THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA ERIKANSKI NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 173. CHICAGO, ILL., PETEK, 6. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER, 6, 1929. LETNIK XXXIII. PO POROČILIH OČIVIDCA OBSTOJI MED KITAJSKO IN RUSIJO ŠE VEDNO SOVRAŽNO STANJE. — OBE ARMADI SI STOJITE NASPROTI, DOBRO OBOROŽENE. — DO PRAVEGA MIRU ŠE DALEČ. Manchouli, Kitajska. — Do- čim se po časopisih in v uradnih poročilih javlja, da je spor med Rusijo in Kitajsko docela poravnan, poroča očividec ravno nasprotno stanje. Ne samo, da ruske čete niso zapustile kitajske meje, marveč so se pomaknile celo dve milji globočje v kitajsko ozemlje, tako, da ste obe armadi zdaj v strelni razdalji druga od druge. Med obema armadama obstoja torej pravo vojno stanje, in le iskrice spora je treba, da se zaneti krvavi požar. Na 30 milj dolgi fronti se nahaja okrog 30.000 ruskih vojakov, ki jim stoji v pomoč še kavalerija, artileri-ja, tanki in oklopni vlaki. Njim nasproti stoji kakih 15,-000 mož kitajske vojske, enako z vsemi mogočimi bojnimi sredstvi. Skozi zadnji mesec je Kitajska stalno ojačevala svojo obmejno armado. Takšno.je današnje stanje na svetu. Dočim ,«> na engp koncu pri mizi državniki stiskajo roke in zagotavljajo drug drugemu, da bodo posvetili svoje moči delovanju za svetovni mir, stiskajo na drugem koncu meč in le čakajo ugodne prilike, da udarijo. ZEPPELIN PRISPEL DOMOV PARIZ IZNAŠEL NENAVADEN NAČIN, KAKO NAJ DOBI AMERIKA ODŠKODNINO ZA VOJNE DOLGOVE. Pariz, Francija. — Kakor znano, se Francija, kakor tudi vsa Evropa, ustavlja plačilu vojnih dolgov Ameriki. Zdaj pa je prišel pariški list 'Temps' na izvrstno idejo. Pravi, če bi Amerikanci opustili uživanje sladoleda, bi s tem toliko prihranili, da bi lahko Evropi odpustili ves vojni dolg. Ce bi se pa poleg tega še parfuma vzdržali, bi pa Evropi lahko št celo kaj "šenkali." Čudno, da nam Evropa še blagohotno ne priporoča, naj se postimo za njo in naj s prihrankom vzdržujemo njene brezpotrebne legije vojaštva. -o-- JETNICA SUHAČEV SE PONESREČILA NA BEGU. Bay City, Mich. — Mrs. Kel-ley, stara 78 let, je bila zadnji petek aretirana od prohi-bicijskih agentov. Trdila je celi čas, da je po nedolžnem zaprta. Ker je kljub temu niso izpustili, si je sklenila sama priboriti prostost. Zvezala je skupaj rjuhe, in ker to ni bilo dosti dolgo, je pritrdila zraven še vrv od električnega li-kalnika, ter se po tem spustila iz tretjega nadstropja skozi okno navzdol. Kakor razumljivo pri njeni starosti, ni bila dosti gibčna, zgrešila je prijem in telebnila na tlak, pri čemer si je zdrobila lobanjo. Prepeljali so jo v bolnico, a je na poti izdihnila. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec1" Nad vse slovesen sprejem. — Navzoče so bile visoke osebnosti, kakor tudi nešteviini gledalci. — V delu nova zračna ladja, ki bo grofa Zep-pelina celo prekosila. Friedrichshafen, Nemčija. — Zračni velikan, Graf Zeppelin, se je v sredo, 4. septembra, povrnil s svojega potovanja okrog sveta in se ob 8. 30 zjutraj spustil na zemljo. Sprejem je bil nad vse slovesen. Razen predsednika Hin-denburga, ki je bil zadržan zaradi smrti svoje sestre, so bili navzoči vsi ministerski predsedniki nemških držav, kakcr tudi zastopniki mnogih tujih držav. Poleg tega pa je pri- schLvovtUo pxilioud na Li&jče m desettisoče gledalcev. Po poročilu policije je prispelo v mesto v zadnjih 12 urah nad 6000 avtomobilov. V tukajšnji Zeppelinovi tvornici je zdaj v delu nova zračna ladja, ki bo znatno presegala v velikosti celo orjaka Grofa Zeppelina. Imela bo tudi 8 motorjev, dočim jih ima Graf pet. Na njej bodo izkoriščene vse skušnje, ki jih je imel Dr. Eckener na sedanjem poletu in bo torej nova ladja znatno izpopolnjena in izboljšana. -o- OPERNA PEVCA DOSPELA V AMERIKO. New York, N. Y. — Te dni sta dospela iz stare /domoVi-ne s parnikoiri "Olympic" slovenska operna pevca tenorist g. Svetozar Banovec in altiska gdč. Zora Ropasova. Na ladiji, na kateri sta se vozila sta imela dobro uspeli koncert. Prihodnjo nedeljo bosta imela koncert v Milwaukee, Wis,, nato v Sheboyganu in Waukega-nu -o- HINDENBURGOVA SESTRA UMRLA. Berlin, Nemčija. — Edina sestra predsednika Hindenbur-ga je v 78 letu starosti podlegla kratki bolezni. Bila je svojemu bratu edina ožja tovari-šica po smrti njegove žene. Ko je Hindenburg zvedel za usodno novico, je takoj pohitel s svojega letovišča na Bavarskem domov. -o- DIVJANJE PROHIBICIJSKIH AGENTOV. Mobile, Ala. — Nesrečna prohibicija je zopet zahtevala svojo žrtev, ko so trije suhaški agenti navalili na neki lokal in z brezobzirnim streljanjem ubili J. Kellerja, starega 45 let, nekega njegovega tovariša pa nevarno ranili v nogo. Aretiran je bil šerif Henderson, češ, da je bil v zvezi s tem streljanjem. RAZSVETLJENA BARCELONA. mmmm'wm t- ***». «iHMJMf0-fe ' Španskem, kjer se je vršila te ačo so razsvetlili z napravami BIVŠI ŽUPAN UMRL Bivši chicaški župan Wm. E. Dever podlegel dolgotrajni bolezni. — Pogreb v petek dopoldne. — Bil je znača-jen mož in vzoren katolik. Chicago, 111. — V torek popoldne je po daljši bolezni na raku v trebuhu preminul bivši župan mesta Chicago Wm. E. Dever. Županoval je Chicagi v letih od 1923. dol927. Kakor je do zdaj določeno, se bo vršil pogreb v petek ob 10. uri dop. iz katol. cerkve sv. Ite, Broadway in Catalpa Ave. Pokojni Dever je bil mož, kakoršnih malo najdemo. Neumorno delaven, preje kot župan, kakor tudi zdaj kot podpredsednik nekega bančnega podjetja. V svoji delavnosti ni celo svoji bolezni posvetil dosti pažnje. Po prepričanju je bil vzoren katoličan, kar je tudi očitno pokazal ob vsaki dani priliki. Umrl je v starosti 67 let. MEDVED SAM PRIŠEL PO KAZEN ZA SVOJ ZLOČIN. Winnipeg, Man. — Pretekli teden se je pritepla velika medvedja zverina iz gozdov k nekemu farmarju, našla pred hišo brez varstva triletnega o-troka, ga umorila in požrla. Pred par dnevi pa se je kosma-tin pojavil pred isto hišo, gotovo z nado, da dobi novi plen, a to pot je on sam našel smrt iz puške nekega policaja. -o- VSAK NAJ BO, KAR V RESNICI JE. Večkrat se je primerilo že, da so rudarji, ki spadajo k rudarski uniji, prevzeli delo v kakšni drugi obrti, a so še nadalje ostali v svoji prejšnji u-niji. Da se taki slučaji preprečijo, je okrožni predsednik rudarske unije Fishwick, izdal proglas v katerem opozarja majnarje da unijska pravila zahtevajo, ako unijski delavec premeni stroko, mora tudi prestopiti k novi strokovni uniji, drugače se ga smatra kot "ske-ba" v novi stroki. LIGA NARODOV ZBORUJE Angleški min. predsednik izraža upanje, da boste Anglija in Amerika z drugimi državami vred skupno delovale na svetovnem razorože-vanju. —o— Genova, Švica. — Pred 53 delegati, ki zastopajo razne države na zborovanju društva narodov, je imel v torek angleški min. predsednik, Mac Donald, daljši govor, v katerem je označil stališče Anglije napram ostalemu svetu, predvsem pa napram Zedinje-nim državam, s katerimi da je prišlo do zedinjenja v 85 od-stot. vseh točk; ki se tičejo razoroževanja na morju. Na ta način, pravi, je upati, da se. končno zaustavi nesmiselna tekma med državami, katera bo imela več brodovja. Stoji na stališču, naj se skliče konferenca petih velesil glede razoroževanja in vse druge države naj podajo svoje nasvete in predloge konferenci v tem smislu. Kot videti, je bil govor zelo lep; a od besed do dejanj je velik korak, in hvalevredno bi bilo, če bi Anglija tudi prva. bila, ki bi šla v razoroževanju z lepim vzgledom naprej. -o--- NEZNOSNA VROČINA MUČILA CHICAGO. Vročina, ki je ne pomnijo ob tem času še v Chicagi, je pritiskala na naše mesto zadnjo sredo in četrtek. Toplomer je zlezel na 93 stopinj visoko. Žrtev vročine so bile tri osebe, ki so vsled srčnega napada se zgrudile na cesti. ŠIRITE AMER. SLOVENEC! NEMCI DRŽE SKUPAJ. Chicago, 111. — Za "revnega" Dr. Eckenerja, poveljnika na zračni ladji "Grof Zeppelin," so pričeli chicaški Nemci zbirati sklad, ki ga imenujejo "Eckenerjevi stroški." V dveh dneh so nabrali na prostovoljnih prispevkih skoraj 2000 dolarjev. -o- "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče! KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Požar je upepelil v tukajšnjem predmestju 200 hiš, v katerih je po večini prebivalo delavstvo. Okrog 400 ljudi je brez strehe. Škodo cenijo na okrog $250.000. — Chicago, 111. — Nova pogodba, ki so jo sklenili godbeniki' z lastniki gledališč, je prinesla godbenikom $5.00 oo-viška na tedenski plači. Pogodba, ki je veljavna za dobo enega leta, določa najmanjšo plačo godbenikom okrog $70.00, največjo pa $111.00. — Los Angeles, Cal. — Dve pritožbi ste bili vloženi proti 62 tukajšnjim policistom, in sicer ena od suhačev, druga pa od nekega "bootleggerja," češ da so ti možje postave, delali preiskave v raznih lokalih; pijačo pa, ki so jo zaplenili, so naprej prodajali; obenem pa so od "bootleggerjev" zahtevali odkupnino, ako so se hoteli zasigurati, da jih ne bodo naznanili. — Wellington, Nova Zelandija. — Kakor se poroča, se je dvema tukajšnjima alkimistoma po petnajstletnem študiju in poskušanju posrečilo s pomočjo nekakšne ojačane e-lektrike izpremeniti nekatere druge kovine v zlato. Vest se mora vzeti seveda zelo rezervirano. — Rim, Italija, — Srečen družinski oče je italijanski diktator Mussolini. Pred par dnevi se mu je rodil že peti o-trok, hčerka, katero bodo krstili na ime Anna Maria. — Baltimore, Md. — Kakor se je izrazil v svojem govoru na nekem banketu predsednik ameriške delavske federacije, W. Green, je največji u^peh delavstva, ki ga je doseglo za bodoče leto, upe-ljava petdnevnega dela na teden, ki bo prišla v veljavo v vseh panogah industrije. — Hollywood, Cal. — Po štirimesečni bolezni je tukaj preminul znameniti filmski režiser, Paul Leni. Po i-odu je bil Nemec, in je prišel v Ameriko pred tremi leti. — Chicago, 111. — V Chi-, cago je pričel izhajati nov časopis v angleškem jeziku, "Daily Times." Namen časopisa, kakor je uprava sama razglasila, bo objavljati novice bolj z ilustracijami, kakor pa z besedami. Oblika lista je priročna, 12x17. -o- LETALCA V VZTRAJNEM LETANJU PRISTALA. Chicago, 111. — Oba letalca, ki sta skušala pridobiti Chicagi rekord za vztrajno letanje, R. Mossman in C. E. Steele, sta bila prisiljena, spustiti se na zemljo, in sicer po 291 urah bivanja v zraku. Kakor sta se izrazila, bi bila sama še prav lahko vzdržala v zraku še nekaj dni, a motor se je pokvaril in zato sta morala prenehati z letanjem. Kljub temu t Iz Jugoslavia ROPARJI SREDI ZAGREBA OROPAJO DVA DELAVCA. — VELIK POŽAR V ŠIBENIKU. — NEZNANA ZVER V KAMNIŠKI OKOLICI. — RAZNOTERE DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. Roparski napad sredi Zagreba. Sredi naj prometne jše zagrebške ceste Ilice je bil izvršen drzen roparski napad, pri katerem sta prišla dva delavca ob ves svoj zaslužek. Delavca Nikola Vrbič in Juraj Šikie sta delala ves teden na neki stavbi v Zagrebu. Ko sta v soboto prejela svojo plačo in odhajala domov, ju je nagovoril neki slabo oblečeni človek, naj gresta z njim proti dobri nagradi skladat drva. Oba sta bila pripravljena za to in neznanec ju je odvedel v prvo nadstropje hiše št. 25 v Ilici. V* temnem hodniku je skočil pred oba drugi neznanec in na oba zakričal: "Denar sem, če ne vaju ubijem!" ter se pograbil za zadnji hlačni žep, kot da hoče izvleči revolver. Vse je šlo tako naglo in hitro, da sta oba delavca bila tako preplašena in res izročila ves svoj tedenski zaslužek roparju. Nato sta oba roparja pobegnila, obe žrtvi pa se v strahu nista upala niti klicati na pomoč ter sta šele kasneje prijavila rop* policiji. Čez nekaj dni pa sta oba delavca srečala na ulici onega, ki ju je vabil skladat drva. Izročila sta ga policiji. Aretirani ropar, neki Ivan Krčelič, je zločin priznal in izdal še dva druga roparja, to je nekega Josipa Mihalinca in Josipa Oslakoviča. Mihalinca je policija aretirala, Oslakoviča pa še išče. Ko bo aretiran še ta, bodo roparji izročeni sodišču. -o—— Velik požar v Šibeniku. V noči od srede na četrtek, 14. avgusta ob 1 zjutraj, je izbruhnil v predmestju Šibeni-ka velik požar. Pričela je goreti enonadstropna hiša posestnika Ante Ficule. Ogenj jc nastal v kleti, kjer je bilo shranjenega okoli 90 hI vina in 300 litrov žganja. Požar je naglo zavzel vse pritličje hiše in grozila je nevarnost, da bo zanetil še sosedno hišo. Ogenj se je naglo širil, ker so gasilne brizgalne sprva odpovedale. Neki polkovnik je opazil vso veliko nevarnost in je poklical | na pomoč vojsko. Pol batalijo-1 na infanterije je blokiralo ves prostor okoli požara. Za tem sta prišli še dve . četi vojne mornarice s potrebnimi gasilnimi pripravami. Tako se je mornarjem in gasilcem posrečilo lokalizirati požar. Hiša je popolnoma pogorela in ob 5 zjutraj je ostalo od nje samo še pusto pogorišče. V hiši sta stanovali dve uradniški družini, katerima (je pogorelo vse pohištvo. Skupna škoda se ceni na kakih 400.000 dinarjev. Vzrok požara dosedaj še ni znan. zjutraj je bilo javljeno orož-niški postaji v Kamniku, da se od včeraj pogreša hlapec Praš-nikarjevega posestva F. Štanc, star 30 let, doma iz Zduš. Orožniki so se takoj podali na posestvo in uvedli preiskavo. V vrtni lopi so našli sključeno in ožgano truplo Štanca. Ugotovilo se je, da je imel pokojnik v ponedeljek opravka na prostem, kjer ga je prehitela nevihta. Zato so bili mnenja, da kje vedri. Siromak pa je iskal zavetja v lopi, v katero je treščilo in ga ubilo. -o- Neznana zver. Kamnik, 13. avgusta. Kamniški sreski poglavar dr. Ogrin je prejel pritožbe in sporočila občin Zgornji in Spodnji Tuhinj, nadalje prebivalcev na Veliki in Mali Planini ter še iz raznih krajev širše kamniške okolice, da se tam okoli klati krvoločna zver, ki napada drobnico na paši in povzroča kmečkim gospodarjem zadnje dni vedno večjo škodo. Nekateri trdijo, da je zver do zdaj raztrgala v raznih krajih skupno nad 40 ovac, različno pa se glasijo sporočila, kaj in kakšna je ta zver. Dočim nekateri zatrjujejo, da gre za velikega starega medveda z družino, domnevajo drugi, da se je priklatilo v kamniške gozdove par volkov, ni pa tudi izključeno, da davijo drobnico podivjani psi. -o- pa sta dosegla drugi rekord v vztrajnem letanju; prvega no si, kakor znano, pilot Robin v St. Louis, ki se je nedavno vzdržal v zraku 17 dni in pol. Žrtev strele. Kamnik, 13. avgusta. Včerajšnja nevihta, ki je divjala nad Kamnikom, je zahtevala tudi človeško žrtev. Danes Žrtev poklica. V petek 9. avgusta je po trimesečnem trpljenju umrl tesar Ivan Hribar iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Pokojnik se je pred tremi meseci ponesrečil-pri podiranju starega kozolca na Slivnovicah. Zanašajoč se na lastno moč je sam hotel prestreči podirajoči se hrastov steber, ki pa mu je zdrobil hrbtenico in del reber. Pred tremi tedni je prišel iz bolnice na svoj dom v Sv. Križ. Bil je šele 38 let star ter zapušča vdovo in pet otrok. -o- Nezgode. Dne 13. avgusta predpoldne je padel v Št. Juriju ob Pesnici posestnik Josip Herič raz voz; popoldne istega dne se je težko poškodoval 26-letni delavec drž. želez, delavnice Anton Wagner pri popravljanju nekega vagona. Zvečer pa se je pri delu na Felberjeve-mu otoku pri Mariboru poškodoval 22-letni delavec Ivan Crvik. Vsi trije so dobili notranje poškodbe in jih je rešilni oddelek prepeljal v mariborsko bolnico. -o- Iz Trbovelj. Umrli so: Ravnikar Marija, žena rudarja, 65 let; Šušteršič Terezija, zasebnica, 41 let; Jazbinšek Ivan, rudar, 61 let; Urbajs Mihaela, hči posestnika, 10 mesecev. Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek G. septembra, 1929. ^AMERIKANSKI SUOVENEC i Pet! in najstarejši slovenski v list ▼ Ameriki, Ustanovljen leta 1891. y (___T"" ' Izhaja vaak dan razun nedelj, pon- leljkov in dnevov po praznikih. r ' Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Za celo leto Za pol leta Naročnina'. _$5.00 . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta_____________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year -------- For half a year __$5.00 ...._ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________________$6.00 For half a year ------------------------- 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagat« listu. _ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača._____ Entered as second class matter November 10, 1925. at the i^ost office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ J. M. Trunk: Črna smrt nosti. Kakor se zdravniki zganejo pri prvem pojavu kake kuge, tako se morajo v tem slučaju zganiti volilci, prvič ker omejevanje normalnega naraščaja nasprotuje javnim koristim in drugič, ker bi se z uzakonjenjem praktika vpeljala v vse javne bolnišnice, klinike in enake zavode. Nikakor ni uspešno sredstvo, ako kdo zasebno izrazi svojo opozicijo zoper tako početje od strani zakonodaje, treba je vplivati na zakonodajce same, na komiteje, ki imajo predlogo v pretresu. Stvar ni brez nekega cinizma. Izvoljeni za-konodajci se ne pustijo voditi toliko po razlogih etike, naravnega zakona in moralosti, pač pa so zelo občutljivi glede svojih volilcev. Volilci naj povedo svojim poslancem, da niso za to črno kugo nemoralnosti, ki je hujša za državo, družino in posameznika, kakor so jetika, rak in vse socialne bolezni skupaj. Ako poslanec viha nos radi krščanskih načel, ga utegne iztrezniti — volilna glasovnica. Pisatelj Franc Ks. Meško je podal mojstersko sliko o grozotah one dobe, ko je po slovenskih pokrajinah razsajala črna smrt. Bolj je ona strašna prikazen znana pod imenom "Črna kuga." Prikazen je bila posebna bolezen, torej resnična l^uga, nič drugega. Karkoli pri takih izrednih prikaznih ljudstvo ustvarja okoli prikazni, je pač tvorba ljudske domišljije, in če narod govori o kaki "božji štrafengi," to še ni noben dokaz, da bi šlo za kako kaznovanje. Umevno je dalje, da se v takih okolščinah išče pomoči odzgoraj, predvsem tedaj, ako je človeštvo samo brez pomoči. V tedanji dobi zdravni-štvo še ni poznalo narave te prikazni in niti ni imelo potrebnih sredstev za pobijanje bolezni. SIcer pa lahko odpovedo tudi sredstva, ako se kaka slična bolezen prikaže v obsegu, da je ni mogoče obvladati. O tem imamo dokaze v najnovejši dobi. V modernih časih je zdravniška veda zelo napredovala, spoznala je naravo takih prikaznij in večinoma razpolaga tudi s sredstvi za pobijanje raznih kug, in vsa znamenja kažejo, da se znanstvu in izkušenosti posreči, da izloči polagoma take pojave in zatre razne kuge že v prvem pojavu. O namenu takih pojavov v gospodarstvu narave je tež--ko razpravljati, o "božji šibi," "božji štrafengi" pa še težje. Govori in piše se, a človek težko prodere v skrivnosti narave in še težje v namene nadnaravnih sil. Zgodovina spričuje, da so mogočna in zelo številna ljudstva, kakor n. pr. Asirci, Ba-bilonci, popolnoma izginili iz torišča zgodovine. Ali je to le kako izmenjavanje nekega ravnotelžja v naravi, kdo more povedati? Ko je razsajala črna kuga in stala črna smrt pred vrat-mi, so bili ljudje skoroda brez pomoči zoper" to šibo. Morda so počenjali nespametna postopanja, a ni treba prav nič zabavljati, ker n. pr. zoper moderno "flu" se lahko po stanju sedanje vede. zelo pametno postopa, a prave pomoči pa le ni, kakor zatrjujejo merodajni krogi. Kdor hoče zabavljati ria ysak način, bo morda v bodočnosti zabavljal zoper to sedanjo onemoglost. Ampak v modernem času se je prikazala druga — črna smrt, moderna črna kuga. Razlika je .ta, da se je nekoč črna kuga pojavila proti volji ljudi, moderna črna smrt pa je'na-ravnost nameravana, zamišljena in »preračunjena. Ta kuga je porodna kontrola. Šele v povojih je in posledice te moritve še niso preveč očitne, pa ni dvoma, da utegnejo, ako se ta kuga ne zajezi, presegati vse grozote katerekoli zgodovinske kuge, ki je kdaj človeštvo morila. Posledice bodo tem strašne j še ker pomeni to početje poseganje v območje narave same in teptanje neizprosnih zahtev naravnih in moralnih zakonov, kar nikoli ne ostane brez najhujšega maščevanja. Delajo se poizkusi posebno tu v Ameriki, da se ta črna kuga — pozakoni, da se porodna kontrola vpelje v zakonite odločbe. Sicer smo že precej daleč v vsem območju te kuge, in uzakonitev bi morda razmer za enkrat ne poslabšala, ker so že slabe dosti. Ni treba potegniti kape na oči. Stvar morda ni še uzakonjena, a se javno prakticira, kakor bi bila uzakonjena, in črna kuga razsaja z vso grozoto. Zdi se, kakor bi se vzbujala neka vest radi tega postopanja, in se hoče vest potolažiti s poizkusom in naporom uzakonjenja. Ali naj držimo križem roke? Pomenilo bi to golo tarnanje, pravi fatalizem, ki je najslabše sredstvo v vsaki nevar- O KATOLIŠKEM SHODU, OBISKIH IN VOŽNJI V ZRAKU. San. Francisco, Calif. Gotovo si marsikdo misli, da sem pozabila na svojo obljubo. Pa nisem. Vzrok je pa to. ker sem mislila, da se bodo vsi oglašali po shodu v listu in bo zato nekaj časa trda za prostor v listu. Zato sem raje malo počakala, da se dopisniki izvrstijo. Zdaj bom pa malo povedala, kako sem se počutila na katoliškem shodu. Meni se je vse domalega do-padlo. Katoliški shod je bil veličastna manifestacija katoliške misli. Udeležba je bila velika od vseh strani Amerike. To je bilo vse O. K. Vreme tudi zelo lepo vse dneve shoda, da si lepšega niti misliti ni dalo. Tisti čas je bilo podnebje v Lemontu, kakor v Kaliforniji- Govori od naših duhovnikov in ostalih govornikov so se mi vsi dopadli, ker govorili so vsi v prid slovenskega naroda v Ameriki. Pa saj to je bilo vse opisano in poročano v vseh slovenskih časopisih v A-meriki. Toraj ni dvoma, da si niso naši udeleženci vsi zapomnili zakaj se je bil priredil Vseslovenski katoliški shod. Upam, d& se bo enakih shodov še več priredilo na omenjenem prostoru. Posebno se mi je dopadlo 6. julija v Chicago, ko so nastopili Clevelandski Orli in Orlice v American-češki dvorani. To me je v resnici zanimalo, da, Orli v resnici vršijo veliko delo, ki je v čast in ponos slo-(venskemu narodu. Dalje 7. julija v Jolietu slav-nost 35-letnice K. S. K. J. Tu je bilo kakih 5000 udeležencev domačih in drugih. Kako lepa je bila parada. Flote na dveh trukih je bilo nekaj zelo zanimivega, zlasti prva, ki je predstavljala ustanovnika priljubljenega in nepozabnega č. g. F. Šušteršiča. Gotovo se je vsak član z veseljem spominjal tega vrlega moža, ki je u-stanovil katoliško jednoto a-meriškim Slovencem. Po končanem shodu sem šd dalj časa mudila v Chicago, kjer sem obiskala več znancev in prijateljev. Dne 10. julija smo obiskale vse glavne uradnice S. Ž. Z. slovensko naselbino La Salle in tamošnje članice in podružnične uradnice tamošnje podružnice S. Z. Z. Ko smo dospele na kolodvor v La Salle, sta nas že čakala Mr. in Mrs. Recel z avtomobili, katera sta nas odvedla na dom, kjer smo se najpr-vo malo okrepčali in pogovorili. Potem smo se podali na dom Mrs. Klopčič, kjer je nas že čakalo okusno kosilo. Tako sem si mislila se je pa res lu-šno po svetu voziti. Pridemo še! Obiskala sem tudi svoje Jo-lietčanke, s katerimi se poznamo še iz šolskih let. Tukaj sem bila vsepavsod dobrodošla. Kakor že vsem znano sem lansko leto, ko sem se mudila v Jolietu bila ustanovila podružnico S. Ž. Z. in ravno radi tega vzroka so se me te vrle sestre letos spomnile z lepim darom, katerega bom ohranila za spomin. Izročile so mi lep belozlat prstan s začetnimi črkami naše zveze Š. Ž. Z. zakar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem za nepričakovani dar. Imela sem priložnost, da sem se še posebej zahvalila na njihovi seji, ki je bila ravno trinajsta od ustanovitve, nakar sem jih opozorila v svojem govoru. Predsednica je takoj pripomnila, da se vidi, da se vrlo zanimam za gibanje S. Z. Z. Tako sem bila torej na prvi in trinajsti seji jolietske podružnice. Tudi trinajsta seja v Jolietu mi bo ostala v lepem spominu. Upam in prepričana sem, da bom v tretjič ko ob-iščem Joliet še bolj vesela. Ko sem se nahajala v Joliet sem pri tajnici Mrs. Pluth slišala 'hčerko in sina, ki sta prelepo svirala slovenske komade in pesmi. Hčerka je igrala na klavir, sin pa na vijolino. Tako se mi je dopadlo, da sem mislila, da sem v Metliki pri Zlatem levu. Tam so imeli navado, da so tudi tako lepo god-li, samo, da so pivci dalj časa ostali pri kozarcih. Torej čast komur čast! V tem oziru družini Pluthovi. Potem sem se vrnila v Chicago s sestro Dermeš iz Steei-tona, Pa, nazaj v Chicago. Odtod smo se pa spravile obiskat našo gl$v. predsednico Mrs. Marie Prisland v Sheboygan, kjer imajo tisto slavno po vsem svetu znano Zeleno dolino. Tam smo se mudile par dni, kjer smo bile vse prav po domače postrežene. Mr. in Mrs. Golich so priredili tiste dni pravo hrvatsko zabavo. Pekli so janca na ražnju, kakor v starem kraju pri Treh farah, ko sem se tam mudila na obisku 1926. — Tudi pri Mr., in Mrs. Suša so se bili dobro pripravili za naš prihod. Bile smo dobro postrežene, pri enih kot pri drugih in Mrs. Simončič je nas zelo lepo postregla. Posebno pa Mr. in Mrs. Prisland. Ko smo se poslovile v She-boyganu, smo se podale v Racine, Wise, kjer pastiruje č. g. Luka Gladek, na poljski župniji. Popreje župnik v Steel-tonu, Pa. Ogledali smo si lepo prijazno cerkev in vse mesto so nam razkazali prijazni gospod. Nato smo se podali še v Kenosho. Tu živi dobrozna-ni magnat Nash. Seveda je po teh krajih v poletnih dneh zelo prijazno. Ako bi bila pa jaz tukaj v zimskem času, bi jo pa hitro odkurila nazaj proti zlati Kaliforniji. Ustavile smo še v Chicagi za par dni, nato sem se pa podala nazaj proti zlati Kaliforniji. Najlepša hvala vsem skupaj za postrežbo in gostoljubnost. Tukaj v San Francisco bomo imeli velik bazar v prid Slov. Doma. Imamo zelo dosti dela s pripravami za ta bazar. Imeli bomo tudi kraljico. O tem ne bom veliko pisala, ker bazar je že pred vratmi in sicer se ot-vori dne 7. septembra. Upam, da bom kraljica bazarja. Kakor vsako leto, katerih je že devetnajst, se rada spominjam tistega dneva, ko sem prvič dospela v zlato Kalif or ai-jo. Tudi letos sem se ga spomnila. To je 15. avgusta. Letos se mi je pridružila Mrs. Daič-man, katera je tudi slavila nekak spominski dan in zato smo se odločile, da se podamo h svojim prijateljicam na deželo. In res 14. in 15. avgusta smo se prav dobro imele. Dne 15. avgusta ob 6 uri zvečer smo se podale na vožnjo po zraku. V aeroplanu smo se vozile. Seveda jaz sem bila prva potnica, da sem bila bolj sigurna, da ne bo zmanjkalo ga-solina, ker kakor veste, ga v zraku ni mogoče kupit, sem naročila pilotu, da se naj z ga-zolinom dobro preskrbi, kar se tudi je. Vožnjo smo imele zelo prijetno. Dosti lepše se je voziti v letalu ,kakor v avtomobilu. Bili smo nad 1000 čevljev visoko. Gospodar letala je Slovenec Anton Dekleva v Se-bastopol, Calif. O priliki se. še kaj oglasim. Pozdrav vsem! Bara Kramer. IZLETNIKI SE KEPALI S SNEGOM 3. JULIJA — KAJ? Pueblo, Colo. * Letošnje počitnice gredo h koncu. Zadnja leta so se začeli tudi naši ljudje zanimati za izlete in počitnice. Saj je malo »potovati po deželi res prijetno in za človeka koristno, da za par dni odloži delo in skrb. Tudi pri nas smo imeli precej obiskovalcev. Bili so iz Denverja, družine Glivar in Špolar, iz Salide, družina Ba-juk, iz Durange družina Konte, iz San Diego, Calif, družina Joe Buh ter Mrs. Gospoda-rich, iz Midvale, Utah, Mrs. Frances Janezič in hčerka, iz Rock Springs, Wyo., družina Starčevič, iz Hollywood, Cal., Miss Mary Badovinac, iz Helper, Utah, že parkrat Mr. Fr. Blatnik in sinovi ter iz Walsen-burga, moja hčerka Izabela in njen mož Martin Bajuk. Vem, da mi ne bo nihče zameril, če povem, da so tudi mene prijele skomine, da bi šla pogledat coloradske gore. Tako smo jo mahnili preteče-ni mesec jaz in moj mali, moja hči Annie ter njen mož moj zet Tonny Škarc. Potovali smo z liziko, ki je z nami oddrdra-la v gore. Proti Salidi je lizika dobro vozila, a preden smo pa prišli na vrh Monarch prehoda, to je 11,450 čevljev visoko nad morjem je pa precej pokašljevala. Ko smo ji pa dali mrzle gorske vode pit, je bila pa spet dobra. V bližini, ko smo liziko napajali bil je velik zamet snega. Rekla sem mojemu malemu, pojdi in po-tiplji, če je tako mrzel, ko pozimi, pa me je ubogal in šel in nas okepal s sneg'om. Rekel je, če bomo povedali to doma \ Puebli saj nam ne bodo verjeli, da smo se v vročem juliju kepali s snegom, pa smo se resnično. V visokih gorah namreč leži vse poletje. Tu gori visoko v gorah je lepo hladno, tam v nižavah pa taka vročina, da vse zija. Vožnja jo coloradskem gorovju je zelo romantična in zanimiva. Krasen razgled se nudi potnikom iz gorovja po o-stalih gorah in na nižave. Vmes so neizmerni prepadi, da človeka kar stresa, ko gleda doli. Vmes se razprostirajo lepi zeleni smrekovi gozdi. Tuintam veličastni vodopadi in drugi prizori v naravi. Na razpolago je mrzla čista studenčnica, ki Človeka poživlja, kakor jelena, kadar se jo napije. Človeka obdajajo misli, da bi kar vriskal ob pogledu po teh /lepih pokrajinah. Na vrhu Mo-narcha stoji shramba za knjige. V te knjige se vpisujejo potniki in obiskovalci gora. To pa zato, da statistikarji približno vedo, koliko jih potuje preko tega prehoda, kar je važno za one, ki popravljajo in vzdržujejo ceste.( Ceste so pa tudi res mojstersko speljane. Naša pot je nas privedla do Gunnisona, tukaj je prav lep ribolov. Najprej srno šli na Blue Mesa. Tukaj so veliki prepadi. Od tu do Montrose in na Delte. Ob 9 uri zvečer pa smo prišli v Grand Junction. Tukaj smo se namenili obiskat družino Selan. Ves pot smo premišljevali, kako jih bomo presenetili, ali presenečeni smo bili sami. Ko sem potrkala na vrata, mi je prišla Sela-nova hčerka odpirat vrata ter je vprašala, kedo smo in kaj želimo. Povedala sem ji svoje ime in da smo iz Pueble, so jo polile solze in vzkliknila: oh teta tako daleč ste prišli, ali mama in ata sta danes odšla v Durango. No, sem si mislila pa imam presenečenje. Drugi dan sem jim poslala telegram, naj se kmalu vrnejo, da jih bomo počakali a sem imela smolo, še le tretji dan smo dobili odgovor, da je bil Mr. Selan s svojim avtomobilom zašel v puščavo v državi Utah in zato i-mel cel dan zamude, preden je prišel v Durango. Tako je dragi čitatelji, če se človeka drži 'smola tako, kakor se mene, tiste, katere smo šli obiskat jih nismo videli. Lepa hvala pa Selanovim otrokom, ker so nam tako lepo postregli Hvala Mr. in Mrs. J. Križman, ker so nam razkazali mesto Grant Junction. Prav lepo mesto, posebno pa se mi dopadejo lepe farme. Največ se tod pečajo s sadjerejo. Letos so prav bogato obložene posebno hruške, breskve in marelče in tudi grozdje sem videla, da je precej polno. Jabolk in črešenj pa ni prav dosti, jih je bilo pa lansko leto toliko več. Tudi Mr. Anton Selan poseduje eno sadno farmo in se prav zadovoljnega počuti. V okolici je še več slovenskih farmarjev, katerih pa nisem obiskala. Vzrok je, ker nisem dobila doma Se-lana, pa tudi drugam nisem hotela iti. Mislim, da ni pri tem nobene zamere. Po dva dnevnem bivanju v Grand Junction smo se podali vproti domu, pa po drugem potu, čez Palisado na Glenwood Springs. Tukaj so dobroznana kopališča. Tudi več naših rojakov se je že tukaj zdravilo, kjer izvirajo gorski vrelci, ki so posebno priporočljivi kogar nadleguje revmatizem. V Glenwoodu smo prenočili. Po noči je nas motilo streljanje "šestkratni strel." To je pa nekaj strašnega ponoči, ker streli silovito odmevajo med gorovjem. Nisem mogla več za-spat. Najbolj pa se je meni seveda dopadla zemlja, ker je rudeče barve, kakor opeka, rastlinstvo pa lepo zeleno. Kako to lepo zgleda posebno ob zatonu solnca. Za prenočišča slujžijo lepe snažne kabine s prav nizko ceno 50c. za (osebo. Od tukaj smo šli na Gilman. Tudi tukaj so zopet prepadi. .Največ sem gledala v hrib in se nisem upala doli'pogledati. Na Red Cliff, tu so največ majne. Potem smo prišli na Tennessee prehod, visok 10,-430 čevljev nad morjem. Tu se mi je pa še bolj dopadlo, (Dalje na 3. strani). W. S. C.: KRALJ DŽUNGLE (Konec). Tam so imele tudi mravlje več mravljišč. Zdelo se mi je 6umljivo in verjetno, da se lev skriva v bližini. Zato sem velel spremstvu, naj obkoli teren in naj meče kamenje v naznače-ni smeri, da prepodimo zver Iz skrivališča. In glej, v nekaj minutah se je prikazal lev. Pomeril sem in sprožil puško. Strel je zgrešil, šel je mimo cilja. Zverina se je že obrnila in se usmerila proti meni — kar pomerim in sprožim vno-yič. Lev se oferne in odstrani nazaj v skrivališče. Tedaj smo ga skušali ugnati z dimom. Zažgali smo ogenj v polkrogu. Ko je plamen ugasnil, smo videli, da leži lev mrtev. Ogenj ^a ni bil niti dosegel. Krogla iz puškOOO-<>OOOOOOOOO<>OOO^<><>OOOOOOO-OOOOOO<>OOO<>OO<>OOOi :-i ooooooo-oooo-ooooc Družba oooooooooooooooo »OOOOOOOOOOOOOiXX sv. Družine JOOOOOOOOOOOOOOCH (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah IJ^f 111 Severne Amerike ^CUC^,. JU11CI, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach,, 1941 W. 22nd St, Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikansk! Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! . ........ . ... _.__———————— • 00CKKX> -o- ČESA SE V NOVI RUSIJI NE SME BRATI. Zadnjič smo čitali, da so prišli v fašistični Italiji na indeks vsi levo usmerjeni pisatelji, zlasti pa vsi veliki ruski pisatelji; sedaj pa poročajo listi o boljševiškem indeksu. Ta je na vsak način še dosti bolj zanimiv nego fašistični. To-stvarno okrožnico je poslala vsem knjižnicam glavna uprava, a podpisala jo je Ljenino-va sestra. Med prepovedanimi knjigami je predvsem sv. pismo nove zaveze, potem koran in talmud (mohamedansko in židovsko sv. pismo) ; dalje vsa modroslovna dela Platona, Descartesa, Kanta, Schopen-hauerja, Nietzscheja, Spencer-ja, Ruskina, Tolstega itd. in prav tako tudi življenjepisi teh mož. Vse te knjige smejo imeti v enem samem izvodu samo akademične knjižnice. Poleg navedenih del pa smejo iz svojih predalov tudi druge posamezne knjižnice izločiu knjige, ki se jim ne zde primerne. In tako so prišli ponekod na indeks že tudi Shakespeare, Puškin, Lermontov itd. -o- NOVA VITEZINJA ČASTNE LEGIJE. Rdeči trak francoske častne legije je bil dolgo izključno moškim pridržano odlikovanje. Slavna igralka Sarah BUDWEISERJEV SLADNI SI-RUP ZADOVOLJUJE. Anheuser Busch Co. ima v službi najboljše izvedence, ki jih more dobiti, može, ki so si izbrali za življenski poklic, da študirajo izdelovanje slada. V lastnih tvornicah se izvrši vse delo. od izbiranja zrn do lepljenja etikot na posode. Vse jr> nadzov''ivano s skrajno skr '.»jo in natančnostjo in zato ta slad nima sebi enakega. Vsak najmanjši delec je izvršen po ajiijskih celavcih, za kar gre priznanje t-nm podjetju. Tekom kratkega časa, odkar je Budweiserjev sladni sirup oglaševan v listih, se je njega razprodaja neverjetno zvišala. Pred vsem pa gre seveda zasluga za to veliko priljubljenost med jugoslovanskimi odjemalci sijajni kakovosti sirupa in pa slovesu Anheuser Busch Co., izdelovalcev tega koristnega predmeta. Anheuser Busch Co. plačuje izredno visoke cene, da si za-iig na prvo vrsto najboljšega in najfinejšega ječmena za ta izdelek. Tega potem izbira, čisti, preizkuša in meša v poseb nem oddelku svoje tovarne, ki sam stane več kot milijon dolarjev. Nobenih stroškov si ne prihrani, samo da izdela slad v zadovoljstvo odjemalcev. Bernhard je dolgo in dolgo hrepenela po njem, predno ga je slednjič; dobila. Tudi gospa Curie, ki je s svojim pokojnim možem odkrila radij, je prejela odlikovanje šele v poz-letih. Rdeči trak je prejelo dalje par posebno zaslužnih redovnic. Značilno za posebne francoske razmere je, da podeljuje vlada trak Častne legije materam številnih otrok (take matere, ako so tudi dobre vzgojiteljice, bi pač smeli odlikovati po vseh državah!). Sedaj je prejela rdeči trak dunajska pisateljica Ber-ta Zuckerkandl, hči avstrijskega publicista Szepsa in vdova po znamenitem anatomu Zuckerkandlu, za njene zasluge za francosko književnost. Prevedla je zlasti veliko število francoskih dramatičnih i del v nemški jezik. -o- PO 53 LETIH IZ JEČE. Pred triinpetdesetimi leti je obsodilo ameriško sodišče nekega moža, po imenu Pomero-ya, ki je bil zagrešil umor, na dosmrtno ječo. Ves ta čas je mož presedel v celici za temnimi zidovi in ni smel stopiti v stik z zunanjim svetom. Zdaj pa je oblast sklenila, da se i-ma Pomery izpustiti na svobodo. Na ta trenutek prežijo vsi njegovi predstojniki in pazniki z budnim očesom, kajti svet se je v zadnjih 53 letih neznansko spremenil. Vsi čakajo, kakšen vtis bodo napravile ne jetnika tehnične iznajdbe, s katerimi se je svet v času njegove nesvobode okoristil. Ko je šel Pomeroy v zapor, še ni videl avtomobila, niti električne železnice in o nebotičnikih, letalih in radiu se mu kajpada niti ne sanja. IZ SLOVJASELRIN. (Nadaljevanje z 2. strani). kakor na Monarchu. So bolj široke ceste in še lepše smreke. Tudi tukaj je shramba za vpisovalne knjige obiskovalcev in potnik. Od tukaj smo jo mahnili proti Leadville, na Buena Vista, potem na Salido od tukaj na Canon City. Ker je naša lizika med potjo parkrat postala bosa, smo ji kupili v Canon City nove gumije, ker smo vedeli, da bi jo bilo sram tako priti v Pueblo'. Tako smo prišli srečno domov hvala Bogu. Moj mali je dejal, lepi so kraji, koder smo se vozili: "But Pueblo for me!" Tako smo si mislili tudi mi ostali trije. No, doma je bilo treba pa na svatbo. Kakor sem že poročala, oženil se je R. Trontel z nevesto Gabrijelo Mesojedec. Se nisem motila, ko sem pisala, da bo izvrstna, ker take svatbe res ne pomnim, da bi bila še v Puebli, če ravno sem tukaj že nad 30 let. — Dne 8. avgusta sta se tudi poročila Miss Ellsie Russ z Mr. Curtis P.» Ritchie. Vsem novo-poročencem iskrene čestitke in mnogo sreče v novem stanu. Gospa Štorklja pa mene zelo ljubi. V 10 dneh mi je pustila dve zali vnukinji. Joe Starcar je nevarno zbolel. Nahaja se v dr. Korvin bolnici. Tako je tudi slabega zdravja Mrs. Mary Anžik. Komaj je prebolela eno operacijo, ji zdravniki že drugo o-betajo. Obema želimo, da bi se njima vrnilo ljubo zdravje. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Mary Hegler. ODPTO PISMO VSEM, KI SE ZA TO ZANIMAJO. Joliet, 111. Ker je v Jolietu in okolici javno znano, kako je neka o-seba osramotila mojo ženo in to po nedolžnem in isto še vedno nadaljuje, svarim isto stranko, da z istim preneha. Ako istega ne stori, bom pri-moran jaz dati v javnost pravo resnico in potem bodo še le pametni ljudje vedeli, kje da je krivica. Dolžilo se me je tudi, da jaz isto stranko podpiram, kar ni resnica, temveč grda laž. Zato jaz kot pošten človek odločno protestiram in ker meni iz neznanega vzroka m' bila dana priložnost ob do-tičnem času govoriti, zato še enkrat opozarjam isto osebo, da naj mene in mojo družino pusti v miru, posebno pa mojo ženo, ker ona v resnici po starem pregovoru podpira 3 vogale hiše in še več. Ona je ob času moje bolezni podpirala tudi četrtega in zatorej še enkrat rečem, da je moja žena trpela vse preganjanje pc nedolžnem. Toliko v znanje vsem onim, ki tako radi vidijo tuji prah, pa ne vidijo kopico lastnih smeti. Rudolf Kuleto, 1510 — Cora Str. — Joliet, III. (Ogl.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! V NAJEM oddam dve sobi s hrano ali brez hrane. — Na hrano se sprejme pa več ljudi. Postrežba točna — hrana domača. — Vprašajte pri Leo Mladič, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. (2869) Zakaj bi se podajali v tako gnečo prihodnjo nedeljo— ko pa lahko potujete na brezskrbni način? The Electrified Steel Highways Are Always OPEN! KRALJ DŽUNGLE. (Nadaljevanje z 2. strani), se je še dvakrat, trikrat ozrl po njem, potem pa je popustil plen, zagodrnjal in se odstranil. Menda se je bil že nasitil. Lev proti levu. Drugi taki pustolovščini sem pričeval, ko sta se spoprijela dva leva. Bilo je v Angoli. Naletel sem na skupino levov tik ob robu gozda. Levinja se je igrala z dvema mladičema. Valjala se je na hrbtu, medtem pa sta se ji približala dva leva s počasnim in dostojanstvenim korakom. Od časa do časa sta dala od sebe rjoveč glas. Nenadoma se je manjši lev približal samici in položil nanjo svojo šapo. Tedajci je planil večji nanj in med zverinama se je razvil kratek, a tem strašnejši boj. Levinja se ni ves čas niti ganila. Gledala je mirno klanje in čakala, kaj bo, ko se bosta nasprotnika razmesa-rila do kraja. Toda smrt je prizanesla obema — samo mlajši lev je čez nekaj časa odšan-tal s pohabljeno nogo. Ko se je družba pozneje razšla, sem pristopil in si ogledal bojišče. Vse naokrog so bile krvave lise, ki so pričale, da je bil boj srdit in silno resen. Najbrže se med levi vrše taki spopadi vedno, kadar gre za posest levinje. V tem primeru sta leva očividno samo obračunavala med seboj in sta zaključila borbo do naslednjega svidenja. -o- PREBIVALSTVO JAPONSKE Uradna statistika poroča, da je število prebivalcev v mi-kadovi deželi lanskega leta naraslo za 902.781 duš, t. j. za 52.730 več nego 1. 1927. Rojstev je bilo 1. 1928. 2,135,-271, smrti 1,232,490. Ob koncu decembra je štela Japonska 64,759.427 prebivalcev, ki so narasli torej za 14.53 odstotkov. Spoznanje je vedno v ozadju; nikdar se isto ne pojavi pred preizkušnjo. * * * Nekateri ljudje so tako pametni, da ne vedo, kako bi se radi tega nosili. PRODAM HIŠO v sredi slovenske naselbine; 2 nadstropja s štirimi sobami in pokritim porčem. — Prodam radi družinskih razmer, za u-godno ponudbo. Ker sem po dnevi odsoten, vprašajte zvečer po peti uri na 1942 W. 22nd PI. Chicago, 111. (2868) -ELECTHIC INTGRURBAN® -MOTOR COACH ROUTED -trivoščite si resnično prijetni izlet koncem tega tedna, ki vam ga ne bodo zagrenile neznosne prometne zamude. Vzemite si široko odprto cesto — brzo električno jekleno železnico. 70 milj na vse strani, kamor želite potovati — severno — vzhodno — zapadno. Udobni jekleni vlak lahko dobite, kadar si gA želite. Z brzino hitite skozi promet. Nikakih skrbi glede parkanja — nikakega truda pri vožnji — vsedete se in odpočijete. Brezskrbni pot tja — hitro pot nazaj. Zn vozni red, voznino in druga pojasnila glede vseh treh železnic telefonirajte na RANDOLPH 8200 CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE & MILWAUKEE RAILROAD & SOUTH BEND RAILROAD CHICAGO AURORA AND ELGIN RAILROAD (The Sunset Lines) Consolidated City Ticket Office: Outing and Recreation Bureau, 72 VV. Adams St., Randolph 8200. Brezplačna pojasnila glede izletov, piknikov, izletov v vzgojne svrhe po vsem mestnem chicaškeni svetu. East North West iiHi^BlS j—^CHICAGOA^M Ar,u ELGIN] g f ■UvRAll-R 0AD/gm Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soBa št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predted. ^sts SIR H. RIDER HAGGARD KLEOPATRA Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo Kakovost mu je^pridobila naklonjenost ameriških gospodinj. Budweiserjev ječmenov sladni sirup je v najvišji meri zgoščen izvleček najfinejšega ječmena — žita, ki je najbolj zdravo, kar jih producira zemlja. Njega uporaba kot hranilno sredstvo je mnogobrojna in različna. Na prodaj povsod pri groceristih in trgovcih. Zahtevajte ga po imenu. ANHEUSER-BUSCH — ST. LOUIS Budweiser Barley-Malt Syrup Prodajalci: WESTERN SALE CORPORATION 1525 Newberry Ave., Chicago, 111. Phone: Canal 7051 Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois 4* * + * * + G0SP0D8HJE V JOLSETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najccncjše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter ▼se predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt rr: JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET. ILL. Chicacro Telefon 2917. * * * Prihranite nekaj svojega zaslužka , vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevar- ________nostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Čc ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. !l!iaill«H!!IIBI!IIB!!IMIIIi:ai!IIIBIIi;nill»VII!HI!lliail!l!BI!llll Širite "Amer. Slovenca"! Znat se mora. (Konec). Povedano je nad vse jasno. Roba izgleda, da bi bili vzgo-jenci svoje (klerikalne) vzgojitelje že davno žive požrli, ko bi ne bilo rdečih vzgojiteljev in prosvetarjev in rdečih ljudi hladne krvi, ki so vse to za-branili in krotili temperament-neže. Glej, glej. Še roke jim bo treba kušniti in jim na glave posaditi kako svetniško krono, ko bi le na svetnike tako hudi ne bili! Znat se mora in kaka crknjena svinja vgrizne lahko tiste, ki so ljudi tako vzgajali, da so prišli do crknjene svinje. Very smart. In g. Molek, ki je 'hladne krvi," ne temperamen ten, dasi se je na drugem mestu zelo skliceval na neki temperament, se pri tem niti sme hI jal ni? Kako je v resnici? G. Mo> lek mogočno zatrobi: "Naš kulturni program je proti stari vzgoji, ki temelji Ua strahu in nasilju. Vsak svobodomiselni delavec, ki se količkaj drži razuma in treznosti, ve, da naš boj ne velja osebam. Osebe pridejo in odidejo, stoji pa organizacija, sistem. S tem imamo mi opraviti. Iz tega razloga ne bo noben pravi svobodomislec izvršil čina, ki ga pater Odilo navaja. To ni svobodomiselni način boja." Bum, bum, trala. Tako se lahko zapiše na papir. Nikakor ne trdim, da bi vsi — svobodomisleci (?) bili morda siroveži, kot tolovaji napadali na cesti farje . . . ampak jaz dobro poznam ljudi, s katerimi živim, pa se mi je le en slučaj zgodil, da sem bil napaden, ko sem šel sprevidet bolnika, in napad ni prišel od takih, ki so bili "vzgojeni na temelju straha in nasilja," temveč "vzgojeni" zelo svobodomiselno, na temelju vzgoje, ki se na papirju tako hvalisa. G. Molek take basni lahko de-ci pripovedujejo, -ne pa možem, ki vidijo, kako istinito je. Nekaj še pride na dan, ker sili na plan. He, he. Navedel sem g. Gardnu rusko varianto: Tudi jaz sem pela, mlada deklica, zdaj sem siva, bela, stara mamica. Prav, kakor g. Garden, pride na dan Molekov konfiteor: "Marsikateri izmed nas je bil v mladih letih pripravljen . . ." Kar sledi, namreč, "na en sam migljaj . . . narediti vsako si-rovost," to si je g. Molek samemu sebi zlagal, naj le pogleda v najbolj notranji kotiček srca, bo videl tam, da se laže. Pa ni toliko to. "Pripravljen je bil . . .," toraj tudi g. Molek je videl nekoč — v mladih letih — boljše dneve. "Tudi jaz sem pela, mlada deklica . . ." Bolečina bolečin je lepih dni — spomin. Roba izgleda, kakor bi se biLa g. Molek in g. Garden med seboj zmenila. Težko je to verjeti, a morda je bilo tako, da je eden udaril na struno, in ta struna je zadonela tudi pri drugem, nehote, ker tako zahteva neizprosno simfonija akordov. "Tudi jaz sem pela . . ." se je oglasil akord v srcu Gardenovem, in akord je zadonel v srcu Molekovem. "Zdaj sem siva, befa . . ." to je pa treba zadušiti na temelju "strahu in nasilja" Capito? Top je zelo smart namerjen, a pogostoma se prigodi, da naboj udari nazaj in pumfne tistega, ki top nastavlja. Look out! * # * Ko bi bilo . . . Ko bi bilo pisano vsaj primeroma tako objektivno, kadar se piše o kakem nasprotniku, kakor je pisano poročilo dopisnika v Prosveti o orlovskem izletu v Praho in o orlovskem uspehu, bi bilo v morju življenja veliko manj ostrih in pečin in čeri. Ker ni, se pa pobijamo. * * * Tako je. Pri nas je večkrat dana prilika, da se vidi kaj koristnega, izobraževalnega. Udeležba je navadno pod vsako kritiko. Zadnjič je prišla neka skupina indijskih fakir jev, ki se razumejo na razne trike. Vse skupaj je bilo smešno, a publike je bilo toliko, da je zmanjkalo prostora. Hi * * Kikenkokarija. Menda je pesnik Goethe izjavil, da nikakor ni nevaren, kdor je kolikor toliko učen, a vrlo nevarni so napol učeni. Vsak dan lahko vidimo to v nekaterih naših časopisih. Nekdo je malo pokukal za kulise neke — učenosti, navadno ga je prava učenost zadušila, in v pravi maniji se postavlja, kakor bi bil vso učenost požrl z veliko žlico. Neki Ivan Jontez se od časa do časa postavlja v Prosveti s svojo — učenostjo! Prosveta seve natiskuje, saj v duhu Pro-svete je roba, drugo naj pa gre rakom žvižgat, ko je prostor napolnjen. V št. 174. Prosvete so Jon-tezova "Primerjanja." Med drugim kikenkokuje: ". . . kapitalistično verska vzgoja napravi iz človeka sužnja strasti, zlih nagnenj in nevede, zato ker sloni na nezdravih, gnilih etičnih in moralnih temeljih (jaz podčrtal), medtem ko je socialistični vzgojni sistem, ki ga v praksi še ni, postavljen na zdravo in trdno etično in moralno podlago . . ." Ne gre morda za k^iko mo-raliteto, etičnost, in kaka kapitalistična moralnost more biti res gnila; govor je naravnost o — morali, etiki, torej o načelih. Etična in moralna načela so: "Spoštuj očeta in mater," "ne ubijaj," "ne prešestuj," "ne kradi," "ne pričaj po krivem" . . . itd. Vse to je po Jontezu nezdravo, gnilo. "Socialistični vzgojni sistem" je baje postavljen na "zdravo in trdno etično in moralno podlago," se bi toraj moral glasiti: "Brcaj svoje starše," "ubijaj," "kradi" . . . ker tretjega ni. Terrible, ins't it? Ljudje slišijo nekaj o morali, etiki, pa nimajo niti toliko zmožnosti, da bi moralnost, etičnost ločili in znali ločiti od — morale, etike ... in mašijo nekaj na papir, da je pač na papirju, in da neki Ivan Jontez nekaj piše. Ne samole sistema, niti kake vzgoje ni v — praksi. Poor old man. Ničesar ne stori moč tako močno, kakor pravica. * * # V kupčijah s svojimi sorodniki ali pa prevelikimi prijatelji ne boš nikdar obogatel. PREVOZ - DRVA . KOLN Rojakom se priporočamo ra naročila za premo« — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21 »t Place. Chicago, IlL Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer. Stran f AMERIKANSKI SLOVENEC _Petek 6. septembra, 1929. Letni časi, ugodne prilike lahko pridejo in gredo, upanje lahko odleti kot ptica, strast si lahko polomi svoje kreljuti ob železnih drogovih usode, premame se lahko zrušijo kakor oblačni stolpi v plamenu zahajajočega solnca, vera nam lahko zdrkne izpod nog kakor tekoča voda, samotnost nas lahko obda kot neizmerni pesek puščave, starost se kakor nastajajoča noč lahko zgrne nad našimi po-vešenimi glavami, ki so v svoji sramoti osivele _da, privezani h kolesu sreče lahko okusimo vsak obrat, lahko sedaj vladamo kot kralji ,sedaj delamo kot sužnji, lahko sedaj ljubimo, seda.i sovražimo, sedaj prepevam«, sedaj poginjazno. Ampak vzlic vsemu ostanemo z vsem vedno isti; to je namreč čudo o-sebnosti. In ko sem sedel in v bridkosti svojega srca razmišljal o teh rečeh, sem slišal, da je nekdo potrkal na vrata. "Odpri, Atua!" sem rekel. Vstala je in storila, kakor sem ji velel; v sobo je stopila ženska, oblečena v grška oblačila. Bila je Karmion; bila je še vedno lepa kakor nekdanje čase, ampak žalostnega obraza ,ki ji je jako pristojal, in v povešenih očeh ji je tlel potrpežljiv ogenj. Vstopila je brez spremstva; starka ji je brez vsake besede pokazala, kje sedim, in odšla. "Starec," je rekla in me nagovorila, "popelji me do učenega Olimpa. Prihajam po naročilu kraljice." Vstal sem, vzdignil glavo in jo pogledal. Ona pa je ostrmela in iz ust ji je prišel kratek vzklik. "Pa vendar," je šepnila in se ozrla na okoli, "pa vendar nisi ti tisti--" in umolknila je. "Tisti Harmakis, ki ga je nekoč ljubilo tvoje nespametno srce, Karmion? Da, jaz sem tisti in kar vidiš, prelepa ženska. Vendai je tisti Harmakis mrtev, ki si ga ti ljubila; samo Olimp ,učeni Egipčan, čaka, da mu poveš, kaj bi rada." "Nekaj vendar!" je rekla. "O preteklosti mi dovoli samo eno besedo in potem — bodi pozabljena, mrtva. Pri vsej svoji modrosti; Harmakis, ne poznaš dobro ženskega srca, ako misliš, da se lahko izpreminja z izpre-membami zunanje postave, kajti potem ne bi nobena ljubezen mogla slediti ljubljenemu do onega poslednjega kraja izpremembe do groba. Vedi, učeni zdravnik, jaz sem ženska one vrste, ki ljubi vedno, potem ko sem' enkrat ljubila, in grem, ko nisem bila ljubljena, kot devica v smrt." človek ne ceni te tako redke in lepe vrline, tisto eno popolnost, ki je nobeno zlato kupiti ne more — resnične, globoke ženske ljubezni? "Hvala ti, ker ne odgovoriš," je rekla, "zakaj pikre besede, s katerimi si me obsipal v onih dnevih, ki so že zdavnaj mrtvi, in v daljnem Tarzu, še niso izgubile strupenega žela in v mojem srcu ni prostora za nove puščice tvojega zaničevanja, katero so tvoja samotna leta na novo otrovala. Glej, otresla sem se one divje strasti svoje duše," in pogledala je kvišku in iztegnila roke, kakor da bi hotela nekaj nevidnega potlačiti, "otresla sem se je— ampak pozabiti mi je ni mogoče! Tako, stvar je končana, Harmakis; nič več te ne bom nadlegovala in mučila s svojo ljubeznijo. Meni je dovolj, da te moje oči še enkrat gledajo, preden te spanje vzame njihovemu vidu. Ali se spominjaš, kako me nisi hotel umoriti, ko bi iz srca rada umrla, če bi mi tvoja draga roka zadala smrt, ampak si mi velel, da naj utrgam grenki sad zločina in da naj prokleta zrem' privide zla, ki sem ga zagrešila, in spomini na tebe, ki sem te pogubila in uničila ?" "Da, Karmion ,dobro se spominjam." "Kupa kazni je bila gotovo napolnjena. Oj, da bi mi mogel videti v srce in v njem vse gorje, ki sem ga prenašala — prenašala s smehljajočim obrazom — tvoja pravičnost bi gotovo bila zadoščena!" "A vendar si prva med vsemi na dvoru, Karmion, ako je poročilo resnično, in najbolj mogočna in priljubljena. Ali Oktavijan še ni izjavil, da se ne vojskuje zoper Antonija in njegovo Kleopatro, ampak zoper Karmion in Iras?" "Da, Harmakis, in pomisli, kako mi je bilo, ker sem bila vsled svoje tebi dane prisege prisiljena jesti kruh in vršiti ukaze nje, ki jo tako silno sovražim! Nje, ki mi je vzela tebe in ki me je s pomočjo moje ljubosumnosti do-vedla tako daleč, da sem, kar sem, pahnila tebe v sramoto in ves Egipt v pogubo! Ali morejo dragulji in bogastva in laskanje knezov in plemenitašev prinesti srečo taki kot sem jaz, ki sem bednejša kot najpriprostejša kuhinjska dekla. O j, kolikokrat sem jokala, da sem izgubila vid! Potem pa sem morala vstati, ko je prišla ura, se obleči in smehljaje opravljati naročila kraljice in tistega puščobnega Antonija. Bogovi naj mi naklonijo, da bi jih videla mrtve — da, obadva! Potem rada umrjem. Tvoja usoda je bila huda, Harmakis, ampak bil si vsaj svoboden in mnogokrat sem te zavidala zavoljo tvoje mirne votline, v kateri si živel." Nobenega izgovora za slabe zobe. Umolknila je; jaz nisem imel kaj reči na njene besede in sem v odgovor povesil glavo. Dasi pa nisem rekel ničesar in dasi je bila a-botna strast te ženske vzrok pogube nas vseh, sem ji bil v srcu hvaležen, ker je ona, ki j'e užila trpljenje od vseh in živela na tem brezsramnem dvoru, vseeno vsa ta dolga leta izlivala svojo neodgovarjano ljubezen na za-vrženca, ki je bil še vedno drag njenemu srcu, ko se je tisti bedni padli suženj sreče v tako neprijetni obliki zopet vrnil. Kateri Caai o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in sava-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje štev. sobe 204 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica "Kakor vidim, imaš svoje prisege vedno pred očmi, Karmion. In to je prav, kajti ura maščevanja je prišla!" "Vedno sem v vseh ozirih skrivši delovala za tebe — za tebe in za popolno uničenje Kleopatre in njenega Rimljana. V njem sem netila strast, v njej razvnemala ljubosumnost, njo sem nagovarjala do zlobnosti, njega do neumnosti, hkratu pa naredila, da se je o vsem poročalo Cezarju. Poslušaj, stvar Phoae: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.