Cesar Ferdinand I. Mili. Preuzvišeno našo cesavsko rodbino je dobitela žalost, ki ob enem zadeva vse avstiijske navode, vso Avstiijo. Stric sedaj vladajoSega cesarja, svitli cesar Ferdinand je v slovitem gradu českib kraljev v zlati Pragi na praznik sv. apostolov Petra in Paula ob 3 popoludne 82 let star umrl. Ferdinand bil je kot prvomjeni sin cesarja Franca I. rojen 19. aprila 1793. Bil je od niladih let bolehav pa vendar prijaznega milega sica. Njegov o5e Franc I. ga je dal 1. 1830. pri ogerskem zboru v Požunu s krono sv. Stefana slovesno kronati za ogerskega kral.ja. Leta 1835. je cesar Franc umrl in sedaj mu je sledil Ferdinand I. Tri leta poznej bil je tndi v Milanu ven5an kot lombardski kralj. Leta 1846. je cesarstvu pridobil niesto Krakov. Če se je cesar Franc v5asib precej ostro kot vladar obnašal in v 251etni vojski s Francozi nesrečo in srečo umil prenasati, bila so za milo in dobrotljivo srce Ferdinandovo vibavna leta 1848 in 49 presilna in pretežavna. Dasiravno je nezadovoljnežem skoro vse dovolil, so vendar čedalje buje razsajali. Moral je 2 krat iz Dunaja pied puntarsko drhaljo bežati, prvič v Innsbruck na Tiiolskein, drugi5 pa v Olomnc na Moravskem, kder se je cesarjevanju odpovedal ter cesarsko oblast in krono izro5il bratovemu sinu, sedaj vladajočemu cesarju Francu Jožefu I. Sam pa se je podal v Prago, kder je v kraljevskem gradu prebival vse svoje ostale žive dni. Le po letu se je preselil v grad Ploškovice. S politiko se ni nikdar ve5 pečal. Mesta Dunaja ni sniel nih5e v nja navzočosti omeniti. Zivel je za se in za — uboge. Iz njegovega cesarjevanja omenimo sledeče zanimivosti. Dokler je cesar Ferdinand vladoval, imeli smo še s r e b r n denar. Z eno dvajsetico si več opravil, kakor sedaj s papirnatim goldinarjem. Za njegovega vladanja smo Slovenci dobili Novice 1. 1842. in škofa Slomšeka 1. 1846. Vojaki so dobili večjo pla5o iu od 14 na 8 let znižauo sltižbovanje. Omislil njim je samokresnice (Perkussionsgewebre). Crez 1200 črevljev široko Donavo je dal potegniti krasni železni most, ki veže Budo in Pešt. Priskrbel je za Donavo parobrodno društvo, za Trst pa slavnoznani: Lloyd, ki s svojimi ljadjami avstrijsko kupčijo širi po jutrovib deželab. Tudi prve železnice je dal cesar Ferdiuand staviti in velikanski 20.000 Srevljev dolgi most, ki Benetke s kopnim veže, je njegovo delo. Po pravici in resnici cesarska pa je bila njegova r a d o d a r n o s t in d a r e ž 1 j i v o s t. Veliko tisoč in tisoc ljudi in na stotine zavodov, šol in cerkva za njim žaluje, ker so zgubili svojega cesarskega dobrotnika. Ravno ova izredna, daiežljiva njegova usmilečuost ga dela Ijudem nepozabljivega. Zgodovina ga bo poznala in slavila kot Ferdinanda Milega. Kolikor ova lastnost in čednost pri Bogu velja, to pa kažejo znane besede Gospodove: Blagor usmilenim!