Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavl^hjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, nniiAtna K «•—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30—- - Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ««•" *a stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer._______________________________x ■ Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste. Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 37. V Ljubljani, v sredo dne 19. julija 1911. Leto I. Tomašičev sistem. Zagreb, 17. julija. Ban pl. Tomašič, petolizniška kreatura grofa Khuena Hedervaryja, sestavlja novo stranko, da bo vlada dobila parlamentarno podlago in izražala »narodno vo!jo“. Stranka narodnega napredka je ime tej našemljeni kliki, ki ni nič druzega kakor poslabšano nadaljevanje zločinske Khuenove »narodu« stranke . Na ustanovitev te madjaronske organizacije so se pod predsedništvom škofa Svindermana zbrali oddelni predstojniki razven Amruča, ki hoče imeti dvoje železo v ognju, pa skoraj vsi veliki župani, katoliški škof Krapac in pravoslavni Grujič, nekoliko aristokratov, pa deset poslancev, ki so le tedaj kaj, če gredo kakor lovski psi ?,a vlado čez drn in strn. Navzoč je bil tudi Rorauer, ki se že pripravlja, da spleza za par stopnic ua lestvici navzgor. Hrvaška dobiva vnovič Khuenovo stranko; grof Pejačevič bo samo po imenu njen predsednik. Vodil jo bo Tomašič, njega pa bo su kal Khuen Hedervary po svoji volji. Khuenov namen j“ napraviti iz Hrvaške svojo satrapijo, namen stranke pa prodajati Khuenu deželo, narod in njegove pravice. Prodajati v pravem pomenu besede. Zakaj tak j« bil od nekdaj Khuenov sistem. Ko je prišel na Hrvaško za bana, si je ustanovil svojo stranko in zadostovalo mu je za to dvoje načinov: Ljudstvo je teroriziral z žandarji in vojaki, z velikimi župani in sodišči, z zapori in ječami, voditelje pa je kupoval — enega z visokim mestom, drugega z mastnimi procesi, tretjega s trgovskimi naročili. Uspeh je znan. Gez dvajset let je bil Khuen Hedervary absoluten paša na Hrvaškem, ki se je izpremenila v proviucijo Ogrske, korumpirala se je do skrajnosti pulitika, uprava in justica, pravice ni bilo najti nikjer v deželi, splošna deinoralizacija je dosegla vrhunec. To hoče Khuen zdaj drugič s Tomašičevo pomočjo. Kreature, ki so pripravljene sodelovati pri tem hudobnem poslu, so se že našle in skovale so tudi program, ki ima narodu nasuti psska v oči. Tu se govori o pravicah hrvaškega jezika, o čistosti pogodbe iu podobnih rečeh, ali to je vse — kakor bi bil dejal Ante Starčevič — za obsjeniti prostotu. Tomašič ima stranko; zdaj lahko razpusti sabor in razpiše nove volitve, pa gleda, kako si bo spravil večino v deželni parlament. Kakšne bodo te volitve, že lahko slutimo. Qriprave se že kažejo v tem, da je Khuenov hlapec odpravil ustavno svobodo zlasti za delavstvo. Njegovi biriči po celi deželi prepovedujejo socialno demokratične shode in njihovi žandarji izganjajo delavce celo iz njihovih društvenih prostorov, kjer se shajajo po svojih organizacijskih opravkih. Z ozirom na to, da je prišla v ogrskem državnem zboru na dnevni red brambna reform«, je sklicala socialna demokracija po vseh mestih in industrialnih krajih shode z dnevnim redom: »Militarizem in splošna volilna pra- vica. “ Vsi shodi po vrsti so prepovedani, okr. glavarji ne pridejo nikdar v zadrego za pretvezo. Enkrat bi bil shod nevaren, ker je ob tem času maša, drugič zato, ker prihaja mnogo ljudstva v mesto, tretjič ker niso sklicatelji navedli, na kakšen način garantirajo za mir, četrtič pa enostavno iz »zdravstvenih razlogov". V tem prepovedanju je očiten sistem; ali na Sušaku je znani glavar baron Zmajič, ki ima najkrasuejše sposobnosti za ruskega biriča, naravnost priznal, da ravna »po višjem nalogu." Na tak način hoče Tomašič uprizoriti nove volitve. Zaman ni bil v Khuen Hedervarjjevi šoli, zaman ni s svojimi očmi gledal, kako so znali veliki župani a la Kovačevič izpreminjati opozicionalue uspehe v vladne zmage, kako so vojaki zasedali ceste, po katerih bi bili opozi-cionalni volilci prihajali na volišče, kako so se svinjaki rabili za ječ ', ker je bilo premalo zaporov po deželi; in zaman se ni učil, kako zna Khuen Hedervarj »kavalirsko" nagraditi onega, ki mu »zvesto* služi. Vse to pridobljeno znanje pa podpira i j gov lisjaški značaj, njegov veliki jezuitični talent in njegova neomejena brezvestnost. Tomašiču bi bilo ljubšo, če bi bil mogel koalici;o, ki jo je bil že na pol vjel, do konca vpreči v svoj voz ter nastopati kot »uarodui ban“, kakor ga še vedno imenuje Supilo, kije popolnoma zablodil na svojih zamotanih političnih stezah. Ali ker ni šlo ua ta način, je Tomašiču všeč tudi vsak drug način. In njegov sedanji sistem je terorizem. Na čelo svojega madjaronstva postavlja aristokracijo in visoko duhovščiuo. Grofi in baroui, škofi in epi-skopi, veliki župani iu opati stoje v prvih vrstah nove madjaronske stranke. Za zunanji blišč je poskrbljeno. Program za zavarovanje je izdelan. Samo za stvarni uspeh gre še. Za tega pa ima Tomašič malo skrbi. Oblasti stoje že v službi njegove politike. Žandarjev in po-1 čajev je nekaj v deželi, vojaščine je cel zbor, vrhu tega še domobranski distrikt. A če ,ne bo za volitve dovolj pušk in bajouetov, si jih bo plemeniti Tomašič izposodil iz Avstrije, prepričan, da bo vojno ministrstvo v tem oziru tem rajše ugodilo njegovim željam, ker gre tudi za to, da se zdrobi in potepta opozicija proti militarističnim zahtevam in proti brambui reformi. t Edino vprašanje je, kaj poroče ljudstvo. Socialna demokracija je temu sistemu napovedala najodločuejši boj in če bi bile koalicijske stranke pravočasno poslušale njej klic, ne bi bilo danes Tomašičeve stranke in njegova po- litika bi visela v zraku. Bes je, da se je mnogo zamudilo. Ali še bi bil čas, da bi se popravile napake. Socialna demokracija se ne bo obotavljala, če stori meščanska opozicija tudi svojo dolžnost, mora biti konec Tomašičevega terorizma. Roženkranska delavska politika. Kdo bi si bil to mislil I Papež Pij X, ki je še pred kratkim na grmadi sežigal modernistične „zmote“, je zašel med moderniste! Pogumno je pohodil stare cerkvene tradicije in po vzgledu protestantovske konkurence, ki je že davno omejila število praznikov, je priskočil modernemu velikemu kapitalu, obrezanemu iu neobrezanemu, krščenemu in ne-krščenemu, ki prav nekrščansko odira krščanske delavce. V poslednjem času so obrnili visoki krogi veleindustrije in veletrgovine Bimu hrbet; da jih pridobi nazaj v naročje katoliške cerkve, je segel protimodernističui papež po protide lavskernu receptu protestantovskih (reformatorjev in zmanjšal število katoliških praznikov. Sam kolovodja rimske eerkve je vzel bič v roko, pa podi delavce iz cerkva in templjev in ua kapitalistično roboto jih naganja — v zatohle tovarne in v razbeljene plavže. Oficiozno vatikansko glasilo »Osservatore Bomano" je — kakor smo že poročali — objavilo papežev odlok, ki izpreminja cerkvene določbe o cerkvenih praznikih. Motu proprio izvaia med drugim sledeče: Izpremenjene časovne in družabne razmere priporočajo premembo dosedanjih predpisov o cerkvenih praznikih, ker hitre in ugodne zveze omogočajo potovanja v dežele, kjer je manj cerkvenih praznikov. Vrhutega pa je opažati, da gostejši trgovski promet in in urno trgovsko poslovanje močno trpita vsled zamud, ki jih provzročajo mnogoštevilni prazniki. Končno sili draginia delavce, da čim manj prenehavajo s svojim delom. Iz teh vzrokov je sveti oče sklenil zmanjšati število praznikov in omejiti praznovanje na nedelje, na praznike Treh kraljev, Vnebohoda, Marijinega spočetja, Mhrijiuega vnebovzetja, Petra in Pavla in Vseh svetnikov. Praznike deželnih patronov je preložiti na naslednjo nedeljo. Papež poziva škofe, da predlože sveti stolici svoje nasvete, če menijo, da bi v njihovem okolišu kazalo ohraniti kateregakoli teh odpravljenih praznikov. Iz lastnega nagiba, po trezuem prevdarku vseh okolnosti in v sporazumu častitih bratov kardinalov, ki jim pripada normiranje o posvečevanju praznikov, odločamo: Cerkvena zapoved glede poslušanja maše in glede počitka ostaja veljavna le za naslednje dneve: za vse nedelje, za praznik rojstv* obrezovanja, prikazovanja iu vnebohoda Gospoda Jezusa Kristusa, za dan brezmadežnega spočetja in vnebovzetja Marijinega, za praznik apostolov in Vseh svetnikov. Praznik svetega Jožefa, ženina blažene Device Marije, in praznik rojstva svetega Janeza Krstnika oba z oktavo, se bodeta praznovala kakor doslej, prvi, če ne pade na nedeljo, naslednjo nedeljo, drugi pa na nedeljo pred Petrom in Pavlom. Prazuik Bešnjega telesa z (oktavo se bo obhajal na nedeljo po sv. Trojici. Praznik presvetega srca Jezusovega pade kakor doslej na šesti dan oktave." Glejte, g ejte, kdo bi si mislil kaj takega: papež, poglavar rimske cerkve, je v večjih skrbeh za »razvitek trgov.ue in obrta" kot za posvečevanje praznikov. Da je fini občutek za ka-pitalističui profit, ki ga je razvil v tem svojem odloku »sveti oče", izzval gromovit aplavz v kapitalističnem svetu, je precej naravno. Novodobni kapital, ki je podrl vse razločke med petkom in svetkom, koprni po tem, da se v njegovih tovarnah kotel nikoli ne ohladi in da se kolesje nikoli ne ustavi: vsak odmor in vsak oddih delavstva smatra za atentat na edino svetinjo, ki jo pozna, na svoj profit. Zadovoljen s papeževim odlokom je veliki kapital, ki so mu delavska telesa — kakor vsako drugo blago — pripraven predmet za brezobzirno izkoriščanje. Kapitalistično časopisje vriska od veselja. Židovska »N. Fr. Presse" piše med drugim: Ne da se tajiti, da je odlok z industrijskega (t. j. s kapitalističnega) stališča odločno pozdravljati; vsled njega je omogočeno intenzivnejše izkoriščanje fabriških naprav in za sedem dni podaljšan delovni čas je v stanu znatno sceniti produkcijo. Papežev odlok, ki namerava ugrabiti delavstvu oddih od vsakdanje politične tlake, da se kapitalistom niti za hip ue ustavi profit, pa je obenem važen dokument: iz ujega je razvidno, da si je kapitalizem osvojil ves gvet, da ni podjarmil le moderne države, temveč da si je udinjal tudi papeštvo in rimsko cerkev. Papež meče z altarjev stare svetnike in postavlja na njih mesto kapitalističnega malika. Tista pravljica o »večjem zaslušku" je le hinavski plašč, s katerim sramežljivo zagrinja papež svojo agentovsko vnemo za zahteve iz-koriščevalnega kapitala. Delavci so okusili na svoji koži vse prekletstvo dolgega delovnega časa. Natanko vedo, da podaljšanje letnega delovnega časa za 11 dni trajno prav niti za en vinar ne poveša celotnega letnega zaslužka: na tisoče delavcev vrže taka odločba na cesto in ti tisoči nezaposlenih delavcev brez dela in jela, od gladu utrujeni iu od obupa potrti, prodado svoje roke kapitalistu za slepo ceno in pritisnejo na delavske mezde. V tem spoznanju se obrača že davno glavni boj delavstva za skraj- MAKSIM UOKKIJ: Mati. Soeialen roman v dveh delih. Pripognil se je ter težko in neokretno stopil v vežo. Mati je nekaj trenutkov postala pri durih in poslušaia težke, odhajajoče korake. Potem se je tiho okrenila, šla v izbo in odgr-nivši zaveso je gledala skozi okno. Za stektom se je nepremično razprostirala črna tema, kakor da bi s svojim zijajočim, brezdanjim žrelom prežala na plen. — Po noči živim! — si je mislila, — samo po noči 1 . . . Zal ji je bilo za črnobradega, zastavnega mužika — širok je bil, krepak — in vendar je bil brez moči, kakor vsi ti ljudje . . . - Kmalu se je vrnil Andrej, živahen in vesel. Ko mu je povedala o Bibinu, je vzkliknil: — Ali pojde? Kar gre naj po vaseh oznanjat resnico, dramit ljudstvo ... Pri nas mu je bilo težko. V glavi ao se mu rojile po sebne misli — za naše je bila glava pretesna ,. . . . O gospodi je govoril . . . kaj je pa na trn! —• je previduo pripomnila mati. — Ali nas ne varajo? — Ali vam je gospoda kaj mar ? — je smeje vzkliknil Malorus. — Eh, mamica, denar! Če bi ga le kaj imel! ... Na tuj račun živimo . . . Nikolaj Ivanovič dobiva petinse- demdeset rubljev ua me3ec —■ daje nam jih petdeset. Iu tudi drugi tako. 0>-lo lačni študentje pošiljajo, kar so po kopejkah nabrali... Gospoda je zelo različna. Eni — nas varajo, drugi — stoje ob strani, a najboljši gredo z nami do konca . . . Z rokami je plosknil in glasno nadaljeval : — Do našega velikega praznika je še daleč, a prvega maja bomo obhajali manjši praznik ... To bo veselje! Njegove besede in njegova živahnost so pregnale nemir, ki ga ji je bil zasejal Bibin. Malorus se je sprehajal po izbi, in otiraje si z eno roko glavo, z drugo pa prsi, je zrl na tla in govoril: — Glejte, časi oživi v srcu čudno čuv-stvo! človeku se zdi, kamorkoli pride, da so vsi ljudje tovariši, da v vseh gori en ogenj, da so vsi veseli, dobri pošteni . . . Brez besedi razumejo drug drugega . . . Nihče ue žali človeka, nihče ne čuti te potrebe. Vsi žive v zboru, a vsako srce poje svojo pesem . . . Vse pesmi hite kot potoki in se zlivajo v eno reko, in reka teče mogočno in svobodno v morje novega, jasnega življenja ... če pomisliš, da se vse to uresniči! Zgoditi se mora tako, če le hočemo . . . Tedaj umira začudno srce od veselja in človek bi najraje plakal .. . tako krasno je! . . , Mati je nepremično sedela in se trudila, da ga ne zmoti v njegovem govoru. Vselej ga je poslušala z večjo pozornostjo kot druge preprostejša je govoril nego drugi in njegove besede so silnejše segle v srce. Tudi Pavel je zrl v daljavo — kako je drugače mogoče, če greš to pot? Ampak on je gledal v daljavo sam in nikoli ni govoril o tem, kaj vidi. Andrej, tako se ji je zdelo, pa je bival zmerom s svojim srcem v dalji, vedno je iz njegovih besedi zvenela pesem o bodočem, vsečloveškem prazniku na zemlji. Ta pesem je razodevala materi smisel dela in življenja Pavlovega in vseh njegovih tovarišev. — In če se predramiš, — je govoril Andrej, zmajal z glavo, in roke ao se mu povesile ob telesu, — in se ozreš okolo sebe . .. je vse hladno fin blatno 1 Oni so utrujeni in ozlobljeni, človeško življenje je izžeto, obglodano . Ustavil se je pred njo in i globoko žalostjo v očeh je tiho in otožno nadaljeval: — Bridko je to . . . ampak človeku ni verjeti, bati se ga je treba in — sovražiti! Življenje cepi in razdvaja človeka, človek hoče ljubiti, pa ni mogoče. Kako naj odpuščam človeku, ki kakor divja zver preži name, ki mi ne priznava ž ve duše in ki me suje v človeško obličje? Ne smem mu odpuščati — ne zaradi sebe, sam za svojo osebo prenašam žalitve, ampak pomagati ne smem zatiralcu, da se na mojem hrbtu nauči tepsti svojega bližnjika. Zdaj je v njegovih očeh zažarel hladen ogenj; vzravnal je glavo in trdo nadaljeval: — Nič škodljivega ne smem odpuščati, četudi meni ne škoduje. Jaz — nisem sam na zemlji! Danes se pustim žaliti in se smejem žalitvi, ki me je zadela ... a jutri pojde ža- lilec, ki je nad mano poskusil svojo silo, in sname drugemu kožo . . . Ljudi mora človek različno moti iti, svoje srce mora jstrogo držati in ločiti ljudi: ta je — naš, ta je — tuj . . . Pravično je — a ni tolažljivo! Mati se je domislila častnika in Sašenke. Vzdihnila je in dejala: — Iu so vsi ljudje iz enega testa! 1 . . — V tem je gorje! — je vzkliknil Andrej. — Gledati je treba z različnimi očmi... dve srci bijeta človeku v prsih — eno ljubi vse od kraja, a drugo veleva — stoj, ne gre! To trga človeka na dvoje . . . — Da, a! — je dejala mati. V njenem spominu se je pojavila mrka in težka podoba moža, kakor velika skala, z mahom poraščena. Predstavila si je Andreja kot Natašinega moža in Pavla, poročenega s Sašenko . . . — A odkod ? — je vprašal Andrej ves v ognju. — Tako očitno je, da je že smešno. Odtod prihaja vse to, ker ljudje ne stoje v eni vrsti. Torej uredimo ,vse v eno vrsto 1 Bazde-limo enakomerno vse. kar je ustvaril razum in kar so izdelale roke! Ne držimo drug drugega v sužnjosti strahu in zavisti, v jetništvu lakomnosti in gluposti! . . . Podobno sta odslej pogosto govorila. ■Andreja so spet sprejeli v tovarno; dajal je materi ves svoj zaslužek, in ona je sprejemala ta denar prav tako mirno, kakor ga je jemala iz Pavlovih rok. (D»ljO šanje delovnega časa in za uvedbo zadostnega počitka. V našem majskem praznikn je simboliziran ta boj. In če je bajka v večjem zaslužku. s katero hoče papež olepšati svoj motu proprio, glede dnevno plačanih delavcev očitua laž, je glede na mesec plačanih nastavljencev predrzna nesramnost: ne več zaslužka, ampak enajst dni več kapitalističe robote jim donaša papežev odlok! Odlok pri nas nima še veljave! Preden izpregovori državna oblast svojo zadnjo besedo, bodo razpravljali o tem predmetu tudi avstrijski škofje na svoji jesenski konferenci; tem postavnim fantom bo moralo zagrmeti delavstvo na ušesa, da si ne da meni nič tebi nič jemati v trdem napornem boju pridobljenih pravic. In ni dvoma, da se bo avstrijski epis-kopat dobro premislil, preden zač..e vojsko aoper delavstvo in njegove življenske pravice. Eue dobrote pa papeževemu odloku ni odrekati: kakor solnčni žarek je posvetil v tisto lažnjivo komedijo, ki jo klerikalci imenujejo — krščansko — socialno politiko. Z enim samim grobim mahljajem je papež razdrl tisto rahlo in precej prozorno pajčino, ki jo predejo klerikalci tudi na Slovenskem. S papeškim odlokom je dognano, da je konec vse krščanske socialne politike — kapitalistična malha. In ni čuda, če spregledavajo celo tisti delavci, ki so jih doslej klerikalci za nos vodili, da se najnevarnejši delavski sovražnik skriva za — mon-štranco in roženkrancom. Ameriške črtice. Piše R. S. „Ponjih sadu jih boste spoznali", pravi sveto pismo. Tako lahko tudi rečemo o naši duhovniški stranki na Slovenskem in o njenem vgoje-vanju sloVenskega naroda. Nihče ne more zanikati, da igrajo duhovniki pri vzgoji slovenskega naroda sedaj glavno vlogo. Kakršen je narod, takega se naredili duhovniki, vsaj v prejcejšnjem obsegu. Ako pa hočeš ceniti napredek iu omiko kakega naroda, ga moraš primerjati z drugimi narodi. Nobeue stvari ne moremo praviluo presojati, ako je ne primerjamo. Kakor si moremo razlagati razdaljo med telesi, samo če imamo več objektov, da jih jprimerjamo, ali časovno dobo, ako imamo gotova zgodovinska fakta, tako je tudi z narodi. Narod ne more sam soditi o sebi, kakor tol more umetnik ocenjevati samega sebe in ^jega mnenja vsiliti kritikom. V Ameriki veliko laže sodimo in ocenjujemo slovenski i§i-oH kakor na Slovenskem, ker ga tukaj Mikji? primerjamo z Amerikanci, Nemci in narodnostmi. Tukaj lahko spoznamo, kWš<&,sad je rodila klerikalna vzgoja na Slo-TOnSklm, in tukaj šele razumen človek prav lJo?nI,mKako zavožena je vsa politika in vsa slivenskega naroda. Tukaj se zdi Člo-Vfefp, <&' smo mi Slovenci najmanj za sto let za Angleži ali Nemci; fjv$i,''^mžani in v Ameriki naseljeni Fran-pred nami. Edina naša tolažba 'dfe4lšjfiSni8atere narodnosti še za nami, ka-fer^Hi^i,0 Italijani, Madjari. Skoro na naj-iS^fl^b&nji^V^rimeri z drugimi narodnostmi st)* tffetf|PSlbraii, kjer je duhovska k ntrola tt&dHjiiMvttft^šb' veliko hujša kakor pri Slo- m o^Kib^laMliti^i, ki so jih prinesli Slovenci ttNtftte&k'1*lfrfiji/lh ki jih posebno ločijo od bofj joftofotfMfcenih narodov, so v prvi 'vpitje, razsajanje, pretepi in 0o stanovanjih in naselbinah. Wi^skMš' tisifkla, da bi primeroma toliko pil kakor SlovHTicr~ Leta 1910 je bilo v Oleve-lantfdie fl&ivag&miiekih „saloonov“ za kakih 4®.fiK)0ii81avetttt£(vl Vsak gostilničar mora pla--Mti otjsoč. dalaijew na leto za krčmarsko li--eenob,«torifej(ije-^l(r^5.000 dolarjev slov. denarja v držaVovi)Uiclr4knjno blagajno. Vsak gostil-j>it»rffWrai9i iD&iileto za svojo družino najmanj 1000 dolarjev, vsi skupaj torej zopet 95.000 doldrjte^effija&e1) se gotovo popije najmanj za •3fiK).(MMiiliialbi9tv~Ba leto. ... iiiBretairia^iteiina Slovencev v Ameriki živi iffoj^asio :-Ša{i*n(tovarna), saloon pa cerkev. !Bo^dosvii,otrpe-kchor mule, ker ne znajo jezika in se tudi ne. trudijo, da bi se ga na-aniiteiidiaflarilneri ckftajo, pijejo, v nedeljo gredo 4&ho$erHa94 mectbliko iz prepričanja, ampak isitfi«adq inotiatei skrivne bojazni pred peklom, Mjgn ctohovniki v srce že mladim otrokom. -Za .iadtoazbo imajo malo veselja, ker jeeaa i dbbBkgb-^b^toličana sploh bolje, da ni .izttbraien^ k®- /feicer dobi verske dvome in po-iattmre^pkjrupulofcin.U -absfcJ6odtiitoi6aij«J#o glavni podpiratelji cerkve. dSIid»4«