B immtttm (KMRlta. Izumitelj dinamita Alfred Nobel se ja rodil 2L oitobra leta 1833 v Stockholmu na §rei>3a#Ba5 Njegov oče Emanuel Nobel je bil inžener. Kfla&lu PO rojstvu Allreda s« j« odpeljal v Pet«rburg, da bi tam na povabilo ruske vlade uredil tovarno za orožje. Tako je Alfred Nobel preživel svojo prvo mladost v Rusiji. Sedtmnajst let atar s« je odpeljal v Ameriko, kjer je dokončal svoje inženerske itudlje. Med krimsko vojno se je vrnil t Rusijo, v čaau, ko je bila tovarna njejjo-vtfa očeta zlata jama. Po tej vojni j« priiel Alfred Nobel zopet na Svtdsko in »ačel študirati cksplozlvne snovi. L«ta 1161 je prijaTil patent za izdelovanj« »varnega nitroglicerina«, ki da za delavce ne predetavlja nobene navarnosti Par tednov kasneje je straSna aksplozija porušila njegovo tovarno. Ubitih je bilo več d«lavcev in tudl njef ov lastnl brai. Javno mnenje j« bilo silno ogorčtno in švedska vlada je Noblu prepovedala, da bi zopct v bliiinl Stockbolma sciidal svojo tovarno. Pa tudi po deicli se s« ga branill in k«r Kebcl ni nlkjer mogel dobiti zemljUča za ito}o tovarno, ]e napravll svojo delaTnlco na nekem parniku na jtzcru Malar. Leta 1867 Je Nob«l po dolgem trudu iznaSel dinamlt. Praktična rrednost njegove iznajdb« j« bila očividna in tako je Nobtl kontno dobil dovoljenje, da Je post»Til toTarno. Kmalu se Je radl cele vrst« krTarih nesr«č mnenj« sveta obrnllo proti Noblu. Neki Nemtc Je nosil v svoj«m kovčeku par kilogramov nove ek«pl**lvne snovl in se je nastanll v n«k«m n«wyor8kem hotelu. KovCeg ]e ektpleiiral in porušile so sc tri hiSe. Nato «• j« rl^alo t«č ton dinamita na ntkl laiji in 47 o««b je pri t«m izgubilo stoJ« iJTljanj«. Kmalu za tem je padlo v San Francisku 14 oseb kot žrtTe dinamita. Prxa v Nemčiji sezidana tovarna xa diaainit je Sla kmahi nato v zrak. Naročniki r.ise Ttč kupovaii pri Nobli!. T.fi'7!ii> ni^i T)n*«!e sproifmnfi rtfofro- vih tovorov. Nobel sam je komaj nalel hotel v Ameriki, ki ga je sprejel, ko M j« pripeljal tja, da bi uredil svoje aa< deve. Kljub temu je počasi premagal fse težave, izpopoliill lzdelavo dinamlta, seiidal številne nove tovarne, kat«> re je končno zdruiil. Kasneje J« iznašol š« silneji« ekspl»zivn« »novi: balistit ln kordit. LeU 1890 j« Unašol breKdimni smodnik in je ta p&Unt prodal N««nčiji. V fiTOjem trld*«etam letu s« je seznanil z mlado iensko, katero je iskrcm* vzljubil. Nesrečne okolščine go ga ložlle od nje ln ona a« j« poročila z druglm. Vendar je Nobel ni mogel posablti. Ostal je vse svoje življenje same«. V neumornem delu Jo je skušal pozabiti. Tudl je silno vellko potoval. »Jaa sem državljan vsega sveta; kjer ravno delam, tam je moja domovlna,« je d«jal nekoč. Skozi 18 let se ]e najraJSi mudil v Parizu in San Remo ob italjanski morski obali. Nobtl j« večkrat izjavil, da bl rad i» našel tako strašno •ksplozivno snov, da bi on«mogočila vsako vojno. »Na dan, ko ae bosta dva armadna zbera med seboj popolnoma uničila, ee b*do prestrašeni narodl takoj odločili M razorožitev,« je zapisal v nekem pismvu Nepr«stano Je trdil, da on » svojimi tovarnann veČ stori za mir, kakor y«i kongrtsi ia TS» knjige. .,... .; Kljub temu J« Nobel s&Fei, 5* w fe* njegoTO premoženje — 62 milijonoT zlatlh frankov — pripadlo stockholmski akad«miji, da more vsako leto razd«liti pet nafrad: Tri za najboljše iznajdb* na polju kemlje, fizike in zdravstva, «no za najboljše književno delo in zadnjo za tistefa, ki Je najbolj uspeino d«loval xa mir ln razorožitev. Alfrtd Nobel je umrl leta 1901. Pet let po njtgori emrtl so razdellli prve Noblove nagrad«; dobili so jih fizik R6ntf«n, kemik Hoff in profesor Bering, iiumitelj zdravila proti davici; Sully Prudhomme je dobil književno nagrado, Henru Dunan, ustanovitelj i«ntTsk«ffa Rdeč«ga krlža, pa je dobll skupno f Fridtrlkom Passy mirovno najrado.