Naš obračun. »Učiteljski Tovariš« končuje z današnjim listom svoje štiriinštirideseto leto. Kdor bo pisal zgodovino slovenskega šolstva in učiteljstva, bo moral iskati virov v našem listu: z delovanjem, razvojem in gibanjem prvih dveh je zadnji združen tako tesno, da si ne moremo misliti enega brez drugega. Tako ima naš list odločno kulturni pomen. Stališče našega lista je znano prijateljem in sovražnikom. Tudi v preteklem letu nismo prikrivali svojega mišljenja. Naša izpoved je bila vedno jasna in precizna. Zavrgli smo ves osebni kult in se lotili stvari z vso odločnostjo in energijo. Priznanja in podpore prijateljev so nam bile v izpod-budo, neprestani napadi neprijateljev pa dokaz, da hodimo pravo pot',"li*»"'JC bojujemo za neodvisnost šolstva, za svobodo učiteljstva in za pravično in dostojno uredbo njega pravnih razmer. In to troje je, kar ustvarja bistvo našega dela. Šolstvo bodi neodvisno od vseh onih faktorjev in razmer, ki nimajo z njitn nobene zveze, ali ki imajo nanje škodljiv vpliv. Razvijaj se na podlagi državnega šolskega zakona in ob vplivih estetiško in pedagoško izobraženih in izvežbanih mož. Vsaka osebna korist je stvarnemu interesu kvarna, zatorej je veljal še tako prikritim egoistiškim nakanam naš najodločnejši odpor. Tako ostane tudi v bodočnosti. Svoboda učiteljstva daje šolstvu moč in rast, a učiteljstvu samemu je zrak in življenje. Tlačanstvo vzbuja v živem človeku odpor in vpliva mučevalno na vsak organizem, Kdor je sovražen neodvisnosti šolstva in njega napredovanju. ta izkuša upleniti svobodo učiteljstva in ustvariti iz njega mehaniški delujoče stroje. Zakaj — ni težko uganiti. Dostikrat je temu vzrok zapostavljenje celokupnosti lastnim koristim, mnogokrat izteza svoje roke po svobodi učiteljstva zastareli in zavirajoči birokratizem, ki je brez najmanjšega idealnega navdahnenja, ki se rad oprijemlje višjih, da čutijo njega preperelo moč nižji. Birokratizem je v šolstvu in učiteljstvu negativno učinkujoč element, zato ga je treba pobirati in iztrebiti do zadnje koreninice. Največkrat pa udarja po naši svobodi kleti sovražnik vsakega napredka, zlasti ljudskega šolstva in to iz popolnoma jasnega namena : Ugasni luč, da boš krotil uporneže v temi in vodil slepce po svoji volji I Takim sovražnikom velja naš boj do skrajnosti! Da smo v tem pogledu ravnali popolnoma po volji svojih somišljenikov, nam dokazuje na kupe priznanj, ki še posebno poudarjajo dejstvo, da nismo bili v tem boju nikoli osebni — kakor bi bili lahko — nego da smo pobijali vedno sovražnika iz ljubezni do stvari, ne pa iz osebnega sovraštva. S tega pota se ne ganemo niti v bodočem letu! Ni bilo tudi v preteklem letu številke našega lista, da bi v nji kar najodločnejše ne povzdignili glasu v prilog pravični in dostojni uredbi pravnih razmer učiteljstva. To velevažno zadevo, ki neusmiljeno kriči po rešilni roki, smo poudarjali tako glasno in tako brezobzirno, da smo učiteljstvu v prid mobilizovali vso tisto slovensko javnost, ki pozna in ceni važnost našega stanu. S tem smo pa tudi prisilili svoje sovražnike, da so se nam razodeli v vsi nagoti in da čuti sedaj vsak dostojni in pošteni član našega stanu do njih tem veČje sovraštvo. V tem pogledu nismo nastopali kot apostoli miru in se tudi nismo kazali drugačnih nego smo v resnici. Ker smo sprejeli boj, smo ga pošteno vojevali. Zase smo pridobili vso pošteno javnost, sovražnik stoji pred nami razkrinkan in osramočen, naši somišljeniki so prepojeni s pogumom in odločnostjo, vsak strah je ostavil razjarjene duhove. To je moralni uspeh našega dela, in zadovoljni smo z njim. V tem neprestanem boju so se nam zbujale nove misli, snovali novi načrti. Sovražnikova taktika nam je bila dobra učiteljica. Za nami stoji izborno organizovana vojska, ki stopi v ofenzivo, kadar zabuče bojne trombe. Priti moramonamrečod moralnega uspeha do materijalnega, zato se ne moremo poleniti, zato ne smemo odnehati niti za trenutek. Tudi odslej nam veljaj klic: Na boj do kočne zmage! Danes vemo bolj kakor kdaj prej, kolika moČ tiči v naši organizaciji. To smo vedno podpirali z vsemi svojimi silami. Po naši inicijativi in podpori se je lepo izpopolnjevala, in skrbeli bomo, da se tudi docela izpopolni. Dela je še mnogo, jako mnogo. Do dneva, ki da našemu učiteljstvu to, kar je njegovega, je dolga pot. Dokler b_o še kaplja krvi v nas, se bomo bojevali. Kritikovali smo vsako početje, ki je po naših mislih škodljivo zgoraj imenovani trojici. Sovražnik nam je odgovarjal samo z obrekovanjem in lažmi. Ni si upal iskati zadoščenja, iskati tam, kjer bi mu ga dali, ako bi bil čist y svojih dejanjih. Zakaj obsodili nismo nikogar, predno si nismo preskrbeli neovrženih dokazov, ki bi držali tudi tam, kjer izreka končno besedo cesarska kraljeva pravica! Ko sedaj potezamo sklepno črto, imamo zavest, da smo zvesto in po svojih najboljših močeh izvrševali težko in odgovorno nalogo, ki so nam jo poverili naši tovariši. Toda vemo, da nismo ustregli vsem tem, ki bi jim sicer radi, ko bi ne bili samo slabotni in zmotljivi ljudje. Pa saj še ljubi Bog ne ustreže vsem ljudem. Take svoje prijatelje prosimo prizanesljivosti.