 2 baths, split level, Ig. rec. rm., 1% car gar. Only $24,500. 529-5971.	(142)
bi spravil v samostanu svoj vojni plen, darila darežljivega Vitolda in določeno odkupnino zastavljenega Bogdanjca. Toda mladi Zbiško ni slišal povabila, ker je bil skočil k svojim in stričevim vozovom, ki jih je stražila služinčad, da bi se preoblekel in se predstavil kneginji in Danuši v do-stojnejši obleki. Vzel je z voza prtljago, jo dal odnesti v poselsko sobo in se začel tam preoblačiti. Uredil si je najprej na hitro lase, jih zvezal s svilenim trakom, ki je bil prevezen z jantarjevimi jagodami in imel spredaj prave bisere. Nato si j e oblekel “jako” iz bele svile, našito z zlatimi zmaji in spodaj lepo obrobljeno. Potem se je opasal s pozlačenim dvojnim pasom, na katerem je visel majhen meč z vdelanim zlatom in slonovo kostjo. Vse je bilo novo, lesketajoče se in popolnoma čisto od krvi, dasi je bilo uplenjeno mlademu friziškemu vitezu, ki je služil pri križarjih. Zbiško si je nato oblekel prekrasne hlače, pri katerih je imela ena hlačnica podolgovate zelene in rdeče črte, druga pa vijoličaste in rumene, obe pa sta se končavali gori v pestri šahovnici. Potem si je obul še škr-lataste čevlje z dolgimi rilci. Lep in osvežen je stopil v veliko izbo.
Že ko je stal med vrati, je njegov pojav napravil na vse močan vtis. Kneginja, ki je sedaj videla, kako čeden vitez se je zaobljubil ljubljeni Danuši, se je še bolj razveselila. Danuša pa je v prvem hipu kar poskočila k njemu kakor srna. Toda naj je bilo zaradi mladeničeve lepote ali za-
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Jacob Strekal, tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blagajnik John Bar-kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Ann Kutcher, Josephine Henikman, Frances Julylia. Seje se vrše 4. februarja, 1. aprila, 3. junija, 5. avgusta, 7. oktobra, 2. decembra 1963 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd, GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Rupert, maršal. Pevovodja F r an k Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Jakob Strekal, Vinko Godina, Louis Stavanja. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave.
DffiEKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Seaulin. tajnik Edward Strekal, 19406 Cherokee Ave., KE 1-8215; blagajničarka in zapisnikarica Jo Ann Milavec; Nadzorni odsek: predsednik Vinko Godina, (2) Louis Sajovec, (3) Joseph Kušar; Gospodarski odsek: predsednik John Troha, Frank Urbančič, Max Gerl; Puhlicijski odsek Edward J. Eckart; Direktorij: John Barko-vich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, Mary Kobal, Charles J. Starman - poslovodja - tel. KE 1-9309, Joseph Petrič - hišnik - tel. KE 1-3799. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph Ferre.
Ciril Štepec, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Henry Zorman, Louis Kosem. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Stanonik, Frahk Mlrzlikar, Adolph Kocin. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu oib 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
voljo glasnega občudovanja dvorjanov, se je ustavila, preden je pritekla, korak pred njim, Takrat pa je naglo povesila očesci, sklenila roke ter začela vrteti prstke, vsa rdeča in zmešana.
Toda za njo so se približali drugi: sama gospa, dvorniki in dvorjanke, pevci in redovniki, vsi so si ga hoteli natančneje ogledati. Mazovska dekleta so gledala nanj kakor v mavrico, vsaka obžalujoč, da ni izbral nje — starejše so občudovale dragoceno obleko, tako da se je zbral okoli njega krog radovednežev. Zbiško pa je stal sredi med njimi s ponosnim smehom na svojem mladeniškem obrazu in se obračal na mestu, da bi si ga lahko bolje ogledali.
“Kdo je to?” je vprašal eden izmed redovnikov.
“To je mladi vitez, nečak tegale plemiča,” je odgovorila kneginja, kazaje na Matka, “pravkar se je zaobljubil Danuši.”
Redovniki pa se temu niso posebno čudili, ker taka zaobljuba ni prav nič vezala. Zaobljubljali so se čestokrat omoženim ženam iz znamenitega rodu, med katerimi je bil ta zapadni običaj znan, saj je imela skoraj vsaka svojega viteza, če se je vitez zaobljubil gospodični, ni bil zato že njen zaročenec:	nasprotno,
najčešče si je izbrala drugega moža, a on, kolikor je bil stalnega značaja, ji ni prenehal biti zvest, dasi se je oženil z drugo.
Malo bolj so se redovniki čudili Danušini mladosti, sicer pa tudi ne posebno, ker so v ! tistih časih šestnajstletni dečki postajali kaštelani.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Man Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v me'se-cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodarič, Karol Bojc, Jože Ovsenek. Telefonska št. EN l-592(> ali HE 2-0142.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. DruStvo pla-Cuje $200 smrtnlne In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Dragar August, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blagajničarka Smolič Štefka, zapisnikar Odar Miro, oderska mojstra Slavko Štepec in Milan Zajec, za program Stane Ger-din, Ivan Jakomin, Miro Odar in Ivan Hauptman, nadzorniki Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec, kuharice Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, Francka Perčič, reditelja France Stanonik, Peter Trpin, točaja Lojze Mohar, Ciril Štepec, arhivar Srečko Gaser, športni ref. J. Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Siov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Mar-
tinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Joško Penko, podpredsednik Michael I. Lah, tajnica Jennie Fonda, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871, pomožna tajnica Johana Milavec, blagajničarka Alma Ep-pich. Nadzorni odbor: Frank Drob-nich, John Bradač, Charles Starman. članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah. Seje so vsak četrti četrtek v društvenem domu na Recher Avenue, v Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A.
1166 E. 72 St., Cleveland 3, O., USA Ludvik Burgar, predsednik; Ma rinka Burgar, prvi podpredsednik; Tone Gaber, drugi podpredsednik; Helka Puc, tajnica (459 - Fourth St., Hoboken, New Jersey); Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, Northwestern Tech. Inst., Evanston, Illinois); Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Jože Škulj, upravnik Vestnika SAVE (236 Concord Ave., Toronto 4. Canada). P. Vendelin špendov, O.F.M., duhovni asistent SAVE.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik:	Jernej Slak. Pod-
predsednika Stanko Vrhovec in France Zalar, tajnik Marko Sfiligoj. 1180 E. 61 St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139, blagajnik Pavle Košir, odborniki: Hinko Lobe, Anton Lav-riša, Jože Malovrh, Vidko Sleme. Vinko Rožman, Danilo Krajnc, France Smolič in France Lovšin; duhovni vodja msgr. Matija Šker-bec; nadzorni odbor: Jože Nemanič, France Gorenšek, Milko Pust; razsodišče: Edmund J. Turk, Branko Pfeifer, Janez Sever.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLID U Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in. Josephine Škabar, tajnik Louis Levstik, 1218 East 172 Street, IV 1-7726; blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Frank česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank česen ml Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednk Gašper Segulin, podpredsednik Frank Majcen, tajnica Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., tel. BR 1-4582, zapisnikarica Jennie Pugely, blagajničarka Antonija Stokar; nadzorniki: Joseph Rolih, John Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Seja so vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St.. EN 1-1918, ‘blagajnik Frank Penca, zapisnikar Anton Tavželj. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Frank Majer. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti Kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v starem poslopju SND. na St. Clair Ave.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Komidar; tajnik Frank Marzlikar, 837 Alhambra Rd., IV 1-3129; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. Seje in sprejemanje novih članov vsako dnigo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
RALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. Balincarski referent; Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so; sredaj petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, blagajnik Rudi Kristavčnik. Odborniki: Frank Rantaša, Avgust šepeta-vec, Ludvik Banfi. — Nadzorni odbor:	predsednik Jožef Melaher.
Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče:	predsednik Milan Godlar,
Janez Vinkler, Karl Fajs.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsed. Jack Strekal, podprod-sed. Frank Segulin, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, blag. John Zigman, zanis. Gusti Slejko; nadzor.: Fanny Modic, Josič Mihelich, Louis Godec; publik. odbor: Vera Potočnik, Frances Brezovar in Louis Somrak.
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa IIE 1-0965.
TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Tončta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od $500.00 do $15,000.00.	'
K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot juiri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:

GLAVNI URAD
[( 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
.......— ■ • . . . — . . « ^
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
.................. . .->-i