Poštnina plačana v gotovini. ,
Leto XVIL, št. 130
upravniStvo; ujuDijana, tvnafijeva ulica b. — Telefon St- 8122, 3123. 3124, 3126, 8126«* inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova ul i - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon 6t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St 190. E^ačunl pn pošt ček. zavodih: LJubljana St. 11-842, Praga člslo 78.180, Wien 6t 105.241.
Ljubljana, sobota 6. junija 1936
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. L Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ob nastopu
Blumove vlade
Po volilni zmagi francoske levice se je bilo nadejati, da bo Blumova vlada nasledila Sarrauta brez težkoč in nekako avtomatično, kakor je to običaj pri sličnih prilikah. — Pogajanja za sestavo nove vlade so bila res kmalu, uspešno zaključena, s čimer se je pokazalo, da ima novi predsednik vlade velik ugled med vodilnimi osebnostmi francoske politike, izpričala pa se je tudi velika spretnost Blumova, nad katero so mnogi odkrito dvomili. Ako vzamemo v poštev, da francoske stranke niso organizirane na način, kakor je drugod v navadi, in da, razen marksistov, ne poznajo stroge strankarske discipline v evropskem smislu, maramo kar občudovati okretnost novega francoskega krmiiarja. Kako težavno delo je biio izvršeno v razmeroma kratkem času, vidimo iz dejstva, da je biio treba za popolno sestavo vlade izbrati okoii trideset oseb — ministrov in podtajnikov — ki morajo ustrezati v vsakem pogledu. Kar se tiče strokovne strani, v Franciji pač ni bilo težav in tudi glede usposobljenosti tv javnem delu ni bil izbor težak; toda prav obilica vsestransko kvalificiranih ljudi povzroča cesto hujše zapreke, nego izbor med maloštevilnimi osebnostmi, prihajajočimi v obzir pri sestavi tako važnega instrumenta, kakor je vlada. Kakor se vidi, je bil Leon Blum kos tudi temu težkemu poslu.
Glede na politični sestav si je predsednik zbral za sodelavce 11 socialistov, 5 radikalov in 3 člane socialistične unije, ako upoštevamo samo nosilce glavnih portfeljev; njihovi pomočniki so izbrani v enakem razmerju, le da je med njimi nekoliko imen, ki niso izrazi:! strankarji, temveč je bila za njihov izbor merodajna strokovna sposobnost. Zato so prišle v prosvetno ministrstvo kot podtajinice celo tri ženske, med njimi znana gospa Joliot - Curie. To je vsekakor novost v Franciji in je skoro samo po sebi umevno, da so kaj takega lahko storili samo socialisti
Vendar pa Leon Blum ni ostal samo pri tej novosti, marveč ima namen izvesti še temeljito reformo v vladi sami. Namesto sedanjih 15 do 20 ministrov, jih bo menda imenovanih le devet, ki bedo pravi politični ministri in jim bo določen obširen delokrog. Tako bo n. pr. v ministrstvu državnega gospodarstva pet državnih podtajnikov, ki bodo upravljali pošto, železnice, trgovsko mornarico, poljedelstvo in rudarstvo, tedaj posle, ki jih drugod običajno opravljajo pravi ministri. Takisto bo izvršena unifikacija v narodni obrambi, kjer bo vojna industrija, letalstvo in vojna mornarica poverjena trem podtaj-nikom. njihov načelnik pa bo Daladier kot vojni minister. Reforma te vrste pomeni gotovo globok poseg v tradicionalno zgradbo francoskih vlad in je zato vzbudila že mnogo protestov, pa tudi mnogo priznanja.
Glede zasedbe posameznih ministrstev so se vršila živahna pogajanja Tako je imel Blum namen poveriti z vodstvom zunanje politike Herriota kot starega praktika in kot moža, čegar zunanjepolitični koncept je popolnoma v sldadu s smernicami nove vlade. Ko je Herriot, ki je aspiriral na predsedstvo zbornice, odklonil zunanji portfelj, se; je zanj močno potegoval Paul Ron-cour, toda slednjega ni maral predsednik vlade. Zato je ta važni resort pripadel DeLbosu, ki so mu prideljeni trije podtajniki, med katerimi je Blumov zaupnik Viennot Predsednik Blum trdno zaupa sposobnostim slednjega in je prepričan, da bo le-ta popravil nekatere nevšečnosti polpretekle ere.
Zvezo vdade s strankami koalicije bodo tvorili Faure, tajnik socialistične stranke, Chautemps za radikale in Vio-lette za socialistično unijo. Vsi trije bado ministri brez portfelja, da bodo lahko neovirano delali kot funkcionarji vrhovnega vodstva svojih strank. Tudi predsedstvo vlade bo preurejeno na način, ki bo dal predsedniku daleko večji vpliv, nego do sedaj. Predsednik Blum si hoče pridržati vodstvo vladnih poslov v pravem pomenu besede.
V V9e to skladno sodelovanje pa nemilo udarjajo vesti o stavkah, ki groze uničiti vse doslej dosežene sporazume. Treba je imeti pred očmi, da v Blumovi stranki sami ne vlada popolna enoduš-nost glede prevzema vlade. Socialistični kongres je dovolj razločno pokazal to dejstvo. Mezdna gibanja, ki se jav-1 jajo v stavkah, celo pričajo, da je pri socialističnih množicah nezadovoljstvo morda večje, kakor se jze pokazalo pri glasovanju na kongresu. Na vsak način je zelo neugodno znamenje, da so se delavske množice odločile za radikalne nastope, dasi morajo vedeti, da s tem silno slabe pozicije vlade in njenega predsednika Kakor vse kaže, so množice neučakane in nervozne, sicer bi ne {-»odvzemale same tega, kar se desničarjem ni posrečilo, namreč omajati položaj vlade svojih mož. Stavka v industrijah, važnih za narodno obrambo, se je nekako hitro polegla, toda vse kaže, to. je bila le	za enatke nastope
BUKAREŠTA V PRIČAKOVANJU
ŠEFOV DRŽAV MALE ANTANTE
Danes se bodo zbrali v rumunski prestolnici vladarji Male antante.
da javno potrdijo njeno edinstvo in moč
Bukarešta, 5. junija. AA. Priprave za sprejem Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in predsednika češkoslovaške republike g. dr. Beneša so končane. Včeraj in davi so uredili še poslednje priprave za veliko vojaško revijo, ki ji bodo prisostvoval kralj Karol z visokimi gosti, člani vlade, diplomatski zbor in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Revija bo slična oni, kakor jo prirejajo na dan narodnega praznika.
Tudi vsa notranja politika je pod vtisom bližnjega sestanka vladarjev Male antante. Po posredovanju zunanjega ministra Titulesca je bil med vlado in opozicijo dosežen tih sporazum o premirju v politični borbi za čas obiska tujih suverenov.
Listi posvečajo sestanku državnih poglavarjev Male antante veliko pozornost in priobčujejo tudi izvlečke iz člankov evropskih listov. Med drugimi so ponatisnili članek pariškega »Tempsa« pod naslovom »Politična vznemirjenost v srednji Evropi«, ki poudarja, da pomeni tesnejše sodelovanje med poglavarji držav Male antante reakcijo na napad nekaterih držav na evropski teritorialni statut.
Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu so se odpeljali naproti do meje jugoslovenski poslanik v Bukarešti Kasidolac, kraljeva adjutanta general Stoicescu in polkovnik Funtaciu, ki sta mu dodeljena za njegovega bivanja v Bukarešti, ter poveljnik 9. rumunskega lovskega !ka kralja Aleksandra, polkovnik Orasano.
V	Bukarešto je že prispelo že okoli 100 najuglednejših tujih novinarjev, med njimi Jules Sauervvein. Viktor Samara in Gayda ter več jugoslovenskih novinarjev.
»Tempo« pravi, da bosta sobota in ponedeljek posvečana uradnemu programu, nedelja bo pa rezervirana izključno za razgovore med poglavarji treh zavezniških držav.
Glede na obisk Nj. kr. Vis. kneza namestnika v Bukarešti prinašajo skoro vsi listi njegove slike in poročila o njesrovem prihodu z debelimi črkami. List »Ljoman« poudarja v članku »Naš visoki gost«, moralne, duhovne in državniške vrline Nj. kr. Vis. kneza namestnika, kakor tudi, da je užival največje zaupanje pokojnega viteškega kralja Aleksandra I., čeprav se ni aktivno udeleževal političnega življenja. Osebne vrline kneza namestnika so se pokazale takoj po smrti pokojnega kralja in uživa spoštovanje ne samo jugoslovenskega naroda, temveč vse Evrope.
Uradni »Viturul« piše med drugim:
Naša prestolnica bo počaščena z obiskom dveh državnih poglavarjev narodov, s katerima nas vežejo vezi prijateljstva in zavezništva, kneza-namestnika Pavla In pre-zidenta dr. Beneša. Prihajata kot gosta našega mnogo ljubljenega kralja, prinašata pa s seboj čuvstva spoštovanja in prisrčnosti. s katerimi sta njuni državi vezani z našo domovino. Zato ju rumunski narod sprejema z Istimi čuvstvi, ki so prežeta z ist'mi ideali kakor čuvstva jugoslovenskeea in češkoslovaškega naroda, z ideal? spoštovanja mini in mednarodnih pogodb. S kraljem Karolom pripravlja rumunski narod prisrčen sorejem obema državnima poglavarjema, da se bo videlo, kako močne so vezi, ki vežejo naše narode in njihove poglavarje.
»Adeverul« piše, da se bo konferenca šefov držav Male antante vršila v nemirnih trenutkih in pripisu ie tem posvetom vsa za-padna Evropa veliko važnost. Manifestacije, ki jim bodo prirejene, prihajalo v resnem času. Sklepi, ki bodo sprejeti, bodo sprejeti z vso pozornostjo, s katero se spremlja ves mednarodni položaj.
V	listu »Neamul Romanesco« piše Nikola Jorga, da bo sestanek državnih poglavarjev sprejet s posebnim veseljem, zlasti zaradi položaja, ki je zelo resen.
Odhod kneza-namestnika v Bukarešto
Beograd, 5. junija. AA. Danes je Nj. Vis. knez namestnik Pavle odpotoval v Rumu-nijo na obisk k romunskemu kralju Ka-
rolu. V njegovemu spremstvu so minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Vojin Čolak-Antič, in ordo-nančni častnik Nj. Vel. kralja kapetan Milan Prosen. Na železniški postaji v Topči-deru so se poslovili od Nj. Vis. kneza namestnika Nj. Vis. kneginja Olga in knegi-nja Elizabeta, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, minister za vojsko in mornarico armijski general Lju-bomir Maric, maršal dvora Boško Čolak-Antič, poveljnik kraljeve garde general Stankovič, upravnik dvora polkovnik Le-ko, rumunski poslanik na našem dvoru Gu-ranescu z vsem osebjem rumunskega posla-štva in češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa.
Sprejem prezidenta ČSR dr. Beneša na meji
Praga, 5. junija, d. Snoči ob 22. je prezident republike dr. Beneš odpotoval s posebnim vlakom iz Prage v Bukarešto na obisk h kralju Karolu. Danes okoli 14. je prispel na romunsko mejo, kjer ga je pričakoval posebni vlak iz Bukarešte. Na meji so ga sprejeli zastopnik kralja Karola general Petrescu, ki je poveljnik armadnega zbora v Bukarešti, prosvetni minister An-gelescu kot zastopnik vlade in poslanik Teiemaque kot zastopnik zunanjega ministrstva, kakor tudi češkoslovaški poslanik Šeba in vojaški ataše polkovnik Tika. I Prezidenta dr. Beneša spremljajo na poti
v Bukarešto zunanji minister dr. Krofta, kancelar dr. Šamal, šef protokola poslanik Strimpl, šef predsednika vojaške pisarne divizijski general inž. Blaha, ministrski svetnik Kučera, šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Jina in tajnik predsednikove pisarne dr. Drtina. Za čas bivanja v Ruma-niji je dr. Benešu dodeljen general Petrescu, zunanjemu ministru dr. Krofti pa poslanik Telemaque.
Češkoslovaški listi posvečajo sestanka državnih poglavarjev držav Male antante v Bukarešti največjo pozornost »Lidove No-viny« poudarjajo kot značilno, da je prvo potovanje prezidenta Beneša posvečeno sestanku s poglavarji držav Male antante, id je sam po sebi zelo važen kar p od črtan je še trenotni mednarodni položaj. Mala antanta ostane čvrsta zveza držav, kakor je bila vedno. Svojo moč je že često dokazala, pa jo bo tudi v bodoče.
Tudi »Prager Tagblatt« podčrtava, da je prvo potovanje dr. Beneša posvečeno sestanku držav Male antante, in meni, da se bo tudi ob tej priliki pokazala moč Male antante, ki se je manifestirala na nedavnem sestanku v Beograda.
Danes se bo Blumova vlada predstavila zbornici
Leon Blum o smernicah, Id so ga vodili pri sestavi
njegove vlade
Pariz. 5. junija k. Ko je bila snoči okrog 21.30 po zadnjem Blumovem sprejemu pri predsedniku republike v Eiizejsiki palači objavljena lista nove vlade, je ministrski predsednik Leon Blum sprejel novinarje in jim podal naslednjo izjavo o smernicah, po katerih se je ravnal pri sestavi svojega kabineta:
Ker se je vlada sestavila na osnovi parlamentarnega sodelovanja raznih strank, je bilo treba sprejeti pri njeni sestavi nekatere obveznosti, kar je v ostalem naravno in samo po sebi razumljivo. Bil sem mnenja, da je treba ustvariti nekatere nove resore, ki jih bomo razvili v skladu s splošnimi interesi. To so šport, fizi&rva vzgoja delavcev, zaščita dece in telesn; ^ vzgoja- Gotovo ste opazili, da tudi sicer heta novih mlnis^ov in državnih podtajnikov ni v skladu z dosedanjimi običaji. Ko sem tako postopal, nisem imel namena nastopili kot reformator, ki bi stikal za originalnostmi, temveč zato, ker se dejansko pojavljajo vprašanja splošnega značaja, ki jih je treba tudi z vidika oblasti vzeti popolnoma v poštev in po možnosti vplivati na njih realizacijo ln razvoj.
Prevzel sem ministrsko predsedstvo brez drugih resorov, ker smatram, da so predsedniške funkcije koordinacijskega značaja.
Razdelitev resorov. kakor jo predstavlja lista nove vlade, bo omogočila veftje upravne reforme, obenem pa tudi koordinacijo vseh važnih poslov, v času, ko postajajo oosli države vedno bolj obsežni, je potrebno, da se vse javne zadeve rešijo pod vplivom enotnega političnega vodstva, da bi lahko služile dejansko bistvenim svrham. ki jim jih nalaga vsakokratni položaj. Kar se tiče politike nove vlade, si pridržujem pravico, da jo obrazložim na seji poslanske zbornice. V ostalem je program, ki ga namerava nova vlada realizirati, v velikih potezah že znan- Vlada se bo predstavila poslanski zbornici v soboto. Upam, da bomo na ta način tudi v Franciji dosegli rekord v brzini.
Kakor sodiio politični ':rogi. bo že jutri zvečer prišlo do prvega glasovanja v poslanski zbornici in bo Blumovi vladi izrečena zaupnica, čeprav je še v poslednjih urah pred sestavo nove vlade prišlo do nekih nesporazumov zaradi stavkovnega gibanja, zlasti med socialisti in komunisti. Tako so še snoči socialisti na sestanku poslancev Ljudske fronte očitali komunistom, da so nalašč uprizorili stavkovno gibanje, da bi Blumu kolikor mogoče otežkočili sestavo nove vlade.
Negušova akcija v Londonu
Abesinski cesar bo odpotoval v Ženevo na izredno zasedanje Društva narodov
London, 5. junija, o. Gdgoditev zasedanja sveta Društva narodov, ki je sedaj že sklenjena stvar, ter sklicanje skupščine Društva narodov, je dala političnim krogom v Londonu povod, da so pričeli znova poudarjati, da še nikakor ni gotovo, ali bo ob koncu junija v Ženevi sklenjena ukinitev sankcij proti Italiji. Ponudbe, ki jih je predložil po nalogu ministrskega predsednika Mussolinija italijanski poslanik Grandi Edenu ob priliki zadnjega sestanka, angleške vlade nikakor niso zadovoljile. Vlada vztraja slej ko prej na svojem stališču, da je treba, če pristane na to večina članic Društva narodov, sankcije celo poostriti. Predvsem angleška vlada na podlagi zadnjih Mussolinijevih ponudb ne more pristati na priznanje italijanske aneksi-je Abesinije.
»News Chronicle« navaja, da je zunanji minister Eden pripravljen sprejeti »cesarja cesarjev«, in pristavlja, da res ni nobenega vzroka, da bi ga ne sprejel, če bi zahteval.
»Daily Herald« poroča, da je abesinski cesar sklenil odpotovati v Ženevo in prisostvovati izrednemu zasedanju skupščine DN ob koncu junija. List pravi, da je ne-guš prosil za avdienco pri kralju Edvardu, kakor tudi za sestanek z Edenom in drugimi vodečimi angleškimi državniki.
creee9?
ostalega delavstva pariškega okrožja in severne Francije. To tembolj, ker je delavstvo v prvi dvodnevni stavki prodrlo s svojimi zahtevami; morda pa je vzrok tudi to, ker je bil predsednik v času sestavljanja svoje vlade izredno skop z obljubami in zelo previden v izjavah o novem pravcu, ki naj bi se uvedel za zboljšanje delavskega položaja v smislu strankinega programa
Tudi v notranjosti koalicije same ni popolne enodušnosti, kajti radikali so danes izrazito sredinska stranka, koje eno krilo se močno nagibi je proti desnici. V ostalem pa komunisti, ki bodo podpirali vlado, niso zanesljivi zavezniki in se zlasti z napovedanimi ukrepi zoper stavkujoče delavstvo ne bodo strinjali; iz istega razloga tudi niso šli v vlado, kajti popularnost jim je ljubša od stvarnega dela. Sicer je baje Dimitrov, ki povsodi krpa sporazume med obema kriloma marksistov, prinesel določen ukaz komunistom, naj podpirajo BLu-ma, toda grilike so v Franciji vsekakor
nekoliko drugačne in množice levičarskih marksistov se nočejo ukloniti diiktatu; smatrajo pač sedanji trenutek za zelo ugoden, ko bi se dalo izsiliti marsikaj, da ne bi bilo treba pristašev krmiti s samimi obljubami.
Prva naloga vlade bo tedaj, da ukroti divje stavikansko razpoloženje, kar nikakor ne bo lahko in bo vlado stalo precej ugleda pri množicah, ako bo morala nastopiti količkaj strogo in brezobzirno. Velika opasnost je, da se bo zopet izkazalo staro izkustivo, da se močne levičarske koalicije kaj rade začno drobiti v svoji notranjosti. Nekateri znaki že govore za to, kakor da bi se bil ta proces že začel, vendar se vladni brogi nadejajo, da bodo kos položaju, ki so ga podedovali in zanj ne nosijo odgovornosti in krivde. Prepričani so, da bosta ugled Leona Bluma in zdrav smisel francoskega naroda onemogočila najhujše, kajti vsak Francoz ve, da Časi niso taki, da bi dovoljevali revolucionarne homatije.
j »Morningpost« izraža bojazen, da bo bivanje cesarja Haila Selasija v Veliki Britaniji, zlasti pa njegov morebitni odhod v Ženevo, mednarodni položaj zelo poslabšal.
Eden pri cesarju
London, 5. junija o. Angleški zunanji minister Eden je danes obiskal abesinskega cesarja. Obisk je bil vljudnostnega značaja in je trajal pol ure. Po obisku so se iz Ede-nove okolice razširile govorice, da je zunanji minister svetoval abesinskemu cesarju, naj ne potuje v Ženevo in da Je cesar la nasvet sprejel.
španska opozicija zapustila zbornico
Madrid, 5. junija, o. Na seji parlamenta v pretekli noči je prišlo do viharnih spopadov med vladnimi in opozicijskimi frakcijami. Ko je prosvetni minister imenoval učiteljski in duhovniški stan za parašitski element, je pričela opozicija z vso odločnostjo protestirati in takoj nato so vsi opozicijski poslanci demonstrativno zapustili dvorano. Izjavili so, da se ne bodo vrnili v parlar ment. dokler vladna večina ne bo prenehala žaliti španskega naroda.
Danes je opozicija sklepala o nadaljnjem postopanju. Vse kaže, da se bo odločila za definitivni eksodus iz španskega parlamenta.	_ _
Pred novo vojno na Kitajskem
Honkong, 5. junija g. Vzhodna Azija se nahaja na predvečeru nove vojne- Pokrajinski svet južnih kitajskih pokrajin je danes sklenil napovedati Japonski vojno ter odpo-slati tako imenovane protijaponske rešilne armade v provincah Kvantung In Kvangei proti severni Kitajski, da zopet pridobi izgubljena ozemlja. Menijo, da nankingska centralna vlada ne bo nudila južno-kitajskim armadam nobenega odpora. Čete, ki korakajo proti severni Kitajski, cenijo na pol milijona mož. Južna vojska ima tudi mnogo tankov.
Hoare zopet član angleške vlade
London, 5. junija, w. Bivši zunanji minister sir Samuel Hoare je bil danes imenovan za naslednika Monsella za prvega lorda admiraliAete.
DN
sklicana za 30. junij
Ženeva, 5. junija, a Danes je glavni taj-nik Društva narodov Avenol poslal vladam članicam DN naslednjo brzojavko:
»Sklicujoč se na sporočila argentinske vlade z dne 2. junija, mi je predsednik 16. rednega zasedanja skupščine DN odredil, naj v skladu s sklepi skupščine z dne 11. oktobra 1935 sporočim članom DN, da bo prihodnja seja skupščine 30. junija ob 11.35 v Ženevi. Hvaležen bom članom DN, če bi v primeru, da pride do izprememb v sestavi delegacij za 16. zasedanje skupščine DN, izvolili sporočiti imena novih delegatov, opremljenih s potrebnimi pooblastili za udeležbo na tem zasedanju.
Za sedaj še ni določeno, kdaj se bo sestal svet Društva narodov. Po mnenju dobro poučenih političnih krogov bo sklican za 26 junija. Vsekakor se o tem še vršijo diplomatska pogajanja med posameznimi državami.
Schuschnigg
Rim, 5- junija AA. Dopoldne je imel avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg razgovor s predsednikom italijanske vlade Mussolini jem na njegovem posestvu v Rocca delle Caminati. Javnost ni ničesar »vedela o tem razgovoru. Gotovo je tudi, da se avstrijski zvezni kancelar za svojega bivanja v Viareggiu ni razgovarjal z nobeno drugo osebo kakor samo z avstrijskim vojaškim atašejem v Rimu.
Dr. Schachtova pot na Balkan
Berlin, 5. junija d Sedaj je bilo tudi uradno objavljeno, da bo dr. Schacht prihodnji teden odpotoval v Beograd, Atene, Sofijo in Budimpešto, m sicer kot predsednik oemške državne banke in ne kot zastopnik ministrstva za gospodarstvo. Uradno poročilo pravi, da gre za vrnitev obiskov, ki so jih napravili svoj čas pri predsedniku nemške državne banke predsedniki južnovzhodno-evropsklh novčanio-nih bank.
Guverner grške banke je zastopniku službenega nemškega poročevalnega urada **-javil, da bo razpravljal z dr. Schachtom o trgovinskih odnošajih med obema državama, pri čemer naj bi se odstranile predvsem težkoče, ki so nastale v klirinškem prometu.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 5- junija o. Vse kaže, da kriza belgijske vlade, nastala zaradi Izpremembe političnega položaja po parlamentarnih volitvah. še ne to tako kmalu rešena. Po večdnevnih konzultacijah je kralj poveril mandat za sestavo vlade socialističnemu voditelju Vamderveldu. Mandatar krone je imel danes razgovore s svojimi socialističnimi prijatelji, jutri pa bo pričel pogajanja i liberalno in katoliško stranko, nimajo^ pa mnogo upanja, da bo uspel, V najboljšem primeru ni računati s sestavo vlade pred prihodnjo sredo.
ČSR za svojo obrambo
Praga, 5. junija d. Uradno objavljajo, da je bila včeraj pod predsedstvom predsednika republike v Hradčanih seja vrhovnega obrambnega sveta, na kateri so bili sprejeti sklepi o izpopolnitvi vojske in utrditvi meje. Vprašanje izpopolnitve utrdb je bilo končnoveljavno urejeno v vseh na čelnih zadevah, kakor tudi glede nadalje vanja del. Razen tega so bila načelno urejena nekatera gospodarska vprašanja, ki so v zvezi z obrambo države.
Iz finančne službe
Beograd, 5. junija, p. V finančni služh je bil upokojen finančni svetnik pri finanč ni direkciji v Ljubljani Alfonz Gspan, viš ji finančni tajnik dr. Ibrahim Hadžiomai pa je premeščen iz Ljubljane li glavni ca
Franciji grozi generalna stavka
Vsa prizadevanja za likvidacijo stavke so ostala brezuspešna — Sedaj stavka 2e nad 1 milijon delavcev — Komunistična akcija resno ogroža položaj Blumove vlade
Pariz, 5. Junija. o. Zaradi komunistično stavkovne propagande je postal položaj v Franciji skrajno krtičen in se mora Blu-znova Vlada levičarske Ljudske fronte že prvi dan svojega obstoja boriti z velikanskimi težkočami Prej najvnetejSi zavezniki Ljudske fronte, komunisti, so pustiK Bluma popolnoma na cedlilu, odpovedale bo tudi delavske organizacije, tako da francoska javnost že resno dvomi, ali ima Leon Blum še dovolj avtoritete, da ustavi komunistično stavkovno akcijo, ki hudo ogroža vse francosko gospodarstvo in utegne imeti zelo slabe posledice tudi za francosko valutno politiko in finančni položaj države, ki že prej ni bil posebno ugoden.
Sedaj m Več nobenega dvoma, da ima stavka, ki se vedno bolj širi, docela politično ozadje. Zahteve po zvišanju delavskih mezd in skrajšanju delovnega časa so le krinka, pod katero se skrivajo docela drugi nameni. V političnih krogih prevladuje sedaj prepričanje, da je
vsa akcija vprizorjena po naročilu Moskve
ter da predstavlja neke vrste generalno prei zkušnjo za primer vojnih ali revolucionarnih zapletijajtv. Komunisti izigravajo vsa prizadevanja za likvidacijo stavke in prihajajo vedno z novimi zahtevami, da tako prepreči jo sporazum. Celo tam, kjer je bil sporazum že dosežen, so preprečili obnovo dela. Delodajalci so zaradi tega odklonili nadaljnja pogajanja v takih okoliščinah in čakajo na intervencijo oblasti.
Vlada je v hudi zadreg ker na eni strani ne more zavračati delavskih zahtev po zboljšanju njihovega socialnega in gmotnega položaja, na drugi strani pa tudi ne more dopustili, da bi se tako brezvestno zlorabljalo delavstvo za komunistične po litične namene. Zasedaj poskuša zlepa pridobiti delavstvo, da se vrne na delo, obljubljajoč mu popolno zaščito. Opoldne je imel predsednik vlade Leon Bitim govor po radiju, v katerem je pozival delavstvo, naj upošteva tudi interese države in naj ne spravlja v nevarnost vlade, ki je trdno odločena stati v borbi za zboljšanje razmer na strani delavstva, notranji minister pa je izdal poseben proglas na ves francoski narod, v katerem ga poziva k treznosti.
Kljub vsemu temu se stavkovni pokret vedno bolj širi in
stavka že nad milijon delavcev
Sprva je bila stavka omejena, samo na kovinsko industrijo sedaj pa se je razširila tudi na vse druge industrijske panoge. Danes so pričeli stavkati rudarji vseh severnih francoskih revirjev, nadalje tekstilno delavstvo, delavstvo prometnih ustanov in živlske industrije; vrše pa se tudi že pogajanja z železničarji in nameščenci poštnih in brzojavnih ustanov, da se priključijo stavki ter tako vprizorijo splošno stavko po vsej Fran ai: ji. Na svojem današnjem sestanku so zaupniki železničarjev ter poštnih in brzojavnih uslužbencev sklenili, da stopijo v stavko, ako delodajalci do jutri opoldne ne sprejmejo brezpogojno vseh zahtev delavstva. Nameščenci avtomobilskih tvorn/c ter raz-»h drugih najvažnejših industrijskih podjetij ,kjer je bii že dosežen sporazum in obratovanje obnovljeno, so danes pod vplivom propagande za splošno stavko zopet zapustili delo.
Francija brez listov
Stavka je zajela tudi papirno industrijo, zaradi česar je morala večina francoskih listov najprej omejiti svoj obseg, danes pa že popolnoma ustaviti Izhajanje. V Parizu, kjer normalno izhaja 35 dnevnikov, je izšlo danes samo šest ekstremnih listov, ki pa po večini še hujskajo delavstvo. Vsem drugim listom je bilo izhajanj e onemogočeno. Ker stavkajo tudi transportna podjetja, ki prevažajo liste in skrbe za njihovo dostavljanje naročnikom, zunanji naročniki niso dobii'. niti onih listov, ki so sploh izšli. To je še povečalo razburjenje, ker je ostala javnost brez poročil o pravem stanju v državi in o dogodkih po svetu.
Vedno bolj občutno pomanjkanje živil
Najhujše je zaradi stavke prizadeto prebivalstvo večjih mest, zlasti Pariza. Zaradi stavke je skoraj popolnoma ustavljen dovoz živil, predvsem mleka, masla, zelenjave in drugih najnujnejših življenjskih potrebščin. Veliko mlekarsko društvo, ki oskrbuje tri četrtine pariškega prebivalstva z mlekom, je danes popolnoma ustavilo obratovanje, ker so vsi nameščenci stopili v stavko. F*šče zaloge so &e pokvarile, kei ni ledu. Pariški župan je danes sklical izredno sejo mestnega sveta na kateri so razpravljali o preskrb prebivalstva. Pod grožnjo, da bodo za dovoz živil uporabili vojaštvo, je bil naposled z intervencijo vlade dosežen sporazum, da bodo vsaj v najvažnejših podjetjih za preskrbo živil om,*:li stavko in dopustili dovoz nekaterih najnujnejših življenjskih potrebščin, predvsem za bolnice, dečja zavetišča in za domove za preskrbo starcev kakor tudi za delavske kuhinje.
Danes bo ustavljen ves avto-promet
Ker je docela prenehal dovoz bencina, Je dal avtomobilski promet že danes zelo omejen. Privatniki sploh niso več mogli dobiti bencina, za javni promet pa so da-
nes uporabili zadnje zaloge. Ker nI pričakovati, da tt se položaj do Jutri izpreme-nil, bodo morali jutri ustaviti ves avtobusni promet, s čimer bo občutno prizadeto zlasti pariško prebivalstvo. V tem primeru bodo tudi nameščena', cestne in podzemske železnice stopili v stavko, tako da bo prav za prav ustavljen ves promet v Parizu.
Elektrarne in plinarne obratujejo
Danes so se stavki pridružila tudi vsa mestna podjetja razen vodovoda. Plinarne in elektrarne v predmestjrh so že včeraj prenehale obratovati, danes pa je bilo sklenjeno, da opolnoči ustavijo delo tudi v vseh ostalih plinarnih tn elektrarnah, tako da bo jutri Pariz brez luči in toka. To bo imelo za posledico ustavitev mnogoštevilnih manjših obratov, ki so doslej še nemoteno poslovali.
Tudi hotelsko in gostinsko osobje stavka
Položaj v Parizu se je danes poslabšal tudi še zaradi tega, ker so priče*' stavkati nameščenci hotelov, restavracij, gostiln in kavarn. Dopoldne ob 9. so ustavili delo, tako da so morali vse lokale zapreti. Obratujejo samo nekatere manjše gostilne, ki nimajo številnejšega osobja. V hudih stiskah so mnogi tujci, kj zaradi tega ne morejo dobiti nikjer hrane Zasebne kuhinje so že pred dnevi morale po večin: zapreti svoje lokale, ker je izostal dovoz živil. Nameščenci gostinske stroke zahtevajo povišanje plač in ureditev delovnega časa.
Dosedaj še mir in red
Stavkujoče delavstvo se obnaša zelo dis«'plirano in doslej nI še nikjer prišlo do omembe vrednih incidentov, ki bi zahtevali intervencijo oblasti. Policijska služba je sicer ojafeena in je vse poi'cijsko osobje v strogi pripravljenosti, toda mir dosedaj nikjer ni bil kršen, ker se vlada strogo izogiba vsakega ukrepa, ki bi mogel izzvati slabo kri Policij®!* organi imajo nalog, naj postopajo zelo obzirno in naj se brez nujne potrebe nikjer ne vmešavajo.
Proglas ministra za delo
Pariz, 5. junija, p. Minister za delo je danes izdal proglas na francoski narod, v katerem pravi med drugim:
Najnovejše vesti kažejo, da se je stavkovno gibanje - razširilo. Vzrok gibanja je, da delavci zaradi zmage Ljudske fronte mislijo, da je napočil trenutek za dosego boljših delovnih pogojev, toda politični položaj se je po nastopu nove vlade popolnoma izpremenil. Program, ki ga bo predsednik vlade jutri prečital v parlamentu ustreza popolnoma vsem delovnim zahtevam. Zato pozivamo delavce, da strogo upoštevajo izpremembe, nastale v političnem položaju. Vlada bo brez obotavljanja predložila zakonski načrt, ki se nanaša v glavnem na delovni čas in zaščito mezd, ter bo skrbela, da bodo ti zakoni v najkrajšem času sprejeti. Zato apeliramo na zdravi razum delavstva, da ne bi kakorkoli spravilo v nevarnost uspehe, na katere se smejo delavci zanašati.
Blum svari delavstvo
Pariz, 5. junija- 'AA Predsednik vlade Leon Blum je danes govoril po radiu o notranjem političnem položaju in o delavski stavki. Dejal je med drugim, da bo vlada odločno proučila delavske zahteve, treba pa je. da vsi izpolnijo svojo dolžnosti. Vlada ne bo zanemarila nobene svoje obveznosti. ki jih vsebuje program Ljudske fronte. Vlada zahteva, da ostanejo delavci pri svojih zahtevah v okviru zakonov, ker se bo ustreglo njihovim zahtevam le na tej podlagi. Med zakonskimi načrti, ki bodo takoj izročeni poslanski zbornici, se nahajajo zakoni o 48 urnem delu na teden, o kolektivnih pogodbah in o plačanem dopustu. to so zakoni o glavnih reformah, ki jih terja delavstvo. Vlada ne bo zanemarila nobene svoje obveznosti, če pa naj bo akcija učinkovita, se mora izvesti v okviru splošne varnosti. Uspeh takšne akcije I bi spravila v nevarnosrt vsaka kršitev reda in ukinitev dela v podjetjih, ki so življenjskega pomena za narod. Panika bi služila le temnim naklepom nasprotnikov Ljudske fronte, med katerimi se nekateri že pripravljajo na maščevanje. Vlada zahteva zato od delavstva, da se nanjo nasloni glede svoiih zahtev, ki bodo urejene po zakonu. Zahteva pa prav tako tudi od delodaialcev. da prouče delavske zahteve s širokih vidikov in v soravljivem duhu. Naposled poziva predsednik vlade prebivalstvo. naj ohrani hladno kri. ker se odni-rajo vrata velike bodočnosti pred francosko demokracijo.
Delavstvo odklanja
posredovanje vlade
Pariz, 5. junija, o. Apeli, ki sta jih izdala ministrski predsednik Blum in novi notranji minister Salengro stavkujočim delavcem, niso ničesar zalegli, Delavstvo odklanja sleherno posredovanje vlade.
Herriot o francoski zunanji politiki
Pariz, 5. junija. w. Novi predsednik zbornice Herriot je imel popoldne v zbornici svoj prvi govor. Branil je republikansko državno obliko ter izjavil, da republikanci ne bodo izročili republike svojim nasprotnikom. Glede zunanje politike je zagotovil, da današnja Francija spoštuje vse države in si prizadeva razumeti jih. Francija odklanja mržnjo in vojno. Ona noče izvajati nobenega vpliva na notranjo vladno obliko drugih držav, vendar tudi ne dopušča nobenega vmešavanja v svojo lastno neodvisnost. Francija želi zbližati narode z mednarodnimi zakoni ter bo nadaljevala svoja prizadevanja za ustvaritev
režima medsebojne varnosti. Vlada je pooblastila svoje zastopnike, naj vsem državam znova ponudijo mir in prijateljstvo.
Krvavi nemiri v Belgiji
Bruselj, 5. junija o. Stavkovni pokret, ki so ga izzvali komunisti tudi v Belgiji, je ostal zasedaj omejen na pristaniško delavstvo v glavni belgijski luki Anverzi, toda komunisti razvijajo žilavo propagando, da bi slično kakor v Franciji vprizorili tudi v Belgiji splošno stavko. V Anvensi so stavkujoči izzvali krvave nerede ter je morala nastopiiti policija z orožjem. V spopadih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti. Ladje, ki jih zaradi stavke niso mogli raztovoriti, so krenile v druge manjše belgijske luke- O-blasti upajo, da bodo stavkovni pokret naglo zatrle, črn bo sestavljena nova vlada.
Med tem se je stavka razširila tudi na mesto Gent, kjer je del delavcev prenehal delati.
šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 5. junija i. Pri nadaljevanju prekinjenih partij 16. kola sta bili partiji Capa-blanca-Botvinik in Kan-Eliskases remis.
Moskva, 5. junija. Za današnje predzadnje kolo je vladalo v Moskvi ogromno zanimanje. Prva sta končala Lilienthal—Capablan-ca, ki sta se že po 21 potezah zedinila na remis. Lasker je igral proti sicilijanski obrambi Lovvenfischa zelo kompliciran sistem, dobil kmeta in postavil nasprotnika pred neizbežen mat v 37. potezi. Občinstvo je Laskeriu priredilo tako burne ovacije, da so morali vse ostale partije prekiniti. Zlasti mnogo gledalcev je bilo pri prvi mizi. kjer je igral Botvinik z Ragozinom. Ta se je proti damskemu gambitu branil s Schlech-terjevo obrambo, a je igral zelo slabo. Botvinik je dobil 2 kmeta in nato v 37. potezi zmagal. Eliskases je igral nasproti Flohru damski gambit, Flohr je igral češko obrambo zelo dobro in je v 41. potezi prisilil nasprotnika h kapitulaciji. Griinfeldova obramba partije Kan—Rjumin se je po 43. potezah končala z remijem.
Kan je brez nadaljevanja predal prekinjeno partijo iz XV. kola proti Lilienthalu in se bo jutri odigrala edino prekinjena partija Botvinik—Flohr ki je za ruskega prvaka popolnoma dobljena in bo imel le pol točke manj kakor Capablanca. Odločitev za prvo mesto bo padla šele v ponedeljek, ko se bo igralo zadnje kolo, dočim je v nedeljo prost dan.
Stanje po 17. kolu- Capablanca 12 Botvinik lo in pol (1), Flohr 9 (1). Lilienthal 8 in pol, Ragozin Lasker, Eliskases 7 m pol. Lowenfisch, Kan, Rjumin 7.
Francija in Jugoslavija nista igrali
Pariz, 5- junija o. Danes bi se morali odigrati prvi dve single partiji med Francijo in Jugoslavijo za Davisov pokal, ln aicer med Palado in Boussusom ter med Punče-cem in Destremeauom. Zaradi močnega naliva pa so morali igri preložiti na jutri.
Posrečen start JRZ
Kakor beograjska »Samouprava«, je
tudi ljubljanski »Slovenec« posvetil več uvodnikov kongresu JRZ. V redu Je to in ne bi mu bilo kaj prigovarjati ,ako ne bi »Slovenec« še sedaj v poldrugem letu spremenjenega režima, črpal vseh svojih argumentov samo iz napadov na JNS. Razume se po sebi, da je v teh napadih zopet vse polno netočnosti, da se milo izrazimo.
Dočim je komunizem odpr&vU v sedmih vrsticah in še v teh naprtil odgovornost za širjenje komunizma »prejšnjim režimom«, je napadom na JNS posvetil kar cele odstavke. Predvsem se trudi dokazati, da je JNS fašistična stranka. To lajno vrti že toi'ko časa, da pač ni treba več na njo reagirati Čudimo se le, da v tem pogledu tako slepo sekundira komin-terni, ki tudi povsod slika na stene fašističnega vraga, da bi olajšala svojo razdiralno propagando. Kadar bo v Ljubljani začela poslovati Mednarodna katoliška propagandna centrala bo gotovo eno njenih prvih del. da bo zaradi tega dala „Slovencu< pošteno lekcijo. Sicer pa, kar se fašizma tiče, naj nam »Slovenec t samo pove, koliko je še evropskih držav, kjer klerikalizem v tej ali oni obiiki ne podj* ra fašizma. Razen Jugoslavije in Nizozemske in pa Nemčije, kjer pa njegove podpo re ne marajo, najbrže ne bo mogel našteti nobene.
Zaostritve hrvatskega vprašanja Je po »Slovencu« tudi kriva JNS. Pravi, da mu je vzrok >v grenkobi ter zagrenjenosti in razočaranjih, ki jih je fašistični režim zapustil v teku let v duši hrvatskega naroda«. Enkrat za vselej pa je treba ugotoviti, da to »grenko razočaranje v dui» hrvatskega naroda« ni nastopilo šele včeraj ali predvčerajšnjim, niti po 3. septem-
bru 1931, marveč že takrat, ko so za časa režima blejskega pakta padli r narodni skupščini hrvatski voditelji s pokojnim Stjepanom Radičem, ki Je bil iskreno sprejel načelo narodnega ln državnega edinstva ter hotel samo resnično enakopravnost ter resnično demokracijo. »Slovenec« je 6icer v naši politični zgodovini sdabo podkovan vendar mislimo, da ai vsaj tega ne bo upal trditi, da so bili oni, ki so streljali na pokojnega Radiča tn njegove tovaiNSe, jugoslovenski nacionalisti.
»Slovenec« je končno odkril, da JNS ni samo fašistična, marveč tudi velekapita-»stična. Izračunal je, da sedi v Glavnem odboru JNS nad tucat milijonarjev in da so nekateri med njimi tudi večkratni milijonarji. »Znane so« pravi, »odlične zveze te družbe s kapitalom, domačim 'in tujim. Kdor se podrobneje zanima naj prouči le sestavo raznih d. d v državi, pa mu bo politična skrivnost integralistov in unita-ristov razodeta in povsem razumi iva«. Kar hvaležni bomo »Slovencu«, če pride s podrobnejšimi podatki in izračuna, koliko milijonarjev sedi v vodstvih raznih strank in koliko pristašev te ali one 6tranke v vodstvih domačih in tujih vele-kapitalističnih družb. Lahko mu že naprej povemo, da JNS na tej lestvici ne bo prva.
Končno naj pribijemo se eno ugotovitev, ki je očividno v preverfki vnemi ušla »Slovencu«. Pravi namreč, da »predstavi-telji JNS tudi danes zaradi usodne preteklosti ne politično, ne gospodarsko še niso brez pomena<. če pomislimo, kolikokrat je »Slovenec« že trdno -in definiitivno zacementiral ploščo na grobu, ki je bil vanj položil JNS, potem je to včerajšnje njegovo priznanje gotovo zanimivo.
Kdo bo prvak LNP
Zagreb, 5. junija o. »Novosti« poročajo iz čakovca, da je SK Ljubljana poslal CSK dopis, v katerem zahteva, naj se klub odpove prvenstveni teku« , ki bi jo moral odigrati s SK Ljubljano, p. f. 3:0 za Ljubljano, ker bi bil moral vsak podsavez že do 1. junija tmeti svojega prvaka. Ljubljanski podsavez ga nima, toda le po krivdi Ljubljane ki je takrat, ko bi morala "igrati v Cakovcu, odpotovala r Celovec in nastopila v medmestni tekmi Celovec—Ljubljana CSK na to zahtevo nikakor ne namerava pristati, marveč se je postavil na stališče, da se mora tekma odigrati v Cakovcu ali pa, da Ljubljana pristane na to, da dob tekmo CSK p. f. 3:0. Tudi še ni jasno, kaj bo z igralcem Grintalom, ki je Igral za Ljubljano, čeprav ni imel pravice nastopiti za ljubljanski klub. O tem vprašanju bo še sklepal JNS. SK Ljubljani je bilo treba razveljaviti tri prve tekme, v katerih je nastopil Grintal, ki je član zagrebškega Gradjan-skega. V primeru, da bi se te tekme zares razveljavile v korist nasprotnikom, bi CSK zavzel na tabo*' ljubljanskega nogometnega podsaveza prvo mesto.
Tenis Avstrija—Belgija
Dunaj, 5. junija. w. Danes se je pričelo tretje kolo teniškega tekmovanja med |
Avstrijo in Belgijo za Davisov pokal. Avstriji je po izredno napetih in zanimivih igrah uspelo, zmagati v obeh single partijah, tako da vodi prvi dan 2 : 0. Rezultati so bili: Bawarowski : Van Eynden 6:3, 3:6, 4:6, 6:3, 6:2. Metaxa»- : La Croix 3:6, 6:3, 6:4, 2:6, 6:3.
Zadružni zvezi odobrena zaščita
Beograd, 5. junija, p. Po sklepu ministi* skega sveta je bila Zadružni zvezi v Ljub* ljani odobrena odgoditev vseh plačil za do* bo 6 let, računajoč od 26. maja 1934. dalje, in sicer za dolgove, nastale pred 30. junijem 1934. Obrestna mera, ki jo mora zveza plačevati za stare vloge, za čas od 30. 6. 1934 do konca 1935. je določena na 2.5"/«, od 1. L 1936 pa na 2%.
Joca Jovanovič hudo zbolel
Beograd, 5. junija, p. Voditelj bivše zem-Ijoradniške stranke Joca Jovanovič je hudo obolel in je bil danes v nekem dunajskem sanatoriju operiran.
Zemnnska vremenska napoved za soboto?
Hladneje.
Zagrebška rremenska napoved za dane*«
Pretežno oblačno, ponekod deževno, v ostalem hladno in nekoliko vetrovno vreme.
Dunajska vremenska napoved za soboto« Negotovo vreme.
Naš dobri popa,
prof. Evgen Jarc
bivši deželni in državni poslanec ter podžupan
ljubljanski,
je danes, spravljen z Bogom, preminul,
K večnemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, dne 8• junija, ob 4*30 popoldne, iz hiše žalosti, Zamikova ulica št. 19, na pokopališče k Sv, Križu•
Maše zadušnice se bodo brale v več ljubljanskih cerkvah.
Ljubljana, 5, junija 1936.
MARIJA roj. OMAHEN, soproga; MIHAEL OMAHEN, tast. MARIJA, VOJTEH, IVICA, MIHAELA, otroci.
Maši kraji ln ljudje
■■■■■■■nBBBBBHnV
| Ernest Vargazon |
Ljubljana, 5. junija.
Na Miklošičevi cesti 13. so sinoči položili na mrtvaški oder trm sta Vargazona, ki ga je po več letih strla mučna bolezen. Ugasnilo je krepko življenje, polno idealizma in marljivega dela v službi in izven nje. Po svojem delu in značaju je bil Ernest Vargazon znan daleč po Jugoslaviji, zato je kratka vest »Jutra« o njegovi smrti zbudila danes vsepovsod mnogo obžalovanja. Bil je še mlad. Rodil se je v Središču 11. januarja 1880 na čvrsti domačiji, ki jo je vse do •adnjega, dokler je le mogel, srčno rad
^Obiskoval. Ves zaljubljen v lepoto Sloven-iEfcih goric je že v mladosti spoznaval nasilje germanizacije. Zlasti pa se je njegova Kave?t krepila na mariborski gimnaziji. Takoj po maturi se je odločil za železniško službo, ki ga je preko Sevnice in Zidanega mosta privedla v Trst, kjer se je takrat najmočneje razgibal nacionalni slovenski Žrvelj. Vargazon je bil burnega leta 1908. v gardi tržaških narodnih pionirjev na svojem mestu: ustanovil je Udruženje jugoslovanskih železniških uradnikov, v katerem je razvil tako odločno nacionalno delo, da je takoj zbudilo pozornost oblastev. Ko je nastopila vojna, je bilo udruženje razpuščeno. a glede Vargazona so se nadrejeni odločili, da namesto preganjanja rajši izkoristijo njegove odlične sposobnosti. Bil je Ernest Vargazon mož, ki se je bistroumno lotil stvari svojega poklica, da si je hitro pridobil sloves, strokovnjaka, poleg tega pa mu je bil lasten možat in obenem prikupen nastop.
Pasi žigosan kot politično nezanesljiv je bil V argazon septembra 191". imenovan sa poveljnika beograjske postaje. Tako je navezal stike z zanesljivimi Beograjčani, zlasti pa mu je bila zanesljiva zaveznica pokojna ga. Protičeva. mati poznejšega ministrskega predsednika. Preverjen, da se bo usoda svetovne vojne odločila na solunski fronti, je sklenil Vargazon pripraviti vse. da po svojih močeh in sposobnostih pripomore napredku zmagovitih zaveznikov in k polomu centralnih sil. Naglo so se bližali usodni meseci in dnevi.
Solunska fronta je bila 15. septembra
1918. prebita. Napredujoča srbska vojska pa se je morala utrujena in v pomanjkanju ustaviti pred Nišem. Tedaj je Vargazon dobil nalog od armadnega poveljstva feld-maršala Kovesza, da hitro prepelje z ru-munske fronte do Niša nemško armado feldmaršala Mackensena, ki bo izmučeno srbsko vojsko razpršila in Srbijo zbrisala z zemljevida. Tedaj pa je Vargazon, kakor je pozneje pripovedoval, zabasal progo med Zemunom in Novim Sadom z vagoni in onemogočil prevoz Mackensenove armade. Istočasno je bila po njegovem prizadevanju obveščena srbska armada, naj takoj nadaljuje pohod proti severu. To se je zgodilo. Avstrijsko armadno poveljstvo je 16. oktobra 1918. pozvalo Vargazona, naj spravi promet na ogrskih državnih železnicah v red. To je z veseljem storil, ko se je zavedal, da bo tako lahko rešil drugo za življenje vstajajoče Jugoslavije enako važno vprašanje: prehrano.
Razen Banata, Vojvodine. Hrvatske in Slavonije so bile jugoslovenske pokrajine trpela silno pomanjkanje. Živež je romal v Budimpešto. Dunaj in Berlin. Vargazon je zatorej še bolj pospeševal za basanje prog daleč pred Beogradom in sicer na tale način: ko se noben tovorni vlak ni mogel več premakniti z mesta, kjer je obtičal, je Vargazon dal s svojo polnomočjo do »čiščenja« iztovarjati ves živež na progi od Zemuna do Novega Sada, Tako je napolnil z živežem in z železniškim materijalom velika skladišča na vseh postajah od Indjije do Vinkovcev. Zastoj je povzročil upore in nemire v Budimpešti, na Dunaju in Berlinu. A Jugoslavija, ki se je kmalu nato rodila je bila po Vargazonovi zaslugi za svoje prve dni življenja dobro hranjena in obvarovana pred punti.
O vsem tem pogumnem in premišljenem nacionalnem ravnanju Ernesta Vargazona. ki se nikakor ni strašil vislic, je ministrski predsednik Stojan Protič takoj po prevratu poročal na podlagi Vargazonovih
vernih zgodovinskih dokumentov in fotografij Nj. Vel. kralju Petru. Sivolasi vladar je izrekel Vargazonu visoko priznanje z besedami: »Prvi spasitelj države!«
Po prevratu je bil zaslužnemu in izkušenemu možu poverjen prometni oddelek v Zagrebu. Mnogo se je trudil, da vzdrži promet v kar najboljšem redu. Po potrebi službe je bil slednjič premeščen v Ljubljano k direkciji kot načelnik komercijalnega oddelka. Z lahkoto in sposobnostjo je zmagoval obsežno delo, pri tem pa je našel v Ljubljani dovolj Časa. da se je posvetil nacionalnemu. prosvetnemu in političnemu gibanju. Zlasti je sodeloval pri Sokolu, v Narodni Odbrani in v stanovski organizaciji. V politično areno je zlasti vidno stopil pri volitvah v Narodno skupščino dne 11. septembra 1927. ko je bil namestnik ljubljanskega kandidata g. dr. Alberta Kramerja na listi naprednega bloka. Pridno je prirejal shode in se odlikoval kot temperamenten govornik in ni se ustrašil onih. ki so brez obzirno udarjali po njem. da bi ga uničili socialno in materijalno. Udarec po njem je takrat zbudil simpatije vseh. kar jih ni bilo strankarsko skrajno okuženih. S svojim nastopom je Ernest Vargazon lepo pripomogel k takratni zmagi napredne fronte v Ljubljani.
Ali sredi najživahnejše dejavnosti, ga je začela nenadno mučiti bolezen. Ze 5. aprila 1929. je stopil v pokoj in slednjič, sp je moral podvreči operaciji na želodcu. Operacija mu je olajšala trpljenje, rešitve pa ni bilo več: sinoči je g. Vargazon v miru zatisnil oči. Z srloboko užaloščeno vdovo in sinoma juristom Dušanom in medieineem Milkom. ki jima je r blago očetovsko ljubeznijo ravnal pot v življenje, sočustvuje najširši kroc naše nacionalne javnosti ki bo vedno vedel ceniti dela in idealov polno živlienje vzornega Jugoslovena. Mrtev se bo Ernest Vargazon to soboto poroldne vrnil v svoi senčni rodni kraj. Vjer bo našel tih pokoj poleg očeta in drugih svojih drag''1
Delavci in stavbeniki pred sporazumom
Na današnjem velikem zborovanju bo padla odločitev
Ljubljana, 5. junija
V	Delavski zbornici je vse dopoldne trajala anketa, na kateri so predstavniki gradbenega delavstva in delodajalcev ob sodelovanju oblastev iskali enotne baze za sporazum v nastalem mezdnem sporu. Razpravo je vodil šef inšpekcije dela inž. Baraga. navzočni pa so bili še zastopniki Delavske zbornice, Inženjerske zbornice. Združenja graditeljev, Združenja zidarskih majsitirov, Združenja tiskarskih mojstrov ter Strokovne komisije, Jugoslovanske strokovne zveze. Zveze gradbenih delavcev in stavkovnega odbora. Po temeljiti obravnavi vseh vprašanj je bil na koncu sprejet osnutek sporazuma, ki so se ga predstavniki delavstva in delodajalcev zavezali zagovarjati pred svojimi organizacijami.
V	smislu tega sporazuma naj bi se mezde vseh panog gradbenega delavstva Taz-meroma zvišale tako, da bi bili zlasti težaški delavci, ki so zaslužili doslej povprečno komaj po 2 Din na uro, mnogo na boljšem, manjši povišlki pa naj bi se sprejeli tudi na mezde zidarjev, strojnikov, tesarjev in specialnih delavcev. Nove urne mezde, naj bi do konca leta veljale za središča, ki izkazujejo najživahne^šo gradbeno delavnost (Ljubljana. Maribor, Celje, Kranj), sredi junija pa naj bi se vršila pogajania za določitev kolektivne po-godbe, ki naj bi definitivno rešila celotno vprašanje za vso dravsko banovino. Izmed socialnih določb, ki jih prinaša sporazum, je še posebej važna določba o odpovednem roku. Doslej je bila pri vseh gradbenih podjetjih navada, cta so bili njihovi delavci stalno v odpovednem stanju. Na kuvertah, v katerih prejemajo mezde vsakih 14 dni, je bila vsakokrait natisnjena tudi
14-idnevna odpoved- Poslej bo to vprašanje rešeno na ta način, da bodo podjetniki smeli odpovedoval'! službeno razmerje samo takrat, kadar jim prične zmanjkovati dela.
Za jutri dopoldne sklicuje inšpekcija dela v dvorani Delavske zbornice veliko zborovanje, na katerem bodo imeli delavci priliko, da izrečejo o preddoseženem osnutku svojo zadnjo besedo. Ker so določila sporazuma za gradbene delavce v resnici lepa pridobitev, obsitoji upravičeno upanje. da ga bodo sprejeli in da se bo v ponedeljek obnovilo delo v zamrlih stavbah.
Velefilm iz zgodovine najslavnejših Stradivarijevih gosli »BEATRICE«
Sodelujejo: Gustav Frohlich, — Sybila Schmitz — Albrecht Schonhals. Režija: GEZE BOLVARY.
DANES PREMIERA!
NOV FOXOV zvočni tednik ! Velika ljubezen je premagala prokletstvo, ki je ležalo stoletja na Stradivarijevih najslavnejših goslih!	Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
KINO UNION, Telef. 22-21
TRADIVARI Nesmrtne gosli
Pedagoško društvo ustanovljeno
Ljubljana, 5- junija
Ustanovni občni zbor Pedagoškega društva v Ljubljani na binkoštni ponedeljek je bil živ izraz občutene potrebe, da se zbero pedagogi in pedagoško čuteči ljudje v čisto pedagoškem delovnem občestvu, ki bo na temelju notranjega, poglobljenega medsebojnega dela moglo tudi na zunaj zastopati želje in zahteve poklicnih in notranje poklicanih vzgojiteljev. Udeležba na zboru je bila namreč izredno lepa in udeleženci izredno aktivni, tako da se je že ob tem prvem sestanku močno začutila vez istega doživljanja in st-rmljenja. Zbrali so se zastopniki vseh kategorij šolava in skoraj vseh ljubljanskih šol, predstavniki znanstvenih društev naše univerze, zastopniki pedagoškega kluba akademikov, stanovskih organizacij raznih prosvetnih delavcev in drugi. Prišli pa so vsi ti in še mnogi le kot pedagoško usmerjeni posamezniki, ki jim je problem oblikovanja mladega rodu živo in osebno pri srcu.
V uvodnem govoru ie dr. Stanko Goga-la utemeljil ustanovitev novega društva ter določil njegov delokrog in o d ne« do ostalih pedagoških organizacij, predvsem do Pedagoške Centrale v Mariboru, do Slovenske šolske matice in do društva Šola in dem. Poudaril je nujno potrebo, da stopi v krog naših znanstvenih društev, kakor so slavistično, filozofsko in prirodo-slovno društvo, tudi posebno pedagoško drušitvo, saj ne smatramo danes pedagogike samo kot samostojne znanstvene discipline, temveč čutimo, da sega iz znanstvenega
kulturnega področja v posebno področje
pedagoških vrednot, ki jih označuje to, kar bi imenovali pedagoško in nepedagoško, vzgojno močno in pomembno, izobrazbeno. vredno in nevredno in ki določajo posebno življenjsko obliko pedagoškega človeka. Govoril je dalje o potrebi, da združi pedagoško drušitvo poleg pedagoških praktikov in teoretikov naš miadi pedagoški naraščaj, ki si je na univerzi osnoval svoj delavni pedagoški klub in ki izgublja v bolečem čakanju na poklicno delo stike s pedagoškim svetom ter svoje pedagoške sile-
Mariborski Pedagoški Centrali je priznal poročevalec veliko važnost kakor tudi izredno uspešno dosedanje delovanje, na-glašajoč pri tem željo po sklaidnem in sporazumnem delu z njo, ki je predvsem živo žarišče praktičnega pedtagoškega udej-stvovanja v bivši mariborski oblasti, dočim si postavlja novo društvo tudi smoter znanstvenega pedagoškega raziskovanja. Glede na Slovensko šolsko matico je predavatelj poudaril, da je nastala v povsem drugačnih življenjskih in vz>gojnih razmerah kakor so današnje, in da je torej tudi njen pomen drugje kakor si ga išče Pedagoško društvo. Šolska matica je poleg tega zadnje čase izrazito pedagoško-knji-ževna ustanova, ki se bori s težkočami izdajanja pedagoških publikacij in ki naj bi v tem pravcu vršila svoje kuliurno poslanstvo naprej. Pedagoško društvo naj bi ji dajalo vedno novih pobud in delavcev iteT prejemalo od nje prebujenega živega duha po vedno večjem številu članov- Društvo Šola in dom je namenjeno širokim slojem naroda in hoče pospeševati predvsem zanrnanje staršev za šolsko-vzgojna vprašanja ter jm nekiiko priboriti pravico soodločanja pri ureditvi našega šolsitva. Splošno pedagoški in prosvetni problemi izpadajo iz interesnega kroga te organizacije.
Zbor je naito prešel na čitanje odobrenih pravil, ki jih je po krajši debati o vstopu organiziranih učiteljev, o nadzorstvu od-borovih ukrepov, o bodočih sekciiah društva i. t. d. sprejel. Vpis članov, ki je sledil, je pokazal odličen rezultat: pri"lisilo se je takoj okrog 90 zboTovalcev. Članarino 20 Din iso udeleženci soglasno sprejeli. Za akademike, brezposelne diplomirane filozofe in učiteljiščnike pa ie članarina 1 Din.
Volitve so dale Pedagoškemu drušitvu naslednji odbor: dr. Ozvald. dir. Gogala, Černejeva, Hreščak, Hočevar, Germ in Ko>-ciper (delegat pedagoškega kluba na univerzi). V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni Drnovšek, čopič in Pahor Na prvi odborovi seji se je odbor konstituiral, predseduje mu univ. prof. dr- Kari Ozvald. Pri slučajnostih je noročal dr. Gogala o počitniškem pedagoškem tečaju za učitelje, ki se pripravlja letos v Ljubljani in ki ga bo Pedagoško društvo prirejalo s Pedagoško centralo izmenoma vsako drugo leto v Ljubljani in v Mariboru. Izredno zadovoljni zborovalci so se razšli s prepričanjem, da je novo društvo živa potreba našega časa in dela. ki velja mladini in bodočnosti. Odbor iskreno vabi vse, ki se zanmajo za predagogiko in za praktično predagoško delo. da se priglase kot člani na naslov: »Pedagoško društvo v Ljubljani, državna učiteljska šola.
KINO UNION, tel. 22-21
Za mladino in zabave željne danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. burka
OIIo VIII.
Enotne znižane cene — 4.50 Din. SALVE SMEHA 2 URI.
Smrt znanega ruskega sadjarja v Ljubljani
Ljubljana, 5. junija.
Ljubljanska ruska kolonija je izgubila z Ivanom Aleksandrovičem Lakjerom enega izmed najstarejših članov, čigar nenadna smrt. je posebno zadela Ruskega Sokola. V Ta-ganrogu leta 1878. rojeni pokojnik je bil potomec stare emigrantske francoske rodbine ter po materi, roj. Komnenovi, v sorodstvu z nekdanjo zgodovinsko cesarsko hišo v bi-zantskem imperiju. Dovršil je pravno fakulteto v Petrogradu. se posvetil svojemu veleposestvu na Južnem Ruskem in kmalu zaslovel kot eden izmed najbolj naprednih sadjarjev. Spisal je več v predvojni Rusiji znanih strokovnih del in je bil odlikovan z diplomo rednega člana Ruskega sadjarskega društva. Vodilne petrograjske in moskovske tvrdke so bile stalne odjemalke njegovih prvovrstnih pridelkov od pomladnih tulipanov in anemon do jesenskih jabolk in hrušk. Istočasno se je zanimal za nerešena strokovna vprašanja, se bavil s cepljenjem in križanjem različnih sadnih vrst ter ugotovil vzročno zvezo črne snet-Ijivosti pri žitu z onim peskom, ki ga pri- |
SamoradisvoJ
/AER1/AA 1839
našajo jugovzhodni vetrovi iz razbeljenih puščav Srednje Azije. Vpeljal je zaščitne iglaste nasade, ki so obvarovali žitna polja pred to nevarnostjo. Njegov »Sadjarski učbenik« v založbi znane Devrientove knjigarne v Petrogradu je doživel več zaporednih izdaj.
Emigracija je seveda ukinila to zaslužno delovanje. Stari gospod je pomagal v prostem času rojakom pri izdelovanju načrtov za njihove ljubljanske vrtičke, priporočal ponočne zračne kopeli za korenine sadnega drevja, ki preveč gre v les- in premalo rodi v ljubljanskem vlažnem podnebju, zagovarjal je ameriški način presajevanja z izdatnim obrezovanjem korenin in tako. A pred vsem je moral skrbeti za dnevni kruh in je živel od ur; razen obeh materinščin. ruščine in francoščine, je obvladal tudi nemščino in novogrščino. Kljub vsem prestanim udarcem in izgubljenemu blagostanju je ostal vedno ljubezniv in preprost. Kot odbornik pri Sokolu mu je naklonil vso paž-njo v svesti si pomena Sokolstva za bodočo nacionalno Rusijo. Zapustil je Ruskemu Sokolu tudi edino premoženje, ki ga je imel: skromno zavarovalno polico v znesku 2.000 Din. Umrl je z besedami: »Če mi že ne bo sojeno ležati v ruski zemlji, naj me vsaj spremlja v grob ruska trobojnica«. — Ruski Sokol je izpolnil zadnjo željo zvestega brata in ga spremil k Sv. Križu z razvito zastavo. Udeležba pri pogrebu je vprav ob hudem nalivu dokazala, da je užival blagi pokojnik splošno ljubezen in ni imel nobenega sovražnika. Večnaja pamjatj nepozab-nemi I. A. Lakjeru!
Vlomi v cerkve
škofja Loka, 5. junija.
Zadnje dni sta bila izvržena v Skofji Loki dva vloma Najprej Se je vlomilec ponoči splazil k Burdychovim in pobral razna živila in nov suknjič. Dva dni za tem je menda isti dolgoprstaLk ponovno izkušal krasti pri Burdychovih, pa ni ničesar dobil. Zato pa se je takoj še isto noč spravil na delo p^ kapucinih. Po'eg gostilne pri »Novem svetu« je preskočil skladovnico drv, nato je odprl vrtna steklena vrata in si tako priboril vstop do samostana. Tam je izpraznil predal, v katerem so kapucini imeli shranjen denar od naročenih maš. Odnesel je le 285 Din. Vlomilec je brskal tudi po cerkvi in s silo odprl nabiralnike, toda ni nikjer .»česar dobil, ker so kapucini prav istega dne izpraznili vse puščice.
Oblastva imajo tatove prstne odjske in sodijo, da gre za kakega že starega cerkvenega tatu, zlasti ker poročajo, da sta bila izvršena tudi vloma v cerkvi v Sorfi in Smledarku. Na sumu imajo nekega znanega vlomilca v cerkve, kf. je svoje-časno ušel iz zaporov novomeškega sodišča.
Ponarejale! kovancev izsledeni
Laško, 5, junija V okolici Laškega in Celja so se pretekle dni pojavili ponarejeni desetdinarski kovanci. Naši orožniki pod vodstvom komandirja Pšeničnika so bili pridno na delu in so izsledili ponarejevalca v osebi Kobeta Pan-kraca, bivšega delavca v kemični tvornici v Hrastniku, ki je pozneje samostojno izdeloval v Laškem črnilo m čistilo za čevlje. Njegovega pomagača so prijeli, med tem ko njega samega še iščejo. V promet je prišlo le malo proizvodov, ki so bili slabo ponarejeni.
Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev za borbo proti jetiki!
Vojni poročevalec iz Abesinije pripoveduje
V Beograd se je vrnil Reuter-jev dopisnik Herbert Harrison, ki je prebil 7 mesecev abesinske vojne. Ob povratku mu je združenje inozemskih novinarjev v Beogradu priredilo banket, na katerem je Izrabil pjr.liko, da je v duhovitem predavanju takole opisal abesinsko vojno in burne doživljaje vojnih dopisnikov: Verjemite mi, da je zame največji užitek, ko sem znova med vami v Beogradu. Vojna med Italijo in Abesinijo nj rvč v primeri z besno borbo vojinih dopisnikov, ki so bili na strani Abesincev. še ko sem bil v DžibutJlju, m; je pisal ameriški tovariš iz Addis Abebe, da še nikoli ni videl tako ogorčene borbe med novinarji in takih jodtikavanj. Addis Abeba ni mesto za spodobne dopisnike, mi je prsal. In res: jaz, ki sem bil vajen dobrega prijateljstva in tovarištva, ki vlada med inozemskimi dopisniki v Beogradu, sem se čudil atmosfe-ič v Addis Abebi in Desiju, kjer so dopisniki razmetavali tisočake, da kupijo kopije brzojavk svojih tovarišev ali pa kakorkoli povzročijo, da bodo njihove brzojavke prve odposlane, orne tovarišev pa zadržane. Tako daleč so šli, da so skušali pregnati svoje tovariše iz Abesinije ali pa doseči, cta se vsem skupaj zabrand vsaj za gotovi čas odpošiljanje brzojavk.
Dokler sva bila neki tovariš in jaz v Desiju in Kvora.mu z negušem in sva izpostavljala svoje življenje nevarnosti, živeča v najtežjih okoliščinah pod šotori, sva ugotovila, da so najini tekmeci, ki so udobno živeli v Addis Abebi, kupovali kopije vseh najinih brzojavk od uslužbencev radijske postaje. Tako je nekoč L»la moja brzojavka objavljena v nekem londonskem listu kot brzojavka »našega posebnega dopisnika na severni fronti« nekaj ur prej, kakoj. jo je prejela agencija Reuter. Prisiljena sva bila potemtakem najeti dva detektiva na radijski postaji, da preprečiva tat^ne svojih brzojavk.
Vojna med dopisniki ni bila brez žrtev. Dva ameriška dopisnika sta se v Desiju pod vplivom whiskiia in razredčenega ozračja stepla in na koncu je eden izmed njtju zahteval lO.oOO dolarjev odškodnine za izkaženo levo stran lica. Ameriško konzularno sodišče mu je v resnici prisodilo tisoč dolarjev odškodnine.
Prvi čas nas je bilo v Desiju 26 vojnih dopisnikov pripravLjeMh, da spremljamo neguša xua severno fronto, čez mesec dni je število padlo na 8 in v dveh mesecih sva ostala samo še dva; dva angleška dopisnika in neki ruski kinooperater. Sodila sva že, da cesar nikakor ne bo hotel na severno fronto, ko sva lepega dne Iznena-
da bila obveščena naj se takoj pripraviva za pot. Ničesar n>sva smela sporočiti do mov, ker je cesarjev odhod bil največja skrivnost.
In to potovanje na sever je bilo polno razburljivosti in nevarnosti. Potovali smo samo ponoči, reflektorji avtomobilov so razsvetljevali pot skozi divjino 'ji vzbujali pravcati alarm med hijenami, lisicami in šakaii. Italijani so imeli v svo_«rh rokah vse neguševe skrivne šifre in so čitali vse njegove brzojavke, ki jih je pošiljal v Adis Abebo generalom. Cesto so bili bolje obveščeir o njegovem gibanju, kakor mi, njegovi spremljevalci. Zato so se sleherni dan pojavljala letala, ki so ga hotela za vsako ceno ubiti. Tako smo morali prebiti vsak dan v skrivališčih pod grmovjem in drevjem, da se obvarujemo pred italijanskimi bombarderji, ki so vsepovsod iskali neguša in zmetali neštete tone razstreliva povsod okrog nas, — pogostokrat mnogo bliže, kakor nam je to moglo biti prijetno. Ponoči smo nadaljevali pot, a mnogokrat smo morali avtomobile riniti skou' blato. Jedli smo, kadar smo utegnili, in spali smo od časa do časa, podnevi pod grmovjem, navajeni že, da so bombarderji besno brenčali nad našimi glavam'..
V Kogu smo dobili poročila o porazu vojske rasa Mulugete in o tolpah šifter. jev, puntarskih mladeničev, ki so prodi rali proti severu 'n napadali manjše skupine vojakov in kolone e hrano ter so po-
bili, kar je bilo živega. Nastopil je silen naliv in ko smo prišli do potoka ki je močno narasel, smo se znašli v vodi in dolgo nismo mogli na drugi breg Vozila so Se prevrnila in hudournik je odnesel nekega moža in več zabojev hrane. Tu smo se povrhu še bali napada šifterjev, zato smo morali vsako noč stati oboroženi na straži.
Dva dni po našem prehodu v Kvoram je bilo naše taborišče poleg taborišča angleškega Rdečega ki»ža bombardiramo, naši šotori so bili raztrganj v cunje, naš avto je zgorel, in z njim je bil uničen tudi velik del naših stvari. Natovorili smo ostanke prtljage na mezge in poiskali zaščite v soteski neke reke, kjer smo prebili teden dni, skrivajoč se veinomer med bičjem tn ločjem, kakor peganiane zveri; razgrinjali smo šotore samo ponoči m jih sklepali, preden je "*'nila zora.
Ko smo se naposled morali vrniti v Adis Abebo, smo se veselili vsaj primerne udobnosti. Toda že nekaj dni nato eo začeli italijanski bombarderji venomer obiskovati' Adis Abebo. Bilo je videti, kakor da preganjajo ravno nas. In tedaj je naenkrat prišel konec. Cesar je moral pobegniti iz države bi v Adis Abebi je zavladalo plenjenje. V štirih dneh terorja je bilo ubitih več kakor tisoč ljudi, središče mesta je uu-čil ogenj, mnogo hiš (tudi onih, kjer smo mi stanovali) je bik) popoL nama izropaufh. Ali tudi v teb doeb je
bdlo nekaj veselosti. Smešno je bilo videti roparja z ženskim klobukom na glavi, ki skuša svojo pdoščato nogo zrniti v ženske čeveljčke z visokima petami, medtem ko so ženske v umazanih šamah natikale na glavo svetle cilindre in se oblačile v frake. Videl sem človeka, ki je dirjail po ulici za njim drhal žensk in otrok. Imel je polne žepe drobiža, ki ga je bil ukradel v neki trgovina in je v diru razmetaval drobiž kar 8 pestra*, drhal pa je z vriščem MfceHa za njim in se premetavala za denarjem. Plenilci so večkrat pokazali dovolj smisla za humor. V bolnišnici so našli mnogo marmelade pa tudi nekaj posod z belo barvo. Oboje so zmešali in razlik po posteljah. V neki drugi hiši so pomazali stene s katranom, risoč fantastične figure. V pisarni agencije Reuter so si ustvari«'. najnovejši cocktail: vermut pomešan z gumi jem in črnilom.
Iz Abesinije prinašam mnogo prijetnih in neprijetnih spominov. Bilo je dosti lepih noči s pesmijo okrog taboriščnih ognjev, mnogo sončnih dni, ko smo jezdili po prekrasnih pJanlnskih predelih, najlepših prizoriščih na svetu, ko smo gledali čudovito cvetje ln izredno lepe metulje v toplih dolinah ob rekah ... Toda sedem mesecev je bilo zares dovolj, zato se iskreno veselim, da sem se spet vrnil semkaj med prijatelje, da spet uživam dobro beograjsko brano in pijem odlična vina
OGLEJTE SI NA VELESE JMU V PAVILJONU K
VELIKO MODNO REVIJO
popoldne ob pol 4. zvečer ob pol 10.!
VABIJO SALONI
LADY, DANICA, MOLAN, RENČELJ, RAVNIHAR, SELJAK, SEVER in VOGUE,
KI PREDVAJAJO vse SVOJE KOLEKCIJE !
Domače vesli
+ Nakupi kneza namestnika na umetnostni razstavi. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je na 8. pomladni razstavi jugoslovanskih umetnin v Beogradu nakujn'1 16 d^l 15-tih umetnikov. Skupna vrednost kupljenih umetnin je cenjena na 118.400 Din. Od slovenskih umetnikov pridejo v knezovo zbirko naslednje umetnine: Draga Vidmarja »Orač««, Maksima Sedcja »Kompozicija« in Frana Zupana >Brdo nad Kranjem« (grad kneza Pavla). Tudi predsednik Narodne skupščine Stevan či-rič je kupil 9 umetnin za 40.000 Din Od Slovencev je v tej zbirko Matije Jame olje: >Iz Slivnika«.
*	V ministrstvu za poljedelstvo Je imenovan za šefa odseika za poljedelsko organizacijo inšpektor inž. Josip Zidanšek, bivši načelnik kmetijskega oddelka pri kr. banski upravi v Ljubljani.
*	Gasilska zajednica dravske banovine opozarja prostovoljne gasilske čete in župo na razglas v »Finansijskem zborniku« z dne 28. maja, da po členu 39. dovoljuje finančno ministrstvo vsem dobrodelnim in človekoljubnim društvom na njihovih zabavah s človekoljubnim smotrom točenje alkoholnih pijač- na drobno brez plafanja takse, ako izvršujejo to točenje v lastni režiji. Pravico za to točenje in sicer za vsak posamezen primer posebej, izdaja pristojna finančna direkcija na prošnjo društva (čete) in predlog pristojne davčne uprave, ki potrdi na podlagi predloženih in overovljenih društvenih pravil, da je smoter društva v resnici dobrodelen in človekoljuben.. Na dravsko finančno direkcijo naslovljene in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje Je vlagati
Za mojstra, za začetnika ga
nI problema, če v kameri Ima izvrstni
£ilm
MIMOSA-EXTREMA
vedno le pri pristojnem davčnem uradu. Njih rešitev bo prosilcem vedno sporočena po finančni kontroli dotičnega kraja. Trošarina se bo plačevala. Glede poslovnega davka Ik> poučilo prosilce davčno oblastvo.
*	Jubilej posojilnice v Ločah nad Baškim jezerom. »Koroški Slovenec« poroča, da so na praznik Vnebohoda praznovali 501etnico posojilnice v Ločah nad Baškim jezerom. Ustanovil jo je takratni šentjakobski kaplan in nato loški župnik Knaflič s sodelovanjem posestnika in gostilničarja Janeza Gailerja v Ločah. Ta je tudi bil prvi njen načelnik Ob navzočnosti načelnika Zveze koroških zadrug g. Lapuša je jubilejno proslavo vodil sedanji načelnik Janez Ulblng, ki je povedal, da šteje posojilnica danes 19l članov in ima 16.000 šilingov letnega prometa-
*	Zahvala. Vsem, ki so se me spominjali pismeno iu ustno ob moji 90-letnici, se po tem potu najsrčneje zahvaljujem. Marija Vavrovska, Gorenji Logatec-
» v poročilu o gostinskem kongresu je pomota. Zvezni predsednik g. Josip Kavčič
* Idnjčani in prijatelji. Vrh Sv. Treh kraljev nas čaka! Poldan bo zvonilo po domačih vasicah ko bomo jutri zbrani na vrhu in prisluhnili utripu domače zemlje. Po-mnno vabimo vse rojake in prijatelje, da se udeležijo izieta, brez ozira na to da vabil niso prejeli ali da se niso prijavili. Pridite V6i, brez izjeme! Vremenskemu bogu smo zapretili. če se ne bo izpametoval. Zato 6e nadejajmo v nedeljo najlepšega vremena. Seveda, v primeru dežja, bo izlet preložen-+ Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je nakazala gospa Josipina Rudolfova iz Konjic za obrambni kamen 100 Din v spomm na pokojnega sina inž. Vladimira. Iskrena hvala!
Zagrebška delniška
pivovarna
in tovarna slada prinaša na trg nov sladni preparat SALVOMALT, ki vsebuje vitamine in encime, ki je tudi izredno dobro redilno sredstvo za otroke, bolne na želodcu in črevesju, slabokrvne, tuberkulozne itd. Da bi se uživanje Salvomalta omogočilo čim širšim slojem, se prodaja po zelo nizkih cenah.
* Za nalivi se je spustil že sneg, ki je po hladu zadnjih dni legel na pobočja planin v Bohinjskem kotu in v gornjem delu Dolinske Save nizko v doline. Značilno je, da se mora letos, ko je bila že vsa druga poio-vica maja tako nestanovitna, še junij takoj spočetka trdovratno otresati vseh priveskov slabega vremena. Včerajšnji dan je padla n. pr. na Ljubljano rekordna množina dežja 50.1 mm. Že prvi štirje dnevi junija so se iznebili skoraj polovice vsemesečnega povprečka padavin. Vsakdanja menjava dežja in sonca povzroča velike skrbi zaradi rje, ki se že loteva žitnega klasja In sadja-Viharni nalivi so ponekod polegli žito, ki bo ob trajnem deževju le težko vstalo k' zorenju. Dorasla visoka trava je zrela za košnjo, vse čaka vedrih, sončnih dni. Vlažno depresijsko območje se je včeraj za spoznanje prestavilo nad Srednjo Evropo ln daljo proti vzhodu. Nad severnozapadno Evropo se je izoblikoval nov anticiklon, ki nam, zasidran za odhajajočim ciklonom v nekaj dneh morda le prinese trajnejše, lepše in tako zaželjeno sončno vreme.
je važna njegova nega ta varstvo. Kdor se hoče ogniti! kofeinu, ki ga mnogo ljudi ne more prenašati, ni treba da se odpove priljubljenemu uživanju kave, ker je kofeina prosta kava Hag pristna zrnata kava, ki se od drugih najboljših vrst kave ne razlikuje niti po oku®u in ne po arami. Tucr. Vi bi morali piti kavo Hag! Kava Hag varuje srce in živce.
♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— V vojašnici kralja Aleksandra na
Tyrševi cesti je ljubljanski topniški polk včeraj dopoldne slovesno praznoval svojo polkovno slavo. Slovesnosti so med drugim prisostvovali ban dr. Natlačen, zastopnik škofijskega ordinarjata Ikanonik dr. Klinar, podžupan dr. Ravnihar, železniški direktor dr. Fatur ter pomočnik ko mandanta divizije general Jovanovič. Slavo je otvorila vojaška godba, ki je gostom v pozdrav zaigrala koračnico, nato pa so pravoslavni, katoliški in muslimanski svečeirh opravili slovesne obrede. V prisotnosti polkovnika Lukanca je vojake nagovoril kapetan Verkovič, ki je v izbranih besedah očrta! pomen krstne slave v spomin na dogodke, ki so se leta 1919. odigrali na Gosposvetskem polju. Oficiei-nemu delu je sledila pogostitev, nato »o vojaki popoldne imeli zabavo.
u— Rezervni oficirji 6e pozivajo, da se udeleže pogreba umrlega tovariša Vargazo-na Eraesta. načelnika direkcije državnih železnic v pokoju, ki bo danes ob 17. iz hiše žalosti Miklošičeva cesta 13 na glavno postajo.
u— Revija narodnih noš na velesejmn.
Zveza gospodinj je modni reviji, ki se vsak popoldan in večer predvaja v paviljonu K, odmerila poslanstvo, da opozori občinstvo razen na prednosti dobre, praktične sodobne obleke tudi na lepoto in kulturno pomembnost tradicionalne narodne noše, ki jo ljudje po mestih in na deželi radi uporabljajo ob slavnostnih prilikal, da poživijo domorod-no občutje in poudarijo lepoto tradicionalnega domačega življenja. V Ljubljani imamo pogostokrat priliko videti najrazličnejše slovanske in slovenske narodne noše, hkratu pa lahko ugotavljamo, kako domača noša izgublja svoje pristne, prvotne oblike. Na modni reviji so se naše gospodinje potrudile, da prikažejo javnosti narodno nošo, kakršna je bila od nekdaj in kakršno bi bilo treba v interesu narodne kulture Se daije gojiti. Razen lepote nam narodna noša predstavlja tudi primer največje trajnosti in tr-pežnosti, kakršne izdelki in iznajdbe modernega časa po navadi nikdar ne dosežejo, saj so nekatere noše, ki so predvajane na modni reviji, stare že do 15o let. Pri današnji in jutrišnji večerni reviji bo nasitopila skupina izbranih narodnih noš ob razsvetljavi reflektorjev. na kar občinstvo še pose-tej opozarjamo.
u— Iz koncertnega življenja. Koncert naj-odličnejših absolventov konservatorija lahko po pravici imenujemo III. jubilejno produkcijo povodom 10-letnice podržavljenja našega konservatorija. Kot pevca nastopita ga.
Danes ob 16., 19.15 in 21.15
PREMIERA VELEFILMA O LJUBEZNI IN BORBAH V AFRIKI !
VIHAR NAD AFRIKO
Ljubavnl roman pod žgočim soncem Afrike. Dva oficirja angleške kolonialne armade sta v sredini. In žena med njima! Strahote in grozovitosti v carstvu vodnih bivolov. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15 ure naprej.
|„Elitni kino Matica" — Telefon 21-24
u_ JNAK Edinstvo. V ponedeljek bo v
lokalu X. redni članski sestanek Ker je zadnji v tem študijskem letu, poziva klub vse članstvo, da se ga gotovo udeleži. Na dnevnem redu so važne interne stvari.
u— Umrl je v splošni bolnišnici g. Anton Klavžar, sodni upravitelj. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 15. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u_Mestna stanovanja so se podražila tudi na periferiji, ne samo v rdeči hiši in ostalem centru mesta. Mestno predsedništvo je prizadetim strankam za Bežigradom in artiljerijsko vojašnico v evoji okrožnici sicer javilo povišek na račun vodarine in gosta-ščine, vendar gre v bistvu za podražitev stanovanj. Iz mesta beže ljudje na periferijo, odtod pa morajo v še cenejša stanovanja, ki so seveda primerno manj udobna in manj zdrava. Razumljivo je, da tak način stanovanjske politike ni popularen, je pa tudi vprašanje, če je res nujno potreben, kakor ga olicielno zagovarjajo.
u_ Licitacija košnje. Mestno poglavarstvo
v Ljubljani kot ustanovno oblastvo Kollman-nove ustanove razpisuje ustmeno licitacijo za zakup košnje na posestvu Kollmannove ustanove ob Večni poti v izmeri 24.000 m2 na dan 8. t- m. ob 10. dopoldne na dvorišču posestva ob Večni poti- Izklicna cena 2000 Din.
u_šentviški incident pred sodiSžem. Pred
dnevi smo poročali o kazenskem postopku proti g. Francu Gabrovšku in tovarišem zaradi incidenta na zborovanju JRZ v Št, Vidu nad Ljubljano, kjer so bili napadeni nekateri poročevalci listov. V naši beležki je bilo zmotno navedeno, da je med obtoženimi odnosno obsojenimi tudi g. Ivan Kreft ml. V resnici pa je g. Ivan Kreft bil med napadenimi, ki je utrpel tudi telesno poškodbo in je ravno na njegov predlog sledil kazenski postopek proti g. Franu Gabrov.šku in tovarišem.
Iz Celja
e— »ve predstavi. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek ob 20. Lichtenber-govo veseloigro »Mladi gospod šef« v režiji prof. šesta. Predstava je za abonma, neabonenti naj si takoj nabavijo -/stopnice v predprodaji v trafiki g. Frajleta. Celjski igralci pa bodo uprizorili na Te-lovo ob 16. v gledališču mladinsko igro »Pikica in Tonček« v režiji ge. Sadar-jeve. Igra je dosegla na vseh odrih velik uspeh in jo je uprizorilo n. pr. zagrebško gledališče lani 40-krat. Uprava gledališča prosi vse abonente, da bi brez odloga poravnali zaostanke v trafiki g. Frajleta, ker sta v abonmanu samo še dve dramski predstavi in smo tik pred zaključkom sezone.
So&otctf nedeCja in pcnedeCjefi~$adnji
dnevi - na) veCjajo ottfafiu veCe&e)ma t
* V Zagrebu ne bodo ob nedeljah pokopavali mrtvih. Po zgledu drugih delavcev zahtevajo tudi uslužbenci na pokopališču Mirogoju v Zagrebu nedeljski počitek. Ze nekajkrat so zahtevali, da se zgodi to po zgledu drugih velikih mest kulturne Ev-5.	fope- Cerkvene oblasti vseh veroizpovedi
ni zastopal gremija trgovcev, temveč cen- I m pogrebni zavodi ee strinjajo z upraviče-
tralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije.
*	Obračunavanje nemške marke. Zveza za pospeševanje tujskega prometa v Splitu je intervenirala zaradi ureditve tečaja nemške marke, ker tudi Jadranu preti izostanek nemških turistov. Zvezi je bilo sporočeno, da nepravilnega obračunavanja niso kriva naša oblastva, marveč nemška državna banka V najkrajšem času, pravijo, to to vprašanje urejeno.
RESTAVRACIJA
„Š E S TIC A"
nudi vsa večerna menu jedila v poljubni
izbiri
za Din 6.—
*	Beseda natakarjem, kuharjem In vsem, ki imajo opravka i gosti in postrežbo. Prav
za gostilničarski kongres je izšel lično opremljen, z obsežnim strokovnim znanjem sestavljen priročnik »Gost in postrežba« izpod peresa Otokarja Klaska. hotelskega poslovodje in strokovnega učitelja na gostilničarski strokovno nadaljevalni šoli v Ljubljani. Knjiga ofceega vse. kar mora znati Človek, ki ima opravka z gost! v Javnem gostišču ali doma, in io zato vsej zainteresirani javnosti toplo priporočamo. Za uvod je avtor napisal zanimivo zgodovinsko študijo o gostinstvu, kakor se je razvijalo od začetka do danes pri vseh narodih sveta, posebej pa še pri Slovanih in Jugoslovenih. V nadaljnjih poglavjih vas seznanja z vsem. kar je treba vedeti o hišnem In poslovnem redu. o sprejemanju gostov, o servirnih sistemih tej o jugoslovanskem. nemškem, avstrijskem. francoskem, angleškem ameriške in drugih običajih obeda. Delo zaključujejo praktične podrobnosti o svečanem obedu, jedilnem listu, menujih. o vajencih itd. Knjiga »Gost in postrežba« izpričuje, da ie njen pisec strokovnjak svojega dela, in bo brez dvoma našla velik krog hvaležnih či-tateljev. natakarjem, kuharjem, udeležencem in udeleženkam raznih strokovnih tečajev in šol ter poslovodjem gostinskih pod-jptij pa bo nepogrešljiv brevir.
Poskusite naša odlična vina
PROSEK, ZLATO KAPLJICO, VEHMOUTH, PLAVAC na Ljubi j. VELESE JMU
v Paviljonu H koja št. 256
PERO KOLIČ — Dubrovnik
no zahtevo mirogojskega delavstva. Toda zagrebško mestno načelstvo je odbilo to zahtevo, češ mrliči iz higienskih razlogov ne 6mejo ležati v mrtvašnicah dalje od 48 ur-Zdaj predlagajo delavci pokopavanje tako, da bodo mrliči od petka zjutraj pokopani že v soboto popoldne, mrliči od sobote pa v ponedeljek. Edino pri kužnih boleznih in če truplo že razpada, naj se pogreb izvrši v nedeljo. Verjetno bo mestno načelstvo na to pristalo.
+ Barvasta peta najnovejša kreacija v modi- nogavic. Francoski časopisi poročajo o ieteresantni modni novosti, ki je preko Newyorika prišla v Pariz, tako da st danes elegantno oblečenega ženskega sveta v Londonu, Parizu, Dunaju in Budimpešti ne moremo niti misliti brez nogavic z barvano peto. Trik te nove mode obstoji v tem, da so obleka, čevelj, peta in i'v nogavice v isti barvni niansi, kar je po mišljenju svetovnih časopisov posebno apartno. Zato je razumljivo, če je sprejel Pariz to novost, da bo osvojila ves svet. Tako bo v najkrajšem času tudi pri nas povzročevalo skrbr., kako bi se najbolje pokazala in prišla do izraza barvasta peta nogavice.
• Sinori so našli očeta s prerezanim vratom. 601etni gospodar Josip Janjetič v vasi Petrovinah pri Sisku je bil že kakih 30 let slaboumen. Venomer je počenjal sitnosti, zlasti, ker se je nagibal k tatvinam. Sramota je najbolj pekla njegove sinove. 2e nekajkrat je stari Janjetič izginil lz vasi, kakor da ga je požrla zemlia, toda ko mu je pošla hrana, se je vrnil Pred dnevi je znova izginil. Ker je le predolgo izostal, so ga sinovi začeli iskati po gozdu. Našli so ga pod gomilo listja in sveže zemlje s prerezanim vratom. Sodijo, da ga Je spravil na oni svet priležnik njegove žene. A tudi sinovi so v preiskavi.
+ 7.358.400 kg. Normalno človeško srce premaga v teku enega Jeta delo. ki je enako d\»'gu teže 7.358.400 kg en meter visoko, če bi se ta bremenska količina utovorila, bi bilo treba 736 dvojnih vagonov po 10.000 kg nosilnosti ali 16 tovornih vlakov po 46 dvojnih vagonov Te številke je lahko preračunati, ker srce črpa skozi j'le človeškega telesa v eni uri povprečno 840 kg krvi en meter visoko. Premaga to ogromno delo, čeprav je samo kot stisnjena pe3t veliko! šele teetaj, ko si predstavimo to velikansko delo in predočimo, da ta važni organ iz leta v leto, dan in noč neprenehoma dela, lahko presodimo, kako
Pavla Lovšetova in g- Jože Gosti?, kot pianista Marjan Lipovsek in Pavel Sivic, dalje nastopi violinist Karlo Rupel, Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestavljajo gospodje Pfeifer, Stanič, šušteršič in Miiller ter združeni godalni orkester pod vodstvom prof. L. M. škerjanca. Spored sestavljajo dela domače in tujih literatur, med tem se več del prvič javno izvaja v Ljubljani. JubUejna produkcija bo v ponedeljek ob 18-15 v fil-harmonični dvorani. Spored, ki je obenem vstopnica se dobi za 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. — Zadnja produkcija Sole Glasbene Matice to v filharmoničnl dvorani v torek, v sredo pa bo v Hubadovi dvorani produkcija gojencev orgelskega oddelka državnega konservatorija. — Koncert češke sodobne glasbe bo v ponedeljek ob pol 21. v Hubadovi pevski dvoTani. To bo zadnji intimni koncert Glasbene Matice v letošnji sezoni, spada pa v okvir sodobnih koncertov. izmed katerih so se trije že tzvrfili med letošnjo sezono. Na sporedu so izključno le dela najnovejše češke literature. Vstopnice po 10 Din, stojišča po 5 Din v Matični knjigarni.
PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIH-NJENOST1, VZPEHANJU IN ZGAGI,
povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice tn zjutraj na tešč želodec lato količino. Prava
FRANZ - JOSEFOVA
voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
OgL reg. S. t«. 16485/30
Izpiti na II. državni realni gimnaziji r Ljubljani (na Poljanah). Nižji tečajni izpiti se začnejo 8. t. m. ob 8. zjutraj , višji tečajni izpiti pa 9. t m. ob 7- zjutraj. Privatni izpiti se bodo začeli v ponedeljek 8- t. m. zjutraj. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 26. in 27. t m- Na U. gimnaziji bodo delala ta izpit samo dekleta. Prijave za izpit bo sprejemalo ravnateljstvo do 20. t. m.; formu-larji za prijave so v šoli na razpolago- Prijavi, ki jo ie kolkovati s 5 Din, je priložiti krstni list in spričevalo o izdelanem 4. eventualno višjem razredu. Sprejemajo se kot redne kandidatke le učenke, rojene v fetih 1923 do 1926.
u— Jugoslovenska ženska sveža vabi članice na občni zbor ki bo v nedeljo 7- t. m. ob pol 10. v zeleni dvorani »Zvezde«. Obenem opozarja na predavanja o spremembi občega državljanskega zakona, ki bo drevi ob 20. v magistratni dvorani.
u_ Zveza obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani vabi obrtniške organizacije in njih članstvo, da se v nedeljo 7. t. m-udeleže proslave 15-Ietnice Obrtnega društva v Zg. šiški pri Ljubljani.
u_ JNAD Jadran, ženska sekcija- V ponedeljek 8- t. m. ob 14. jtrogo obvezen članski sestanek. Zanesljivo vse!
e— Veselo boljo pot, uprizorjeno po dramskem odseku Sokola Vojnik na binkoštni ponedeljek, je pozdravilo občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička z burnim odobravanjem. Na splošno željo se igra ponovi to nedeljo ob 20. uri.
e— Večerni telovadni nastop Sokolskega društva je preložen na četrtek 1L t. m. ob 20.30 na dvorišču mestne narodne šole.
e_Na drž. realni gimnaziji bodo sprejemni izpiti za L razred v petek 26. t. m. ob 8. zjutraj. Najdalje do 23. t m. je treba predložiti ravnateljstvu pismene prošnje, kolkovane s 5 Din, rojstni in krstni list ter zadnji šolski izkaz.
e— Združenje pekov v Celju je dobilo od obrtne oblasti dovoljenje, da smejo celjski peki peči vnedeljo 7. t. m. pecivo zaradi birme in gasilskih slavnosti v Celju.
e— Včerajšnjo notico o prlobčevanju vojnega razporeda, ki bo jutri na Glaziji, dopolnjujemo Se z opozorilom, da se morajo zbrati na zbirališču samo oni obvezniki ter dajalci živine in prevoznih sredstev, ki Jih je mestno poglavarstvo pismeno pozvalo.
e— Zlom noge Je povzročil smrt. V soboto je padla 451etna posestnikova žena Marija Kolarjeva z Drenskega rebra pri Šmarju pri izobešanju perila tako nesrečno z lestve, da si je zlomila desno nogo. Kolarjevo so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v četrtek podlegla posledicam poškodbe.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Resnična ljubezen — ponarejen denar« in zvočni tednik.
Iz Maribora
x— Obmejni Marenberg kralju Uedinite-IjtL Poseben pripravljalni odbor v Maren-bergu je izvedel akcijo za počastitev spomina Viteškega kralja. Na-Vidov dan bo slavnostno odkritje in blagoslovitev v pročelje 6Teskega sodišča vzidane velike granitne plošče, ki je spomenik kralju Uedini-telja. Na plošči je kraljev relief, državni grb ter na črnem marmorju primerno posvetilo.
a— Slava mariborskih topničarjev. Včeraj dopoldne ob 10. je bila v slavnostno okrašeni vojašnici vojvode Putnika svečana krstna slava 32. topničar&kega polka, proslavitev dogodka, ko so ob koroški ofenzivi 1919. prvikrat prodrle naše baterije na Gosposvetsko polje. V imenu službeno odsotnega mestnega poveljnika je najprej toplo pozdravil odlične predstavnike mariborskega javnega in društvenega življenja poveljnik vojnega okrožja polkovnik Gj. Petrovič, ki je polku izrekel ob slavi naj-prisrčnejše čestitke. Nato sta opravila obrede vojaški duhovnik Tlija Bulovan iz Celja za pravoslavno, kaznilniški kurat Zavadlal pa za katoliško veroizpoved. Sledil je Blav-
nostni govor kapetana F. Goloba. Slovesnost se je zaključile s strumnim defilejem in zakusko na čast gostom. Ves dan je vladalo v vojašnici praznično razpoloženje.
a— Kulturna bilanca. V Ljudski univerzi je bil v četrtek zvečer redni občni z-bor te važne mariborske kulturne ustanove. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik inž. Ku-kovec, ki je tudi poročal o živahna kulturnem delu v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je podal prof. Voštar. blagajniško pa g. Matelič. Ljudska univerza je v preteklem letu s številnimi predavanji skrbela za informiranje mariborske kulturne publike glede vseh sodobnih aktualnih problemov. Prirejala je tudi kulturne filme in tečaje. Pri volitvah se je izvolil pretežno dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom inž. Kukovcem na čelu.
Clio šumeča limonada v tabletah
po 1-— Din ali 50 pai je izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača za mlado in staro. — Obiščite paviljon i>CLIO« za^ četkom velesejma —. levo!
ar— Zaključek gledališke sezone. V četrtek zvečer je bila v gledališču poslovilna predstava igralca Maksa Furijana; bila je obenem zaključna predstava 6ezone. Maks Furijan, ki je s pričetkom nove gledališke sezone angažiran pri osiješkem gledališču, se je viharno pozdravljen in burno aklami-ran poslovil od mariborske publike kot finančni minister Almbichler v Licbtenbergo-vi satirični komediji »Kariera kanclista Winziga«. Ob slovesu je prejel obilo šopkov in cvetlic od prijateljev in simpatizerjev. Želimo mu na umetniški poti najlepših uspehov.
ar— Obvešča se članstvo Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev ▼ Mariboru, da bo jutri 7. t. m. ob 8. zjutraj redni občni zbor društva v Mariboru. Gam-brinova dvorana. Gregorčičeva ulica. Vstop bo dovoljen le s članskimi izkaznicami.
a— Preložen nastop ma-iborskih sokol, skih društev. Ker bodo to nedeljo tekme Mariborske sokolske župe in se ta dan ne smejo vršiti druge sokolske prireditve, ie sklenil meddruštveni odbor mariborskih so-kolskih društev, da preloži nastop na jesenski čas.
a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru izdanih 14 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 12.
a— Zavod »VESNA« v Maribora priredi od 6. do 9. t. m razstavo perila, oblek ta vezenin. Razstava bo odprta od 9. do 13. in od 14. do 19. ure.
a^^Zvočni kino IDEAL
Danes premiera vesele operete
Vsaka žena
ima tajno
v glavnih vlogah: Hans Sohnker, Karin Hardt, Haos Thimig.
Krasni naravni posnetki lz Baden-Badena.
Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer.
Iz Škofje Loke
SI— Simfonični koncert je imela godba pa. vega planinskega polka na binkoštni ponedeljek v Sokolskem domu ob zadovoljivi udeležbi. Godba, ki šteje 25 mož, si ni pri-dobila le v Škofji Loki. temveč po vsej Gorenjski dober sloves. Vodi jo dirigent kap<v tan g. Ivan Grgič. Spored je bil zelo težak, a odlično izvajanje vseh točk Je pokazalo* da gre za reene gJasbenike. Zaključno točko, to je uverturo iz Parmovih »Rokovnja-čev«, so morali ponavljati Takšnih umetniških večerov si želimo še več-
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom bo predvajal v nedeljo krasen film »Intimni svetovi«. Večerna predstave na prostem.
Iz Zagorja
z— KJS je priredilo 30. maja materinski dan. Otroci iz topliške šole in obeh otToških vrtcev pod vodstvom Ritterjeve, Zormanove in Mahničeve so podali ljubke prizore- Zapeli so tudi več pesmic pod vodstvom g. Cu-lota. Govor g. Adamiča o materi je globoko segel v srce. S številnim posetom so pokazale rudarske žene. da se zanimajo za gibanje Kola jugoslov. sester.
Iz Ptuja
j— Šahovski klub v Ptuju bo imel v sredo 10. t. m. z začetkom ob 20 v kavarni Evr«v pi brzi turnir za prvenstvo mesta Ptuja za mesec junij.
j— Kap ga j® zadela. Pred dnevi je 5el posestnik Horvat Franc iz Vitomercev na travnik kosit travo za živino- Ker se ni kma^ lu vrnil domov, so ga šli iskat In so ga našli mrtvega na travniku. Zadela ga je kap.
j— Samomor preužitkarja. v Placarji so našli v sredo zjutraj v postelji mrtvega preužitkarja Severja Antona in zraven njega revolver, s katerim je izvršil samomor. Sever je štel okoli 70 let. Pred tremi leti je izročil posestvo svojemu 6inu, sam pa 3i ie izgovoril užitek. V zadnjem času je bolehaj kar je menda vzrok za obupno dejanje.
j— Kino v soboto in nedeljo »Gospod brez stanovanja«. V glavnih vlogah Paul Horbiger, Hermann Thimig, Leo Slezak in Adele Sandrockova.
Gospodarstvo
Kriza francoskega franka
Napetost na mednarodnih deviznih tržiščih, ki vlada zaradi ogromnih ponudb francoskega franka, nič ne popušča. Glede na rastoči obseg ponudb v manjših zneskih smatra londonski finančni trg, da se panika med francoskim prebivalstvom glede franka vedno bolj širi. 2e itak težavna pozicija nove Blumove vlade se še poostru-je, ker zavzema stavka delavsitva v Franciji vedno večji obseg. V londonskih finančnih krogih so sicer mnenja, da se bo francoska vlada v sedanjem trenutku težko odločila za devalvacijo franka, ker bi opozicija to izrabila v politične namene, vendar se temu ne bo mogla izogniti. Vsekakor pa pričakujejo, da bo napravila v kratkem korake da prepreči nadaljnji odtok zlata. Iz Newyorka poročajo, da pričakujejo z rednimi poštnimi parniki razne pošiljke zlata iz Francije v vrednosti 12 in pol milijona dolarjev.
Poslednji izkaz Francoske banke od 29. imaja zaznamuje zopet večji odtok zlata, in sicer v višini 437 milijonov frankov (prejšnji teden 56 milijonov), tako da znašajo sedaj zlate rezerve 57-022 milijonov frankov. V bodočem izkazu pa bo odtok še mnogo večji. Od konca lanskega marca je Francoska banka izgubila že za 26 milijard frankov zlata.
Posebno pozornost je te dmi vzbudila v finančnih krogih vest, da je francoska vlada vnesla v svoj delovni program uvedbo 40-urnega delavnika brez znižanja mezd. kar pomeni, da se bodo pri enaki produkciji mezdni izdatki industrije povečali za okrog 15°/o. Spričo okolnosti, da so v zadnjem času mezde v številnih panogah -n-dustrije narasle za 10%, smatrajo da bo devalvacija franka neizo<r'bna. če bo vlada izvedla ta program. Kajti vsi strokovnjaki so si na jasnem, da je francoski nivo cen za kakih 20% previsok glede na ,
Dotok zlata pri Narodni banki
V poslednjem izkazu od 31. maja zaznamuje Narodna banka povečanje tako pri zlati podlagi kakor tudi pri devizah izven podlage. Zlata in devizna podlaga je narasla za 5.8 na 1538.6 milijona Din: pri tem »e je zlato v blasrajnah povečalo za 5.4 na 1465.1 milijona Din in zlato v inozemstvu za 7.7 na 57.1 milijona Din. dočim so se devizne rezerve v podlagi zmanjšale za 7.1 na 16.1 milijona Din. Kakor vidimo, drži Narodna banka v svoji podlagi le minimalne zneske v devizah, ker je vse drugo pretvorila v zlato, očitno zaradi sigurnosti pred kakimi valutnimi spremembami. Postavka >devize izven podlaere« ki predstavlja odkupljene nemške marke, grške drahme in italijanske lire od naših izvoznikov, se je povečala za 28.8 na 324.7 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru pe je zmanjšala za 27.3 na 410.3 milijona Din. tako da je bilo v obtoku za 790 milijonov kovancev, to je za 147 milijonov manj nego lani. Posojila so v poslednjem tednu maja narasla na 14.9 na 1623.4 milijona Din. od tega menična, posojila za 15.0 na 1372.7 milijona Din.
Obtok bankovcev se je v poslednjem tednu maja zaradi ultima povečal za 150.9 na 4843.5 milijona Din in je bil pri tem stanja 5;a 398 milijonov večji nego lani ob koncu maja in za 725 milijonov večji nego pred dvema letoma Vzporedno s povečanjem obtoka so se zmanjšale obveznosti na pokaz. in sicer za 142.6 na 1625.2 milijona Din. Pri tem so žirovne naložbe države padle za 8.0 na 9.5 milijona Din. privatne žirovne naložbe za 59.4 na 704 milijone Din. obveznosti na pokaz po računih pa za 75.2 na 911.6 milijona Din.
Vrednost zlate devizne podlage skupaj z oficielno premijo je znašala oh koncu maja 1977.1 milijona Din. Kritje obtoka bankovcev m obveznosti na pokaz pa ie znašalo 30.56»'n.
Pri zapeki,
lenivem črevesju, odvišnl želodčni kislini ta zastoju žolča pomaga naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica.
___Ogl- rog. a. br. 16485/35
Gospodarske vesti
— Nov načrt uredbe o kmetijskih zborni.
eib. Kakor znano vsebuje finančni zakon za leto 1936-37 pooblastilo, da sme kmetijski minister izdati uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic. V aprilu je ministrstvo objavilo prednačrt te uredbe in ga poslalo tudi zainteresiranim ustanovam v izjavo. Na osnovi zbranega gradiva in izjav gospodarskih korporacij so sedaj v kmetijskem ministrstvu pričeli^ sestavljati nov naort te uredbe, ki bo končan do konca tekočega meseca, nakar bo poslan v končno izjavo lnteresira-nim ustanovam.
= Možnost za izvoz vina t Nemčijo- O
priliki jugoslovensko-nemških pogajanj v marcu, je bilo od naše strani stavljeno nemški delegaciji vprašanje, ali bi bilo mogoče v Nemčiji plasirati naše vino do količine 2000 vagonov. Nemoi so v principu ta naš predlog osvojili, vendar so postavili pogoj, da mešana komisija prej izvrši analizo jugoslovenskih vin. Kakor se doznava, bodo v prihodnjih dneh odpotovali v Nemčijo naši vinski strokovnjaki, ki bodo skupaj z Nemci preizkusili kakovost naših viru
= Dobave Pri upravi vojno-tehndčnega zavoda v Kragujevcu bo 9. t- m. ofertna licitacija za dobavo telefonskega kabla, 17. t m. za dobavo raznih strojev, 18. t. m. za dobavo večje množine raznih trupcev in desk. 20 t. m- za dobavo kompletnega rezervoarja za plin, 22. t. m- za dobavo 10.000 ms svilenega platna. 200 m svilene gaze in 20.000 m svilene vrvice. 23. t. m. pa za dobavo 2 malih frezalnih strojev. Dne 19 t m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo stanovanjskih zgradb v Mariboru in 20- t. m- za instalacijo električne razsvetljave v vojašnici v Mariboru. Dne 22. t. m. bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo materjala za vezanje ln zavijanje tobaka. Dne 26- t. m. bo pri upravi polieije
cene v inozemstvu in ee da francoski frank držati na zlaiti pariteti le tedaj, Če se cene potisnejo navzdol. Če pa bodo cene še naraščale, mora to dovesti do padca franka. V francoski javnosti se vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo francoska vlada že v bližnji bodočnosti zaradi nastalih razmer prisiljena devalvirati francoski frank. Veliko pozornost je v vsej francoski javnosti vzbudil te dni članek častnega guvernerja Francoske banke Rista, ki spada med najuplivnejše avtoritete v valutnih vprašanjih. Rist zahteva v svojem članku v »Peti! Parisienu« brez ovinkov izvedbo devai vacije, ker mora vztrajanje pri sedanjem kurzu dovesti do popolnega izčrpanja francoskega gospodarstva, kajti francoski nivo cen je mnogo previsok in vedno bolj ovira izvoz ter pospešuje uvoz. kar povzroča naraščajočo pasivnost francoske trgovinske bilance
Značilno je tudi stališče, ki ga je nedavno zavzel bivši finančni minister Germain Martin. ki je v daljši razpravi dokazal da bi bila devalvacija franka »inaujše zlot., nego vztrajanje pri sedanji politiki. Sam priznava, da je spremenil svoje nazore, to pi zaradi tega. ker je po izidu zborničnih votitev postala v Franciji nemogoča deflacija. ki edino inore rešiti francoski frank. Sedanja situacija zahteva ukrepov, da se prepreči inflacija ki lahko dovede do nekontroliranega padca franka.
Londonski »News Chronicle« poroča, da je med Londonom in Washingtonom prišlo do trajnega sporazuma glede skupne akcije v primeru, če bi Francija opustila zlati standard. V sporazumu med obema državama je predviden velik fond, ki naj prepreči veliko kolebanje valut. List pravi na koncu, da ie bila vsebina sporazuma poslana tudi francoski vladi.
v Zagrebu ofertna licitacija za nabavo 200 novih dežnih ogrinjal in 27. t- m. za nabavo 90 plaščev za zbor policijske straže v Zagrebu. Dne 27. t. m. bo pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za postavitev parnega kotla sistema »Steinmiiller« v elektrarni direkcije drž rudnikov v Ljubiji- Dne 30. t. m. bo v pisarni obmejne čete v Skoplju ofertna licitacija za nabavo 15.000 kg železne pocinkane telefonske žice-
Borze
5. junija
Na ljubljanski borzi se tečaji deviz danes niso mnogo spremenili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje nizko in so se trgovali po 9.00, angleški funii pa po 250. V zagrebškem privatnem
kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8-9450; grški boni so se nudili po 30.25, španske pezete pa po 7.00. Nemški klirinški čeki so bili v Ljubljani zaključeni po 13.97., v Beogradu po 13.90 in v Zagrebu pa po 13-84, odnosno za 15. julij in za konec julija po 13.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda 358 — 359 brez prometa v Beogradu promet po 358). Zaključki pa so bili v 6°/o begluških obveznicah po 68.25 (V Beogradu po 67.50).
Deviz*-
Ljubljana. Amsterdam 2978.15 — 2992-75, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 744.54 — 749.60, Curih 1424-22 — 1431.29. London 220-69 _ 222.75. Newyork 4374.28 — 4410.59, Pariz 290.25—291.69. Praga 182.12
—	183-22
Curih. Beograd 7. Pariz 20.38, London 15.56-0, Ne-wyork 309.625, Bruselj 52.35, Madrid 42-2250, Amsterdam 209.15, Berlin 124.50, Dunaj 56.45, Stockholm 80-25, Oslo 78.25. Kobenhavn 69.50, Praga 12-7950. Varšava 58. Budimpešta 60.50 Efekti
Zagreb- Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 359, 4°/o agrarne 45 — 47, 6% begluške 68 — 69. 7% in vest 82 — 84. 7"o Drž. hip. banka 84.75 — 86, 7% Blair 73.75
—	74.50, 8% Blair 83-50 den-; delnice: PAB 227 _ 230. Trboveljska 125 den., Šečerana Osijek 145 bi.
Beograd. Vojna škoda 357.75 — 358.25 (358), 6% begluške 67.25 — 67.75 (67-50). 7% invest 82 - 83 (83). 7°/o B'air 73.50
—	74.25. 8% Blair 83.50 - 84. Narodna banka 6400 bi. (6380). PAB 226-50 — 227-50 (226.50).
Blagovna tržišča
2ITCJ
Chicago, 5. junija Začetni tečaji; pšenica : za julij 85.(525. za sept. 86.625. za dec-88.875; koruza: za julij 61-25, za sept. 58.25, za dec. 53.
+ VVjnnipeg. 5- junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 78.50. za okt 79-6'J25, za dec. 79.75.
+ Novosaiteka blagovna borza (5. t. m,) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška in sremska 119—121, okolica Sombor in ba-banatska 118—121. baška ladja Tisa 124— 126, ladja Begej 123—125; slavonska 120 —122 Oves; baški sremski in slavonski 106—108. Koruza: baška. sremska in banatska 100—101- Moka: baška in banat-ska »Og« in »Ogg« 195—205; »2« 175 —185, »5« 155—165. »6« 135—145, »7« 115—125, »8« 100-102-50. Otrobi: baškL sremski in banatski 93—96. Fižol: baški in sremski beli 162—170.
-1- Budimpeštanska terminska borza (5. junija). Tendenca čvrsta. Koruza; za julij 12.26 _ 12-28 za avg. 12.36 _ 12-38. BOMBAŽ
-f Liverpool, 4. junija. Tendenca mirna-
Zaključni tečaji: za julij 6.15, (prejšnji dan 6.20), za dec 5.71 (5.76),
-f- New York, 4- junija- Tendenca vztrajna Zaključni tečaji: za junij 11.62 (11.65), za dec. 10.77 (10.74).
Le še tri dni velesejma
Ljubljana, 5. junija
Navzlic nagajivemu vremenu, ki vlada že od otvoritve velesejma, vlada za letošnjo prireditev med vsemi sloji prebivalstva zelo živahno zanimanje. Naš velesejem se letos predstavlja v novi sveži obliki, ki kaže znake ozdravljenja iz najhujše gospodarske stiske. Pa tudi številni interesenti in kupci kažejo prijaznejše lice in več poguma ter optimizma Iz gospodarskega boja zadnjih let so izšla resnično zdrava industrijska in obrtna podjetja, ki so se s težkimi žrtvami prilagodila težkemu času in novim potrebam. Z novim elanom stopajo letos ta podjetja pred široko občinstvo s svojimi najlepšimi in najboljšimi izdelki. Baš zaradi tega preveva letošnji velesejem nekak osvežujoči duh zdravja in napredka, ki učinkuje tudi na obiskovalce Letošnji velesejem beleži prav ugodne kupčije predvsem v pohištvu, avtomobilih, preprogah, raznih 6trojih, vozovih, pa tudi v košarskih izdelkih, radijskih aparatih, v tekstilnem in pletenem blagu in v kemični ter živilski industriji. Posebno bogat pa je letošnji velesejem tudi glede razstavljenih praktičnih novosti in novih izumov, ki vzbujajo pozornost med obiskovalci.
Ker se velesejmska vrata zapro 8. junija zvečer, naj vsakdo izrabi zadnje tri dni za ogled te odlične prireditve. Vozne olajšave veljajo za dopotovanje do vključno 8. junija, za odhod pa do vključno 13. junija. V soboto, nedeljo in ponedeljek bosta vsak dan po dve varietetrai predstavi (kjer je dostop prost) in sicer prva ob pol 3 popoldne, ki je namenjena predvsem podeželskemu občinstvu, druga pa ob 8. uri zvečer. Po končani varietetni predstavi se prične modna revija v paviljonu K.
Letošnji velesejem je doslej posetiilo preko 80 osnovnih, meščanskih, obrtno nadaljevalnih in obrtnih šol, gimnazij, ter visokošolskih skupin iz vse države. Med tujci so na prvem mestu Avstrici, Madžari in Italijani. Prišli pa so tudi posetniki iz Nemčije in Francije. Včeraj sta v spremstvu župana dr. Adlešiča posetila velesejem celovšiki in sušaški župan, ki sta se z letalom pripeljala iz Sušaka. Telovadni in Športni izdelki na velesejmu
Vsakdo, ki budno sledi razvoju naše domače obrti in industrije, je vesel napredka, ki se opaža tudi v izdelavi športnega, telovadnega orodja in potrebščin- Na letošnjem velesejmu se nam je ta panoga zelo častno predstavila- Tik paviljona »E« je montirana odlično izdelana velika železna konstrukcija za letna telovadišča, v samem
paviljonu pa je razstava vsakovrstnih športnih in telovadcih predmetov. Dober sloves, ki ga naša podjetja za izdelavo telovadnih in športnih potrebščin uživajo v vsej športni javnosti, se s to razstavo še bolj potrjujejo. Vidi se. da korakajo v izbo'iševan ju in izpopolnjevanju svojtih izdelkov k vedno večjemu napredku- Velika odlikovanja na mednarodnih razstavah potrjujejo našo ugotovitev. Prav posebno opozarjamo na to razstavo šolska vodstva, telovadna in športna društva, ker imajo tu ogremno izbiro vsega potrebnega. Pa tudi posameznikom, ki se zanimajo za telovadno, lahko ali težko atletsko orodje, planincem in plezalcem, tabornikom, nogometašem, tenis-igralcem, plavalcem in vsem drugim športnikom toplo priporočamo ogled te razstave v paviljonu »E«- kjer bo našel vsak športnik nekaj zase.
Grška razstava
Tudi Grčija letos razstavlja Ze pred par leti smo imeli pri nas razstavo grškega gospodarstva. Prireditelji so takrat proučili nase gospodarske razmere, precenili naš okus in naše potrebe in so se letos znova pojavili z bogato izbiro vsega, kar bi nas utegnilo zanimati. Razstavljalo zlasti proizvode, ki lahko postanejo predmet tesnejših gospodarskih stikov. Grška državna razstava je fotovo ponos letošje prireditve- Kako veliko važnost je polagala Grčija na udeležbo na ljubljanskem velesejmu, doikazuj« že obilica razstavljenega blaga, ki je v nekaterih panogah edinstveno. To velja posebno za svilo, posušeno grozdje in vina- Značilno pa je tudi dejstvo, da ie prevzel vodstvo paviljona sam predsednik stalnega velesejma v Solunu g. Calevras, bivši minister in dolgoletni generalni guverner Grške Makedonije. Priporočamo vsej naši javnosti, de si ogleda to zanimivo razstavo, našim gospodarstvenikom pa. da navežejo z grškimi tvrdkami stalne trgovinske stike. Grčija uvaža mnogo našega blaga, zato moramo tudi mi, že v interesu našega izvoza, čim vpč kupovati v Grčiji.
Razstava tobačnih izdelkov na velesejmu
TudH letos se je državna monopolska uprava odločila stopiti s kolekcijo tobačnih vzorcev pred široko občinstvo Ugotoviti moramo talkoj, da je priredila to specialno razstavo zelo dostojno in * izbranim okusom- Aranžma, ki je bdi poverjen
Učitelj fi*"1-"
'Vasi čevlji naj bodo vidno v reda, nosite gumi podpetnike na cevljak, ker s tem prihranite denar, a pri hoji ne povzročajo ropota.
PALMA
GUM I-PO D PETNI KI
JUGOSl. IZDELEK .
Dob« m pri vMktm čevljarskem mojstru!
višjima kontrolorjema gg. Viktorju Logarju in Pavlu Lindtnerju, ki je priznan sli-kar-amater, je izredno posrečen. Na sredini obsežne koje je postavljen med štiri javorjeve stebre, model rezalnega stroja, obdan od raznih škatel in ovitkov- Za njim na sredi glavne stene je nameščen velik državni grb s primernim napisom. Izdelali so ga po Lindtnerjevem načrtu domači tovarniški mizarji, ki so s tem umetnim delom pokazali, dta znajo še kaj drugega, kakor rezati žaganice za zaboje. Vse ozadje je drapirano s kobaltno modro fla-nelo. s čemer je nastala prijetna barvna harmonija z rumeno-rjavimi tobačnimi izdelki.
Razstava sama je kaj poučna, saj nam v slikah in izdelkih pokazuje vse manipulacije od sejanja tobačnega semena do suhega listja v balah in dalje do najfinejših izdelkov naših tvornic. Kar oči se žare kadilcem, ko promenirajo mimo dolge vrste raznih mešanic cigaretnega tobaka, cigaret in cigar, ki so razpostavljene v dolgih vrstah v vseh mogočih varijantah. Kakovost teh izdelkov je brez dvoma na vi-šlku, a tudi njih oprema ni več tako pomanjkljiva kakor je bila še pred leti. Vkljub temu bi kazalo v bodoče pritegniti k opremi še naše najboljše strokovnjake risarje. Strošek za to bi se gotovo izplačal- Saj je znano, da kade naš tobak zelo radi v inozemstvu. In prav tam je zunanja stran naših zavojčkov in Škatlic zelo važna, ker je izpostavljena primerjanju z opremo tamošnjih izdelkov, ki so kakor znano v tem oziru na višini. Priznati pa moramo, da se trudi monopolska uprava izboljšati od leta do leta tudi zunanjo opremo svojih izdelkov in prav sedanja razstava dokazuje, da smo v tem oziru že znatno napredovali.
Našo razstavo si bo ogledalo veliko domačega in tujega občinstva. Za slednje, posebno za ono, ki pride iz Avstrije, bi bilo menda primemo prirejati podobne razstave tudi v obmejnem Mariboru- So to na videz neznatne zadeve, ki pa vendaT utegnejo izdatno povzdigniti ugled naše države.
Glavna zasluga za prireditev te posrečene razstave pripade ravnatelju ljuban-^ke tvornice g- Edvinu Jilly-ju, ki se osebno izredno trudi, da bi pomagal povzdigniti sloves jugoslovenskih tobačnih izdelkov. Želimo mu, kakor tudi vsem njegovim am-bicijosnim sodelavcem, da bi jim to izredno delo prineslo ono moralno zadoščenje, ki ga brez dvome zaslužijo.
65 let celjskega
gasilnega društva
Celje, 5. junija.
Prostovoljna gasilska četa v Celju bo proslavila to soboto in nedeljo 65-Ietnico svojega obstoja z gasilskimi slavnostni!, združenimi z zletom celjske gasilske župe. Spored proslave je: V soboto ob 20.30 ba-klada, nato velik ognjemet tv. »Pvrota« na brvi pri parku. V nedeljo ob 8.30 maša v Marijini cerkvi, nato blagoslovitev novega reševalnega avtomobila pred mestnim po-
davateljev. ki so bila dostopna tudi nega-sileem. Po reorganizaciji gasilstva leta 1933. se je četa povsem prilagodila zakonu o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije. Čisti dobiček letošnje prireditve je določen izključno za humanitarne namene. Nujno je potrebna nabava novega gasilskega avtomobila, ki bo odgovarjal sodobnim gasilskim prilikam mesta Celja. Tudi gasilstvo se mora v sedanji gospodarski depresiji boriti z gmotnimi težkočami: redni in izredni dohodki zdaleka ne zadoščajo za kritje potrebščin.
Sokol
Sokol I., Ljubljana-Tabor poziva svoje članstvo. da v čim večjem številu spremi na zadnji poti pokojnega brata Ernesta Vargazona, bivšega načelnika drž. žel- Pogreb bo danes ob 17. uj-i izpred hiše žalosti, Miklošičeva cesta 13. na glavni kolodvor. Udeležba v ei-viiu z znakom.
Sokol I. Ljubljana—Tabor bo na javni telovadbi v nedeljo 7. t. m. ob 16. na Taboru pokazal plodove vztrajnega zimskega dela. V dveh urah bo nastopilo vseh šest telovadnih oddelkov in v dvajsetih točkah obilnega sporeda prikazalo višino izurjenosti v vseh panogah sokolske telesne vzgoje. Kot uvod v prireditev in v počaščen je olimpijskega dne bodo člani izvršili po ulicah okoli Tabora zveacini tek z baklami. Vabimo vse sokolsko članstvo 'Ln Sokolu naklonjeno javnost, da si prireditev ogleda. Javna telovadba bo v primeru zelo slabega vremena v veliki dvorani na Taboru.
Sokol H. bo imel jutri ob 17. na Pruiah javno telovadbo in ljudsko veselico g plesom. Priporoča se za obilni poset
Sokol r Litiji. Prijave za zlet v Subotici sprejema načelnik samo do 7. t. m. do 20. ure.
Sokol t Laškem bo imel javni nastop v
nedeljo 7- t. m. pri Sokolskem domu. Sodelovala bosta vzorna vrsta celjskega Sokola in olimpijski tekmovalec Grilec. Imeli bomo tedaj prvovrsten užitek pri vajah na orodju. Zaostajale pa tudi ne bodo proste vaje. Pridite!
Dekle je odpeljal z letalom iz Brna
Brnu, 5. junija.
V torek se je pojavil na letališču v Brnu mlad, elegantno oblečen par. On je bil srednje postave, ona črnopolta tn črnola-sa, kakor on, vendar židovskega pokole nja. Bila je hudo nervozna. Neprestano je povpraševala, kdaj odtefi letalo in če ima zvezo z Zagrebom. Mladi par je imel
Rada se peni,
Se bolj osvežuje,
izdatna pri uporabi«
NI VE A PASTA ZA ZOBE
Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din.
Pogled na vzhodni del ljubljanskega velesejma
glavarstvom in slavnostna seja v dvorani mestnega poglavarstva. Ob 11. bo prome-nadni koncert v mestnem parku. Ob 14. velika tombola na dvorišču mestnega poglavarstva. Po tomboli ljudska veselica.
Tehnika gasilstva izkazuje po vojni ogromen napredek. Večina orodja je motorizirana, zaradi česar se je udarnost in pripravljenost gasilskih čet temeljito izpopolnila. S tem je zagotovljena čim večja požarna varnost Gasilska četa v Celju je marljivo sledila napredku časa. V dobi od leta 1922. do 1926. je nadomestila svoje ročne in parne brizgalne z motornimi; motorizirala je svoja vozila, zaradi česar je docela odpadla okorna konjska priprega. Bili so nabavljeni aparati za gašenje s peno in peskom. Vkljub temu četa še ni opremljena z mnogimi pripomočki, ki so ji potrebni. Leta 1931. je četa osnovala svoj reševalni oddelek z ambulantno postajo. V neStetih primerih je ta oddelek nudil prvo pomoč ▼ nesrečah ter izvršil nebroj prevozov. Poudarjati moramo, da vršijo gasilci celjske gasilske čete svoje nesebično in človekoljubno delo prostovoljno in brezplačno. Napačna je trditev, da so plačani. Prevozni stroški ne krijejo niti stroškov vzdrževanja avtomobilov in potreb ambulanoe.
Da je četa tehnično dobro opremljena, je v veliki meri zasluga naše javnosti, ki je pokazala mnogo razumevanja za težnje našega gasilstva in dala v primeru potrebe svoj obolus. Dobrohotni prispevki so omogočili četni upravi, da je izvedla skoraj docela svoj načrt.
Tudi kulturnega in prosvetnega dela četa ni pustila v nemar. Članstvu nudi lastno knjižnico strokovne m leposlovne vsebin*, dnevne časopise, razne irrre kakor ftah itd. V letošnji zimi je priredila s popolnim uspehom več predavanj odličnih celjskih pre- J
vozne listke v Zagreb in Je odletel proti Bratislavi ob 17. Dve uri po odletu se je za zaljubljeni par jela zanimati policija. Riio pa je že prepozno ker tudi bratislavska .policija ni več mogla zadržati zal juh-1 jen cev ki sta že tudi iz Bratislave odfrča-la dalje proti Zagrebu.
On, Franjo Gragorič, je sto preflnožne obitelji, doma v Beogradu. V Brnu je študiral na nemški tehniki. Seznanil se je s krasno Edito L., dijakinjo nemške trgov, ske akademije v Brnu m se v njo smrtno zaljubil. Dekletovi roditelji so odločno nasprotovali razmerju med Edito $n Gregori-čem, zato sta zaljubljenca sklenila pobegnili v Jugoslavijo. Na beg sta ee že dolgo pripravljala, saj je Gregorič že pred več kakor mesecem pristopia kot član k moravskem Aeroklubu. V torek zjutraj je dobila Edita rek o-mand i rano pismo. Neopa-inn« je zbrala svoje etvanitf) i ocTAa z doma. Imrfa | eitanek z Gregorličem,,!* je že pred dnevi kupil dva vozna listka pri Cedoku za polet z letalom proti Zagrebu. Z avtom sta se takoj odpeljala na letaršče. Prispela sta srečno v Zagreb, odkoder sta z vlakom zdirjala v Beograd. Editini roditelji so ji že poslali brzojavko, da ji dado svoj blagoslov.
ŽIVINA ———
■+• Živinski sejem v Ptuju. Na zadnji se-jemje bilo prignanih 138 volov, 480 krav, 21 bikov, 43 juncev. 75 telic in 7 telet, od teh je bilo prodanih 45 volov po 3 do 4 Din, 83 krav po 3.50 do 3.75, 14 bikov po 2.50 do 8-25, 7 juncev po 3.25 do 3.75 in 38 telic po 2.75 do 3.50 Din za kg- Dne 3- t.m. je bil svinjski sejem. Pripeljanih je bik) 56 svinj in 290 prascev. prodanih p« 66 komadov. Prasci 6 do 12 tednov stan so se prodajali po 60 do 120 Din. pršutarji po 5 Din, debele svinje po 6 Din, plemenske pa po 4£0 do 5 Din za kg.
Sef (predstavlja svoje sodelavce): »To so gospodje Peroprask, Pikolovec ln Mazač, takorekoč moje tri desne roke.«
(»Tklens Tegnt)
Spomenik z mikrofonom
V bližnjih dneh bo poseben odbor določil nagrade za načrte spomenika pokojnemu kralju Juriju V. Spomenik bo stal poleg Westminsterske opatije in bo veljal pol milijona funtov, ki jih bodo zbrali z javno zbirko. Predstavljal bo umrlega kralja v nadnaravni velikosti. Vsi konkurenti sa nagrado so portretirali kralja pred mikrofonom.
Doslej so angleški kiparji predložili že petdeset modelov. Kralj Jurij V. bo menda prvi kralj, ki ga bodo upodobili ne v uniformi, temveč v njegovi vsakdanji obleki, in ne na konju, temveč sedečega pred mikrofonom. Dejansko je ta poza za pokojnega vladarja zelo karakteristična, saj je često govoril po radiu in njegov glas so poznali po tej poti milijoni in milijoni ljudi. Zadnjič je govoril lanski božič znamenito poslanico stomilijonski družini svojih ljudstev.
Zakaj je Flohr odpovedal ?
Neki moskovski list je povprašal razne šahovske mojstre, kakšen je njih vtis o sedanjem moskovskem turnirju. Telefonič-no se je obrnil tudi na svetovnega prvaka Euweja v Amsterdamu. Dr. Euweja je posebno presenetila slaba igra češkega mojstra Flohra. ki so ga smatrali za favorita tega turnirja in mu obetajo svetovno prvenstvo. Njegovo slabo igro si Euwe razlaga le tako, da je mladi šahist v zadnjem času vse preveč igral. Preutrudil se je po-Bebno s simultankami in ekshibicijskimi igrami. Zelo dobro pa se drži Capa-blanca. Njegovo razpoloženje je sijajno, kolikor more Euwe presoditi iz ponavljanja partij, ki jih igrajo v Moskvi.
Nova francoska vlada
Zlati zaklad sveta
Produkcija se stalno in ugodno dviga
V majski številki »Statističnega mesečnega bulletina Društva narodov« so zanimivi podatki o zlatem zakladu sveta. Svetovna produkcija zlata — z izjemo Sovjetske Rusije, za katero ni bilo mogoče dobiti podroonejših podatkov — je lansko leto zrasla na okroglo 770.000 kg, kar pomeni porast za 6 odstotkov v primeri s predlanskim letom m za 35 odstotkov v primeri z letom 1929. Skupna vrednost te produkcije je znašala lansko leto nekaj nad 500 milijonov zlatih dolarjev. Zlata produkcija Sovjetske Rusije znaša po nekih cenitvah okrog 150,000 kg v vrednosti 110 milijonov zlatih dolarjev.
Zlata zaloga sveta — z izjemo Sovjetske Rusije — je od 12.530 milijonov zlatih dolarjev ob koncu predlanskega leta narasla na okroglo 12.760 milijonov, torej
Znanost se zanima za sončni mrk
Kakor poročajo iz Moskve, so Rrasi organizirali nič manj nego 28 znanstvenih ekspo-dicij za opazovanje sončnega mrka v junija. Te ekspedicije so že odpotovale na določeno mesto. V Rusijo pa sta dospeli poleg tega še dve ameriški ekspediciji. ena angleška, ena italijanska, ena češkoslovaška, ena švedska in ena francoska odprava. Japonska, poljska, še ena francoska, dalje kitajska in holandska ekspedicija pa so še na poti v Rusijo.
za 230 milijonov zlatih dolarjev.
Svetovna proizvodnja srebra, ki je bila od 8243 ton v letu 1929. padla na 5176 ton v 1. 1932., je lansko leto narasla spet na kakšnih 6600 ton.
četvorčice
z Južnega tečaja
V	laboratorijih Allegihenv-Collfea v Ameriki delajo ta ča« zanimive poskuse z mikroorganizmi. ki jih je Bvrdova ekspedicija prinesla iz ledenih ozemelj okro;: Male Ame rike domov. Doslej so lahko izolirali 150 poedinih kultur, med njimi so mnoce takšne, ki jih znanost do danes še nikoli ni opisala, kakor poudarja dr. Chesier A. Dar-ling. bakteriolog Bvrdove ekspedicije.
V	istih lalK>iatorijih raziskujejo raz«n teh antarktičnih klic tudi sn°žne kristnlo. mahove in drug znanstveni plen iz antarktičnih krajev.
Polet čez Atlantik
Angleška Imperial Airways je sklenila, da bo še to poletje pos]ala prvo potniško poštno letalo čez veliko lužo. Za ta poskusni polet bo uporabila 17.5 tone težko vodno letalo, ki ima normalno prostora za 24 potnikov in pet članov posadke, pa ne na tako dolgih prosrah. Na tem poletu bo vozijo samo šest mož, s posadko vred.
Poskusna proga bo dolga preko 3000 angleških milj in gre preko Severnega Atlantika, poznejši normalni poleti pa pojdejo preko Azorov in Rermudov, ln takrat s polno posadko im s polnim številom potnikov. Med tem gradijo dve manjši vodni letali, ki bosta prevažali redno samo pošto preko Severnega Atlantskega oceana.
Orgije v grobnici
V neki grobnici na pokopališču madžarskega kraja Tiscal^ka je orožništvo zalotilo družbo štirinajstih oseb, ko so se vdajale grozotnim orgijam. Člani te družbe so izpovedali, da so se že več tednov sestajali v grobnici na ta način. Ko eo jih zdravniško preiskali, so ugotovili, da so tri osebe, neki možakar in dve ženski, težko bolne. Neka ženska se je med tem, ko so jo vodili v zapor, zastrupila z jodom. Neka druga, ki so jo odpeljali v bolnišnico. 6e je tam vrgla i&ozi okno in obležala mrtva.
Epilog Hauptmannove afere
Guverner države New Jersey Hoffman je odpustil iz službe policijskega šefa te dr-(Kave, polkovnika Schwarzkopfa. in SToer zavoljo načina, kako je bil izvedel preiskavo glede ugrabitve in umora Lindber-gftovega otroka. Hoffman je to preiskavo označil za »najbolj zmešano, kar jih je bOo ▼ zgodovini poGcije«. Oba moža sta bila povsem različnega mnenja, kar se tiče Hauptmannove krivde. Hoffman je zavlačeval usmrtitev, kolikor se je dalo. Naslednik Schwarzkopfa je postal polkovnik Krm-beriing. ravnatelj fcrentrnifke kaznilnice, v kateri se je izvršila Hauptmannova usmrtitev.
ANEKDOTA
Angleški univerzitetni profesor medicine John Batting je zapisal nekega dne pred predavanjem na desko: »Professor Batting sporoča svojim slušateljem, da je bil imenovan za telesnega zdravnika Nj. Veličanstva kralja m da ga je odšel pregleda t. Ko se je Batting vrnil. našel pod svojim sporočilom pripombo, ki jo je bil zapisal neki študent: »God save the K mg!« (»Bog čuvaj kralja!«, začetek angleške narodne himnej
VSAK DAN ENA
Pogrešiti izumi narave
Nepopolnosti in nesmotrenosti v živalskem svetu
Gen bolj se biologi poglabljajo v študij Sivalskega in rastlinskega sveta, tem češče zadevajo ob nepopolnosti. Že Helcnholtz je, kakor znano, zelo neugodno sodil o dovršenosti človeškega očesa, pri čemer je treba seveda pripomniti, da ima ena izmed nepopolnosti, ki jih je grajal, namreč lenivosit mrežnice, tudi svoje dobre strani, če bi je ne bilo, tedaj bi bil kino za nas brezpomemben izum in prav tako televizija. S tem se lahko človek tolaži o nepopolnosti svojega najvažnejšega čutila-
So pa drugi in zelo številni nedostatki v naravi, ki jim ne moremo najti pravega smisla. Takšno je n. pr. rogovje severne-
ga jelena, ki moli taiko globoko in daleč čez oči, dia ovira žival pri gledanju in iskanju hrane. Kakšne prednosti je imel mamut od svojih velikanskih okel. tudi ni prav razvidno. Takšne tvorbe brez posebnega haska se dado razlagati pač le z razvojno zgodovino bitij. V tem pa je tudi dokaz, da so se bitja razvijala povsem naravno, kakor pravi dr- G. von Fran-kenberg v nekem članku, ki obravnava v nekem članku celo vrsto podobnih ne-dostatkov v naravi. »Baš po svojih nedo-staikih in zmotnosti svoje razvojne poti«, pravi von Frankenberg, »nas bitja uče, da ni sicer popolnost, toda prav gotovo stremljenje po popolnosti smisel življenja.«
Smrt pri obedu
V angleškem mestu Middlesboroughu .je postala tričlanska družina žrtev skrivnosfc-ne zastrupitve. Trgovec Frederic Cooper, njegova žena in 4-letna hčerkica so za kosilo jedli pečenko s krompirjem. Komaj so bili snedli krompir, so se jih lotili strašni krči. Cooper in njegova žena sta umrla tik sa tem, ko so ju prepeljali v bolnišnico, otrok pa uro pozneje. Ostala je živa samo starejša hčerka, ki je pri kosilu slučajno ni bilo doma. Policija je uvedla obsežno preiskavo skrivnostnega dogodka, toda doslej ni mogla ugotoviti nič pozitivnega.
Dyja skriva Se dve žrtvi
Iz Rakvic na Moravskem poročajo, da so doslej potegnili iz valov Dyje trupla vseh žrtev dolarske katastrofe razen dveh. Pogreb nesrečnih učencev in učenk je bil v nedeljo in ponedeljek. Utopljence je spremljala na zadnji poti velikanska množica več tisoč ljudi.
Na čelu parlamenta
Francoska zbornica je dobila novega predsednika v osebi preizkušenega parlamentarca Edvarda H e r r i o t a
Troje glav — ena misel
Danes se v Bukarešti sestane jo poglavarji držav Male antante. Od leve proti desni: Knez-naraestnik Pavle, prezident dr.
Beneš, kralj C a r o 1 n.
..............................................mm..................................
Pomladitev skozi želodec
Kako ustaviti pojave staranja - žlindraste snovi v človeškem telesu - Odpravljena kronična nespečnost - Novo Kolumbovo jajce
Pravi vzrok staranja je, kakor kažejo raziskovanja zadnjih let, v prvi vrsti v tem, da se izgube neke življenjsko važne snovi v telesu. Zmanjšana pridelavr hormonov in oslabljeno delovanje živcev imata tu glavno ulogo, posebno pa še tudi iz-sušitev stanic jn ojačeno nabiranje trdih, žlindrastih snovi v telesu.
Znanost se že dolgo bavi z vprašanjem, kako bi mogla te na videz nezadržne poja-
Mravlje požrle čredo slonov
Listi iz Kapfkega mesta poročajo, da so mravlje v Ugandi požrle celo čredo slonov. Ta skoraj neverjetni dogodek se da pojasniti le na ta način, da so velike tropske mravlje v milijonskem roju napadle čredo, ko je spala. Zlezle so jim v oči in ušesa in s svojimi strašnimi čeljustmi so de-belokožce od znotraj izžrle. Na okostnjakih slon je črede niso našli niti koščka mesa več.
ve staranja ustaviti. Dosedanje metode profesorjev Steinacha, Voronova in Dop-plerja so učinkovale v prvi vrsti na določene organe in so povzročale bolj ali manj trenutne vzpone življenjske sile, ki iim je sledila tem večja izčrpanost. Prav tako je treba s previdnostjo uporabljati pomlaja-joče moči kremenčeve žarnice, kajti ojače-nje te procedure bi utegnilo imeti za posledico samo večje poapnenje.
Tu utegne imeti nova metoda, ki jo je izdelala skupina znanstvenikov na Dunaju, povsem drugačen pomen. Metoda uporablja celo vrsto hormonalnih in vitaminoznih snovi, ki naj ustvarijo enakomeren nadomestek za vse izgubljene življenjske snovi škodljiv učinek je že zato izključen, ker gre za uvedbo snovi, ki jih prideluje drugače v svoj prospeh telo samo. Metoda ne potrebuje nobenih operacij, mladost prihaja v ostarelo telo dobesedno skozi želodec. Uspehi s poskusnimi osebami so bili tako očitni, da je mogoče govoriti že o znanstveno in v praksi preizkušenem izumu.
Za primer navajamo poskus z neko dunajsko igralko, ki je trpela zavoljo ostare-losti za kronično nespečnostjo. Igralka je imela navado, da je bila v strahu pred noč-
mi brez spanja do štirih zjutraj in še dalj pokonci. Potem je pa morala jemati velike doze veronala, da je vendarle zaspala za nekoliko ur.
Zdravljenje po novi metodi je vse te nevšečnosti odpravilo tako popolnoma, da je prej živčno povsem propala ženska lahko tvegala nov filmski angažman.
Drugi poskusni objekt, neki 58-letni trgovec, je nenadoma izgubil vse lase. Novo pomlajevalno zdravljenje in sprememba vsega njegovega dotedanjega življenja sta imela za posledico čudež, da so izginili vsi pojavi ostarelosti in so mu pričeli rasti namesto izpadlih novi lasje, poleg tega še popolnoma temni, kakršne je imel mož v svoji mladosti.
Tretji primer je bil primer neke ženske, ki jo je napadla starostna melanholija. Zaman je bilo lečenje s hormoni in obsevanjem. Lečenje s snovmi, ki jih proizvaja telo samo, je povzročilo pomladitev v najširšem pomenu besede.
Kakor poročajo dunajski listi, bodo od-kritelji to metodo kmalu objavili, in pravijo, da bo to za širšo javnost, kakor za strokovne kroge pravo Kolumbovo jajce.
Predsednik nove pariške vlade Leon Blum
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
,Ali veš prav za prav, zakaj je Pepe svoji jadrnici dal ime svoje žene?c
»Bržkone zato ker tudi ladje ne zna krmariti.«
★
»Ali bi hoteli kaj povedati o kavi?« je vprašal natakar.
»Ne« je odgovoril gost dostojanstveno, »načelno ne govorim o nenavzočih.«
Vreme se bo spremenilo"
človek kot barometer in vremenski prerok
Na vseučilišču v Baglarju (Teksas) študirajo štiri sestre Mona, Mary, Leota In Roberta Keys, ki so prišle kot četvorčice na svet in vzbujajo zaradi tega v Ameriki javno pozornost
Dovolj pogosto čujemo besede; »Vreme se bo spremenilo, čutim to na svoji bolni nogi!« Pri tem sije žarko sonce z najbolj sinjega neba, kakor da bi bil ves svet en sam praznik. Takšnim vremenskim prerokom se na tihem smejemo, a vendar imajo v večini primerov prav. Še pred kratkim bo medicinci in naravoslovci na svojem zborovanju v Frankfurtu ob Meni z vso resnostjo obravnavali to vprašanje.
Kakor veliko število ljudi ne prenese spremembe podnebja brez škode, tako občutijo neugodno tudi vsako nenadno spremembo ozračnih prilik v svojem ožjem kraju. V naših krajih znaša razlika med najvišjim in najnižjim zračnim tlakom kakšnih 30 mm. Ta razlika se lahko pojavi tudi v teku enega dne. Če barometer skokoma pade ali se dvigne, tedaj pomeni to toliko, kakor da smo nenadno opravili višinsko razliko 500 in več metrov. Umljivo je. da takšne nenadne spremembe ne učinkujejo na vsakega človeka enako, nekateri so posebno občutljivi zanje, posebno bolni ljudje jih čutijo tolj ali manj- Učinek pa 6e kaže večinoma samo v času, v katerem se vremenska sprememba pripravlja. Stari ljudje imajo tedaj prav, če trdijo, da pomeni nenadno trganje v njih revmatičnih udih skorajšnjo hudo nevihto.
Pogostoma pa se zgodi, da učinkujejo baš male spremembe v zračnem tlaku izredno močno. Motnjam torej ne more biti kriva 6amo takšna sprememba zračnega tlaka, gotovo so tu še kakšni drugi vzroki. Zdi se, da ima veliko vlogo tudi ozsračna elektrika, vsaj pred nevihtami. Pozimi pa se na podoben način v mirnem jasnem vremenu napovedujejo že neznatni rreteži ali megle, ki
ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON"
vremena v splošnem niti ne spremene posebno. Moderna znanost se bavi v zadnjih letih bolj podrobno e takšnimi pojavi, ki obetajo še mnogo zanimivih odkritij.
Odlikovanje diktatorjev epa sina
Na rimskem letališču Centocelle je Mussolini odlikoval svojega sina Vittoria s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Vittorio Mussolini je sodeloval kot letalec
T afriški vojni
p
Kulturni pregled
Levar bo spet zapel v operi
Drevi bomo čuli v ljubljanski operi pre-
miero Leharjeve »Vesele vdove«. Opereta bo podana v Štritofovi izvedbi in odlični zasedbi. in to se pravi, da to žela poln uspeh. Naslovno vlogo ustvari naša prlmadona ga. Zlata Gjungjenčeva, njenega partnerja pa naš odlični traged g. Levar, ki se po dolgih letih vrača na operne deske. Srečanje našega poročevalca z g. Levarjem in njun pogovor — to bo prav gotovo zanimalo naše gledališko občinstvo.
»Nedavno sem srečal g. Stritofa«, pravi g Levar, >in me je vprašal, če bi hotel prevzeti glavno moško vlogo v Veseli vdovi. Ker sem svoje stvari v drami že odigral, sem pristal, toda le pod pogojem, da prej poizkusiva glas in skupaj pregledava pa*-tijo. Z mojim »prepevanjem« je bil Stntof zadovoljen in tako se je spet ta špas začel-Ker sem domala že v letih nerodnih, sem opozoril Štritofa še zaradi plesanja. Odgovoril mi je. da bom odplesal samo »en maj-hin valčik«. No. sem dejal, to bom že nekako pogruntal in izpeljal. Kaj se je kasneje zgodilo in kakšno strašno prevaro je zagrešil Niko, bom povedal kasneje«.
»Ste že dolgo znani z Veselo vdovo?«
»O! V letu 1905. sem jo videl na Dunaju v teatru An der Wien. Mojo vlogo je takrat igral in recitiral, kakor se spominjam, ker glasu ni imel, slavni dunajski karak-terni igralec Treumann, vlogo ge- Zlate Gjungjenčeve pa je pela slavna pevka Giin-terjeva. Opereta je imela na Dunaju, v Ameriki, skratka po vseh kontinentih, neverjeten uspeh. Samo na Dunaju se je predva-dan za dnem. Njene melodije je pel ves svet? Ni bilo miru pred njimi! Dan in noč so pre-jala, če se ne motim, več ko dvatisočkrat, pevale služkinje, pekovski vajenci, v splošnem ljudje vseh poklicev; »Vilja, o Vilja, du Waldmagdelein •..«, potem »l>ann geh' ich ins Maxim, dort bin ich sehr intim ...« Bilo je sčasoma, da obupaš. Nam Jugoslovanom je bila ta opereta najbolj osovraženi teatrski produkt. Odigravala se je sicer v Parizu, toda osebe so bili Črnogorci. Ni bilo dejanje žaljivo, pač pa so igralci nastopali v maskah kralja Nikite, princa Danila in tako. Nosili so črnogorske narodne noše in zato smo nekoč hudo demonstrirali proti izzivalni in naduti zlorabi. Reči pa moram. da je bila opereta sama sicer tudi nam všeč, ker je bila polna prekrasnih slovanskih melodij, ki jih je res mojstrsko zapisal Slovak Lehar«.
»In kako je s Štritofovo prevaro?«
»Ah, da! Izkazalo se je zdaj v teku študija, da moram plesati ne samo en majhen valček, temveč mnogo njih. Poleg tega moram odplesati še »Kazačok« in sam ne vem. kaj še! Mojster Golovin ima z menoj vedno večje muke, moja nožna muskulatura pa vedno večjega mačka. Sicer pa bo nekako Slo Človek ne more biti traged, pevec, plesalec. lepotec, vse v eni sami skromni osebi... Zdaj vam pa moram omeniti še prevod g. štritofa, ki je idealen. Iz Črnogorcev Brno postali Gruzinci iz glavnega mesta Ti-flisai.
»Čudno je le, gospod Levar, da ste se po
tolikih letih odločili nastopati v operi?«
»Veste, vzrok je preprost: malo lahke glasbe in prijetne igre človeku dobro dč in ga nedvomno tudi pomladi. Kakšno veselje je igrati in peti z ljubeznivo primadono go. Zlato! V ostalem: to je le enkratni skok k lahki muzi in vem, da mi prijatelji mojega dramskega ustvarjanja tega ne bodo zamerili. Sem pač rad tudi jaz na odru vesel! Moja partija Dačija je vloga karakter-:nega ljubimca, atašeja gruzinskega poslaništva in »fejst« fanta«.
»Kako boste rešili težavno vlogo karak-
ternega ljubimca?«
»Oho, vi mislite, kako naj bom Jaz »fejst Fant«. No! Tu bo imel zasluge g. Navinšek, krojaški atelje Zigon in naši mojstri. Sicer sem pa še vedno fant od fare! Glavno
pri tej stvari je korajža in te sem imel v svoji karieri zmerom dovolj. Glede petja se bom pa že nekako izmazal, saj sem prepeval •polnih 20 let. Glavno je, da bo našemu občinstvu stvar mikavna, za pojo pa bo poskrbela naša primadona in postavila spet eno izmed svojih najtoljših kreacij«.
»Saj igra v Veseli vdovi tudi vaša nečakinja?«
»Seveda! Naša Ančka! štritof jo je koj v začetku pobaral in je prevzela lepo vlogo Valencienne. Nekaj taktov tudi čivka-Ona in Banovec sta izredno 6rČkan parček :in če ne bo treme, bo kar fletno«.
»Kaj pa vaši dramski tovariši?«
»Občudujejo me!«
»Koliko let že niste nastopili v operi?«
»Dvanajst! Ko sem po tako dolgem času utopil pred orkester, sem bil ginjen. Zagledal sem v njem 9voje stare prijatelje in tovariše: Karasa, prof Jeraja, Launa, Bajde-ta, Tosta, Žigo in druge veterane slovenske opere, na odru pa so me sprejeli dragi kolegi iz zbora; Mencin, Ribič, Sekula. ga.
Mencinova in ge drugi. Zadnja moja strogo
operna vloga je bila vesela partija Gianni Schicchi, zdaj bom pa spet veseli Dači«.
»In v splošnem: kako sodite o ljubljanski uprizoritvi Vesele vdove?«
»Zelo ugodno. To je odlično operetno delo. Snov ni moderno bedasta, prevod in prireditev pa daleč presegata original. In muzika! Krasna je, božajoča, današnji generaciji nepoznana. Zagotavljam vas, da bodo prepevali čez par dni po Ljubljani, prav tako kakor pred 3o leti na Dunaju, da nas bodo še ušesa bolela. Kar je melodiozno in grs v uho,^ to naša publika ljubi in sprejema. In rečem, da skoro ni na svetu tako majhnega mesta kakor je Ljubljana, pa da bi imelo toliko in tako delikatne gledališke publike. Pri nas uspe res samo dobra, lepo igrana in peta 6tvar. Mi imamo mnogo tea-trske kulture, zato se tudi ne bojim za uspeh te, skoro najlepše operete. Videli boste takoj po premieri, da sodim prav... Vseeno; v žepu je treba vedno držati figo...«
»Bomo držali! In eicer tako, da se nam boste kar zares pomladili in nam prepevali kakor onih lepih dvajset let!«
»Gospod nikar! Bilo bi prelepo ln pretresljivo. Zato: nikar!«	_,r.
Vsi, ki trpite
na kurjih očesih
pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12. ure, v kopališču hotela Slon — Frančiškanska ulica 2.
Zapiski
»Življenje in svet«, ilustrirana tedenska revija, ki izhaja kot priloga ponedeljske izdaje »Jutra«, bo vsebovala v prihodnjem zvezku naslednje zanimivosti: Nadaljevanje poljudno-znanstvene in za vse poučne razprave primarija dr. Fr. Gostla o Progresivni paralizi in njenem zdravljenju (s slikami) članek Fizika neriht, potopisne vtiske Zd-Leuščka po zapadni Makedoniji Iz Gradske-ga v Bitolj (s slikami), nadaljevanje ilust'i-ranega romana Trije mušketirji, poučno razpravo o Skrivnosti spanja, običajne rubrike Iz literarnega sveta. Nove knjige in revije, Tehnični obzornik, (Preizkušnja žarnic),Praktične novote. Ii praktične medicine. Človek in dom (Vasovanje ali obiskovanje), Šah, Za bistre glave. Zvezek vsebuje poleg naslovne slike (Po dežju — lesorez) še mnogo drugih ilustracij. »Življenje m svet« stane mesečno 4 Din (po pošti ali na dom dostavljen 5 Din). Naročniki ponedeljskega »Jutra« prejemajo revijo zastonj. Naroča se pri upravi; Ljubljana. Knafljeva ulica 5.
Na slavju Glasbene šole v Kranju
25 letnica je bila proslavljena z velikim koncertom
Petindvajsetletnico obsitoja je kranjska Glasbena šola proslavila skromno, toda dovolj dostojno in na jako reprezentativen način z dobro pripravljenim in zaito dovršeno uspelim slavnostnim koncertom v velika dvorani Narodnega doma. Ker je Glasbena šok predvsem mladinska glasbena ustanova, so program izvedli mladi gojenci in gojenke, katere je navzoči skladatelj Bravničar ob tej priliki krstil za »Gorenjske elavčke«, ime, ki jih bo poslej spremljalo na njihova koncertni poti po Sloveniji, katero so otvoriili letos z nastopom v Ljubljani.
Ob lepi udeležba kranjskega glasbo ljubečega občinstva, med katerim naj posebej omenimo sreskega načelnika dr. Gre-gorina in župana C. Pirca je predsednik Glasbene šole ravnatelj dr. Dolar pozdravil navzoče, posebej še skladatelja Bravničar ja, podal je kraitiko zgodovino in onis razvoja Glasbene šole ter poudaril vzgojni pomen glasbe za mladino. Mladinski zbor je za uvod zapel svojo himno !A. Faki-novo: »Naša pesem«. Tej so sledile B. Smetana: »Domovini«, C. Pregelj: »Soči« in »Tamo dialeko«, E. Adamič: »Nmau čez izaro« in Aljaževa »Triglav«. To so večinoma narodne pesmi, vendar ne ravno najlažje in so jih mladi pevci in pevke, ki pridejo po svojih sposobnostih izmed slovenskih mladinskih zborov takoj za Trboveljskimi slavčki na vrsto, odpeli z radostjo ter iz srca, da so bili deležni toplega priznanja- Zlasti občuteno in z vso dušo so zapeli obe močno čustveni pesmi: »Nmsu čez izaro« in »Soči«, katerih interpretacija je dovolj težka za rutinirane zbore. Z navdušenjem so odpeli in morali ponavljali tudi Aljaževo »Trigla«. Vrline zbora, ki je pel trigksno, so v prvi vrsti dobra interpretacija, zvočnost in ubranost glasov, zelo do veljave in izreza je prišel v vseh legah mehak alt, kar je harmonijo še povečalo, dočim je bil sopran ne knčeč. a dovolj glasen. Med tehnične sposobnosti zbora, ki je v dobi enega leta silno napredovali, lahko štejemo inionacijsko sigurnost, discipliniranost ter popotno podreditev dirigentu. V drugem delu je zbor odpel in tudii zaključil koncert: Parmovo: »Zimska« Fakinovo: »Jurjeva«, ki je bila za mlade pevce precej trd oreh in pri kateri je nastopila tnaia solistinja Fakinova, dalje Pregljevo: »Žaljivke«, zaključilo pa je program ognjevito izvajano me.djimur-sko Vrhovskega: »Kolo«.
Čeprav je mladinski pevski zbor izpolnil velik del programa, z dobro izvedbo pokazal vse svoje doslej nedosežene vrline in napredek, za kar je žel vso pohvalo, sodimo vendarle, da je bilo težišče koncerta v instrumentalni glasbi. Poleg mladinskega pevskega zbora se nam je pod taktirko dirigenta A. Fakina predstavil tudi mladinski orkester, ka je odigrali Glasbena šoli poMonjene Bravničarjeve: »Plesne slike« v 4 stavkih, katere je prvikrait izvajal letos na koncertu v Ljubljani. Matija Bravničar, član opernega orkestra, je danes eden izmed najvidnejših jugoslovenskih skladateljev mlade generacije, modernist v toliko, v kolikor je prevzel elemente moderne glasbe, korenini pa se v romantiki in klasični glasbi ter se drži srednje,^ solidne mere. Njegovo dosedaj najboljše delo je operna glasbena faisa: »Pohujšanje v dolina Šentflorjanski« (po Cankarju), za kaitero bi bilo želeti, da jo prevzamejo v repertoaT tudi gledališča v Zagrebu in Beogradu. Je to danes najmočnejše delo naše glasbene literature, le škoda, da ni založnika, da bi Bravničar
prodrl v svet- Dalje je Bravničar ustvaril večja dela in uverture za verski orkester. Po narodnih motivih je priredil: »Plesne burleske«, katere je na svojem koncertu izvajala ljubljanska Filharmonija in 6e po večini njegove skladbe že iz rokopisa zelo rade izvajajo. Po glasbeni vzgoji je avfco-diidakt, z notranjo sposobnostjo je postal to, kar je, vzklil je iz samega sebe in je res močan glasbeni talent. Zdaj piše za radio opero: »Hlapec Jernej in njegova pravica« (CankaT) za zbor, veliki orkester in soliste in vlada zanjo že 6edaj veliko zanimanje tudi v inozemstvu. Bravničar je kljub zaposlenosti v operi zelo produktiven in je napisal tudi vec koncertnih stvari; za orkester radijske postaje je napravo! veliko priredb, največ po domačih motivih.
»Plesnih slik« trije stavki so nastali pred Božičem, zadnji pa meseca februarja. Iz njih zveni narodna glasba. Zadnji stavek je jako ritmičen, prepleten z modernima glasbenimi elementi in zaradi svoje ritmike močno vžge, čeprav melodičen ni-Skladbo »Plesne slike« namerava Bravničar predelati in jo bo izdal pod novim nazivom: Divertisement za godala in klavir. Klavirski part je hvaležno pisan in more dober pianist (zlasti v zadnjem stavku) pokazati vse svoje tehnično znanje in sposobnosti. Pri obeh izvedbah v Ljubljani in v Kram ju je "to nalogo odlično rešila ga. Nilka Fakinova, za kar jo je pohvalil skladatelj sam- Ob tej priliki je dobro prestal svoj krst tudi pravkar kupljeni novi klavir Glasbene šole, ka ei ga je nabavila z velikimi žrtvami. Mnogo truda za klavir si je prizadel direktor dr. Dolar, na katerega ramah sloni poleg ravnatelja šole A. Fakina vse delo in napredek glasbene šole. »Plesne slike« bodo jeseni Kranjčani v nekoliko predelani priredbi izvajali na željo GMD v Filharmoniji v Ljubljani, v Rogaški Slatini se bodo igrale pod vod- . stvom kapelnilca Neffaita, ljubljanska FU- | harmonija je tuda obljubila da jih bo stavila na program pni prvem nastopu.
Mladinski orkester Glasbene šole v Kranju ima vse pogoje, da postane eden najboljših. Močno je vžgal in jako ugajal je tudii Jansov »Koncert v d duru«, katerega je ob spremljevanju orkestra odigral gojenec »Glasbene šole« vijolinist Kumer. Koncert je klasična sitvar in ga po glasbenih šolah zelo radi izvajajo. Zgrajen je fcrodelno in more v njem mladi goslač pokazati vso svojo tehnično bravuro. Kumer, ki je zaenkrat najboljši gojenec na šoli, je s temperamentnim igranjem in sigurnim, občudovanja vrednim nastopom občinstvo zadivil, da poseduje vse potrebne lastnosti za velikega goslača. Vloga orkestra kot spremljevalca je pri tem koncertu podrejenega značaja in le mestoma izstopi v ospredje, s tem da ponavlja m podkrepi gotove motive, ki jih izvaja solist.
Zbor in orkester je dirigiral ravnatelj Glasbene šole 'Albin Fabin, ki je bil za vztrajno, marljivo petletno delo v Kranju najlepše nagrajen z odličnim izvajanjem svojih gojencev. Njegov mladinski zbor in orkester sta 6 tem orkestrom že prekoračila običajno višino mladinskih produkcij im se približujeta stremljenju umetniškega podajanja programa. Gospa in g. Faikan sita prejela na koncertu lepe šopke, skladatelj Bravničar pa lovorjev venec. G-Fakin se je izkazal tudi kot skladatelj. Na programu je bil zastopan z dvema točkama. Sokolskemu pevskemu zboru je jese-
ni poktonfl štiri Mckdbe, ki pa ie niso bile izvajane. Mladinski zbor namerava g. Fakin v bodočem šolskem ledu reorganizirati, osvežiti z novimi močmi in gojiti petje sistematično na podlagi sedanjih izkustev. Z dvoglasnega petja bo prešel na četveroglasno. Zbor bo jeseni naštudiral novo Bravničarjevo skladbo: »Polzim«, sui-to za mladinski zbor v 8 stavkih, pisano po Siroku. Da pa se zanimanje in smisel med občinstvom 'še bolj poglobi, se bo v okrilju Glasbene šole skušalo po nizki ceni na podlagi abonmaja v zimski sezoni prirediti v Kranju 8 de 10 koncertov na* ših najboljših pevcev solistov in raznih orkestrov ter kvartetov iz Ljubi :ane. V trn namen bo gimnazijska telovadnica prirejena čez poletje v koncertno dvorano.
Jubilej 251etnice Glasbene šole v Kranju nam je pokazal ne samo uspešno delo v preteklosti, marveč nam še boij kot sve-
tilnik kaže r lepšo bodočnost, navdaja nas z nado, da se glasba v Kranju od|pdrajo vendarle enkrat novi svetlejši časi. da bo postala last vsega ljudstva ne samo poedincev. Vsem sodelavcem Glasbene šole iskreno čestitamo na doseženem uspehu.
Tudi javna produkcija ob sklepu šolskega leta ni bila običajna, marveč je živo pričala o plemenitem, požrtvovalnem delu gospe in g. Fakina. ki vodita šolo z vso vnemo in ljubeznijo.' V znak hvaležnosti Je podarila
fdčna Berjakova v imenu Glasbene šole ge. akinovi lep šopek nageljčkov. Dužko je s svojimi harmonikami prav navdušeno pričel svojo »kariero«. Kumer pa je žel zasluženi aplavz. Nadvse pa je mladinski ztor zadivil občinstvo, ki se je razhajalo s trdnim sklepom, da zasluži Glasbena šola priznanje in vso podporo
ŠPORT
Lahkoatletske prireditve olimpijskega dne
V soboto ob 18., v nedeljo ob 16. na igrišču Primorja
Tudi lahka atletika kot temeljna telesno-vzgojna panoga hoče doprinesti svoj delež k čim večjemu propagandnemu in gmotnemu uspehu letošnjega olimpijskega dne. Poleg najboljših lahkoatletov ljubljanskih klubov, bodo nastopili tudi nekateri najboljši atleti iz Gradca, ki so se odzvali vabilu olimpijskega pododbora v Ljubljani. Gardo najboljših bodo tvorili predvsem ing. Stepiš-nik, Bručan in Zupančič (vsi Ilirija) v družbi s Primorjaši Krevsom, Gabrškom, Gor-škom, Pleterškom, Martinijem in mnogimi drugimi.
Program sobotnega dne, ki se prične ob 18. na igrišču Primorja, vsebuje naslednje zanimive discipline: tek 100 m, met diska, tek 5000 m, skok v daljavo, tek 400 m, štafeta 4X800 m. Izid teka 100 m v odsotnosti Kovačiča in Štera je negotov in gredo ▼ borbo z enakimi izgledi Sodnik, Pleteršek, Cerar Drago, Urbančič, Sušteršič in WeibL V metu diska je ing. Stepišnik favorit, toda za ostala mesta se bo vršila ogmčena borba med Jegličom (H.), Soršetom in Kajfeiom (Pr.). Tek 5000 m bo v znamenju borbe med obema najboljšima jugoslovenskima dolgo-progašema Krevsom (Pr). in Bručanom (H.).
Za ostaal mesta bo izenačena borba med Prt« morjaši Srakarjem I. in Krpanom ter Starmanom L (Hermes). Zmage v teku na 400 m ne bo nihče mogel odvzeti Pleteršku (Pr.). Višek tekmovanja prvega dneva bo dosežen v štafeti 4X800 m, kjer se srečata dve moštvi Primorja, od katerih je prvo pred kratkim v Gradcu kot reprezentanca Ljubljane postavilo nov državni rekord (8:15.6), drugo sestoječe tudi iz odličnih srednjepro-gašev Primorja. Izid borbe bo do cilja popolnoma negotov, sigurno je le to, da bosta obe štafeti postavili rezultat: druga v bližini dosedanjega rekorda, prva pa gotovo v času, precej boljšem od rekorda, postavljenega pred kratkim v Gradcu.
Pričakujemo, da bo športno občinstvo v! velikem številu posetilo to zanimivo tekmovanje, ker je v&topnina propagandno nizka.
Tekmovanje prične v nedeljo ob 16. z naslednjim programom.: tek 110 m zapreke, Bkok v višino z zaletom, met krogle, tek 1500 m, troskok, tek 1500 m, štafeta 4X100 m, met kladiva in olimpijska štafeta 800X400X200X200 m, ob kateri priliki bo moštvo Primorja skušalo rušiti državni rekord v balkanski štafeti 800X400X200X100 m.
Reka: Slovan
V nedeljo se vrši na igrišču Reke ob 10. prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Slovan, do sedaj še edino moštvo v tem razredu, ki ni izgubilo tekme, bo skušal svoj 6loves obdržati, dasi je že končni prvak IL razreda. Ker pa je ogorčena borba za drugo mesto med Reko, Grafilko in Jadranom, bodo Vičani gotovo napeli vse svoje sile in položili v to tekmo vse svoje znanje, da obdrže drugo mesto.
Po izidu pokalnih turnirjev na Mladiki in Jadranu, izgleda da je Reka prebo-lela krizo in da bo kos težki nalogi, ki jo čaka. Po trenutni foitni obeh moštev obeta ta tekma res prvorazreden športni užitek, zato bodo gotovo prišli kibici obeh strank na svoj račun.
Odbor lahko atletskih sodnikov JLAS. Za lahkoatletske prireditve, Id se ▼ okviru Olimpijskega dne vršijo v soboto ob 18. in v nedeljo ob 16., obakrat na igrišču Primorja, se določa naslednja jurijs: vrhovni sodnik Windisch, vodja tekmovanja Sancin Savo, starter za teke Luin, starter za skoke Megušar, starter za mete Vidic, sodniki na cilju Ohnperman, Hvale, Pe-valek. časomerilci Kermavner, Gorjanc, Polajnar, geoen. Černe, Gnidovec, Slamič, Sancin Savo; sodniki za skoke Cuderman, Cerar; sodniki za mete Grunfeld, Kalan; reditelj starta Trtnik; zapisnikar za teke in glavni zapisnikar CeSc; zapisnikar za skoke Šoukal, ing. Klepec; vrhovni reditelj Vončina; oglašivača Camernik, Sondag; blagajna Križ, Raič Dragan. Vsi savezni sodniki so dolžni brezpogojno sodelovati na imenovani prireditvi v okviru olimpijskega dne. Sirija in Prknorje morata postaviti po 5 rediteljev, Planina 3, ostali klubi Jadran, Korotan, Slovan in Hemmes pa po enega, ki se morajo javiti vrh. reditelju na igrišču vsakokrat poi are pred tekmovanjem. Naprošajo se savezni sodniki gg. Gorjanc, Polajnar, Keber, Gnidovec, da prinesejo seboj ure časomerilke.
SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija) Za miting ob priliki olimpijskega dne se določajo atleti sobota ob 18. Zupančič, Stropnik, Pribovšek, Erber, Stepišnik, Dobovšek, Bručan, Starman A- Pukl, Griinfeld, Osterman, Schifrer, nedelja ob 10. Svetek, Dobovšdk, Pribovšek, ing. Stepišnik, Pukl, Banko. Bručan, Kotnik, Grunfeld, Safošmk, Erber, Stropnik, Zupančič, Osterman. Rediteljeka služba, Pavlin, Zorman, Svetek, L. Grzinič, Oroszy-
Spored olimpijskih prireditev v Maribora. V nedeljo ob 10.30 »Olimpijski koncert« ▼ mestnem parku in nabiralna ak-
cija po mestnih ulicah. Na praznik v četrtek 11- t m. ob 15. na stadionu SK Železničar na Tržaški cesti: nogometni brzo-turnir vseh mariborskih klubov, propagandni lahkoatletski nastopi, ekshibicijske igre najboljših teniških igralcev Maribora. Omogočite s svojimi prispevki udeležbo Jugoslavije na olimpiadi v Berlinu, prispevajte v olimpijski fond!
Olimpijski odbor, Maribor. Športne organizacije se naprošajo, da po svojem članstvu sodelujejo pri nabiralni akciji v nedeljo 7. t. m. dopoldne. Nabiralci naj dvignejo bloke in spominske znake pri tajniku OO na Glavnem trgu 26 (avtobusna postaja) 7. junija med 8. in 10. dopoldne.
Iz življenja na deželi
Z Jesenic
s_ Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob pol 21. v nedeljo tudi ob 15. veleftlm »Vstajenje« po slovitem Tolstojevem romanu. Med dodatki tudi barvani »Kitajski slavček«. Sledi za praznik socialni film »Naš vsakdanji kruh«.
Iz Tržiča
J— Kine bo predvajal v soboto in nedelj« izvrsten film »Harold Llovd — mlekar«.
Iz Laškega
1_ Poroka. V Laškem sta se poročila g.
Berger Slavko, uradnik TPD iz Ljubljane, in gdč. Derganova Bronislava, hčerka -e!e-trgovca iz Laškega. Narodnemu paru iskrene čestitke!
&T. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo 7. t E ob pol 16. priredi meščanska šola slovesno akademijo, na kateri bo blagoslovljena tudi nova zelo lepa šolska zastava, ki je narejena iz bele 6vile in ima na eni strani podobo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda- Načrt za prajx>r je iz prijaznosti napravil arhitekt Tomaž Štrukelj, sliko sv. Cirila in Metoda pa slikar Tone Kralj. Za zastavo so darovale zlate in srebrne žeblje mnoge tukajšnje ugledne osebe in podjetja. Na sporedu akademije todo deklamacije, zborne igre, dramski prizori, telovadni nastopi in petje mladinskega pevsKega zbora »Jadranski stražarji« Botrca praporu bo ga. Čeenova iz elektrarne, izvezla pa ga je gdč. Neda Zirkebachova, uslužbena pri tvrd-ki Hafner. K številni udeležbi vabita uči-teljstvo in mladina meščanske šole-
SEVNCA. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri revijski film »Bolero«. Dodatek nov Foxov tednik in šala Micky.
LIANA SANDEN:	30
VSIE ZA\T )E 1
me bost© imeli zaprtega, dolktor, bo duševna okvara kmalu prišla«, vzroji Georg. »Mar sem dojenček, da moram dan za dnem ležati v postelji? Sestri Mehe:ldj vsa čast, a rad bj že videl kako drugo nežino bitje.«
Dr. Berthaupt se zasmeje. »Saj se setfcra Mehtil-da vrsti s sestro Rafaelo,« de sramežljivo.
Georg s smešno to goto pogleda doktorja. »Z vsemi svojimi ukanami me ne boste zavedli v zločinsko dejanje!« Dr. Berthaupt se pni teh besedah nehote zdrzne an skloni glavo nad torbico za instrumente, ne da bj pograbil za šalo. Bolnik je izrekel svojo opazko v šali, ne sluteč, da je v usodni zvezj z resničnostjo. On, doktor, si izmišlja tisoč Ugovorov in ga zadržuje v sobi in v postelji ter mu prepoveduje pošto in branje — sa-no zato. da ga glas o berlinskem polomu še nekaj dni ne bi dosegel. Berthaupt se boji za Georga, da ne bi omagal pod to novico. Gragertovi živci so izza nezgode vendarle občutno pretreseni A dolgo mu ne bo več moči prizanašati. Berlinsko državno tožilstvo je že poslalo nujno vprašanje za-stran bolnikove zaslišliivosti. In ko dobi okrajni zdravnik Hiibner uradno nalogo, naj ga preišče, bo prikrivanja konec.
»Obljubim vam, da boste smeli jutri nekoJiko vstati, a samo za pol ure, ne za delj«.
»AM lahko napišem tudi pismo?« Georg s kopr-nenjem misli na Loro in na to, da po njenem poslovilnem pismu še ni slišal besedice o njej. A sedaj jj mora pisati, inora ii povedati, da ne prenese več tega molka.
»Smete, ee ne bo predolgo«, se nasmehne zdrav
nilk.
»Ne, doktor, dotfgfh pisem mkdi ne pišem. Tudi s kratkimi besedami je moči vse povedati. In časnike tudi dobim?«
Dr. Berthaupt vzdihne in pofbere svojo torbo. »Mu da, časnike tudi«, privoii. In se nameni, da jutri prizanesljivo pripravi Georga na to, kar ga čaka. Upajmo, da reakcija ne bo prehuda. S:to-maJk! pomisli Berthaupt, in kar težko mu je pri srcu. Zaikaj glavo bi stavil, da je ta Gragert poštenjak.
»Tako čudno me gledate, doktor, kakor da bi
bS sirota. Skoraj sočutno, bi rekel.«
»Sočutno? Nezmisel,« osorno reče doktor. »Videti ie, da vam je vendarle udarilo na pamet«. In Georg se zasmeje.
Komaj je Betrthaarpt odnesel pete, že poizkusi vstati. Prav za prav — to kar dela, se ne more tako imenovati. Trese se kakor šiba na vodi, pot ga obliva; oslabel je vendarle huje, nego se mu je zdelo. Toda Georg hoče. hoče! Sit je, pogled na to sobo mu je neznosen. Tapeta s sladkimi rožnimi kitami, slika nad zofo, reprodukcija letne pokrajine, ki je niti ni moči očitati, da bi bila zanič — vse mu zbuja slabost. Nikoli več ne bo mogel
brez studa gledati maka in plavic, misli sam p«ri sebi.
Lovi se za pohištvo. Nazadnje se mu posreči. V omari visi njegova podložena svilena suknja.
Saij noče drugega kalkor stopiti na hodnik, danes je to zanj že dolg izlet. Nihče ga me bo videl. Gostje so šfli vsi ali na šport, a!li pa sede v veži.
Z gorsko palico v roki se Georg počasi prerine skozi vrata. Počasi gre, gre pa vendar. Tako stori nekaj korakov do vogalne mrzioe pri hodniškem oknu, kamor osebje proti hišnemu redu odlaiga to in ono. Posodo, ki jo odnašajo iz sob, cvetlične vaze in dntge take reči. Tudi kup časnikov leži tam. Georg, lačen branja in lakomen novic, vzame enega izmed listov in jo počasi, že pošteno utrujen od tega prvega izleta v širni svet, ubere nazaj v posteljo. Tam se previdno spusti na rob. Suknia zleti na tla, gorska palica za njo. Ves srečen se globoko oddahne in zlekne po mehkem.
Na hrbtu ležeč jame brati. Časnik je star 2e nekaj dni, a Georg ga lačno obletava s pogledom. Vendar se mu že odpira pogled v svet, kamor spada, v svet dela wi ustvarjanja, v njegov domači svet! List je berlinski. Georg najrvo preleti trgovski del — in napne oči. Te številke so zmerom tako neraziločne. Obesiti bi ga morali, tiskarja! pomisli s tisto nenadno vro5:co, ki mu toli udarja v glavo, odkar .ie bolan. Saj ni mogoče, da bi bile Gragertove delnice v teh nekaj dneh izza njegove nezgode tako katastrofalno padle! Georg jih primerja z delnicami drugih stavbnih družb. Te
stojijo -visoko nad Gragertovimi. Bolnik vročično išče daljje. Gdeg, tu je maetma, reekazna opomba.
»Kakor slišimo, ima Gragertova družba še upanje, da dobi s pridružitvijo tvrdki Bonnet Freres vsaj del odpovedanega ameriškega naročila. Pogajanja Francozov z ameriško Blackwell Corporation se, kakor nam poročajo iz zanesljivega vira, ne razvijajo neugodno«.
Rdeča, megiena koprena pade Georgu na oči. Soba se čudno vrta, Georg čuti, kako mu sroe hitreje in hitreje razbija. Baš toliko moča še ima, da pritisne na zvonihii gumb, in še enkrat, in še enkrat ....
Sestro Mehtfldo, ki se vrača iz samostana od kosila, ustavi preplašena sobarica že na stopnicah-Gospod na številki 15 leži nezavesten v postelj! Komaj Je to povedala, že dirja po usmiljenkinem nalogu na telefon, poklicat dr. Berthaupta.
Ko pride Berthaupt na vrh — dobili so ga na cesti, prihajajočega od nekega kmeta, se je Georg že spet zavedeL Časniki ležšio razmetani okoli ntjega po tleh. Georgov obraz je krčevito spačen. Bertkaupt je videl že mnogo človeških oči; a kar je zapisano v teh, mu sega do dna duše. Ali je obup, aH nemoč, ali popolni dvom o ljudeh ? Doktor ne more razbrati iz tega feraza. S takimi očmi se Georg najprej ozre v Berthaupta in nato kdo ve kam proč od niega. Ganljivo ubogljiv je, ne upira se preiskavi. Berthaupt ne ve. kaj -bi mu rekel v hrabrijo, nobena šala mu ne pride na misel, dasi ni bil niti v najhujših časih, ko so bili za Georga resno v skrbeh, nikoli v zadregi zanjo.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17.—^
Mali oglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« P|||
odgovor, priložite
3«* ▼ TT*fTf—
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ss zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrau, Ljubljana«
Kam pa,kam ?
Heaeda 1 Din. davek j bi ta ž Uro aJi dajanj« naslov G Din. Najmanj® *m*»>1 17 Din.
Vsi posetniki
velesejntfi
vabljeni, da obiščejo pavi Ijon Grajska klet na vest! ličnem prostoru, kjer bod<> najboljše in najcenejše postrežem s prvovrstnim vini ter gorkimi in mrzli mi jedili. Točna postrežba, cene solidne! Godba, ples! Se priporoča restavracija Tone HuS.	13346-16
Sliiibodobi
Beseda 1 Din. iavek 8 Dii. ta Siiro al! lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Katera
starejša, zanesljiva oseba (blizu stanujoča), bi pospravljala gospodu sobo in prinašala večerjo. Tyrševa cesta 31. frizer.
10315-1
Atelje Bazanella
sprejme takoj več stoinih služba,
samo-
pomočnic. Stolna tudi v mortseznni.
13360-1
Šiviljske pomočnice
prvovrstne, samostojne, — sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13383-1
Kolesa
-seda 1 Din. davek S Din. 5ifro ali dajanj« ia»lova Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Kolesa
a časa velesejma po znl-ani ceni, prvovrstne nem ,ke marke Miele, original Vdler, Ddrkopp kolesa romirana, pomkljana ie >d Din 700,- naprej. Remec Jskar, Dolenjska e. 5. Ljubljana.	12330-lfl
Kolesa
prvovrstna, malo rabljena, ki odgovarjajo novim, zelo ugodno kupite edino pri »Promet« (nasproti križev-niške cerkve).
1033&-U
Kolesa
kromirana in ponikljana po 750 Din. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36. Velesejem paviljon F, zunaj.
13322-1.1
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posestniki žag!
»CER« d. d. Zagreb, Tomašiče-va ulica 10. Telefon 36-79, kupuje in daje predujme na vse vrste eksportnega rezanega materijala. Navesti vrste, kvalitete, dimenzije in ialoge, odnosno količine, ki se imajo izdelati.
13304-29
V najem
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Kavarno
staroznano, dobro vpeljano, novo renoviraoo, s potrebnim inventarjem v večjem industrijskem mestu savske banovine, s petsobnim stanovanjem v enonadstropni hiši, oddam 1. julija ali. av gus-ta proti enoletni pogod bi in odgovarjajoči kavciji v najem ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 33&c.
13189-17
Lolc ali
tieseda 1 Din Iavek 8 DU. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
3 poslovne prostore
v Kolodvorski 18, oddam za delavnice. Poizve ee pri hišniku.	13307-10
Vsaka beseda 30 par; davek 3 Din ca dajanje naslova B Din. i.ajmanjšl ene«ek 12 Din
Natakarica
pridna in poštena, s kavcijo išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Natakarica«.
13327-2
Sobarica
s večletno prakso, se pri-porioča v boljšo hišo v mesto ali na deželo. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13339-3
Hotelska sobarica
z večletnimi dobrimi spri-červali, vajena tudi servira-nja, s pofiolnim znanjem nemščine išče mesta kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
.3330-2
Prodajalka
z garancijo in obrtom, želi namežeenja v špeoeriji, oziroma mešani trgovini v Ljubljani. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in marljiva«.
13334-2
Slaščičar
kateri razume kuho kreme,
sladoled etc., išče mesto za Siezijo aH stalno. Posredovalnica Novotny.
13383-2
Prodajalka
pridna in poštena, b kavcijo, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »tFrikupljrva«.
13328-2
Prazno sobo
iščem v Spodnji Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.	13298-2
Prodam
Eeeeda 1 Din. iavek 3 Din «a šifro ali dejanje naslova S Din. NajmanjB meaek 17 Din.
Galvanske steklenke
38 X 2S X 20 cm, večje število, naprodaj. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra.
13207-6
Stroje za izdelovanje testenin
prodam. Obrt prosta, praksa nepotrebna. Podjetni osebi eksistenca zasignrana. Pojasnila pri ABC, Medvedova 8. Telefon 24-14.
13317-6
Pisalni stroj
Remington, zelo dobro ohranjen, prodam. Simandl Kolodvorska lil, Ljubljana.
13304-29
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši • tnesek 17 Din
Plise, en tel, ažur
gumbe, gumbnice, mono grame, izvrši 'nkoj
Matek & Mikeš,
Ljubljana poleg hotela Štrukelj. — Žepni robci plenice, ročna dela.
16S-30
Kapital
ieseda 1 Din. iavek 8 Dtn ca Siiro tU dejanje naslova ' Din Najmanjši rneset 17 Din.
Hranilne knjižice
vnovčite
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16.
108-16
Hranilne vloge
veefc denarnih zavodov
vnovčuje
po najvišji ceni takoj gotovini Trg. ag. za bančne In kreditne poste
Alojzij Planinšek
Ljubljana. Beethovnova od.
14/U, telefon 35-10. ki Vam jamči ta pravilnost in strogo »olidnost v vseh poslih, 30669-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40,
izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC
vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk.
17316-16
SSSHaHH
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
QBQQBQB
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh in njegovi prijatelji
51
Bom! Tom je zdajci priletel na mizno ploščo, med tem ko se je Miha ujel za dvigalno vrv. Ker je bil Miha težji, je miza z velikansko hitrostjo švignila kvišku, obenem je pa Miha-jadrno splezal po vrvi navzgor.
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje uaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kupim hišo
z vrtom, Ii5 minut od centra. Plačam do lioO.OOO Din v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »180.000«.	13347-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek S Dm za šifro ali dejanje naslova i Din. NajmanjSl (nasek 17 Din.
Enosob. stanovanje
visoko pritlično, oddam 1. julija. Moste, Predovičeva štev. 44.	13294-21
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
blizu osnovne šole, iščem za takoj. Ponudbe: kapt. Jevtič, komdt. žand. puka Cesta 29. oktobra 28.
Ii3314-21a
Komfortno
stanovanje
dvosobno s kopalnico v bližini cerkve sv. Cirila in Metoda, išče 1. novembra mirna in točna plačnica. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«.
Il2703-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dejanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Sobo
solnčno in zračno, 8 posebnim vhodom, s prvovrstno oskrbo, oddam 15. junija ali pozneje. Stari trg 38, IH, levo, Sturm.
: 3326-33
Dražbe
Dražba
Prodajo se na javni dražbi v Javnih skladiščih Ljubljana. na Tyrševi cesti 33 6. junija t. 1. ob 2. uri popoldne rabljeni predmeti trgovske oprave i. s. šte-laže,, pulti, pisalne mize, navadne mite. stoli, tehtnica, kopirna preša m ročni kovčki.	13296-32
Razno
Meso
se bo prodajalo po znižanih cenah na novootvorjeni stojnici (druga pri Zmajskem mostu).
18399-37
Zaradi nemške
konverzacije
bi dal rad preko počitnic pet.»šolca učiteljski ali profesorski družini. Ponudbe: Boža Jovanovič, načelnik, Sarajevo, Dolina.
13338-37
SATOR
za 3 osebe Din 630.-dobavi Kolb & PredaEč
Ljubljana, Kongresni trg 4.
Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša lister i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri
PRESKERJU,
SV. PETRA C. 14.
Že milimeter korekture na Vašem nosu
Vam požlahtni črte Vašega obraza v nesluteni meri. Zakaj bi grd nos grenil Vaše življenje? Z aparatom »Orthodor« sigurno popravite izkrivljeni, debel, širok, dolg, sedlast, top in mozoljast nos. »Orthodor« se da precizno prilagoditi vsaki obliki in veličini nosu dam, gospodov in otrok. — Cena Din 90.—. RDEČICO NOSU IN OBRAZA odpravite danes tako preprosto s specijalno kremo za beljenje »A«. — Lonček Din 50.—. PRHLJAJ, SRBEČICO, IZPADANJE LAS uspešno preprečuje biološka kura 4 preparatov. — Din 100.—. TEMNA POLT! Odlično orehovo olje »Brunol« za solnčenje — šport. — Izdatna steklenica Din 12.—. Renomirane specijalitete Schroder-Schenke se dobe pri parfumeriji in kozmetiki
»OMNIA« oddelek 1/6, ZAGREB — Gunduličeva 8, I. nadstr.
Telefon 97-67. Pošljemo tudi po pošti proti nakazilu poštnine.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA POJASNILA IN ILUSTROVANI KATALOG !
RADIO
Nedelja, 7. junija Ljubljana 8: Z dobro voljo v dober dan!
(plošče). — 8.45; Čas, poročila, 6pored. — 9; Ruski sekstet poje stare vojaške pesmi.
—	10: Prenos cerkvene glasbe Iz Tržiča. — 11.15: Radio orkester: operetna glasba. —
12: Čas, spored, obvestila. _ 12.15: Prenos
z velesejma. (Trboveljska godba). — IH; Plošče po željah. — 16: Kmetijska ura: Sociologija vasi (g. Krosi Jože). — 16.20; Prenos župnijske proslave iz Tržiča. — 1830: Otroška ura; Gašperček. — 19: čas, poročila, spored. _ 19.30: Nac. upa. — 20Pe/ski koncert >Ljubljanskega Zvona«, vodi g. Do-re Matul. — 20.45: Koncert Radio orkestra.
—	22; Čas, vreme, poročila, spored._22.15:
Plesna glasba, igra Radio jazz.
Beograd 16; Program po napovedi. — 18.15; Narodne pesmi. — 19.50: Plošče. — 20; Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Po beograjskih zabaviščih — Zagreb 15-45: Klavirski koncert. — 16.30: Tamburaški orkester. _ 20: Koncertni večer. — 22.15: Godalni kvartet. _ Praga 19-05; Mešan program z geslom »na dušek!« _ 20.15: »Rdeči pandurji«. _ 21.35; Slovenski plesi na ploščah. _ 22.35: Plošče. — Varšava 21: Pester glasteni večer. — 23: Plošče. — Dunaj 11.45; Simf. koncert. — 15.40; Komorna glasba na kitare. — 16.35: Zabaven program.
—	18.20: Z godbo v življenje. _ 1910; Nadaljevanje koncerta. _ 20: Veseloigra. — 22.20; Pevska ura. — 23.15; Ples. _ 24: Ciganska kapela. — Berlin 19; Iz zvočnih filmov. — 20; Orkestralen koncert. — 22-30: Iz Miinchena. — 24: Ples. _ Mjjnchen 18: Zabaven program. — 20: Večer Riharda Wagnerja. _ 22.30: Lahka glasba. _ Stntt-gart 18 30; Melodija in ritem. _ 20; Prenos Joh. Straussove operete »Cigan baron«. — 22.40: Plošče. — 23: Lahka godba in ples.
—	24: Nočni koncert.
Naše
DRAMA
Sotota, 6. junija: Tiran. Red B. Nedelja, 7. junija: Mladi gospod Sef- Izven Globoko znižane cene od 14 Din navzdol-OPERA Sobota, 6. junija; Vesela vdova. Premiera. Izven.
Nedelja. 7. junija; Vesela vdova. Izven. Ponedeljek, 8. junija: zaprto.
Trgovina z muzikafijami
Hofer
SE JE PRESELILA
v Frančiškansko uL 13 Maribor.
Jelonošo
ev. jelonosilko
sprejme takoj prvovrstni hotel v letovišču v Sloveniji. V poštev pridejo samo prvovrstne moči z znanjem nemškega jezika. Ponudbe pod »Izvežban« na ogl. odd. Jutra.
ZAHVALA
Za vso sočustvovanje ob pre-bridki izgubi ljubljenega sina
BOJANA
izrekam prav vsem najsrčnejšo zahvalo.
Josip Lovša.
Zadnje} dni velesejma
cena za preproge, ročno delo Din 600.— za kvadratni meter
v gotovini.
Izdelava in barve brez konkurence!
Tkalnica preprog „MEKKA" — Paviljon E.
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejmu!
Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami ta zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite ta pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe
od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
ZADOVOLJENA ŽENSKA TEŽNJA
Gospe, srečne boste, ako Vam povedo, da se je končno našel recept, po katerem boste ohranili svojo epidermo za dolgo časa svežo ta ohranjeno.
Verjamem, da bi doprinesli vsako žrtev, da bi prišli do te tajne, ki je toliko potrebna za Vašo privlačnost. Čudo je izumljeno. Pojdite do svoje parfumerije in vzemite škatlico pudra COTY, ter izberite izmed 12 naravnih nijans ono, ki se najbolje poda Vašemu tipu. Namažite povsem tenak sloj tega pudra na Vaš obraz pa boste dobili to, kar ste že dolgo želeli imeti: gladko, baržunasto pomlajeno ta lepo dišečo polt. Uporabljajoč puder COTY, dosežete zanesljivo, da ohranite svojo dražast, s čimer daste svoji osebi novo odličnost ta podaljšate mladeniško svežost svojega obraza.
Tudi Vaš otrok '
bo tako zadovoljen in vesel
ako ga boste hranili z »ETA« ovsenimi kosmiči, ki krepijo mišice, pospešujejo prebavo, jačajo kosti ter so odlična ljudska hrana za otroke ta odrasle.
Na velesejmu paviljon H 273-275 smo Vam z brezplačnimi vzorčki ta navodili na razpolago.
»ETA« družba z o. z. — Kamnik.
Javljamo tužno vest, da je preminul naš nadvse ljubljeni sin, soprog in oče, gospod
ANTON KLAVŽAR
sodni upravitelj.
K poslednjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 7. junija 1936. ob 15. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči ostali.
Naš srčno ljubljeni, nepozabni soprog in oče, gospod
ERNEST VARGAZON,
NAČELNIK DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI V P., REZERVNI PEŠADIJSKI KAPETAN L KLASE,
je sredi svoje življenjske poti, posvečene rodbini, sočloveku in sreči Jugoslavije, v četrtek 4. junija t L ob 21.30 zvečer, previden z zakramenti za umirajoče izdihnil svojo plemenito dušo.
Na poslednji poti ga spremimo izpred hiše žalosti, Ljubljana, Miklošičeva c. 13, v soboto 6. junija t. 1. ob 17. uri popoldne, do glavnega kolodvora, odkoder bo prepeljan v svoj rojstni kraj Središče ob Dravi, kjer se bo vršil sprevod izpred kolodvora v nedeljo 7. junija t. 1. ob 14. uri popoldne na središko njivo miru. V LJUBLJANI, 5. junija 1936.
ALOJZIJA, roj. JUVANČIČ, soproga;	DUŠAN, BOGOMIL, sinova,
in ostalo sorodstvo.
Kdor oglašuje - ta napreduje!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za taseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani