I
i
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetfa za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Now York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
TELEFON: CORTULNDT 2876
last; sIoyenskihidelaYcevy Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON; COBTLANDT 2970
NO. 130. — fiTEV. 130.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 4, 1926. — PETEK, 4. JUNIJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
ZNAČILNA DEBATA V
ANGLEŠKI ZBORNICI
Člani delavske stranke so napadli kralja v poslanski zbornici. — Kljub temu pa je bila poslana zahvalna poslanica vladarju, ker je proglasil izjemno stanje v premogovni krizi. — Francija prodrla s svojimi zahtevami.
m e
LONDON, Anglija, 3. junija. — Tekom včerajšnje debate v poslanski zbornici je prišlo do presenetljivih prizorov vsled predloga, naj se pošlje kralju vdanostno poslanico. Ta akcija delavske stranke, ki je skoro brez primere v angleški zgodovini je tvorila višek razprav, ki so postale zelo bučne, ker se je večkrat omenilo ime kralja, kar nasprotuje ugotovljenim parlamentarnim običajem.
Predlog, naj se izreče kralju zahvalo, ker je poslal parlamentu proklamacijo, v kateri je izjavil, da obstaja izjemno stanje, je bil konečno sprejet z 249 glasovi proti stotim. Dejstvo, da je minister za notranje zadeve, Hicks, predložil tozadevni pred-log, je razkačilo delavske člane parlamenta, a predsednik zbornice je vzel zaporedoma vsem delavskim članom besedo.
Krava! se je pričel, ko je George Buchanan vprašal predsednika zbornice, če bi bilo v redu kritizirati kralja, ker je izdal proklamacije, "ker ni imel nikake pravice za to." Prvi odgovor predsednika se je izgubil v splošnih krikih. Ko pa je zavladal mir, je rekel predsednik: — "Gotovo ne. Imena njegovega veličanstva se ne sme spraviti v razprave zbornice, kajti kar je bilo storjeno, je bilo storjeno na nasvet njegovih ministrov."
David Kirkwood, katerega je predsednik tudi pozval k redu, pa je nepristransko razdelil svojo grajo med vlado in voditelje svoje lastne stranke. Ožigosal je kraljevo proklamacijo kot razredno vlado kot skebsko vlado, ki je podpirala lastnik premogovnikov proti delavcem. Nato pa se je o-brnil proti delavskim članom ter trdil, da je bila proklamacija enostranska, ker ni bilo nobenega delavskega zastopstva v tajnem svetu, ki je nasveto-val kralju, naj izda proklamacijo.
— Ce bi bil jaz tajni svetnik, — je nadaljeval, — in če bi ne bil povabljen na seje, ko so razpravljali o tako važni zadevi za moj razred, bi resigniral ter jim vrgel tajno svetništvo v obraz.
2ENEVA, Švica, 3. junija. — Na današnji seji vojaškega pododseka so Francozi uspešno zmagali s svojim predlogom, da naj ne pridejo izvežbane rezerve vpoštev pri izračun j an ju mirovne oborožene sile posamenznih držav. Pododsek se je pridružil temu naziranju.
Nemški zastopnik je ugovarjal proti francoskemu stališču ter se je vzdržal glasovanja pri končni odločitvi. Tudi ameriški delegat se ni udeležil glasovanja z utemeljitvijo, da se tiče zadeva v glavnem Evrope.
Sprejeta formula izjavlja, da spadajo k mirovni oboroženi sili vojaške, mornariške in zračne sile, ki •aktivno služijo ter orožništvo, gozdna straža in policija, ki je organizirana na vojaški način.
Ameriški zastopnik na razoroževalni konferenci so odločno proti vztrajnim poskusom gotovih evropskih sil, da izposlujejo zavlečenje razprav glede razoroženja. Italija in Francija se zavzemata za prekinjenje zasedanj vojaškega podkomiteja za dva meseca ali več, da medtem razmišljata o problemih, katere je treba rešiti.
Strašen način smrti«
BALTMORE. 3. junija. — Na Ktrasen način je rajrtfhf! 'življenj* 45 M »tari Jowph Doche^, ki je bil »aposien t naprarva-h American Mslt Company. Od«e<l je v velik tflacku kotel, da *i ogleda »troje, ko je spravil neki cJmjri ushižfoe-m*e, ki ni vid«*, da je DocheT v .kotlu, stroje v tek. Nesrečnež je
Neki nadaljni uslužbenec, ki jc hotel rešiti Dodhela, je bil močno oparjetn po nogah. Zmečkano lru.pl© Dochela je potegnila požarna bramfoa iz kotla.
Dobički Forda.
DETROIT. Mich., 3. junija. — Ciati dobički Ford Motor Company so zsnašaHi v sedmih letih $526,441,951, torej več ktrt pol milijarde, kot razvidno iz aktov, katere je preložil sodišču pravni
Družinski spor pred sodiščem.
Kaznovan je bil oče, ki je pretepel sina, ker se je slednji .poročil brez njegove vednosti in dovoljenja.
Kerr je naipacffio domneval, da ima pravico pretepati svojega polnoletnega sin a. je moral odrti tri in štirideset let stari Frcd Fae-ssier z iztočne 139. ceste v Bronxu za pet dni v .prisilno delavnico.
Fred Fae.svler mlajši se jp poročil ]>rerte<klo »soboto, ne da bi vprašal svojega očeta za dovoljenje. Oče pa ni bili zadovoljen s tem. ter je isiiia sprejel, mesto s čestitami, z batinami. Novnpečeni mož se je čutil sevoda žaljenega v »svoji čaaJti izalkoufdraga moža ter pravil očeta pred sodišče.
Pred policijskim sodnikom Dreverjem je potožil oče <svoje zadrege in trpljenja. Pritožit se je. da se jc njogov sin. za katerega je delal in katerga je vzsro-jil, poročil breiz (njegave vednosti. Sodnik je vprašal sina: — Kaj naj storim s tvojim očetom* — Sin je odgovoril: — Pošlji ga v j<«čo, — in oče se je moral pokoriti.
Mati mladega Faesislerja je nn--topHa kot priča. Izjavila je, da je bila navzoča pri civilni poroki, da pa ne ve, o nevesti ničeKar dragega kot to, da ji je ime Lillle.
Izjavila je uradalje. da njen mož pogosto pretepa otroke in njo ter da je pojrosto brerc dela.
Slovo oficijeinega snažilca čevljev.
Oficijelni snažilec čevljev newyorskih policistov si je kupil farmo, kjer bo preživel svoje preostale dni.
Danes je stopil v pokoj oficijelni (snažilec čevfljev newyor-skega policijskega departtmenta, L on v Williams, ki je Ibil znan vsem policistom mesta kot 4'Sergeant". Star je .sedemdeset let. Od leta 1877 naprej je obiska val vsaki rlan policijske stražnice ter tsnatzll čevlje. Včeraj je rekel:
— $na*žbl sem čevlje skoro vseh policistov, 'ki so tekom zadnjih oetde«e.t let pofctavali po t Jaku New Yorka. Snažil sem tudi čevlje r-lwna policijskega «/epartmen ta. ki je postali pozneje predfced-sedntk Združili h držav, — Theo-darja Roosevelt a. Snatžil sem tu/ft čevlje navadnega policista Er>-righta. iki je postal poemeje policijski komisar. Konečno pa sem snažil tudi čevdje policista, ki je umrl poemeje kot policijski poročnik na električnem stofl.il. To je l>rl Charles Becker.
"Sergeant" se spominja vseh važnejših -dogodkov tekom zadnjih petdesetih let, poema imena vseh policijskih komisarjev ter superintendentov tekom tega časa.
Preostale dni svojega življenja namerava preživeti na idilično ležeči farmi v Caltskills, katero je kupil s svojimi prihranki.
2800 mrtvih vsled viharja in preplave v Burmi.
RANGOON, Burma, 3. junija. Število žrtev ciklona in preplave. ki sta pred kratkim vprteorila tukaj talko atrašna opustošenja, znaša v celem 2800. kot je objavil komisar distrikt'a Araikan. Domneva »e eek>, da bo naraslo Število mrtvi na 4000.
REKORDNO POTOVANJE KROG SVETA
u'lgcnwooo a. umdemwood, n. v.
Ameriški časnikar John Goldstroni namerava dospeti krog sveta v :il dtneh. Potoval bo na parnikih. želcEnicah in aeroplanih. Slika nam gra kaže na krovu pannika "Mauritania", ko se rokuje « kapitanom Kostronom.
Pogrešane potnike zaman iščejo.
Whitemore ne bo vnovič procesiran.
Vsa prizadevanja, da najdejo tri pogrešane s potopljenega parnika so ostala dosedaj neuspešna. — Potapljači so zaman preiskali ladjo. Mož pogrešane ženske
še vedno upa.
-
Potapljačem se ni posrečilo najti nobene sle-di Mrs. Lynn Arthur Hoag in njene tri leta stare hčerke Mary v notranjosti deloma po- £ topljenega Hudson Daj* Line paznika "Washington Irving*', in tudi policiji se ni posrečilo najti pogrešanih, v bolnicah New Yor-1 ka aH New Jersey a. Med tem ko so pota pijači preiskavali ladjo, ležečo v bližini obali Ilobokena, kjer se je potopila v torek zjutraj, jo obstajalo upam je. da sta žena in otrok še živa.
Dr. Iloag. mož pogrešane ženske, lii hotel včeraj zvečer verjeti, da sta njegova žena in hčerka .utonili. Nikdo ostalih dvesto potnikov in 105 mož posadke ni sporočil, da je videl kakega človeka v vodi. Videl jih tudi ni noben član posadk petnajsrtih vlačilnih čolnov. k;i so takoj obkolili potapljajoči se pa mik. t'a>tniki parnika so sporočili, da so preiskali slehrni kotiček parnika.
G. Whiton, generalni superi/n-tendent Hudson River Day Dine, je odredil natančno preiskavo, da najde trupla Mm. Hoag in njeue hčerke, predno bi se pričelo z doli. da dvignejo pamik.
Domnevajo, da ja zahtevala ne-srečair še tretjo žrtev, nekega od-"•iovljcincjra uslužbenca družbe, O. Wood*>a, kojega družina je csporo-čila, da se ini vrnil domov.
A. Volcott, generalni manager Hudson River Day Line, je bil med onimi, ki nočejo vrjeti, (]a je potopila Mre. Hoag s svojo hčerko s paraikoni vred. Dejstvo, da jc gorenji krov še vedno nad vodo, ga je utrdilo v prepriča 11 j-u. da ni mogla utoniti.
Znanemu banditskemu glavarju Whittemorju ne bo dovoljen nov proces. — Prihodnji tedep bo proglašena obsodba. Obsojen bo na smrt ali dosmrtno ječo. — Zadnji član tolpe odpravljen.
VAŽNA ODLOČITEV ZA 1N0ZEMCE
Sodišče je odločilo na korist inozemcev, ki so odklonili tekom svetovne vojne vojaško službo,
ker se niso hoteli boriti proti rojstni deželi. _
Slučaj dijaka Tutansa. — Sodišča nimajo pravice uveljaviti novih postav.
Otrok zadet od strele.
Nevihta, ki je divjala nad New Yorkom in okolico, je povzročila veliko škodo. Dve osebi sta bili močno poškodovani. Najhujša je bila nevihta v severnem New Jensey in v- Queenim, kjer je vihar podrl več plotov m dreves.
Dolores Haunigam. stara dve leti, ki je šib. s svojimi frtaraši po cesti v (bližini West Side Ave.. Jersey City, je bila zadeta od tftre-
Ile. 'ki ji je ra/zbiila čreptinjo ter zlomila levi bok. Nahaja se v o-pa.«»ein stanju -v Jersey City bolnici Starišem se ni <nič pripetilo.
Devet let trajaijoč l>oj države proti enemu najbolj nevarnih zločincev bo sedaj na jib rž zakljiučen. ko ni hotelo višje sodišče dovoliti novejra procesa Riehartl Recde Whittemoru, ki je bil spoznan krivim umora starega jetniškega paznika v državni kacmilnici Ma-rvlatida. Prihodnji teden Ibo izrekal sodnik O'Dunna sodbo. Glasili se mora le na smrt na veša-1 ili ali na dosmrtno ječo.
Le 5e ena matjihna m ožin ost obstaja, da bi izvršitev ol*sod)be začasno preložili in sicer, če bi napravili priziv pri apalacLi^kem sodišču. Zaenkrat ni še gotovo, če se bo to zgodilo, ker je glavni zagovornik Edgar Poe odsotem. ter se ne bo vrnil, pred prihodnjim tednom v Baltimore, f^eprav je treba po postavah Maryland a brezpogojno razglasiti obsodibo še pred.no se bo vložil priziv, je sodnik vendar pre|>žrl to uradno de-jamje, dokler se n** ix> vrnil glavni zagovornik.
V kriminalnem sodišču se je spezmatl včeraj krivim ropa Milt-on Goldberg iz Baltimora, edeu članov roparske tolfpe Whrttemo-ra in sicer v dveh lučajih.
Poklali ko ga naizaj v ječo do
BOSTON, Mass., 3. junija. — Prizivna instanca zveznega sodišča je odločila včeraj, da ni mogoče odreči državljanske pravice inozemcem, ki so tekom svetovne vojne vztrajali pri svoji zahtevi, da se jih oprosti vojaške službe. V tozadevni odločitvi se glasi, da ni po postavi upraviči j i vo zanikati inozemcem državljansko pravico izključno le iz tega razloga.
Sodišče je odločilo na korist Jakoba Tutansa, iz Chelsea, ki študira pravo na Harvard vseučilišču. Zvezno okrajno sodišče je zavrnilo njegovo prošnjo za državljanstvo. To odločitev pa je razveljavila včeraj višja instanca.
Sodišče je opozorilo na to, da ni podal Tutuns mkake izjave, da hoče postati državljan, to je, da ni vzel prvega papirja.
— Kongres je izključil inozemce, ki so vzeli prvi papir ter slednja preklicali, da se tem potom oproste vojaške službe, — se glasi v odločitvi. Ker ni odredil kongres iste odklonitve proti inozemcem, ki se niso izjavili za državljanstvo kot proti onim, ki so se izjavili, je iz tega razvidno, da ni hotel kongres vključiti prvih odklonitev.
Zvezna sodišča tega okraja so vedno zanikala državljanske pravice vsem inozemcem, ki so tekom vojne zahtevali oproščenje od vojaške službe.
WASHINGTON, D. C., 3. junija. — Poslanska zbornica je sprejela včeraj predlogo senata, koje namen je odpomoči preveliki obremenitvi zveznih sodišč. Predloga določa, da naj imajo naturaliza-zijski izpraševalci pravico zaslišati vnaprej ljudi, ki hočejo dobiti drugi papir. Dosedaj so morali sodniki sami zaslišati prosilce.
11. junija, kotbo proglašena razsodba. Obsojen bo za vsak posamezni tslučaj na ječo od desetih do dvajsetih let.
,Z izjemo Margarete Whittemo-re, žene banditskega poglavarja, katero .so imenovali tudi "Tiger Girl'\ so isedaj procesirali vse člane banditske tolpe. — Mrs. Whittemore je bifla z drugimi vred izaprta, a so jo morali izpustiti raidi pomanjkanji dokazov. Plen, katerega je naipravila ibam-da tekom svojega zločinskega delovanja, so cenili na milijon dolarjev, vendar pa ni zmano, koliko denarja v gotovini je paidlo pni tem v roke toipe. Razve n Whitte-mora so obsojeni tudi Jakob in Leon Kraemer, AWtonio Paladi-no. William LPrikelbaeh, ki sd vsi priznali, da se 11 d leži I i ropov.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Švedski kronprinc položil temeljni kamen.
PHILADELPHIA, Pa., 3. jim. Svpd.xk i prestolonaslednik je položil včeraj na prostorih svetovne razstave temljni kamen za Npo-miiisko poslopje John Mortona, ki jc določano, da nudi obiskovalcem razstave pregled prispevkov am-*, l iških "prebivalcev šved-skega izvora k pridobitvam Združenih držav.
Carroll obsojen.
0'ledalivki ravnatelj Earl Carrol!, ki je bil obto-žen in spoznan krivim krive prisege v zvezi 2 neko prdstavo, tekom katere se je kopala čisto naga deklica v šampanijcoi na odru, je bil otxso-jen na eno leto in en dan ječe v Atlanti. Razventega. pa mora plakati denarno globo v znesku $"2000. Sodnik je tudi Zavrni predlog za nov proceis.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki .so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ....	$ 9.45	Lir ...	... 100 ....	.. $ 4.50
Din, ..	,. 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 8.70
Din. ..	.. 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $12.75
Din. ..	.. 5,000 ____	$ 92.00			.. $20.75
Din. ..	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $40.50
Za iiosiljatve, ki i>re«eBaJo Desettisoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir duroljajemo ]»oseben znesku primeren popust.
Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške $1.—
Posebni podatki.
Pristojbina za izpla* čila ameriških dolar: jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manj i znesek 75 centov; od $S5. naprej do $360. po 3 eenie od vsakega dolarja. Za večje svoie po pismenem dogovoru.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	phone: cortlandt 4687	New York, N.. Jf«
je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanj* poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati banka.
Premet v leta 1925 je znašal $3£92.f73.47, v besedah: — trimilijone ■ devetstodevetdeseMhratt-»oč-šewtntowedemdi;oet1ri dolarjev in 47 centov.


GLAS NARODA, 4. JUN. 1926
♦
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
(
Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
V rank 8akser, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt SU Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"GLAS NARODA"
__44Votes of the People"	__
_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
kate direktne akcije, pač pa le obvestile nemško poslaništvo v co solne kisiine in vrv, iz česar se Washingtcou. Državmi department je poslal v tej zadevi nemškemu ua sklepati, da je imel namen, aa-podanistvu noto, v kateri je naprosil za preiskavo obdoflžkev, dvi- iwaviti s strupom ali vrvjo konec gnjenih od zveenih proliilicijskih agentov ter izra<ail upanje. da bo svojemu življenju, da pa se je nemška vlada naložila poveljniku in >poc»a<lki "Hamburgu'* di^ci- končno odločil <za smrt na želez-plinarae kauni, ki bi se ji zdele umestne.	niškem tiru.
( Preko Borlina pa se je izvedelo, da jie dala mornariška uprava J
prodajo piva v najem nekemu privatnemu p*xlje4iniku ki da nima '	Pes umoril Starko.
\sled tega »kapitan nikake odgovornosti. To je seveda smešno, kajti V Biljevcu v Bosni je na paši
NOVICE IZ SLOVENIJE
Pretepi v vinotočih.
Za £elo leto velja list ta Ameriko
t« Kanado___________________$6.00
Za pol leta____________________$3.00
Za fetrt leta -----------------------$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta________________________$3.50
Za inozemstvo ta celo leio___$7.00
Za pol leta.........................$3.50
Kljub boSj kislemu vremenu so Mariborčani v lepem številu obiskal priljubljene v inert oče, pri katerih pa je prišlo to pot do par
poveljnik je odgovoren za red na bojni ladji. Radi tega je imla kri- ovčarski pes »napadel 70-letno vdo- pretepev. tako da je morala nu-žarka 4'Hamburg" pravico servirati alkoholione pijače, a gotovo ni- vo Stankičevo ter jo ogrizel tako, P01"0« ^di rešilna postaja. V kake pravice, da prodaja te pijače v notranjosti ameriškega oeem- da je nesrečna žena par ur pozne- vm0ita5u Jarca v Kamnioi je praz ;ija. Poveljujoči častnik bojne ladje, ne pa upravitelj kantine, je od- je umrla.	jnoval Janez DraJscbibaoher, 46-let-
1 govoren iza vse, kar se vrši na krova.	j Proti lastniku psa je uvedena 11 i z* ia'r P" ^Tdki Kiffman v pri-
I Kot se je izvedelo iz zanesljivega vira, pa je berlinski zunanji preiskava.	i jet ni družbi god. Njegova žena se
urad vpradaQ, — seveda ne ofieijelno, temveč .privatno, — kakšno'	• | spletla, z nekimi fanti v prepir,
postavno pravico imajo ameriški prohibdoijMki uradniki priti na ^ Velik požar v Sulkovcih. jpred katerimi jo je hotel riiož ii-nemško bojno ladjo. To vprašanje je sicer dobro, in ameriškemu dr-' Na železniškem postajališči traulti- v nastalem pretepu je dobavnemu departmenfeu bi bilo težko primemo odgovoriti nanj, a Sulkovici med posta jama Pleter- ^ Dras>ebacber več -udarcev z ro-gotovo je, da se bo nemška vlada desetkrat premislila, predno bi ndca in Ratkovica, je začela goreti čajem krampa. Na. glavi ima tri-olicijelno to vpitašala.	, lesena baTaka, ki je služila kot knat Prebito kožo- P° telesu hude
! Stvar je takorekoč že urejena, potem ko so odvrnili nacijona- skladišče za premog. Močan ve-,lane z]oinljeno l«v<> roko. | liste v Nemčiji ter suhašike nativiste in sovražnike Nemcev v Zdru- ter je prenesel ogenj tudi na dr- Rešilna postaja ga je prepelja D	.-"ženih državah od lega, da se grdo blamirajo pred svetom. Nemška va, ki so bila zložena blizu bara- la v -i3™0 Vinico, proti napa-
bl&govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnL' vlatla Je že javila, da bo disciplinarno kaunou£a -krive častnika ke. Plamen je segal preko želez- ^ P* ^ orožuistvo uvedlo
1	J	m uradnike	, iriške prodre tako, da mešani vlak Preiskav o.
bvet pretresajoča katae-troia je biLa vsk-d tega uravnana 'brez rz Nove Kap die ni mogel naprejj — vinotoču Švajfc v Jorc-svetovne vojne, a pojavilo se je drago vprašanje: — Kaj je napo- istotako tudi ne vlak iz Pleterm- 111/01 5,0 ^"P11 Jantje ter Je niei1 "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. tilo nemško republiko, da pošilja bojne ladje v tuja pristandUča! Ali ce, ki je dospel nekoliko kunčje, »pretepom Fran Šantel z Vukove Telephone: Cortlandt 2876.	niso v Nemčiji še siti igra&kanja z vojno? Mi mislijo v krogib nem- Potniki so morali prestopati na vpba z nožem odrezal 26-let
škega naroda še vedno s prismojenim Viljemom, "da IcžKnaša bo- dragi vlak. Ker v Sulkovtiili ni neimi Aloft™ju Mezgeou levi uhelj docnowt na vodi"? Ali pa mogoče res donuieMajo, da bodo dobili s vode, je bilo gašenje nemogoče, i Ranjenca ^ prepeljal v maribor tem pri dragih narodih ugled, katerega so izigiibili v zadnjih dveh1 Na brzojavko prošnjo za pomoč <lko b0,1^ic0' kcr mu uhelJ ™ desetletjih vsicd «voje širokoustne politilie in nasilnih, pretepaških sta iz Požege prispela dva voja- pet P"®1*-
, fcka oddelka z brizgalnieo. kaiteri-i Slučaj a- Los Angeles bi moral nuditi Nemčiji do^ti snovi za ma se je posrečilo omejSti požari	Iz obupa šla v smrt.
______Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan ixvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. blagovoli poeilj&ti po Money Order. Pri spremembi kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika
tt
VSE ZA DOMOVINO!'
Na Mady.ar>kem i|»a morajo res vlaidati eedue rac&mere. \ procesu, ki se je vršil proti ponarejevalcem denarja, je vpra-di&avni pravdnik načelnika budimpečtanske policije: — Ali *<e vi dali obtožencem potne liste, ki iso bili izstavljoui
iia napačna imena?
PoIici>ski načelnik: — Da.
1 >i/avam pravdnik: — Ali imate vi sploh navado potvarja.ti potne liste f
Policijski načelnik: — Saj potmi Listi niso biLi potvorjeui. Moj
resen razmislek.
Novice iz Jugoslavije
Strela ubila seljaka. .
V okolici Čuprije je divjala huda nevihta. Lilo je skoraj celo
_ uro ter grmelo in treskalo. Selja-■ lih* j.- ml pridni, prUten je bil j>ečat in twdi fotografija je 'bila ka Dragotina Alebshiča ki je pre-, »Mna. Kdnale ime.ia so bila napačna . . .	'(gledava! svoje .polje, je nevihta
Kot aiano, se obtoženci zagovarjali, da so ponarejali fran-
v domoljubnem namenu.
O domovina, kako strašno se greši v tvojem imenu!
K. 3* Kt J*
zalotila na protstem. Nenadoma je močno zagrmelo in strela je zadela f?e4jaka. Ostal je na mestu mrtev.
Grozen čin matere.
V Podgorici v Orni gori so našli na bregu potdka RiJwvice truplo novorojenčka kateremu jc bilo prerezano grlo. Zverinski materi pa še ni bilo dosti, marveč j« trapUo polila s petrolejem in potem sežgala. V bližaii so našli tudi steklenico, v kateri se je pred zločinom nahajal petrolej.
Zločinske matere doslej še ni-.«o našli.
i . i Samomor
kronovnu
Knjak nam piše :	^
Koaiveneija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote se bliža hilt iii korakov. Pri tej priliki bodo skušali delegati marsikaj ukreniti, k.rr bo v korist Jed not i kot taki in vsakemu pOBameenemu članu. V (ilaftdu" so '•e že začele razprave.
Zaenkrat >e naj\eč lawpravlja, ee naj se Jedinotino ime ispre-
uieni.
Ta t« - ka bo In4li ena izmed poglavitnih na prihodnji kom*en-
. i ji.
Izraz Kran>(ktt" je zastarel ter sploh ni v zvez i s kako na-.
ro<lnostjo. ^
Kranjci m> liili ljudje, ki to .bivali v a\-Ntrijwki
Kranjski.
Kranjcev je bilo v»akih sort.
M«sl Kranjce so vC šteli Slovenci, Koeevarji in tudi nekateri l"'lu -o m- imenovati Kranjce, ee so kaj prida časa izidarili po Kranj-	mladeniča, starega približ-
no 2o let. Perilo in obleka samo-
l/iaz "kranjski se pa drži še uveh drugih «tvari kot klop. Teh dv«*b stvhri ne moremo smatrati za pi-wtne, če se jn ne drži priimek "kranjski".
To >ta kranjska klol>;»>a iti kranjski klerikalizem oziroma kranj-ka klerikalna jwlitika.
\ -l»*il t^a bi bilo delegatom resno svetovati — če lioeejo Jed-noti, ela>k4\^i in miIm dobro — naj z imenom ,4kran>Jka" -vred tudi !• iiuljito potu rte jo s kranjskim klerikalizmom, ki se je v Jednoti > ■:«!«» r.izeei»enlf in s tistimi klobasami, ki jib objavlja sedanji predsednik v ""Glasilu".
K temu pistmi imamo le to pripomniti:
Od imena ni vdiko odvi-no. Poglavitno je, da je stvar dobra in koristna, pa naj inia -tako ali tako ime.
Debata gl<yle iarpremen^l)e imena se je že precej zavlekla. Do-
in protidokazov je toliko, da so zasenčili važnejše predloge, tPctwičem na čelu (umaknilo v ki morajo priti na konvenciji na vr*o in katerim bi l>ilo treba samo>,'tan Sv. Marka. Ko ko Ar--«I.;j | k sveča t i VSo pozornobt.	navti kz 'bližnjega 5>ela Kafljasa to
---- ^	opazili, jih je 60 motž broječa obo-
. . . rožua toljpa napadla in \"se pobila. Rešila sta se slučajno vojak MihajKo Aynton?jevič in n,'ie?o^a
sestra, fki sta sedaj edina priči ve-Clovek bi -koraj ne mogel vrjeti, a vemiar je dejlstrvo, da likega pokolja
neznanega mladeniča.
ZagreJivka jjolieija je bila obveščena. da so seljaki v nekem gozdu blizu Nove kapele našli obe-
inorilca sta ibifai popolnoma nova. Dokumentov ni imel in se identiteta "samomorilca ni mogla ugotoviti.
Ubijalci srbskih vojakov pred sodiščem.
V Priarenu se jc pričela sodna obravnava proti onim Amav-tom, ki so v novembru leta 1915 pobili 150 srbskih vojakov. Ko so srbske oblasti morale zapustiti Prizren se je 150 bobwh sifluskih vojakov 3 kapetanom Stankom
SVETA PIVSKA VOJNA
HH| _	,	_____-srbskih vojakov.
vpnzoiili poceni .rt-,on poskus, da ust vari jo^ diplomat ičen zaplet-1 Arnavti so po štiri vojake tirali •odaje piir stekleaiic pristnega pr\a na nemški bojni ladji I iz samostana, češ da jih kot vjet-
Ijaj iz pr
Ilambunj". To pa ne iseključno le na ameriški fcttrani. Vsled tega je l rt »a pohvalno po vda riti, da si prizadevata tako državni department kr* nemško <p<*slani»tvo v Waishingtonu, da preprečite vsako m* no napihovanje tega trhialnega dogodka.
. Kmalu po pnhottu križarke "Hamburg" v pristanišče Los Angeles, •no se napoti ii številni p roll ib i c ijb^ki agenti ofoenem z meščani ra vio^ bojne ladje ter pili tem pivo po dolar steklenico. Prohibi-» ij ki vohuni so takoj predložili slučaj zakladniakemu departmentu. r i se je takoj inforaniral giede piavnega mnenja jurtkčnega in državnega department.
Me<d uvcoritetJtmi glede mednarodnega prava pa nikakor ni so-; rasja v tem vprašam ju. Kljub temu pa je v spiošnem ugotovljene, ma tuja bojrfia ladja v pristanišču ekatraiteritorijalne prarice in da ai \-sleci tega podvržena postavam, ki veljajo v pristanišču. No-Ivu* tuja bojna ladja ne sme priti v pristanišče druge sile brez po-sebneg* do\olj«nja slednje. Oe pa se da to dovoljenje, pomenja to 1 flf u^irm doom*« an ju in naairanju, da je pr*»fcmiaka oblast opustila ttvojo avtoriteto.
Ce se prejme to razlatgo posU\-e kot merodagno, se ni toojna I'idja "Hamburg" nirt malo pregrešila proti amertaki prohibicijaki ki je prav nič ne briga. Pač p« je kraiia postave ameriške na temelju katerih je bila prippačena v ameriško otzem-vprizorile oblasti ^rhužonih držav ni«
nike izroče bližajoči se bolgarski vojaki. Bolne vojake 50 na to z noži in sekirami pobili.
Sedaj se je dognalo, da je bil Jinicijator groznega pokolja Juruf Uka z 19 tovariši dočim se ostali Arnan-ti nahajajo kot odmetniki na albanskem teritoriju. Ta dvaj-setorica sedi sedaj na zatožni •klopi.
Na obravnavo, iki bo trajala več dni, je povabljenih nad, 80 prič. 7j& proces Wada v jutžuili krajih pov-x)d veliko zanimanje.
. Odkrita komunistična akcija.
Beograjejka policija je aretirala Radomira Arangjeloviča, knji-srovodjo zavarovalne družbe 'Kontinent' in njegovo ženo Sofijo.
Pri hišni preiskavi je policija naSia važne dokjnmente o tajni akciji komunistov v državi.
«...	: j;«.
Dva razbzojnika obsojena na smrt
Slavonija je ona pokrajina v državi v kateri je naveč raizboj-niških zločinom*. Po smrti Čarujge je povzročila med prebivalstvom največ strahu tolpa Ivama in Jože Crulina, ki je v zadnjih dveh letih izvršila 23 razbojnike v 1 roparski umor in 15 vlomov.
Te dni se je vršila pred asije-£kim sodnim stolom obra\Tiava proti članom te to!q>e. Ivan in Joža Gulin sta bila obujena na smrt Szabo :ia 10 let ječe, dva druga obtoženca pa na 8, azrroma 7 let ječe.
Oba Gulina -sta povfcem hladno-kr\-no vfeela na znanje smrtno obsodbo.
na omenjeni objekt. Kako jc po-] V Hrastniku ^e je zastrupila / žar nastal, ni znano.	esenco Marija Deotto. Nahajala
<e je v obupnem ptf.ožajfc*, ker ni Pred obnovitvijo Paskijevičevega imela <ne službe, ne sredstev za
160 vagonov drv ukradenih.
"Dolensko d- d." za lesno indu-strijo je v Zagrebu je kriminalni po lie i ji prijavila .da ji je bilo iz *ke akademije v njenih gozdov pri Lekeniku ukra- zemskih listov, uenih 160 vagonov dr. Tvndka je| izjavila sum. da «0 idrva prodali njeni nameščelnei ter skupilo po-neverili.
Policija je aretirala dva uradnika. ki sta pri zasliševaiiipu priznala, da ista iz družbinih gowlov
procesa.
Zagovornik Hrvo-ja Paskijevi-ča, znanega radi umora na Pre-križju pri Zagrebu, je pred kratkim vložil prošnjo sza obnovitav proce-sa, češ. da »o po obsodbi nekatere priče same priznale, da so prisegle po krivem in s <svojimi iz-povedbami obremenile Paskije-viča.
Sodišče iIk) sklepalo o predlogu že te diri.
Kakor znano je bil Paskijevič obsojen na 10 tet težke ječe in se nahaja v zaporih kaznilnice v Mi-troviei.
Miško Kišpatič umrl.
Umrl je v Zaijrrelbu univ. professor v pokoju Mi£ko Kišpatič. Po-ko"<nik .je kot mineralog in petro-graf vvi val 'sloves Uidi preko me i j'''ig. države.
Njegovi znarnstveni spisa so lela in leta polnili izdaje Jugoislovan-Zagrebu in ino-
Ker ni bil sprejt v bolnico, je šel prostovoljno v smrt.
Iz ^lostarja poročajo: Peter Že-n a no v-i: GO let <tar. je prišel t» dni v mesto, da si i.zpoisluje sprejem v l)oltnieo zaradi bolezni. Ker
prodala ve*M količino drv. Pre- K0 mu v bolnici Rjavili, da -a ne iskava se nadaljnje.	lnorejo spreieti, ker ni nod,enega
mesta praznega, je starec skočil v reko Neretvo. Truplo so te dni potegnili iz vode.
Samomor alkoholika
Zagreb-ka policija je bila obveščena da so železniški uslužbenci nasJi na tiru v bližini Odre Špecijalist za slovenske zadeve na
arro^no razmesarjeno-moško trtup-j	Goriškem,
lo. Komisija je ugotovila, da je Komisar videmdkega faširi mrtvec identičen s trgovcem in Ronehi je poveril ureditev vpra-irostilničarjem Petr-om Gajtskim i/. šana drugorodcev .na Goriškem Stubiških Toplic. Gajski. znan- al- znanemu uredniku l.iKta ''Cami-teoholik. je bil pred kratkim izza-(cia Nera", ki je izhajala tudi v erebške eakladne 'bobiicc odpu-1 «Iovenskem jetniku, neprestano
j sramotila SLovence pod Itaili.jo in, Pri mrtvecu so našli steklenici- aebte»vala njih popoilno uničenje.'
življenje. Zdravnik je -sicer prihi-hitel na pomoč, a bilo je že prepozno. Strup je hitro učinkoval in obupanka je obležala mrtva pod Orožnovo jablano.
i
Nenadna smrt.
V gostilno Antonije Grnšljeve v Zg. Sii^ki je prišel 39-letni ključavničar Leopold MaljtinJger. biv-!i oglasni akviziter rateaiib Ijub-1 jam-kili listov, iu narooil osmin-ko pelinovea, ki ga je tudi dobil. Majtinger je žganje iKK-a^i pil ter ter se vmes pogovarjal z gostilničarjem ter kleparskim mojst no m Al. Goršičem. N anatoma pa mu je (klonila glaxa. nakar se je dvignil rekoč, da gre {KxSi<vat na trato. Gostilničar ter Goršdč sta ga čez čas -]>ok!licala, vendar se Majn-tinger ni oglaisil. Našla sta ga že
Preti kratkim t^era imel nekaj čaSnikarske\ga »pdfcsla s Kremen-sčcviin očetom ter sem pomotoma omenil, da izvršujejo Kremenščev oče mesarsko obrt, kar pa nd res. Kremenščev oče si -pošteno služijo svoj kruh s ponietasako obrt jo, kot mi je prijatdlj sporočil iz Chi-cage.
Toda Kremenščev oče so silno občutljivi. Za noben denar na **vet»i nočejo biti mesar. Vsledtega so mi tudi napisali v zadnji "Edinosti" uvodni članek, v katerem so v dveh kolona.li blagovolili povedati. da niso mesar, niso pa povedali, kaj so pravzaprav.
Tisti članek je jako -zanimiv, toda jaz ga ne bom ponatisnil, ker je predlog, pač ga pa pojasnil s primero.
Vzemimo, da bi napisali Kremenščev. oče. da sem jaz prišel v Ameriko dne 1. septembra. To ni res.^p.kajti jaz sem stopil 2. septembru na ameriška tla.
Ali bi ne bilo smešno, če bi poslal vs-lod te napake Kremenšče-veniu očetu tak-le odgovor:
Zavist, obrekljivost, laž in s\>-tohlinstvo vladajo svet. Povsod .ic dovolj te robe. Čaisopisvje in sodišča se pečajo ž njo. Višek zavisti, obrekljrvo^ti, laži Ln «vetohlin-stva je pa dosegel te dni znani či-kaški dopisi i k. kateri nima drugega namena, kot 'kratiti čast in poštenje poštenim ljudem. To, kar je spravil v javnotst, je nečmven škandal. To nekaj groznega, cesar ne pomnijo anali naše žurnali-stike. Njemu ne da žilica, da bi poročal rcsnico.
Tako je tvudi te dni prišla preko njegovega umaizanega jezika naslednja gorost^sna laž: "Peter Zgaga je <lo»spel dne 1. septembra v Ameriko".
Ali ne presega to vseh mej, ali ni to višek zJloibne obrekljiv osti T
Jaz sem dospel v Ameriko dne 2. septembra. To je jasno in razločno zapisano na Bllis Lslandu. to je ja 1110 in raizločno zapihano v knjigah Hamburg-American Line.
Ali hočejo KremenSčev oče za zvoditi ameriške priseljeniške oblasti ?
Vedel sem, da je nesramni dopisu 11 vsega zmožen, niti v glavo
mrtvega.
O žalostem Ročaju je bila tekoj obveščena Majntingerjeva sopro-
ara, nakar so prenesli truplo na mi pa ni padlo, da je zmožen tta'ke
nesramnosti. Nesraninosti in laži,
stanovanje.
Mlad tat in vlomilec.
Komaj 11-let.ni Anton Kotrošec iz Sv. Večera pri Litiji je Ikljub svoji mladosti že prav poklicni už-niovič 111 malopi-klnež. Krade kakor sraka. Okoliškim prebivalcem je |>ostal že prava nadloga. Orožništvo ga je prijelo in mu dokazalo več tatvin. Izvršil jih je <>ko.zi dkuo, ali pa je enostavno vlomil vrata.
l>clal je v svoji iaprijetnosti tudi ob čutaro šl<odo jx> gozdih, ker je narackaVal mlada drevesa. Korošec je skrajno slabo vzgojen n prepuščen samemu »dbi. Oblaki naj bi ga oddale v državno vzgo-jevallšče.
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Dopis.
Iz okolice Waukegana.
1 Dne 30. maja je pel novo mašo sorodnik vseučidiškega profesorja V. Šolarja O. S. B.
Isti dan je bilo razvftje zajsta-ve Slov. Sam. Pod. Društva (mladinskega oddelka) ob veliki udeležbi Slov. Nar. Doma. Kaj pomenljiv govor je imel Mr. Ed. V. Smith, okrajTH pravdnik.
Dne 31. maja je bil pogreb 89. letnega najstarejšega .naseljenca rojaka Andreja Korenčana, doma iz Virda ptri Vrhniki na Notranj-
da sem jaz dospel dne 1. septembra v Ameriko.
Tisoč dolarjev nagrade izplačam Kremenščevcmu očetu, ako mi to ddkaže.
Toda to ne bo mogel dokazat*, ker ni res, ker je očitna laž, cia bi jo človek lahko otipal.
Kremenščev oče naj se sramuje. Pfuj! Jaz sem dospel dne 2. septembra, ne pa dne 1. septembra Ali hoče, *la mu izabrušim fotografirano pot initio v obraz, da ga bo že v>aj onkrat v življenju sram.
Do, to je vzrok nesloge med ameriškimi Sloveirei.
Labko bi mirno živeli drug o-) drugem, lahko bi se lepo zabavali ter podpirali pmtsvetna in katoliška društva, pa ti pride tak ne-sramnež ter vedama in z odkrito zlobnostjo zapiše v časopisu gromozansko laž, da sem jaiz dospel dne 1. septembra v Ameriko.
To je* škandal prve vrste, to je gromozanska opravljivost, obrekljivo^ in čisto navadna laž. Sram ga bodi! Pfuj! Pfuj!
Ne, meid nami ne bo »loge m prave edinosti, dokler bodo laž-njivci po časopisih javno prodajali svojo modrost. Tužna nam majka!
.skem. i
Matija Pogorele.
KADAR NAPRAVIJO
OTROCI GOSTIJO
. Dojt*» jim Kunkoinnlt. Proslavil! ko boste kot gostja, kajti otrokom ujrš-s jn "čokoladni oknx*V V vsak kozans* mrzlega mleka dajte žilen Ruiikonml-1 ta. nato pa zmcŠHjte v xhakerju. Tn-, kuj se razrodr-i ter jo v tronutku pri-i pravljeno. Okusno okrepeiltK lira nit-j no in lahko prebavljivo. Kupite pri KToeerju Runkomalta tor ne preprifaj-, to. kako zadovoljijo pijačo lahko na-, pravite dr min.	» "
—Adr't.
Kot sem omenil, je to samo primer.
V tem priinerru sjo vteebovani Vsi dokazi, 'kateriii se posluaijejo Kremenščev oče.
Uredništvu katoliškega radiiill-dnevnika zamorem le čestitati, da si je pridobilo tako odličnega članka rja kot tjo Kremenščev oče.
Dvainštirideset let je svetila ta žurnalLjtična luč pod mernikom.
Po 4vainsstiridesetih leJtih je pa razsvetlila uvodno stran časopisa ki je nismonjten za smeh, kratek čas in deforo prebavo ameriškim Slovencem.
Oil. zakaj ni octtada ta luč tlvainštirideset let pod mernikom t
glas nahoda, 4. JUN. 1928
v priseljeniški naselbini čltajo srednješolci največ knjig.
Iznied v?»eh leposlovnih knjig za odratitle, ki jih je r&zpoNodila jfi. knjižnica v Newarku, so si jih izposodili 25 odstotkov dijaki srednjih šol (high school) v svrbo zabavnega eitanja.
V onih podružnicah knjižnice pa kjer prevladujejo tujefodci iu njihovi otroci, .so srednješolci, otroci tujerodcev, tvorili večino prebivalstva; izposodili so tri od 50 do 60 odstotkov v«eh knjig.
Sola za državljane v alaski.
Teritorijahia vlada v Alaski j poučuje tiudi zgodovina Zdnužcnih
vzdržuje večerne tečaje za držav Ijain&vo. Ti točaji *e ustanavljajo povnod, kjer izrat^i najmanj 12 o-seb željo, da bi se vpisali v tak** tečaje. Poleg eitanja. »risanja, zlogovanja, slovnice in računstva •s?
:7 ji.
zavarovanje na višjo vz g0j0 otrok.
držav in otmovni nauki o državljanstvu.
Učenci, ki se letos vpisali v te tečaje, vključujejo 99 državlja nov. 104 inozemce in 103 osebe, k: iiuajo prvi papir.
Mnogo zavarovalnih družb je začolo zavarovati utarše oziroma varuhe v jamstvo izoforazbe otrok. Zavarovalne premije so j a ko niK-ke, in v slučaju, da družino doleti nesreča ali zavarovani roditelj umre. ne >bo otrok prisiljen prenehati <> študijami m mu bo omogočeno dovršita vseučilišče.
Da se plačajo najnižje premije in da se doibtva -najboljša zaščita, se je treiba zavarovati, ko jc otrok
še jako mlad. Po 16. letu so premije tako -visoke, da se to zavarovanje komaj izplača. Ako zavarovani roditelj umre ali postane ne-*posoben, se polica smatra za izplačano, ali denar se vloži, dokler otrok ne stopi v visoko šoflo. Potem se pa zavarovalnima izplačuje v teku štirih let v mesečnih obrokih jK> $50, $75 4li $100 na mesec. kakor pač iznaša zavarovalnina. —
mednarodno dopisovanje otrok.
Mnogo organizaeij, predvsem naraščaj Ameriškega rdečega križa (junior Red Cross), pof?pcšuje dopisovali je med šolskimi otroci v Ameriki in onimi v drugih deželah. Organizacije v sličnro svrho so bile ustanovljene tudi v drugih deželah, in nekatere izmed njih so na lastno incijativo stopile v asvezo z učitelji v Združenih dr-
I v
zavali.
Ena izmed teh organizacij je "Mednarodno brat-sko udruženje" v Osaki na Japonskem. Označena svrha te organizacije je: pospeševati svetovno prijateljstvo potom mednarodne izmenjave pisem, vesti in daril, značilnih za dotične dežele, zlasti med manjšimi generacijami vseh narodov.
F. l. i. s. in njeno delo.
Da-i je Foreign Language In-1 rablja, odločila se je poiskati si formation Service pri širšem ob- j drugo službo. Ona družina pa ji čittstvu najbolj znana po tfvojih(jo /apretila. da joda deportLrati, <h'»kkili v časopisih, se njeno de-! ako ne ostane pri njej ob dogo-lovanje nikakor ne omejuje na! vorjeui plači. Ni iznala za niko-Kiti, Poleg čaMukarskega dela aelgar. h komur bi obrnila z& poje razvila obširna informacijska moč in pisala je na F. L. I. S. »lužba za posameznike. Ljudje Dobila je zagotovilo, da ni 111-pišejo tej organizaoiji iz w*h kon- kakega razloga, zakaj bi jo mogli eev i krajev sveta, želeč nasvet ali deponirati.
informacije glede vsoh mogočih Visaflco leto F. L. I. S. pomaga ?4vari. Mnogo čudnih dogvdijajev(tisočerim Osebam v Evropi dobiti razodevajo taka pisnta; mnogo našlo«- .)>ogre5anih prijateljev ali jih j»* trtugačnili, ali niti komičnih 1 sorodnikov. V slovarju organizacij«- beseda 14 izgubljen*' ne obstoja. Ako je kofačkaj mogočnosti poiavedeti. kje dotičnik stanuje, ako sploh živi, se stvar zasleduje zaklada davnih morskih roparjev, j do končnega uspeha. Pred krat-Pomasdite, kar koš pol« zlata in! kini je neka žena pisala organiza-
le. Ravno tedaj pa je mož zbolel na tuberkulozi in bil odposlan v javni »anatorij. Par mesecev kasneje je priseljeniška oblast naznanila družini, da je uvedeno proti vsem deportacijiiko postopanje. V obupnem strahu se je nesrečna žena in mati obrnila na F. L. I. S.
Organizacija je storila potrebne korake, satopiia v dotiko z jed-noto, katere član je bil mož, m z njenim sodelovanjem je bila dana jaiuščiiia (bond) ameriški vladi, da bodo plačani boirrišničui <troški, tako d\a ne bo raizloga deportirati vso družino kot 44javno breme". 'Deportacije je bila ns-tavljena, usoda družine rešena "n danes moiž že okrevta, ikakor fsi-še žena, vsa polna hvaležnosti.
Dan za dnem pišejo ljudje v svojii materinščini na jugoslovanskim druge oddelke, ki jih F. L. I. S. vzdržuje na 222 Fourth Avenue, New York City. Glavna svrha te organizacije pa nikoli ni bila reševanje problemov posameznikov, marveč v prvi vrsti ob-••eščevanje velike mase tujerod-cev polom člankov v njihovih ca-' opisih, tako da se tujerodcem pomaga k boljšemu poznavanju nove domovine, njenih zakonov, navad, razmer in priložnosti. Bilo I je seveda neizogibino, da se čita-' t-elj i teh člankov obrnejo na organizacijo za pomoč ali informa- J eijo v reševanju svtojifi osebnih problemov Na tak način se je razvila otbsežna postran*<ka služba. J
Preko tisoč il judi se obrača vsfek mesec na P. L. I. S. -za vsaikovrst-no posredovanje afli inforaeijo. Skoraj 90 odsto vtse-h pisem je srpi-' sanih v materinščini tujeroden.! Izmed teh niso le novodošli pn-' seljenci, marveč tudi oni, ki so J tukaj že m/nogo let m imajo prvi ali celo <drmgi državfljaniJki papir. I Lani niso prišla pisma le iz vseTt' 4S držav Unije, marveč iz tudi (vseh mogočih inozemskih držav,' celo iz tako oddeljenih dežel, kot so Kitajsko, Ara!bija, Egipt, itd.'
To posebno delovanje organiza-! cijc je raslo do takega obsega, da je F. L. I. S. bila nedaveno pri-1 morana nekoOiko spremeniti tsvoje dosedanje ravnanje. Poprej je F.1 L. T. »S. posluževala vtsem posa- ' mernikom in v vseh kompdicira-j t.»h SlučajHi povsem brozplačno.'
DVOJNO ŽIVLJENJE FRAN- BORBA ZA SEVERNI TEČAJ
COSKEGA ZDRAVNIKA
nc primanjkuje. Tako je pred par tedni organizacija dobila pismo i/. Evrope, ki jo pro*! za posredovanj«' pri prodaji zakopanega
bi-enov. *ki leži zakopan v nekem neobtjudenem kraju oi> ameriški
obali.
ciji naj ji pomaga dobita naslov njene >evtre. o kateri ni nič sH-£ada v zadnjih štiriindvajsetih le-
I te*a dne, ko je prišlo to pi-,1,h Xl	ra^uk>. ko Je orga-
femo, se je neka ženska obrnila na ' 5M7ac,ja »^aknila njen nariov; ne-or^anizaeiuo glede d-rogega skri- *r,,<:'a ** >e hotehl- da i* pogretega -zaklada. Stvar je bfla taka.'.^na	umrla _5avm> Nia je netlarvmo na ob«4k v stari
kraj. Ravno pol ure, predno se je vkrcala v ladjo za povratno vožnjo v Ameriko, se je domislila, da bi bilo nevarno potovati « toHkim denarjem, kolikor ga je imela pri «ebi. Pnthiteia je v najbližjo
dne. ko je s«stra v Evropi pisala dotičuo pi^mo na F. L. L S. Čudno naključje! Pokojnica je bila v blažnici v državi Missouri vseh teh dolgih let, kar ni sestra dobi vala od nje nik&kih vesti. Drugi jaiko patetičen .slučaj, v
banko in tam vtoiila svoj denar. |kat*rem *<* l>owkalo po<2^-e§o-Ali v hitrici j|» [puzabrla poofle<lati VaDJe °n?amzacije. se je tikale -i ime banke m biteU je nazaj ™ke	priseljene družin,
na ladjo, ne da bi čafkala na potr-| v lmvi Zena * T>Lsala o^P^o pi-dilo za vloženo gotovino. Bila je Sm°' v katerem i* naamanila, rta
ol hi pa na in m znala, kaj storiti.
F. L. I. S. ji je naaia naslov ban-
ke po dolgem poizvedovanju in
vtagat«4jica je irtopfta v dotiko z
njo.
Večina pisem, ki prihaja na F.
L. Iv S. «e seveda ne tičejo skri-
iik aiibdov. man*ee se nanaša-
jo na mnogo bolj praktične in
^"ažne proMeme. kakor so prihod
sorodnikov r Zdmiene države,
po v rahio dovoljenje za začasni
obisk v inozemstvu, težkoče g^ede naturalizacije, delavskV kompenzacije, materinske pokojnine, davki in tisočero drugih afcvanL Nedavno neka mlada ženska, ki je pr*la r Ameriko s poserdovanjem ameriške družine, pri kite.
J" Biorala stužiti ofc }>ov»em nopri-i>lc£, «e je obrnil« na F:
ona. mož in dva otroka so v nevarnosti. da bodo deportirani vsled razloga, ker "utegnejo pasti na breme javnosti". Pred šti rimi leti je družina prišla iz Evrope, ko je tam prodala vse. kar so posedovali. Tukaj fcta zakonska prkfcno -delala, si ttudi prištedjla •nekaj denarja in pohajala šolo za naturalizacijo. Žena je dobila celo spričevalo z odliko iz take So
Tukaj j« mUčni mešanec.
vi lahko potreiite z okrep^ujodim to-koladno-mlečnim tne4«ncem s laiiko-to In hitro dom«. IT.pravljeno v <»nl minut. Hladno In oku>no. Vpraaljt« »Tot erja za	_
Vftlbur @
• m • T A m t	IB ^
Ra<.Ii rastočih stroškov, ki so ve-
za ni sto panogo svojega del ova-j nja. organizacija tega ne more več ■boriti. Treba poaniNirti, da je F.' L. I. S. organizacija, ki se vzdr-! žuje potom prostovoljnih pi-i-' <]>evkov .ini da ^o zato njena sred-ltva omejena. Služba posameznikom pa stane mnogo čaKa in de-' na rja. Radi tega se je našlo po-' rebno. da se v bodočnosti od oriih,' ki hočejo imeti kako pomoč, po-' sredovanje ali nasvet, zahteva zmerno plačilo v deJno pokritje' -lroškorv. zvezanih s to sJuStfo. Tu-1 •li v preteklosti so mnoigi poedin-' ei na ra ATi os t vsiijerali plačilo za' dano pomoč, ker niso marali do- j brti nekaj zastonj. VMed tega se je cadelo najUioljše v bodočnaosU' yalntevati od vseh neko jako zmer-| no plačilo za dobljeno postrežbo.' bodici s tem. da plačajo neznaten | /etni prispevek v obliki članarine »li pa da plačajo neko maio pristojbino <za dot i eno dek).
Onim, (ki niso v stanu plačati niti take zmerne pristojbine, zlasti novodo&im priseljencem, f. L. I. S. bQ še nadalje pomagala povsem brezplačno rarvno tako. kot v preteklosti.
Redkokateri romanopisec bi si mogel izmisliti bolj napet roman, kakor je bilo življenje dr. Bou-graita, zdravnika v Manseillesu, ki je umoril svojega lahnega paci-jeuta. Baš sedaj se vrši pred poroto obravnava v tej zadevi, ki drži v napetosti celo francosko državo.
V zadnjem čas-u se je zapdej dr. Bougrat v neko afero s čeki in jc imel opraviti s policijo. Slučaj je na nesel, da so prišli policijski u-radniki k njemu na dom; Preiskali so stanovanje, začutili nenavaden smrad, ki je prihajal od stene in bo natančno preiskala prosrtore. — Ko so odprli kovinaesto omaro, .so našli v njej že razpadajoče linrp-lo moškega spolb. tJr. Boiigrat jim je natvezil tbajko o nekakem samomoru tega pokojnika. Tekom preiskave pa se je i>okazala stvar v popolnoma drugačni luči. Policija se je kmalu uverila. da gre v Boaigratovem slučaju ;za tip morilca, ki je sličen Haarmannu in Grossu.
Tekom nadalj«ie preasikave je prišla pa dan popolna resnica o Bougratovem prejšaijem ži^ijenju. Podnevi je bil Bougrat zdra\mik. kirurg, ljubitelj dam, kateremu so bila nas*težaj odprta vrata najod-ličnejše maiseiMske dnuzibe. Ponoči pa se je njegovo življenje iz-premenilo. Zahajal je redno v moitnariaike krčme, apaške brloge, in je bil sploh znana osebnost v nočmih lokalih. Tovariši njegovi niso niti sJutili, da ža\"i Bougrat d\ 'ojno življenje. In kakor mu ni nihče prisodil, da izvršuje poleg zdravniške prakse še kak drugi poklic, t-ako ni bilo človeka v nočni družbi, ki bi Mumil_. da je Bou-rat doma še kje drugje iaven apa-škega Ibrloga. Njegovo ponoono življenje je bilo zelo pestro in razbrzdano. Ne le, da je pil čez mero, mož se je tudi pretepal in rval z najopaznejšimi a paši in napadal imovite ljudi Če je mogel, je oknadei tvoje žrtve. Če j^ slutil, da so mu prišK kje na .sled, se je wkusal otresti svojih nasprotnikov z radikalnimi sredstvi in je v ta namen porastoma fuporatiljal strupe. Tako s:, je nekoč tudi zgodilo. da ga je izvohaj policijski agent, ki je pil pri mali mizici kavo. Spoznavši, da ima pred seboj opasnega lopova, je skočil detektiv k telefonu ter naznanil *tvar policiji. Ta trenotek njegove odsotnosti je izkoristil Bougrat. da mu je zlil v kavo par kapljic smrtonosnega strupa. Ko se je agent vrnil od telefona, se mu je zdela barva kave tako sumljiva, da je ni hotel pokušati. Siičnih dejanj in poskusov ima Bougrat na vesti še celo vreito. in policija sluti, da je izvršil več umorov. Raditega je odredila v njegovem slučaju občno preiskavo, ki je prinesla na dan njegove zločine in ogromen obtežihii materija.1. Zdi se, da je Bougrat poleg drugega umoril tudi neko mlado sitrežnieo v bolnici in da je poslal na oni svet tudi svojo gospodinjo.
Z Reke
Tu se je mudil neki italijanski veleindustrijalec iz Firence, ki hoče baje svojo delavnost raztegniti na. Reko. ker -smattorajo nekateri za dober znak, da se presoja položaj reškega 'pristanišča v Italiji mnogo ugodijejše nego je bilo to doslej. Host-Venturi je pred ueka»j dnevi razlagaj fašistom med irugim. da ako se nettunski dogovori še ne izvajajo ni to krivda fašLitovske vlade. Naglasa italijansko pripravlejnost za sodelovanje, aH kako razume to Jugoslavija, treba posetiti samo Thaon di Reve lov zaKv pa se ugotovo njena sprotno volja.
Host-Venturi se je^ obregnil končno še ob jestvinarje r mestu in rekel, da jih je preveč. On jih hoče nekAj odpraviti, ostati sme-if> le reški trgove! in dobri Itali-
Nov prefekt v Vidma.
JS kraljevim odlokom je bil imenovan za. prefekta v Vidmu dosedanji parmski prefekt dr. Nikolaj Spada vecchia. (Dosedanji prefekt dr. Umberto Ricci je stavljen na razpoloženje.
Iz Gorice v Palermo
je premeščen predsednik civilnega in kazenskega tribluinala v Gorici Otello Bre&ieh. To je oni gospod. ki je odpravil na goriških sodiščih slovenščino, še predno je prišel službeni uikaz.
Kako mu je pri srcu, ko odhaja iz domačih krajev?
Žrtev zagonetnega zločina.
Na periferiji Beograd so prišli na sled zagonetnem zločinu. Na obali Save so našli truplo umorjenega človeka ki ga je voda naplavila na brag. Truplo ima na glavi več težkih ran; čelo je raafoito.
Identiteta se ni mogla ugotoviti, ker pri netonaneu niso našli nikakih dokumentov. V vodi je truplo ležalo vpč tednov.
Poročnik Bvnd je z letala spustil na severni tečaj ameriško za ihtavo iff zabojček dokumentov. tem bi torej bili precej ovrženi dvomi o njegovem svojevrstnem športnem rekordu in poročnik Byrd ostane prvi junak severnega tečaja. Navzlic temu pa se še nadalje vadržijo pomisleki, da je Bvrd zares dosegel pravo točko fcevernega tečaja.
Ni menda pretirano, ako se navaja. da je doslej že nad sto eks-pedicij raznih narodnosti skušalo doseči skrajno severno točko našega planeta. Saj je sanno za Johnom Franklinom, ki je v maju leta lfc>45 odrinil iz Anglije na nesrečno pot k severu, sledilo nič manj kakor 40 rešilnih eksipedicij. V leta 1872 do 74 spada avfctro-okrska eknpedicija. ki sta jo vodila "SVeyprecht in Pever. Ekvpe-dicija je na saneh dosegla leta 1874 svojo najsevernejšo točko na 82 stopinj in 5 stopinj. Dne 24. avgusta 1874 je bila ta ekispediei-ja, ki je zabredla na Novo »zemljo, rešeaa od kapitana Voronina in s« je 2o. iseptenubra triumfalno vrnila na Dunaj.
Grenlandskega ozemlja je skušal podjetni Aanerikanec R. O. Pearry z nič manj kakor devetimi ekspedieijami' zavojevaiti ise-verai tečaj. Pearry je leta 1903 dosegel rekord, ko je prodrl do 87 stopinj in 6 s-topiirj. Skrajno pomanjkanje — pobijati je moral svoje lastne severne pse, da se je rešil gladu — kakor tudi neznosna neurja so ga prisilila k umiku. Smatramo pa_ lahko, da je bil Pearry le še kakih trideset milj odddalje od severnega tečaja.
Nairsen je leta 1893 izdelal načrt svoje ekspedicije z izborno ladjo Frani ter je gnan od severnega morskega toka prodrl do 86 utopinj in 4 stopinje severne širine. Narto se je tudi on jedva otel pogubi.
Po najobsežnejših pripravah je končno lani Amundsen poletel na severni tečaj. Navzlic ženijalno zamišljeni ekspediciji mu ni uspelo doseči severne točke. Njegova znanstvena zasluga pa je danes ta, da je točno preiskaf magnetični severni tečaj, ki, kakor znano, r,l istoveten z zemljepisom. Magnetični severni tečaj zemeljske oblije v letu 1859 odkril Mac Klin-toek, a Amundsen je poUošil nad l>oldrugo leto za svojo znanstveno vrlo važno raziskavo.
Znanstveni pomen poletov s Spicbergov na severni tečaj dandanes nikakor ni prevelik^kajti že izza Pearrv je ve ekspedicije smo poučeni o tem. da se v pokrajiui severnega tečaja ne nahaja kopna zemlja, temveč le z ledom prekrite obilne količine morja.
Znatno važnejše kakor po3et s Spiebergpv bi bilo. ako bi kakemu raziskovalcu uspelo doseči severni tečaj s Point Barrowa na Alaski. Ta ekspedicija bi morala ubrati pot preko doslej popolnoma neznane in neproučene »pokrajine, — torej preko celotnega areala v bližini severnega alaškega obrežja. In v tej pokrajini .bi se morda le našla kopna zemlja v obliki oto-čij.
Vrlo važno vprašanje, kako je možno objektivno ugotoviti, da j< raziskovalec res dosegel najsevernejšo zemeljsko točko. Znanstveniki odgovarjajo precizno: S točno astronomsko ugotovitvijo kraja. Amundsen je to vrlo eksaktno provedel v pokrajini južnega tečaja, ki ga je odkril leta 1911.— Določil je artiri točke točno po njihovi geografski dolžini in širini in je iz teh določitev <Iahko eksaktno sklepal, kje se mora nahajati južni tečaj. Ko <ga je dosegel je lahko na njem upravičeno razvil norveško zatatavo. Ta metoda utegne v pokrajini severnega tečaja zadeti na težkoče, ker se-tam za rozliko od južnega tečaja, ne nahaja trda zemlja, ampak morje.
Predzgodovina poljske revolucije.
Po demitsiji vlade Skrzyuskega je predsednik republike pokmdll med drugim tudi maršalu Pilsud-skemu. da stopi na čelo novega kabineta. Ali v stvari jc bila ta ponudba ipak samo formalna, zakaj parlamentarni centrum in prav tako desnica sta izjavila de-"sidirano, da nikakor ne marata sodelovati v taki kombinaciji. Ker je levica sama mnogo preslaba, da bi mogla 'tvoriti vflado, maršal Pilsudski ni mogel prihajati resno v poštev za predsedstvo.
Loclislav Grabski, ki je dobil prvi mandat za sestavo vlade, je IKunudil Pilsiulskcmu vojno ministrstvo. Toda maršal je ponudbo odbil in misija Grabskega se je izjalovila. Očividino je bilo Piisud-skemu to mesto premalo; glavno pa je, da tako vplivna in samostojna osebnost, kot je on. aie more sprejeti portfe»lja v vladi, v kateri je desnica zastopana tako močno.
Tudi grof Skrzvnski, ki je imel na ponudbo vuanje ministrstvo, se ni hotel kompromitirati z vstopom v desničarski kabinet. Pri tem naj se naglasi, da zahteva Pilkudske-ga depolitizacijo vnaujega in vojnega ministrstva.
Tako se je sestavila Witoševn vlada, sestoječa iz centruma, Sanjajoča se na desnico, v kateri igrajo vlogo celo monarh isti. Ker zagovarjajo danefc nasprotniki Pilsudskega TVitoševo vla<lo ne le kot edino zakonito olxlast, marveč tudi kot vlado, ki se ji z ustavnega. s parlamentamo-političnega stališča ne da absohitno ničesai očitati, jc na mestu, pokazati v številkah parlamentarno situacijo, kakor je obstojala v pričetku vojaške akcije Pilsud«kega.
Novoimenov«ino vlado W'itose-vo so tvorile kot stalna večina sledeče stranke: n|cijooialni demokrati pod vodstvom Glombin-skega s 101 poslancem, zmerna ljudska stranka Pia<t pod vodstvom "VVitoševim s 53 poslanci, ki španski demokrati s 43 i>oslan-c: x>od vodHtvom Chaciuskega ter narodna delavska stranka, sesto-ječa najbolj na levi s 17 poslanci; skupno tedaj 214 glasov.
"VVitošcva večina pa more računati tudi na ipopolino »podporo Sledečih skupin desnice: krščanska narodna stranka z 19 glasovi, katoliški ljudski kllub s 3 mandati in ukrajinski klub chliborobi s 4 poslanci, skupaj 28 glasov.
Skupno znaša tedaj Witoseva vladna večina 242 poslancev od celokupnega števila 444 članov državnega Sejma.
Tej vlaJdi, ki tedaj nima velike večine, so napovedale najhujšo opozicijo stranke levice, k kateri spadajo razen manjšin v prvi vrsti soeijaJisti, ljudska stranka \Y vzvvolenie, kmetska stranka in delavski klulb.
ZADNJI TURŠKI SULTAN
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec srednje starosti s srtaf-nim delom in nekaj prihrankov, rse želi seznaniti s poštenim slovenskim dekletom ali vdovo, staro 25 do 38 let Resne ponudbe pošljite 9 sliko na: Z. B., Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York, N.
rNTERN ACIJONALN A OD MINISTR. ZA TRG. In OBRT K0NCE&. KROJA. Š K A AKADEMIJA. LJUBLJANA, IŠČE v svrho ustanovitve filiale v Amerflki družabnika, ki je kmjaške-pa poklica lahko tudi pomof-nik ali mojster In posreduje mali kapital, ter zna slovensko in Amerikansko. Krojna Akademija nudi družabniku vse u-godnostl se izvežbaJl v tej stroki kot učitelj In bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudba z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. Stari trs 19. Jugoslavija.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda'.
V vili Magnolie v San Remn je umrl zadnji turški sultan Mohamed VI. Zadela -ga je kap.
Smrt je prišla povsem nepričakovano. Po obilnem ol>edu se je sinltan pedal v domači krog svojcev, kjer se je prijetno zabaval. Xenadoma mu je postalo «Jabo. Prijel gra je srčni krč. Domači ^o <ra obstopili in začudeno gledali, kaj se godi. Nihče ni slutil, da je sultanov; konec tako zelo blizu. V hiši je viladala tolika zmeda, da je moral sam sultan, ki se je že boril s smrtjo, opozoriti ljudi, na j vendar že pošljejo <po zdravnika. Dva služabnika sta stekla ponj. Prišel je dr. Aleksander Fava, toda njegova pomoč je bila odveč. Kmfiu potem, ko je stopil v sobo, je sulfan izdihnil svojo dušo.
Mohamed je stanoval v San Romu tri leta in ni bil v tem času niti enkrat bolan. Zato je njegova smrt tem l>olj potrla sultanove zveste služabnike. Ob smrti je bila med drugimi navzoča Mohamedova sestra, princezinja Mediha Sultanija ter njen sin princ Sanj.
Sultan je v izgnanstvu, kamor ga je poslal Keinal paša. živel samo -za svojo dtUBŽino. Stanoval je s spremstvom kakih 23 oseb. Me*! njegovimi r>hižabnikr je bilo 15 Turrkov in Osem Italijanov. Turki so ga spremljali naravuost iz Carigrada v inozemstvo. Sirltan jc prišel v I tal i,jo'čez ^Iialto in se je izkrcal slednjič v Genovi.
Mohamed je imel dolgo brado in sive lase ter je bil Oblečen po meščansko, na glavi pa mu jc nadomeščal klobuk tui-ški fes.
Gonja proti slovenskemu šolskemu pouku.
Popolo di Trieste je priolWMI pred par dnevi, proti tržaSktm "Xovicam" notico, češ. da delajo propagando med šolsko mladine v Na b reži ni in zahteva izročitev krivcev sodni oblasti.
V Zatolimnu so aretirali tajnika Zveze prosvetnih drtištev Je-liiK-iča. ker je skušal urediti pouk med t a mošnji mi Slovenci.
DELO DOBI 30 MOŽ
za delati drva 52 ool; plača $2.00 od klaftre. — Frank Zalar, Bttck-hannon Chemical Co., Pickens, iW. Va.
r
PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^Ita
s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolago Imamo kabine v III. razredu z 2, 4 6 posteljami r posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. raz-red do. Trst« je $93.— in vojni davek $5.—: železnica do Ljubljane $1.06.' Cena za II. razred samo $120.— in $5.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja In nazaj stane le $162.—, za II. razred $214.—
ter vojni davek. Kedržavljani plačajo tudi head tax nazajgtede. •
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULUA, 1926.
Kdor Je namenjen potovati, naj se čimpreje priglasi Ur piše m pojasnila na:	/
L Frank Sakser State Bank
-82 Cortlandt Street,	New York



■S"-;?* e . - ■ -
GLAS NARODA, 4. JUN. 192$
==
Fo široki cesti življenja
BOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
33	(Nadaljevanje.)
Poi uro poeneje je bila Vera vdova.
Ni jokala, ko se je zavedla tega, a pokrila si jc z roko oči ter
po vet-i la glavo v^pričo veliftanst v a smrti.
Nikdar m nista -^ala blizu, ta dva človeka, ona in njen mož. Ko i a j<- /? !a ><daj \'era navzlol na nepremično tnupio, si je lahko re-k'a z občutkom tihega zadovoljstva, da ji je delal krivico s svojim nezaujkanjem Ln da ni niti >encc krivde na njeni dušd.
Poča>i j»* stopila k mrtvecu ter mu zaprla oči. Nato pa se je M reda. ju i. »'a zdravnika za roko ter naMotiila svojo glavo na njegova pr«a. Bil je zelo bled, a popolnoma miren.
—	Pojdite, mikMljva goMpa. — je rekel nežno. — ter ležite, i to -krajno to >te izčrpana in nobenega opravka nimate več tukaj.
Polagoma je dvignil njen obraz, jo prijel pod pazduho ter po-vedel iz **>be.
Služkinja je sprejela -vojo gospodinjo z objokanimi očmi ter ■.očuhiuni pogledi. Strežnik ji j" namignil, kakšni strašni prizori so se oliprali v pretekli no*i in iz lastnega i*agilba je storila, kar se ji je zde'.o primerno in tola žilno.
Srebrna čajna powoda je «.tala napolnjena na majbni jajK)nski mizici pr.-d kaminom, prav kot jo je načel zdravnik na Silvestrov večer v svoji -obi. To ga je neprijetno dirnilo. Naenkrat je prišel do -»] »oznanja. da minuli ča-i, ko je stanoval z Vero pod isto Rtrcho.
—	Sedite k meni. doktor, časa čaja l>o dobro deia po taki nc-»'», — je rekla Vera prisrčno ter jiostavila kitajsko skodelico pred zdravnika. — Spati itak ne moreni.
Srdel je ter priče! pita čaj. Naenkrat je uiitil kako razbit je.
Sedela je poleg njega v beli jutranji obleki, katero jc tako do-i r.i pf/nal. Svetilka je metala rožnat blesk preko obleke. Ali .jo bo še kedaj videl -odeti tako/ Ali bo še kedaj sam v njeni družbi?
S rastna bole-1 -o je dvignila v njem ter ga pričela dušrti v grbi. Bila je tako prisrčna in prijazna ž njim. posebno v zadnjem ča--ii. in'vx-ga tesra j<« biVo sedaj konce! Od tega trenutka naprej je bila bogata, mlada vdova, krog katere se bo zgrinjal celi svet. Kaj !>o ]>onieml on v tej gnječi?
i)r. Srat je dobro |*>znal vre<hioNt tfvoje osebe ter je ni podcenjeval, a z ozirom na ženske je bil celo svoje življenje ponižen. Nikdar mu ni padlo v plavo, da bi .si mogel tu ali tam osvojiti -srce in i!-q>r.nn Veri ni nikdar kazala samozavest. Celo v najbolj skrivnih 11 en , t kih vanj ni nikodar resno mislil na možnost, da bi mogla biti kedaj njegova.
NVkaj potem, ko ni prav nič govoril, se je od rstraiii vprašujoče ozrla nanj.
—	Ali se ne počutite dobro, dragi doktor in o čem razmišljate tako naporno? — je vprača!a.
Predramil -e je iz svojih sanj.
—	Nič ini ne manjka. — je rekel o-orno. — a razmišljal sem. če bi ne bilo boljšo, da se takoj poslovim od va<s. V par urah zapustim vaio hišo.
Sklonila m- je proti njemu ter se ijiflasjno oferia vanj.
—	Za božjo voljo, doktor, vi vendar ne morete resno misliti na to. Popolnoma samo in»- hočete pustiti tukaj? V teb prostorih. — str* -Ja m* je, — bojim -e. tla presega to moje moči.
—	Moja misija jc tukaj končana. — je nadaljeval zdravnik v tona. — Ce bi ostal tukaj le še nadaljno uro. bi imela gospa
lie rs kot prav > svojimi svarili. Ali ne a vidite tega. milosti! jiva gospa f
—	Da. a >irašno je, strašno biti sama. Bodočemu življenju stojim nasproti kot malo dete.
—	Privadi!i >e !>o-te in postala bo,ste ]>opolnoma zadovoljna.
Zaprla je o"i napol in dve solzi sta se prikazati v njih.
—	Ce bi imela le enega resničnega prijatelja, človeka, k ka-tt « m i bi lahko prišla ter prosila: Svetuj mL Nikogar pa nimam. — je ihteia. — ter nisem nikakor že-na. katero je videl svet dosedaj v meni. Pogo<o sem kot otrok, tako plašna in ljubezni potrebna. L< nezaupanje, ki mi ga je kacal Loivnc. me jc prisililo v mrzlo nenaravno oiriiko. Aii niste tega že davno zapazili, doktor? Preid vami \saj sem pokazalo naravno.
—	O. da. — je odvrnil la konično, vzel čašo ter iapil vroči čaj z enim samim požtrkom.
Njene mi li -/» bile «q*JKler.e s tem. kar je ravnokar rekia in vnled tega ni f »atrial na dr. Šrata.	<<
—	PoTrt-l.na ljubezni. — je ponovita še enkrat. — Da, mislim .!a m {.. S, nikdar v svojem življenju nisem mogla ifubrti kakega » iovrka |»opolnoma in i/.kljtuno in še nikdoar nisem bila ljubljena -- in to ustvarja praznino, katere ne more izpolniti nobena stvar! Na !.<«-. n« ii nU m nikdar zrla drugače kot s strahom in grozo in vendar puš. a njegova -ran pra-znino. Sedaj sem popolnoma osamljena.
Sedel jc ter -e ni imi premaknil pri njenih besedah, a imel je občutek kot da ga bo \saki trenutek zadušilo.
—	Milostljiva -jovpa. — je rekel naenkrat ter vstal, kajti bolest jc podajala prevelika zanj. — Sedaj morate v posteljo. Z Bogom!
Tudi ona je vKtala
—	Ali va.> jutri res ne Itom več videla, doktor? — je vprašala.
—	-vveda, a ne ve- kot hišnega tovariša. V splošnem pa, — ee bi i ne kedaj potrebovali. — ne dvomite nikriar — o moji udawwti.
(iovoril jt tO kot v zadregi in jecljaje in Vera je pripisovala to utrujenosti.
—	!>ra«ri prijatelj, — je rekla iskrt-no, — kaj ne. da vas smem tako imenovati, hvala vam za v^e in dovolite mi, da vam pošljem spomin na te čase, le majhen >pomin na mojo oseibo. da me ne boste pozabili.
IVwiaLi mm je obe roki, katera je poljubi! z dolgim poljttbom. Njegovi pr-sti so bili mrzli, njegovi ustnici pa vroči in vsled tega jo je č-udno dirnilo.	•
—	Ubožec, — je mislila Vera. — «am je napo« bolan. •
I>r. Srat ni o«l«el v svojo *>bo. pač pa **topil še enkrat k mrliču. Odprl je «&**> Znnaj je danilo. Bil je diAwtio in telesno tako razbit, da ni čul oiri glasu svoje h**ne vesti. Lotila se ga je
na otopelost in zavedal -e jc dejstva, tla mora za vedno od t lika j.«
Štirinajsto poglavje.
—	Mrtev * — je v«ddilcni?'a GeOngina, ko so jo Obvastali, še le-o smrti Lorenea Konrida. Hitro je vstala, da obveza.
se. je raoTaila neprestano militi na la neodvisna ženska, ki ni od-
govorna nikomur za svoje dejanje. Lahko se zabava kot hoče in ni-kakega neporavnanega računa ne bo imela v skrivnehn predattu svoje pisaiine mize, kajti bogata je, težko bogata.
— Seveda ne zna ceniti vsega tega, — si je mislila Georgina ter udarila z nogo ob tla*— Zakaj potrebuje denar čiovek, ki ne ve, kaj početi ž njim, dočim morajo trapita dolgovi drugega človeka, ki zna izdajati denar na eleganten način?
Vedela je sieer, da bi bila,Vera vsak trenutek pripravljena pomagati ji iz zadreget kot že poprej in da bi se Vera ne brtgajta sedaj dosti za višino svot. Rekla si je tudi, da bi moralo po pratvici vse pripadati njenemu možu in njej, če bi Konrid ne napravi neumnosti, ko se je poročil z Vero.
Nemogoče je bilo zanikati, d& je imella smolo v primeri z Vero. Njen mož ni imel nobenega privatnega premoženja ter je bil odvisen le od svoje place. V slučaju, da bt umrl, bi bila navezana na pičlo peiizijo vdove.
Poleg tega pa je Hilda »zaivnnila sijajno partijo z veleposestnikom Somerjem, kot da so take ponudbe nekaj vsakdanjega ter ne pomenjajo ničesar. No. radi nje same naj pieftatka enikrat pozneje britke so*ze nad svojo neumnostjo. To jo bo mado brigalo. Pa tudi ptine Filip ><_• ni izikazal tako gene rožnim kot je na skrivnem pričakovala. Šopki, katere ji je pOsflal, so bili sicer lepi. a le retfko-kedaj so vsebovali kak dragoceni predmet, razven ab posebnih prilikah.
(Dalje prihodnjič.)
Magajna Bogomir:
Ulica morske kraljice.
v-
Čujte, bil je majnik takrat!
Velika, .trebusšasta ladja je pri* tisnila. svoj z nati-pammi \Teea-stimi kroglami obdan bok k molu. Nastajalo je kričanje, vedno večje in veoje, celo uro je trajalo in množica na bregu je naraščala. Pisana svila je žarela na sortneu. klohu-ki. moški in ženski, so se majali kot valovi sem in tja in množica solnčnikov vsseh barv: od zelene preko riumene in rdeče tja do ienmomodre in črne in metala i svojimi odsevi marvričaste podobe na velike kocke 'tlaka. Slišati je bilo slovenske in nemške in italijanske glasove in nekaterih drugih jezikov, sHšati je bilo glasove tenke, vriskajoče, otroške in čeb-ljanje gospodičen. šepet Tcmečke matere svojemu sinu, — krrk po-strežčkov in fekinov itd.
—	Zdravniška vizita je končana. — je -zaklical nekdo in Helu-an. ki je privoar? iz Aleksandri je. je i/.rnvstil mo^tie.
t rni trebub sq je začel izpraz-n icvati. Došleci so tekali po mo. -tiča in nazaj. Zagledal sem tri zamorce, ki so skoraj pritekli z ladje na pomol. Vsak je imel v naročju šop velikih korena^ih sadežev in kričali so v slabi italijanščini :
—	Kupiti šest lir s?adka ana-nav. samo šest !ir k unit i ananas p resi a d ka!
Eden izmed njih je priskočil k mem in mi pomolel listek vred o-braz. — Kje biti? — je vprašal in pokazati z roko na list.
—	Via mri na del mare. No. 2-3.
—	Daleč, daleč je tam na bregovih poti gradom. Vprašajte večkrat po poti'
—	Hvala! — je zaklical zamorce glasno in izginil med množico.
Stopil sem tik k bregu in gledal v vodo. Vzporedno z ladijinim bokom s* je pomikali a počasi velika meduza, moi^ki klobuk. Zdaj pa zdaj je solnce posvetilo skozi njeno nrozorno telo. Pomikala se j • upogibaje enakomerno svoj bel-ka.sri obrobek. Kot velika bela ntoisflca roža, rahlo barvana na sredi, se je svetlikala v valovju. Za menoj je nastal vrišč. Obrnil sem se in zagledaQ čniden prizor. T nima polna gih otrok je •skakata okrog nekega bitja, ki je pravkar prišlo z ladje. Bil je majhen človek. oblečen v .belo moško obleko. Stopil «em bliže in se začudil. — Člo -ek je vlekefl za seboj po tleh vse poJno nena\-adn«h igračk, na-rejenih iz pfepirja. Igraje se pisale v vseh barVab v soItn>u in se kotalile navezane na vrvici po *)eh. Iz tisočero srub so Jbile zgrajene. predstavljale so morske me. dBae. rože. vozičke, ptice, živali, vse in vse skupaj se je vrtelo, da sem se čudil, k a/k o more biti zgrajeno to. NHcake osi nikje in vseeno je tekla po tfla-ku. Še Miže sem šel in se orzrl v obra«, ki je brl zavit v veliko črno zaroko ruto. — Začudil sem se. Človeflc. o kaiterein ^m mklil, da je bil moški, ni bil
druc-Tra kt majhna, majihna ljubka Japcuika. k! se je z neveKkiml. lepimi očmi vfprašnjoče ozirala o-krog. Svoje ^drobne noge je komaj premikala pb tlaku, kot da je sedela dolgo, dolgo na ladji. Obraz .ti jo bil popolnoma miren in ljub-ko'dekliški.
—	Kupiti kaj f — je reida y I-
talijanščmi in pokazala, na igračke. Odkimal' sem. Nasmejala se jo prav drobno in odšla. Kako čude.u obraz ima,;o ti narodi daljnega vrihoda! Neprestano leži nekaj mirnega na njem. in če se ti zasmeje. te obide skoraj strah, tako d en je njegov nasmeh. V o-čeh leži nekaj, ki je nam popolnoma neenano. Morda epe v njih vsa velika tisočletja njihovega ro-1 drobno svileno denarnico in zače_ du, ki je bil preživljen stokrat mjla {»očaKi šfte.tn »stotinko za stotiu-stokrat. Morda leži v njih neko ko. Videl sem, da je bore malo no-
—	In poprej t
—	Kalkjuta.
—	Ih še poprej?
—	Nagasaki.
—	AH je tam izelo lepo?
—	Zelo lepo. Biti veliko lepše kot tukaj. Veliko dreves, vrtov in lepo morje.
—	Kako da govorite italijanski?
—	Znati italijanski, angleški, francoski, malo ruski, dobro ja-pon-ki. Jaz potovati zelo veliko, potovati po vsem svetu.
—	Kako se imenujete?
Pogledala me je vprašujoče.
—	Ime. ime, vaše ime?
—	Izanami.
—	Izanami. Kaj pomeni to?
—	Bog.
—	Bog?
—	Ne. ne. Bog. ne. ne!
—	Boginja ?
—	Da, boginja, pa ne samo boginja. tam. — PokazaJa je z roko na morje.
—	Boginja morja?
—	Da, boginja morja in. . . --Sla je s prsitom ene roke čez dlan druge v vijugasti črti.
—	Boginja morja in rek?
—	Da. da.
—	Kupujete svoje igračke v fabriki ?
—	Ne, kupiti v vs«kem mestu veliko papirja, delati sama vsak dan in živeti tako.
Prišla sva na sadni trg poleg Rdečega inotstru o(l) kanalu. Ustavila se je poleg stojnice, vzela
kretanje parniko* <- Shipping
a Junija:
Mnenchen. Cherbourg. Bremen.
9.	Junija:
Mauritania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen.
10.	Junija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen.
12. Junija:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; t^apland, Cherbourg. Antwerp.
15.	Junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	junija:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17.	junija: Westphalia, Hamburg.
19. Junija:
Olympic,	Cherbourg: I-ennland.
Cherbourg,	Antwerp; Sierra V en tana.
Cherbourg,	Bremen.
22.	/unija:
MARTHA WASHINGTON", TRST, 8KUPXI IZLET.
23.	junija:
Majestic, Cherbourg: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
26. junija:
France, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringia. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen.
30.	Junija:
Mauretanla. Cherbourg: Tres Harding, Cherbourg, Bremen.
1. Julija:
Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen.
3. julija:
Paris, Havre: Leviathan, Cherbourg; Zee land, Cherbourg, Antwerp.
6.	julija:
PRESIDEXTE WILSON. TRST; — SKUPNI IZLET.; Columbus. Cherbourg, Bremen.
7.	Julija:
Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
8.	Julija:
Olympic, Cherbourg; Deutschiand, Cherbourg, Hamburg.
10. julija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorck, Bremen.
13.	julija:
Relance, Cherbourg. Hamburg.
14.	JuliJat
Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
17. julija:
Majestic. Cherbourg; France, Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp.
21.	julija: Mauretanla, Cherbourg.
22.	Julija:	~ } Hamburg, Cherbourg, Hamburg.
24. julija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen.
27.	Julija
Resolute, Cherbourg. Hamburg.
28.	julija:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen.
29.	julija: Westphalia. Hamburg.
31. julija:
Zeeland, Cherbourg, Antwerp: Bremen, Bremen.
gledanje, ki je tudi nam neznano, neko da Teženje vsakdanjosti s pre_
tri. Preštela je kakih dvajset sol-dov in pwgfledala nato kot v za-
teklostjo tisočletij, slika vse zem-jdregi. Stresla jc denar nazaj in
lje združene zvfcemirom ali bogvc« ' rekla :
kaj. Zdi ise, kakor da bi bilo ne- \ — Iti naprej!
mogoče njihovemu obrazu, da bi j — Stojte, kaj ste hoteli kupi-
se kdaj razjezil, da nimajo mišic, ti?
ki bi kazailc jezo ali razburjenje! — Kupiti smokve. Lačna — žena licih in na čoln. Ce je to v njrh. lo.
se pokaže samo v njihovih očeh a-lii ni i ho ve m smehljaju na ustnicah. Njih obraz je kot več noži v a maska.
Gledal sem za njo. Vsa trum? otrok -se je pomikala poleg nje. Njih vriše je potetajal vedno večji. Nenadoma t>o jo obkolili in in mogla naprej. Prišel sem bliže.
—	Dajte ji vendar nekoliko prostora!
Otroci so me gledali in se m smejali široko v obraz. Eden izmed nj.i; Jc ]'. 'skočil bliže nepoznanemu dekletu, prijel za eno izmed igrač, jo odtrgal in zfoežal v zmagoslavnem teku. Videl sem. da se tudi drugi pripravljajo na to. — Japonka je obstala in veliko začudenje se ji je zrcalilo na' obrazu. Pogledala me je Vprašujoče. Prijel sem enega izmed fantkov za velike kodre in ga prisilil, da je pokleknil na -tla. Zapačil se je in zajokaj na ves g*LaK. Drugi so zbežali nekaj korakov po ogromnem prostoru. Iz njihove trume je prifrčal kamen med naju.
—	Stražnik! — sem zaklical, ko sem zairledal stražnika precej daleč pred seboj. Otroci *o «e zbali in izginili drug (za drugim.
Ves prostor .te hike je zagrajen radi carine s poslopji. Namignil sem Jaiponki in stedila mi je skozi ogromna vrata carinarnice na prostor pred njo. Vse (polno ce^r je vodilo v mefcto. Na njih. je vladal vrvež vo»z. tramvajev, avto-mobflov in reka Ijtidi se je pomikala sem in) tija. Obstala je in gledala dol^o v me*to, nato se je o-brnila k meni in mi pokazala listek;
—	Via regina del mare. No. 23.
Zapet ulica Morske kral jiee!
£a£el sem ji raizJagati in kazat« smer s prstom. Videl sem, da ne razume nič. Tudi ona se je zahvalila in hotela naprej.
—	Veste sedaj, kje je ulica T
Nasmejala se J»e* in odkimala.
—	Čakajte, pojdem « vami. Saj grem itak sam »proti oni .strani.
Ozrl Rem ae ve-ekrait t njene igračke. Zapazila je poglede in menda mislila, da me je sram hoditi poleg nje. ee vleee tisto, pestro šaro za seboj. Pobrala je iaraoke m jih ■spravila v majhen k o ve eg. — Opazoval sera jo natančneje. Moška obleka je zabrisala skoraj vs< ženske -poteze na ngenem tele«u le obrazek je bil ljubek, nepreata. no miren dn nereden.
—	Odkod prihajate ?
—	Iz Afrike.
— Zakaj ne bi kupil jaz? — sem si mHrl. — Če mora kiupiti človek v Ljufofijani bogati plesalki na veselici/ zakaj ne bi kupil temu ubogemu bitju, ki je prepotovalo svot?
(Konec prihodnjič.)
..Putujtc pod ameriško zastavo"
Znižana cena tja in nazaj do
LJUBLJANE
samo $198.00 in več preko Cherbourga
\7ESELITE se varnosti in u-▼ dobnosti na parnikih. katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav. Poslužite se posebnih izletov, neprenosljivih u-dobnosti na kateremkoli parniku brodovja United States Lines— parniki. ki pltijej'o pod ameriško zastavo.
Veličastno brodovje United States Lines sestoji iz;
S. S. LEVIATHAN S.S.GEORGE WASHINGTON S. S. AMERICA S. S. REPUBLIC S. S. PRES. HARDING
S. S. PRES. ROOSEVELT
Na vseh teh parnikih so prostorne kabine, obširen prostor na krovu ter dovolj dobre hrane.
Za natančne informacije glede odplutja parnikov United States Lines vprašajte še danes svojega lokalnega agenta aH pa pišite na
1l
r
Rada bi izvedela za nartlcw svojega brata FRANKA PR UDI Č. podoiuače Paviin iz Dolenje vasi pri Cirfcnici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi (poroča. ali -jxa naj se sam javi svoji sestri. Bival je nekje v Cleve-landu. — Antonija Samsa, K. F. D. 1, Box 163, Mt. Jewetc, Pa.	(2x 4,5)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi !n dragih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jib zamoremo dati vsled naSe dolgoletne itkufinje Vam bodo gotoro t korist; tudi priporočamo vedno lo prvovrstne pa mike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselnlške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1954. za m o rej o tudi nedrSavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako i>otrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naseluiški komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tndl ▼ New Torka pred od potovanjem, ter se poSlje prosilca v stari kraj glasom tiajooveJSe odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega karaj*.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pifie za pojasnila, la Jugoslavije bo pripuScenlh v prihodnjih
treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 971 priseljencev.
AmeriSki državljani pa žamore-Jo dobiti sem žene la otroke do IS. let« bres, da bi bili šteti v kvoto. S tarifi in otroci od 18. do 2L leta ameriških državljanov pa Imajo preddot v kvoti Plate po
pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zaaaorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANI' ŠAKSER STATE BANK
»t CORTLANDT BT, NEW XO«tf
United States lines
45 Broadway
(Phone, WHtehan 2800)
New York City
POZOR HO JAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoa-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISH. katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da rati gredo na rOko, ter pri njem obnove naročnino.
Upravništvo.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal naš 'zastopnik
Mr. J. IIABIAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joliet. La Salle in Oglesbv, ter prosimo, <la naročniki, katerim je pošla naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G I a 8 Naroda'*.
SLOVENSKO -AMERKANSKI KOLEDAR
za leto 1926 Cena GOc « poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
imamo v zalogi.
Upravništvo. ADVERTISE in GLAS NABOB A
ozor ro
faki!
V zalogi imt nyo
SVETO PlSUO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
.. .* >9»fc| v . .... ,V> t., n?
_ ^ ^Slovenje- Publishing Company asi OerttemU fltre«	V«w fort, t. t.