25
A L I  B A N Č N O  S T O P I C A N J E  N A  M E S T U  Z AV I R A  K R E P I T E V  G O S P O DA R S K E  A K T I V N O S T I ?
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA 
FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1
Stroškovni vidik po programski 
klasifikaciji
Žan Oplotnik, Boštjan Brezovnik
Povzetek 
Članek preverja skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji z osnovnimi 
načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi, pri 
čemer se osredotoča predvsem na stopnjo pokrivanja stroškov občinskih pristojnosti z 
dodeljenimi sredstvi primerne porabe. Ugotavljamo, da so bile agregatno gledano, v 
opazovanem obdobju 2007 do 2009, slovenske občine finančno ustrezno podprte, saj so 
bili povprečni stroški okoli 9 % nižji od pripadajočih virov iz naslova primerne porabe. 
Večje anomalije sistema zaznamo pri mikroanalizi izbranih skupin občin predvsem skozi 
kar velik razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo stroškov. Slednji znaša od 319 € pa 
vse do 1.167 € na prebivalca (povprečje 527 €). Podobno velik razpon zasledimo tudi pri 
obsegu primerne porabe (med 416 € in 1.196 € ob povprečju 558 €) ter indeksu pokritosti 
virov s stroški, kjer razpon znaša od 0,50 do 1,75 (povprečje 1,09). Kljub temu, da je občin, 
ki se uvrščajo v »mejne« kategorije, manj kot 15 %, pa se zaradi učinka navzkrižnega 
vplivanja, ko nekaterim občinam z visokimi stroški pripada istočasno tudi relativno 
nizek obseg primerne porabe, vzdržnost celotnega sistema poslabša. Slednje se posebej 
pokaže v primeru mestnih občin. Tako so imele mestne občine izkazane povprečno do 
+13 % več stroškov ob povprečno -26 % nižji vrednosti pripadajoče primerne porabe. Pri 
ostalih opazovanih skupinah so bili opaženi navzkrižno multiplicirani odkloni manjši a ne 
zanemarljivi, če jih povežemo z analizo strukture izkazanih stroškov. Slednja nam pokaže, 
da so občine preko 80 % stroškov ustvarile znotraj zgolj sedmih programskih skupin. 
Strukturna analiza potrdi znatne odklone od povprečja; ponovno odstopajo mestne občine 
s precej višjimi stroški na področju družbenih dejavnosti ter prostorskih, stanovanjskih 
in komunalnih zadev. Poleg tega višje povprečne stroške kaže še skupina občin z veliko 
površino na področju delovanja sistema, prometa in socialnega varstva. Omeniti velja še 
ugotovitve analize sprememb opazovanih kategorij v opazovanem obdobju, ki pokaže, da 
so izkazani stroški v zadnjem triletnem obodbju v povprečju porasli za +26 %, medtem ko 
je obseg dodeljene primerne porabe po občini v povprečju porasel le za +15 %. Navedeno 
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
26
kaže, da obstoječi sistem financiranja sicer na agregatni ravni ne kaže večjih neskladij, na 
mikro ravni pa se pokažejo razjede, ki dolgoročno niso vzdržne in kličejo po korekcijah.
Ključne besede: javne finance, fiskalna decentralizacija, lokalna samouprava
JEL klasifikacija: E62, H2, H7, G00
* * * 
LOCAL GOVERNMENT FINANCING 
ANALYSIS WITH
focus on municipalities costs based on 
program clasification
Žan Oplotnik, Boštjan Brezovnik
Abstract 
Article deals with Slovenian local government financial system and its compliance with 
basic principles of fiscal decentralization theory and main EU guidlines. In focus we set a 
basic question, how much of municipalities costs (derived from delegated responsibilities 
determined by the law) is covered by financial resourses that pertain to municipalities 
upon Financing of Municipalities Act (so called appropriate expenditure scheme). 
Analysis, based on period after new financig municipalities act has been implemented in 
2006, showed that slovenian municipalities, on average, have been sufficiently supported 
with financial resourses, since average costs had been around 9 % lower than pertaining 
financial resourses, measured by appropriate expenditure per resident. But this was soo 
27
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
only on agregate and average level of observation, since dispersion of municipalities 
around average level of indicator that shows how much costs is coverd by delegated 
financial resourses is very high. For example, the range between the lowest and the highest 
value of indicator vary between 0,50 up to 1,75 on average 1,09, which means that some 
municipalities could covered only 50 % of their tasks with delegated resourses while some 
of them received more resourses than needed. Those municipalities that received less 
resourses comparing their needs were mainly bigger and some urban municipalities, which 
for example they stated around +13 % more costs than average while receiving around 
-26 % less resourses than average. Some further anomalies could be found if we observe 
structure of costs based on program classification, for example cost of social activities, 
spatial development costs, urban activities, costs of road maintenece, etc.. At this level 
of observation dispersion of indicator around average was even greater again putting 
urban and bigger municipalities in inferior position, specialy at the field of social activities 
costs, urban activities, road maintainence and social security programs. At the end we 
could also mention that through observation period average costs have been increased 
by around +26 % while the amount of pertaining resourses has been increased merely 
for around +15 %, which means that it lagged behind for about 11 % percentage points. 
Stated results of our analysis shows that Slovenian local government financial system on 
average and aggregate level is relatively stable, but on deeper level, concerning dispersion 
around average and some segment of municipalities costs based on program classification, 
financial system need some corrections, especially at the field of urban municipalities and 
municipalities with bigger area than average.
Key words: public finance, fiscal decentralization, local government, local financing
JEL classification: E62, H2, H7, G00
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
28
1. Uvod
V besedilu preverjamo skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji 
z nekaterimi osnovnimi načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o 
lokalni samoupravi, MELLS, pri čemer se osredotočamo predvsem na pokrivanje stroškov 
zakonsko določenih nalog občin, njihovo strukturo ter stopnjo korelacije med kalkulativno 
dodeljenimi sredstvi skozi mehanizem primerne porabe in izkazanimi stroški po občinah. Na 
podlagi navedenega smo želeli ugotoviti, če veljavni sistem financiranja zadovoljuje načelo 
sorazmernosti virov z nalogami, kot enega izmed temeljnih načel lokalne samouprave. 
Gre torej za iskanje odgovora na vprašanje, ali in v kolikšni meri, skozi formulo primerne 
porabe pridobljen obseg finančnih sredstev, ustreza dejanskim obremenitvam, ki jih imajo 
občine zaradi izvajanja zakonskih nalog in pristojnosti. Financiranje lokalne samouprave 
v Sloveniji sicer ureja Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Ur.l. RS, št. 123/06, 101/2007 
in 57/2008), pri čemer zakon prvenstveno ureja financiranje temeljnih nalog iz občinske 
pristojnosti, določa pa tudi pravila zadolževanja in sofinanciranje investicij. Glede na 
teorijo naj bi pokrivanje finančnih potreb lokalne samouprave temeljilo predvsem na 
načelu sorazmernosti virov z nalogami in avtonomnosti. Temeljna kazalca (ne)doseganja 
navedenih načel sta tako obseg finančnih virov, ki jih zakon določa posameznim občinam 
skozi izračun primerne porabe ter izkazani odhodki (stroški) občin, predvsem pa njuno 
medsebojno razmerje kot pokazatelj (ne)zadostnosti virov glede na obremenitve. V tem 
okviru je potrebno omeniti še t.i. mehanizem finančnih izravnav, ki ga predvideva zakon 
in s katerim država zagotovi manjkajoča sredstva, v kolikor občina s svojimi viri ne zmore 
pokriti določenega ji obsega primerne porabe. Analiza podatkov za obdobje med 2002 in 
2009 pokaže, da je pred letom 2007 oz. pred sprejetjem sedaj veljavne zakonodaje, le malo 
občin z lastnimi prihodki uspelo pokrivati določen jim obseg primerne porabe. Takšnih je 
bilo med leti 2002 in 2006 v povprečju le okoli 10 %. Po uveljavitvi sprememb zakonodaje 
v letu 2007, se je situacija izboljšala, saj je od 210 občin le še okoli 50 % občin dobivalo 
sredstva iz mehanizma finančne izravnave, pri čemer pa skupen obseg teh sredstev ni presegel 
niti 1 % skupnega obsega primerne porabe. Ob tem ni nezanemarljivo, da je preostalih 50 % 
občin v tem obdobju beležilo kar 83 mio € presežkov, ki so jih lahko usmerile v razvoj 
in investicije. Tudi v letu 2008 je bila situacija podobna, zato lahko to obdobje štejemo 
za nekakšen vzorčni primer upoštevanja temeljnih načel lokalne samouprave, kjer naj bi 
obstajala visoka korelacija med lastnimi prihodki decentraliziranih enot in potrebami po 
financiranju zakonsko določenih nalog. Kljub temu pa je takšna korelacija obstajala zgolj 
na agregatni ravni. Manj korelacije je bilo na ravni posameznih občin, saj je v letu 2007, 30 
občin, v letu 2008 pa 47, izkazovalo od +10 % pa vse do +50 % višje stroške, kot jim jih je 
»priznaval« izračun primerne porabe, medtem ko je po drugi strani 87 občin v letu 2007 in 
44 občin v letu 2008, izkazovalo med +20 % pa vse do +100 % manjše stroške od tistih, ki 
jih je predvidela primerna poraba. Kljub obetavnim začetkom smo tako spet priča slabšanju 
stopnje samozadostnosti občin. V letu 2009 je namreč prišlo do nenadnega preobrata, ko je 
le še 19 občin izkazalo presežek prihodkov nad primerno porabo v višini 12 mio €, kar 191 
občin pa je že potrebovalo finančno izravnavo v skupni višini 55 mio €.
29
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
Zaradi navedenega je odstotek samozadostnih občin upadel na raven pred letom 2007, pri 
čemer pa je vzpodbudno, da obseg izravnave kljub temu ni zavzel starih nivojev. Po drugi 
strani so implicitno na povečanje obsega primerne porabe, preko izračunane povprečnine, 
»pritiskali« tudi dejansko izkazani stroški občin, ki so se v obdobju 2007 do 2009 povečali 
za +21 %. Navedene anomalije so eden temeljnih razlogov za ponovno preveritev sistema. 
Glede na navedeno bi bilo seveda enostavno, če bi država neposredno pokrila vse izkazane 
stroške posamezni občini, saj bi s tem zagotovila popolno korelacijo med viri in stroški, 
vendar razlog, da to ne bi bilo ustrezno, leži v posledicah takšnega ravnanja. S tem bi 
namreč prišlo do kršenje načel avtonomnosti ter samozadostnosti, obstajala pa bi realna 
nevarnost, da stroški sčasoma ne bi več izkazovali dejanskih potreb, ampak bi naraščali v 
skladu z močjo posamezne občine, da zase zagotovi čim več sredstev, temu pa »prilagodi« 
tudi porabo. Prav tako bi takšen način slabše odražal nekatere dejanske razlike med 
občinami, ki nastajajo zaradi njihove različnosti in položaja, kot ga imajo. Analize namreč 
kažejo, da 210 slovenskih občin še zdaleč ni »standardiziranih« do te mere, da bi imele tudi 
enake potrebe, glede na, sicer enake, naloge in pristojnosti. To pokaže predvsem delitev 
občin po njihovih demografskih in geografskih karakteristikah, ki so tudi sicer osnova za 
izračun primerne porabe in neposredno povezane z njihovimi stroški, vprašanje pa je, kako 
in do kolikšne mere naj sistem to upošteva. 
Slika 1: 
Gibanje glavnih agregatov sistema financiranja občin med 2002 in 2009
0
200
400
600
800
1,000
1,200
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto
v mio €
Primerna poraba (Ppi) Prihodki po ZFO (Prih)
Finančna izravnava (FI) Tekoči odhodki (Str)
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
30
Ta
be
la
 1
: 
G
ib
an
je
 g
la
vn
ih
 a
gr
eg
at
ov
 v
 s
is
te
m
u 
fin
an
ci
ra
nj
a 
sl
ov
en
sk
ih
 o
bč
in
 m
ed
 le
ti 
2
0
0
2
 in
 2
0
0
9
v 
m
io
 €
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
gr
 0
2
/
0
6
gr
 0
7
/
0
9
gr
 0
2
/
0
9
P
ri
m
er
na
 p
or
ab
a 
(P
pi
)
7
2
3
,3
9
 
7
5
8
,9
2
 
7
81
,9
3
 
8
5
8
,6
9
 
8
9
9
,3
8
 
9
3
8
,4
6
 
9
7
6
,2
4
 
1.
0
8
4
,0
9
 
24
,3
 %
15
,5
 %
4
9
,9
 %
P
ri
ho
dk
i p
o 
Z
FO
 (P
ri
h)
6
7
9
,5
3
 
6
9
7
,8
1
 
7
0
1,
7
3
 
7
3
2
,0
3
 
7
6
5
,6
7
 
1.
0
11
,9
8
 
1.
0
4
5
,3
1
 
1.
0
41
,2
6
 
12
,7
 %
2
,9
 %
5
3
,2
 %
Fi
na
nč
na
 iz
ra
vn
av
a 
(F
I)
15
0
,2
8
 
15
8
,2
1
 
16
2
,19
 
19
3
,6
8
 
2
0
2
,8
0
 
9
,18
 
10
,17
 
5
4
,7
0
 
 
 
O
ds
to
te
k 
FI
 v
 P
pi
2
0
,8
 %
2
0
,8
 %
2
0
,7
 %
2
2
,6
 %
2
2
,5
 %
1,
0
 %
1,
0
 %
5
,0
 %
 
 
O
ds
to
te
k 
sa
m
oz
ad
os
tn
ih
 o
bč
in
14
,0
 %
14
,0
 %
12
,4
 %
10
,4
 %
8
,8
 %
4
9
,5
 %
4
9
,0
 %
9
,0
 %
 
 
Te
ko
či
 o
dh
od
ki
 (S
tr
)
74
1,
0
3
 
7
7
5
,3
1
 
81
5
,4
5
 
8
6
0
,4
5
 
9
7
2
,8
6
 
9
9
6
,4
5
 
1.1
2
0
,4
3
 
1.
2
0
8
,4
0
 
31
,3
 %
21
,3
 %
6
3
,1
 %
P
ok
ri
to
st
 S
tr
 s
 P
pi
0
,9
8
 
0
,9
8
 
0
,9
6
 
1,
0
0
 
0
,9
2
 
0
,9
4
 
0
,8
7
 
0
,9
0
 
 
 
R
as
t 
S
tr
 
1,
0
5
 
1,
0
5
 
1,
0
6
 
1,1
3
 
1,
0
2
 
1,1
2
 
1,
0
8
 
 
 
S
ku
pn
i p
ri
ho
dk
i o
bč
in
1.1
7
0
,7
7
 
1.
2
8
0
,5
6
 
1.
3
74
,5
6
 
1.
5
0
9
,4
5
 
1.
6
8
9
,7
4
 
1.
71
0
,5
0
 
1.
8
7
5
,19
 
2
.0
3
6
,5
6
 
4
4
,3
 %
19
,1
 %
74
,0
 %
S
ku
pn
i o
dh
od
ki
 o
bč
in
1.
2
0
9
,0
8
 
1.
2
8
5
,4
8
 
1.
3
7
3
,9
5
 
1.
4
5
3
,4
6
 
1.
7
24
,2
0
 
1.
7
2
2
,5
9
 
2
.0
47
,9
5
 
2
.19
2
,4
6
 
4
2
,6
 %
2
7
,3
 %
81
,3
 %
S
al
do
-3
8
,3
1
 
-4
,9
2
 
0
,6
1
 
5
5
,9
9
 
-3
4
,4
6
 
-1
2
,1
0
 
-1
7
2
,7
6
 
-1
5
5
,9
0
 
v 
te
m
 p
ri
ho
dk
i p
o 
Z
FO
5
8
,0
 %
5
4
,5
 %
51
,1
 %
4
8
,5
 %
4
5
,3
 %
5
9
,2
 %
5
5
,7
 %
51
,1
 %
v 
te
m
 o
dh
od
ki
 p
o 
Z
FO
61
,3
 %
6
0
,3
 %
5
9
,4
 %
5
9
,2
 %
5
6
,4
 %
5
7
,8
 %
5
4
,7
 %
5
5
,1
 %
v 
te
m
 in
ve
st
ic
ije
3
8
,8
 %
3
7
,6
 %
3
7
,1
 %
3
7
,6
 %
41
,3
 %
4
2
,2
 %
4
5
,3
 %
4
4
,9
 %
Vi
r:
 P
od
at
ki
 M
F,
 S
VL
R
 i
n 
in
te
rn
i 
iz
ra
ču
ni
31
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
Tabela 21: 
Izbrane mejne vrednosti VKK slovenskih občin kot osnova izračuna Ppi
OBČINA VKK P C M S
SOLČAVA 2,4028 18,57 3,70 0,94 1,18
LUČE 1,9547 6,67 5,54 1,12 1,10
KOSTEL 1,8807 8,17 4,58 0,72 1,74
JEZERSKO 1,6909 9,65 2,34 0,98 1,03
OSILNICA 1,6820 8,53 3,05 0,64 1,53
BOVEC 1,5979 11,17 1,07 0,79 1,28
HODOŠ 1,5865 5,05 3,79 0,79 1,37
BISTRICA OB SOTLI 1,5291 2,05 4,51 1,02 1,18
BLOKE 1,4881 4,57 3,03 0,97 1,38
LOŠKI POTOK 1,4650 6,44 1,96 1,00 1,35
GORENJA VAS-POLJANE 1,4387 2,14 3,38 1,40 0,91
PODVLEKA 1,4157 3,80 3,02 0,90 1,02
ŽETALE 1,4093 2,65 3,45 0,93 1,07
POVPREČJE – VSE OBČINE 1,1200 1,80 1,56 1,00 1,00
LOG-DRAGOMER 0,8900 0,37 0,45 1,02 0,90
MO PTUJ 0,8840 0,28 0,58 0,90 0,97
TRZIN 0,8791 0,23 0,34 1,14 0,72
TRBOVLJE 0,8754 0,32 0,58 0,80 1,05
PIRAN 0,8709 0,26 0,60 0,78 1,10
MO KRANJ 0,8703 0,28 0,37 0,97 1,00
MO MURSKA SOBOTA 0,8675 0,32 0,49 0,86 0,93
MIKLAVŽ NA DP 0,8667 0,20 0,51 0,87 0,98
ŠEMPETER-VRTOJBA 0,8632 0,23 0,42 0,88 1,10
IZOLA 0,8589 0,19 0,50 0,82 1,06
JESENICE 0,8582 0,34 0,30 0,95 0,94
MO VELENJE 0,8559 0,25 0,39 0,95 0,70
MO CELJE 0,8552 0,19 0,37 0,89 1,07
MO MARIBOR 0,8365 0,13 0,34 0,79 1,18
MO LJUBLJANA 0,8352 0,10 0,24 0,89 1,12
max 2,40 18,57 5,54 1,40 1,74
min 0,84 0,10 0,24 0,64 0,70
countif_above 91 61 89 98 95
countif_below 119 149 121 112 115
1  Že hi ter  pogled vrednost i  VKK pove,  da več kot  polovica mestnih občin (MO) belež i  vrednost i  indeksa pod 1,00 in 
pod povprečjem (average) .  Posledično to za MO pomeni  tudi  manjš i  znesek Ppi .
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
32
2. Analiza agregatnih vrednosti primerne porabe in stroškov po občinah
Da bi pridobili odgovore na vsa zgoraj izpostavljena vprašanja, je bila najprej opravljena 
analiza agregatnih kazalcev sistema financiranja, in sicer analiza povprečne primerne 
porabe in izkazanih stroškov. Slednja pokaže, da so slovenske občine za izvajanje nalog, 
v letih med 2007 in 2009 porabile povprečno 1,11 mrd €, pri čemer v letu 2007 malo manj 
(0,99 mrd €), v letu 2008 in 2009 pa malo več (1,12 in 1,21 mrd €). Merjeno na prebivalca, 
to pomeni povprečno 527 €, pri čemer v letu 2007 dobrih 496 €, v letu 2008 okoli 531 € 
in v letu 2009, 580 € na prebivalca. Seveda je povprečje na prebivalca zgolj orientacijska 
vrednost dejanske porabe, saj se je poraba sicer gibala v razponu od 232 € v občini Straža l. 
2007, pa vse do 1.442 € na prebivalca v občini Solčava leta 2009. V opazovanem obdobju je 
imelo 83 občin (40 % vseh) porabo na prebivalca nad povprečjem, preostalih 60 % občin pa 
pod povprečjem. Standardni odklon je znašal 88 €, pri čemer je najnižjo vrednost obdobja 
zabeležila občina Cerklje (319 €), pri petini občin pa je poraba na prebivalca odstopala 
navzdol bolj od standardnega odklona in je znašala pod 439 € na prebivalca. Mestne občine 
so v tem obdobju zabeležile v povprečju 594 € stroškov na prebivalca, kar nakazuje na 
večjo povprečno obremenjenost slovenske mestne občine za okoli +13 % oziroma slabih 
67 €. Razpon med najvišjo in najnižjo porabo v mestnih občinah se je gibal med 514 € na 
prebivalca v MO Kranj, pa vse do 719 € v MO Ptuj. Analiza povprečij ostalih izbranih 
skupin občin kaže, da so bile najbolj homogeno okoli povprečja porazdeljene občine z 
okoli 5.000 prebivalci, največji odkloni pa so zabeleženi pri občinah z veliko površino, 
kjer smo zabeležili povprečno okoli 597 € stroškov na prebivalca (+13 % nad povprečjem). 
Malo nad povprečjem se po stroškovni obremenjenosti na prebivalca giblje tudi skupina 
občin z nadpovprečnim deležem starejših prebivalcev (+9 % nad povprečjem), medtem 
ko statistično značilnega odstopanja pri ostalih skupinah ni zaznati. Kljub temu moramo 
za celovit odgovor na vprašanje o ustreznosti obstoječega sistema financiranja navzkrižno 
primerjati vsaj še dva kazalca, in sicer obseg dodeljene primerne porabe ter razmerje med 
primerno porabo ter izkazanimi stroški v občinah. Če najprej pogledamo gibanje primerne 
porabe na prebivalca ugotovimo, da je bilo v letih med 2007 in 2009 občinam skozi 
mehanizem izračuna le te dodeljeno v povprečju 558 € na prebivalca, pri čemer zaradi 
uteži, ki upoštevajo demografske in geografske razlike med občinami, vsem občinam ni 
bil dodeljen enak obseg sredstev na prebivalca. Razpon med občino z najmanj dodeljenimi 
sredstvi in tisto z največ dodeljenimi sredstvi je znašal kar 780 €. Tako je bilo npr. občini 
Solčava dodeljenih v povprečju 1.196 € na prebivalca, občini Luče 973 €, medtem ko je 
bilo nekaterim občinam, predvsem mestnim, kot npr. Ljubljana, Celje, Velenje in Maribor, 
dodeljeno celo manj kot 426 € na prebivalca oz. 132 € pod povprečjem. Standardni odklon 
od povprečja je sicer znašal 72 €, pri čemer je bilo 91 občinam dodeljeno več sredstev 
od povprečja, 119 pa manj. Analiza odklonov pokaže, da je homogenost med občinami, 
po kazalcu primerne porabe malce večja kot pri kazalcu stroškovne obremenjenosti (tam 
je znašala 83 % pri razponu +-25 % od povprečja), saj se znotraj razpona +-10 % uvršča 
okoli polovica, znotraj razpona +-25 % pa 93 % občin. Kljub temu se tudi v okviru tega 
kazalnika zaznava statistično značilne odklone, ki pa so v večji meri posledica indeksa in 
33
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
uteži korigiranih kriterijev v okviru formule za izračun primerne porabe. Ugotavljamo, da 
ima 10 občin v zgornjem delu »lestvice« odmerjene primerne porabe indeks korigiranih 
kriterijev bistveno nad povprečjem (več kot 1,46, povprečje 1,12), kar jim posledično 
prinaša večji obseg dodeljene primerne porabe. Na drugi strani ima 10 občin spodnjega 
dela lestvice (večina mestnih občin), pripadajočo vrednost indeksa pod 0,87. 
Tabela 3: 
Mejne in povprečne vrednosti po občinah razvrščeno po TStri med 2007/09
TO+TR (40+41) preb
SK_str 
01-23
Ppi/Str Ppi Prih Raz VKK
SOLČAVA 551 1.167 1,03 1.196 946 -250 2,4028
KOSTEL 683 1.106 0,85 937 784 -153 1,8807
PUCONCI 6.454 1.086 0,55 601 557 -44 1,2063
HODOŠ 356 927 0,85 790 678 -113 1,5865
BOHINJ 5.320 913 0,71 648 619 -29 1,3016
PIRAN 17.366 866 0,50 434 502 68 0,8709
KRANJSKA GORA 5.504 809 0,73 588 615 27 1,1807
BOVEC 3.271 783 1,02 796 707 -88 1,5979
ČRNA NA KOROŠKEM 3.610 759 0,80 604 566 -37 1,2125
OSILNICA 422 748 1,12 837 719 -119 1,6820
Povprečje – vse občine 9.603 527 1,09 558 541 -17 1,12
JURŠINCI 2.385 388 1,48 575 530 -44 1,1544
HORJUL 2.719 385 1,41 542 522 -21 1,0890
ŠENČUR 7.989 373 1,31 489 493 4 0,9807
CIRKULANE 2.363 373 1,72 642 593 -49 1,2879
STRAŽA 3.837 366 1,34 490 520 30 0,9836
CERKVENJAK 2.108 362 1,67 604 547 -57 1,2136
KRIŽEVCI 3.589 358 1,46 521 499 -22 1,0472
ŠTORE 4.228 358 1,33 475 480 5 0,9535
GORIŠNICA 3.970 353 1,42 500 499 -1 1,0039
CERKLJE 6.720 319 1,75 559 556 -3 1,1216
max 1.167 1,75 1.196 946 75 2,40
min 319 0,50 416 444 -250 0,84
stdev 88 0,2 72,0 43,6 32,0 0,14
av countif_ab 83 108 91 80 106 91
av countif_be 127 102 119 130 104 119
Mestne občine average 594 0,75 442 490 48 0,89
max 719 0,89 487 519 75 0,98
min 514 0,61 416 472 18 0,84
Občine pod 5000 preb average 527 1,01 517 521 4 1,04
Občine z P>povprečja average 597 1,13 657 602 -55 1,32
Občine s C>povprečja average 522 1,11 557 542 -15 1,12
Občine z M>povprečja average 540 1,03 549 533 -15 1,10
Občine s S>povprečja average 573 1,07 591 564 -27 1,19
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
34
Tabela 4: 
Mejne in povprečne vrednosti po občinah razvrščeno po Ppi med 2007/09
TO+TR (40+41) preb
SK_str 
01-23
Ppi/Str Ppi Prih Raz VKK
SOLČAVA 551 1.167 1,03 1.196 946 -250 2,4028
LUČE 1.632 692 1,41 973 796 -177 1,9547
KOSTEL 683 1.106 0,85 937 784 -153 1,8807
JEZERSKO 709 656 1,28 842 721 -120 1,6909
OSILNICA 422 748 1,12 837 719 -119 1,6820
BOVEC 3.271 783 1,02 796 707 -88 1,5979
HODOŠ 356 927 0,85 790 678 -113 1,5865
BISTRICA OB SOTLI 1.509 588 1,29 761 663 -98 1,5291
BLOKE 1.635 577 1,28 741 661 -79 1,4881
LOŠKI POTOK 2.078 461 1,58 729 639 -90 1,4650
Povprečje – vse občine 9.603 527 1,09 558 541 -17 1,1200
MO KRANJ 53.353 514 0,84 433 482 49 0,8703
MO MURSKA SOBOTA 19.963 543 0,79 432 472 40 0,8675
MIKLAVŽ NA DP 6.313 396 1,09 432 464 32 0,8667
ŠEMPETER-VRTOJBA 6.334 576 0,75 430 490 60 0,8632
IZOLA 15.179 680 0,63 428 479 51 0,8589
JESENICE 22.044 496 0,86 427 463 36 0,8582
MO VELENJE 33.392 539 0,79 426 478 52 0,8559
MO CELJE 48.983 570 0,75 426 481 55 0,8552
MO MARIBOR 110.982 595 0,70 416 472 55 0,8365
MO LJUBLJANA 265.172 683 0,61 416 485 69 0,8352
max 1.167 1,75 1.196 946 75 2,40
min 319 0,50 416 444 -250 0,84
stdev 88 0,2 72,0 43,6 32,0 0,14
av countif_ab 83 108 91 80 106 91
av countif_be 127 102 119 130 104 119
Mestne občine average 594 0,75 442 490 48 0,89
max 719 0,89 487 519 75 0,98
min 514 0,61 416 472 18 0,84
Občine pod 5000 preb average 527 1,01 517 521 4 1,04
Občine z P>povprečja average 597 1,13 657 602 -55 1,32
Občine s C>povprečja average 522 1,11 557 542 -15 1,12
Občine z M>povprečja average 540 1,03 549 533 -15 1,10
Občine s S>povprečja average 573 1,07 591 564 -27 1,19
35
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
Tabela 5:
Mejne in povprečne vrednosti razvrščene po Ppi/Stri med 2007/09
TO+TR (40+41) preb
SK_str 
01-23
Ppi/Str Ppi Prih Raz VKK
CERKLJE 6.720 319 1,75 559 556 -3 1,1216
CIRKULANE 2.363 373 1,72 642 593 -49 1,2879
CERKVENJAK 2.108 362 1,67 604 547 -57 1,2136
MAKOLE 2.115 408 1,60 653 602 -51 1,3124
LOŠKI POTOK 2.078 461 1,58 729 639 -90 1,4650
ŽETALE 1.427 451 1,56 702 614 -88 1,4093
SVETA ANA 2.379 435 1,48 645 577 -68 1,2961
JURŠINCI 2.385 388 1,48 575 530 -44 1,1544
KRIŽEVCI 3.589 358 1,46 521 499 -22 1,0472
SVETI TOMAŽ 2.225 443 1,45 642 593 -48 1,2893
Povprečje – vse občine 9.603 527 1,09 558 541 -17 1,1200
KRANJSKA GORA 5.504 809 0,73 588 615 27 1,1807
RUŠE 7.652 648 0,71 462 498 36 0,9282
BOHINJ 5.320 913 0,71 648 619 -29 1,3016
MO KOPER 49.090 631 0,70 444 519 75 0,8919
MO MARIBOR 110.982 595 0,70 416 472 55 0,8365
IZOLA 15.179 680 0,63 428 479 51 0,8589
MO PTUJ 24.006 719 0,61 440 474 34 0,8840
 MO LJUBLJANA 265.172 683 0,61 416 485 69 0,8352
PUCONCI 6.454 1.086 0,55 601 557 -44 1,2063
PIRAN 17.366 866 0,50 434 502 68 0,8709
stdev 88 0,2 72,0 43,6 32,0 0,14
av countif_ab 83 108 91 80 106 91
av countif_be 127 102 119 130 104 119
Mestne občine average 594 0,75 442 490 48 0,89
max 719 0,89 487 519 75 0,98
min 514 0,61 416 472 18 0,84
Občine pod 5000 preb average 527 1,01 517 521 4 1,04
Občine z P>povprečja average 597 1,13 657 602 -55 1,32
Občine s C>povprečja average 522 1,11 557 542 -15 1,12
Občine z M>povprečja average 540 1,03 549 533 -15 1,10
Občine s S>povprečja average 573 1,07 591 564 -27 1,19
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
36
Temu primeren je tudi obseg primerne porabe, ki v povprečju znaša le 442 €/prebivalca in 
je za 26 % manjša od povprečja. Če analiziramo povprečja skupin občin glede na ostale 
njihove lastnosti, lahko statistično značilno odstopanje zaznamo še pri občinah s površino, 
ki je večja od povprečne površine na prebivalca (nad 1,8) in jim pripada v povprečju okoli 
657 € ali 18 % več od povprečja. Takšne so npr. občine Solčava (indeks površine 18,6 in 
primerna poraba 1.196 e), pa tudi Bovec, Jezersko, in druge primerljive občine. 
Kot vidimo, se slika morebitnih anomalij obstoječega sistema sedaj že bolj izjasni, vendar 
dodajmo skupni analizi še tretji kazalnik, to je razmerje med primerno porabo in stroški v 
občinah. Slednje prikaže kako je dodeljena primerna poraba zadostila dejansko izkazanim 
stroškom po občini. Ugotavljamo, da je v analiziranem obdobju znašala pokritost dejanskih 
stroškov z obsegom primerne porabe v povprečju 1,09, kar pomeni, da so bile kumulativno 
gledano občine ustrezno pokrite s sredstvi in so v povprečju pridobile okoli 9 % več sredstev 
kot pa so znašali izkazani odhodki. Razpon med občino z najmanjšo pokritostjo stroškov z 
primerno porabo in občino z najvišjo stopnjo (pre)kritosti stroškov s kalkulativno določeno 
primerno porabo je znašal med 0,50 (Piran), pa vse do 1,75 (Cerklje). Posledično lahko 
ugotovimo, da je nekaj manjših občin, kot npr. Cirkulane, Cerkvenjak, Makole, Loški 
potok, itd, bilo deležnih bistveno večjega obsega primerne porabe kot pa so znašali njihovi 
izkazani odhodki. Indeks prekritosti se je pri zgoraj navedenih občinah gibal celo nad 1,45, 
kar pomeni, da so v zadnjih treh letih te občine povprečno pridobile za +45 % več sredstev 
kot so izkazale tekočih odhodkov. Sklepamo lahko, da so občine presežke preusmerjale v 
investicije, vsekakor pa finančnih problemov niso imele. Po drugi strani je bila slika ravno 
obratna pri 68 občinah, ki jih najdemo pod povprečjem oz. celo pod vrednostjo kazalnika 
pokritosti 1,00, kar pomeni, da kalkulativno določen obseg pripadajočih sredstev ni pokrival 
izkazanih stroškov V tem delu lestvice najdemo vse mestne občine (pokritost med 0,61 ter 
0,89), v splošnem pa je zgolj okoli 41 % občin z dodeljeno primerno porabo bolj ali manj 
natančno pokrivalo izkazane stroške, kar kaže na določene odklone v ustreznosti sistema 
financiranja. 
Tabela 6: 
Razporeditev občin po kazalcih Stri, Ppi in Ppi/Stri v razrede
Stri
Stri ≤ 395 € 7 % oz. 14 občin
od 395 € do 659 € (+-25 % od povp) 83 % oz. 175 občin
Stri ≥ 659 € 6 % oz. 12 občin
Min – pov - max 319 € - 527 € - 1.167 €
Ppi
Ppi ≤ 419 € 1 % oz. 2 občine
od 419 € do 698 € (+-25 % od povp) 93 % oz. 195 občin
Ppi ≥ 698 € 6 % oz. 13 občin
Min – pov - max 416 € - 558 € - 1.196 €
37
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
Ppi/Stri
≤ 0,82 1 % oz. 2 občine
od 0,82 do 1,36 (+-25 % od povp) 93 % oz. 195 občin
≥ 1,36 6 % oz. 13 občin
Min – pov - max 0,50 – 1,09 – 1,75
3. Analiza strukture izkazanih stroškov
Pred podajanjem sklepnih ugotovitev in ocene skladnosti aktualnega sistema financiranja 
slovenskih občin z osnovnimi smernicami in načeli financiranja lokalne samouprave, si 
bomo ogledali še analizo strukture izkazanih stroškov, ki je poleg analize agregatnih kazalcev 
izrednega pomena pri razumevanju problematike področja. Od leta 2006 spremljamo 
odhodke občin po t.i. programski klasifikaciji, ki program občinskega proračuna deli na 21 
glavnih področij. Analiza pokaže, da so občine v opazovanem obdobju, od zgoraj navedenih 
527 € povprečno izkazanih tekočih odhodkov na prebivalca, preko 80 % porabile v okviru 
zgolj sedmih največjih programskih skupin, pri čemer so največ, slabo tretjino, porabile 
v okviru skupine PK19 (izobraževanje), in sicer v povprečju 157 €, sledila je skupina 
PK6 (lokalna samouprava) s 16,6 % oz. 87 € na prebivalca, pa skupina PK13 (promet) s 
povprečno 60 €, skupina PK18 (družbene dejavnosti) z 8,9 % in 47 € na prebivalca, skupina 
PK20 (socialno varstvo) s 6,3 % in 33 €, skupina PK16 (prostor in komunala) s 5 % in 
26 € ter skupina PK01 (politični sistem) s 3,9 % oz. 21 € povprečne porabe v občini na 
prebivalca. Ostalih 15 programskih skupin je skupaj zavzemalo manj kot 20 %, posamezno 
pa celo manj kot 3 % celotnih tekočih odhodkov občin. Za razliko od agregatnih vrednosti, 
podrobnejša analiza stroškov po strukturi kaže na veliko nehomogenost občin, kar pomeni, 
da znotraj razpona +-25 % od povprečnih vrednosti ne zmoremo najti večine opazovanih 
enot, kljub temu pa lahko večjo stopnjo homogenosti najdemo v okviru nekaterih največjih 
programskih skupin, kot npr. izobraževanje (89 % homogenost), lokalna samouprava 
(63 %), socialno varstvo (59 %), deloma pa še pri prometu (49 % stopnja homogenosti). 
Velika neenakost povprečnih stroškov po občinah vzbuja dvom v ustrezno razumevanje 
posamezne programske skupine, saj stroški na enoto ne bi smeli premočno odstopati od 
določene vrednosti. Poleg tega smo, podobno kot v okviru agregatne analize, opazili, da 
je pri določenih skupinah občin zaznati znatne statistične odklone od povprečja. Kot smo 
zaznali že v okviru agregatne analize, mestne občine izkazujejo v povprečju za +13 % višje 
celotne stroške od povprečja, pri čemer pa najbolj izstopajo stroški družbenih dejavnosti, 
PK18, ki so kar +70 % nad povprečjem in stroški v okviru področja PK16 (prostorske, 
stanovanjske in komunalne zadeve), ki so 50 % nad povprečjem. Manjši odklon navzgor 
kažejo še stroški lokalna samouprava in prometa, +9 %, zanimivo pa je, da stroški 
političnega sistema, kažejo odklon pod povprečje do -50 %. Kot izhaja iz agregatne 
analize, kumulativno višje povprečne stroške izkazujejo še skupina občin z veliko površino 
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
38
(+13 %), čeprav te občine finančno niso tako šibke, saj po drugi strani pridobijo za +18 % 
več prihodkov iz primerne porabe kot ostale občine. V okviru strukturne analize stroškov 
te občine izkazujejo višje stroške na področju politični sistem, za +27 % nad povprečjem, 
pri podorčju lokalna samouprava, +21 % in socialnega varstva, +12 %. Skupina občin, 
za katero lahko rečemo, da statistično še značilno odstopa od povprečja je tudi skupina z 
visokim deležem starejših, ki v agregatno v povprečju izkazuje za +9 % višje stroške, pri 
čemer po strukturni analizi najbolj izstopajo stroški družbenih dejavnosti, +14 %, stroški 
delovanja sistema, nakaj višji pa so tudi stroški na področju urejanja prostora, stanovanjskih 
zadev, komunale ter socialnega varstva (povprečno +9 %). Pri ostalih skupinah občin ne 
zmoremo najti statistično značilnih odstopanj na agregatni ravni, če pa razmišljamo o 
skupinah občin, ki so »najbolje« prilagojene povprečnemu stroškovniku, pa so to tako na 
agregatni ravni, kot po strukturni analizi občine z večjim deležem cest in mladih. 
39
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
Ta
be
la
 7
:
 P
re
gl
ed
 s
tr
oš
ko
v 
(S
tr
i) 
in
 o
st
al
ih
 o
dh
od
ko
v*
 o
bč
in
sk
ih
 p
ro
ra
ču
no
v 
po
 p
ro
gr
am
sk
i k
la
si
fik
ac
iji
 (
P
K
) 
m
ed
 2
0
0
7
/
0
9
 
od
 2
0
0
7
 d
o 
2
0
0
9
 (p
ov
pr
eč
no
 v
 0
0
0
 €
)
od
 2
0
0
7
 d
o 
2
0
0
9
 (v
 €
 n
a 
pr
eb
iv
al
ca
)
sp
r 
v 
 %
st
ru
kt
ur
a 
v 
 %
 o
d 
sk
up
aj
PK
ST
Ri
IN
V
P&
K
OD
SK
UP
AJ
ST
Ri
IN
V
P&
K
OD
SK
UP
AJ
ST
Ri
SK
UP
AJ
ST
Ri
IN
V
P&
K
OD
SK
UP
AJ
01
26
.9
16
 
17
5 
0 
16
6 
27
.2
58
 
13
 
0 
0 
0 
14
 
1,
5 
%
2,
8 
%
2,
4 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
6 
%
1,
3 
%
02
3.
45
1 
27
 
46
3 
12
 
3.
95
3 
2 
0 
0 
0 
2 
-1
1,
5
-1
2,
4 
%
0,
3 
%
0,
0 
%
6,
6 
%
0,
0 
%
0,
2 
%
03
1.
09
5 
94
 
0 
0 
1.1
89
 
1 
0 
0 
0 
1 
0,
9 
%
-8
,4
 %
0,1
 %
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
0,1
 %
04
24
.3
23
 
22
.6
16
 
2.
37
9 
22
9 
49
.5
46
 
12
 
11
 
1 
0 
25
 
23
,0
 %
26
,5
 %
2,
2 
%
2,
6 
%
34
,0
 %
0,
9 
%
2,
5 
%
05
85
8 
30
 
0 
0 
88
8 
0 
0 
0 
0 
0 
0,
4 
%
2,
2 
%
0,1
 %
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
06
16
5.1
48
 
18
.8
36
 
14
6 
13
9 
18
4.
27
0 
82
 
9 
0 
0 
91
 
21
,9
 %
20
,8
 %
14
,9
 %
2,1
 %
2,1
 %
0,
5 
%
9,1
 %
07
26
.9
70
 
15
.8
57
 
0 
15
 
42
.8
43
 
13
 
8 
0 
0 
21
 
29
,4
 %
22
,1 
%
2,
4 
%
1,
8 
%
0,
0 
%
0,1
 %
2,1
 %
08
59
4 
70
 
0 
0 
66
4 
0 
0 
0 
0 
0 
32
,9
 %
38
,4
 %
0,1
 %
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
10
7.7
42
 
86
 
0 
0 
7.8
29
 
4 
0 
0 
0 
4 
25
,2
 %
27
,1 
%
0,
7 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
0,
4 
%
11
13
.4
23
 
3.
32
0 
51
 
0 
16
.7
94
 
7 
2 
0 
0 
8 
24
,4
 %
35
,7
 %
1,
2 
%
0,
4 
%
0,
7 
%
0,
0 
%
0,
8 
%
12
1.
56
9 
2.
43
3 
59
2 
21
 
4.
61
5 
1 
1 
0 
0 
2 
88
,9
 %
21
,5
 %
0,1
 %
0,
3 
%
8,
5 
%
0,1
 %
0,
2 
%
13
14
0.
05
3 
20
3.
23
3 
40
5 
45
 
34
3.
73
6 
69
 
10
1 
0 
0 
17
0 
26
,6
 %
38
,6
 %
12
,6
 %
23
,1 
%
5,
8 
%
0,
2 
%
17
,0
 %
14
25
.9
64
 
20
.2
82
 
70
8 
2 
46
.9
55
 
13
 
10
 
0 
0 
23
 
20
,4
 %
26
,0
 %
2,
3 
%
2,
3 
%
10
,1 
%
0,
0 
%
2,
3 
%
15
31
.0
44
 
15
4.
21
8 
36
 
15
8 
18
5.
45
6 
15
 
76
 
0 
0 
92
 
9,
8 
%
48
,7
 %
2,
8 
%
17
,5
 %
0,
5 
%
0,
6 
%
9,
2 
%
16
70
.9
49
 
20
4.
48
6 
1.
36
0 
14
0 
27
6.
93
5 
35
 
10
1 
1 
0 
13
7 
22
,1 
%
24
,2
 %
6,
4 
%
23
,3
 %
19
,4
 %
0,
5 
%
13
,7
 %
17
21
.9
10
 
8.
02
4 
0 
0 
29
.9
33
 
11
 
4 
0 
0 
15
 
1,
0 
%
-2
,4
 %
2,
0 
%
0,
9 
%
0,
0 
%
0,
0 
%
1,
5 
%
18
12
7.6
61
 
87
.4
89
 
28
 
57
0 
21
5.
74
8 
63
 
43
 
0 
0 
10
7 
18
,3
 %
27
,5
 %
11
,5
 %
10
,0
 %
0,
4 
%
2,
2 
%
10
,7
 %
19
32
8.
61
8 
12
7.1
26
 
3 
25
5 
45
6.
00
3 
16
3 
63
 
0 
0 
22
6 
20
,7
 %
18
,1 
%
29
,6
 %
14
,5
 %
0,
0 
%
1,
0 
%
22
,6
 %
20
67
.6
75
 
5.1
57
 
19
8 
0 
73
.0
31
 
34
 
3 
0 
0 
36
 
28
,5
 %
30
,6
 %
6,1
 %
0,
6 
%
2,
8 
%
0,
0 
%
3,
6 
%
22
8.1
69
 
20
2 
63
4 
24
.5
69
 
33
.5
74
 
4 
0 
0 
12
 
17
 
62
,6
 %
10
0,
6 
%
0,
7 
%
0,
0 
%
9,
0 
%
93
,3
 %
1,
7 
%
23
14
.2
95
 
5.
47
8 
0 
17
 
19
.7
90
 
7 
3 
0 
0 
10
 
33
,0
 %
23
,5
 %
1,
3 
%
0,
6 
%
0,
0 
%
0,1
 %
1,
0 
%
SK
1.1
08
.4
26
 
87
9.
24
2 
7.0
03
 
26
.3
38
 
2.
02
1.
01
0 
55
0 
43
6 
3 
13
 
1.
00
2 
21
,3
 %
27
,8
 %
10
0,
0 
%
10
0,
0 
%
10
0,
0 
%
10
0,
0 
%
10
0,
0 
%
 *
 I
N
V 
–
 i
nv
es
ti
ci
je
, 
P
&
K
 –
 p
os
oj
il
a 
in
 p
ov
eč
an
je
 k
ap
it
al
sk
ih
 d
el
ež
ev
, 
O
D
 –
 o
dp
la
či
lo
 d
ol
ga
*
*
 P
K
- 
od
 0
1
 d
o 
2
3
 –
 z
a 
ra
zl
ag
o 
po
sa
m
ez
ne
 k
at
eg
or
ij
e 
P
K
 o
z.
 p
ro
gr
am
a 
gl
ej
 T
ab
el
o 
9
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
40
Ta
be
la
 8
: 
A
na
liz
a 
st
ro
šk
ov
 (
S
tr
i) 
ob
či
ns
ki
h 
pr
or
ač
un
ov
 p
o 
pr
og
ra
m
sk
i k
la
si
fik
ac
iji
 (
P
K
) 
za
 o
bd
ob
je
 o
d 
2
0
0
7
 d
o 
2
0
0
9
Vs
e 
ob
či
ne
 S
K
M
O
Ob
či
ne
 p
od
 
50
00
 p
re
b
Ob
či
ne
 z
 P
 
≥ 
po
v
Ob
či
ne
 z
 C
 
≥ 
po
v
Ob
či
ne
 z
 M
 
≥ 
po
v
Ob
či
ne
 z
 S
 
≥ 
po
v
PK
St
ri 
po
 P
K 
in
 S
k
po
v
+/
- 
25
 %
 
po
v
m
in
m
ax
 %
 v
 S
K
po
v
ra
z
po
v
ra
z
po
v
ra
z
po
v
ra
z
po
v
ra
z
po
v
ra
z
01
PO
LI
TI
ČN
I S
IS
TE
M
21
 
44
 %
5 
12
6 
3,
9 
%
10
 
-5
0
15
 
-2
9
26
 
27
 %
20
 
-4
 %
19
 
-6
 %
23
 
12
 %
02
EK
ON
 IN
 F
IS
K 
AD
M
IN
IS
TR
AC
IJ
A
2 
79
 %
 
0 
42
 
0,
4 
%
3 
 
2 
 
1 
 
2 
 
3 
 
2 
 
03
ZU
N
AN
JA
 P
OL
IT
IK
A 
IN
 M
ED
. P
OM
OČ
0 
82
 %
 
0 
24
 
0,
1 
%
1 
 
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
04
SK
. A
D
M
IN
. S
LU
ŽB
E 
IN
 J
. S
TO
R
IT
VE
12
 
34
 %
 
0 
15
5 
2,
3 
%
14
 
 
12
 
 
17
 
 
13
 
 
15
 
 
15
 
 
05
ZN
AN
OS
T 
IN
 T
EH
N
OL
OŠ
KI
 R
AZ
VO
J
0 
90
 %
 
0 
8 
0,
0 
%
1 
 
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
06
LO
KA
LN
A 
SA
M
OU
PR
AV
A
87
 
63
 %
 
44
 
61
6 
16
,6
 %
96
 
9 
%
79
 
-1
0
10
6 
21
 %
82
 
-6
 %
93
 
6 
%
97
 
11
 %
07
OB
R
AM
BA
 IN
 IZ
R
ED
N
I D
OG
11
 
41
 %
 
2 
39
 
2,
0 
%
19
 
 
10
 
 
13
 
 
10
 
 
11
 
 
13
 
 
08
N
OT
R
AN
JE
 Z
AD
EV
E 
IN
 V
AR
N
OS
T
0 
87
 %
 
0 
3 
0,
0 
%
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
0 
 
10
TR
G 
D
EL
A 
IN
 D
EL
OV
N
I P
OG
OJ
I
5 
17
 %
 
0 
95
 
1,
0 
%
3 
 
4 
 
6 
 
6 
 
7 
 
6 
 
11
KM
ET
IJ
ST
VO
, G
OZ
D
. I
N
 R
IB
IŠ
TV
O
10
 
 3
4 
%
0 
0 
2,
0 
%
5 
 
8 
 
18
 
 
9 
 
11
 
 
13
 
 
12
PR
ID
 IN
 D
IS
T 
EN
ER
G.
 S
U
RO
VI
N
1 
83
 %
 
0 
78
 
0,
3 
%
2 
 
1 
 
3 
 
2 
 
2 
 
2 
 
13
PR
OM
ET
, P
R
. I
N
FR
A 
IN
 K
OM
U
N
IK
.
60
 
49
 %
 
0 
16
9 
11
,4
 %
65
 
9 
%
61
 
2 
%
64
 
7 
%
60
 
1 
%
62
 
3 
%
61
 
1 
%
14
GO
SP
OD
AR
ST
VO
14
 
19
 %
 
0 
14
3 
2,
6 
%
12
 
 
14
 
 
22
 
 
16
 
 
15
 
 
20
 
 
15
VA
RO
VA
N
JE
 O
KO
LJ
A 
IN
 N
AR
. D
ED
.
15
 
16
 %
 
0 
50
7 
2,
8 
%
23
 
 
19
 
 
17
 
 
13
 
 
13
 
 
20
 
 
16
PR
OS
T 
PL
AN
 IN
 S
TA
N
-K
OM
 D
EJ
.
26
 
 3
3 
%
0 
16
3 
5,
0 
%
40
 
50
 %
31
 
16
 %
26
 
-1
 %
27
 
1 
%
27
 
2 
%
29
 
10
 %
17
ZD
R
AV
ST
VE
N
O 
VA
R
ST
VO
10
 
62
 %
 
1 
26
 
2,
0 
%
12
 
 
10
 
 
10
 
 
10
 
 
10
 
 
11
 
 
18
KU
LT
U
R
A,
 Š
PO
RT
 IN
 N
GO
47
 
34
 %
 
12
 
19
0 
8,
9 
%
81
 
72
 %
56
 
20
 %
50
 
6 
%
46
 
-1
 %
49
 
5 
%
53
 
14
 %
19
IZ
OB
R
AŽ
EV
AN
JE
15
7 
89
 %
 
62
 
25
4 
29
,8
 %
16
4 
5 
%
16
0 
2 
%
16
2 
3 
%
16
0 
2 
%
15
5 
-1
 %
15
8 
0 
%
20
SO
CI
AL
N
O 
VA
R
ST
VO
33
 
59
 %
 
9 
71
 
6,
3 
%
34
 
3 
%
32
 
-4
 %
37
 
12
 %
32
 
-2
 %
33
 
0 
%
36
 
9 
%
22
SE
RV
IS
IR
AN
JE
 J
AV
N
EG
A 
D
OL
GA
4 
25
 %
 
0 
54
 
0,
8 
%
3 
 
3 
 
7 
 
4 
 
5 
 
5 
 
23
IN
TE
RV
EN
CI
JS
KI
 P
RO
GR
AM
I I
N
 O
BV
.
9 
13
 %
 
0 
79
 
1,
8 
%
6 
 
8 
 
11
 
 
10
 
 
9 
 
9 
 
S
K
S
K
U
P.
 V
S
A
 P
O
D
R
O
Č
JA
 (0
1
 d
o 
2
3
):
5
27
 
8
3
 %
 
31
9
 
1.
16
7
 
10
0
 %
5
9
4
 
13
 %
5
27
 
0
 %
5
97
 
13
 %
5
2
2
 
-1
 %
5
41
 
3
 %
57
3
 
9
 %
41
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
4. Sintezne ugotovitve in sklepi
Glede na pridobljene rezultate analiz sistema financiranja slovenskih občin in glede na 
medsebojno navzkrižno sintezo rezultatov, lahko podamo nekaj ključnih ugotovitev 
in sklepov skladnosti aktualnega sistema. Kot prvo ugotavljamo, da so bile agregatno 
gledano, v opazovanem obdobju, slovenske občine finančno ustrezno podprte glede na 
njihove izkazane potrebe, saj so bili povprečni stroški na prebivalca povprečno za okoli 
9 % nižji od pripadajočih virov iz naslova zakonsko določene primerne porabe. Tudi delež 
občin, ki so se po agregatnih kazalcih gibale znotraj razpona +-25 % od povprečja je bil 
večinoma visok, po kazanilku izkazanih stroškov 83 %, pri kazalniku primerne porabe pa 
celo 93 %. Kljub navidez skladnemu razmerju med izkazanimi potrebami in pripadajočimi 
viri, pa večje anomalije sistema zaznamo skozi podrobnejšo analizo posameznih izbranih 
skupin občin, predvsem pa skozi strukturno analizo sistema financiranja. Prvi signal, 
ki napotuje na možne anomalije sistema in ga lahko zaznamo že na agregatni ravni, je 
sorazmerno velik razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo posameznih opazovanih 
kategorij. Tako razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo izkazanih povprečnih stroškov 
po občinah znaša med 319 € pa vse do 1.167 € na prebivalca (povprečje 527 €), pri obsegu 
pripadajoče primerne porabe pa med 416 € pa vse do 1.196 € (povprečno 558 €). Pri 
indeksu pokritosti virov s stroški razpon znaša med 0,50 do 1,75 (povprečje 1,09). Kljub 
temu, da je občin, ki se uvrščajo v takšne »mejne« kategorije manj kot 15 %, pa se zaradi 
zaznanega učinka medsebojnega navzkrižnega vplivanja in posledično multipliciranja 
problematičnih vidikov sistema, ko npr. nekaterim občinam z visokimi povprečnimi 
stroški pripada istočasno tudi relativno nizek obseg primerne porabe, vzdržnost celotnega 
sistema financiranja bistveno poslabša. Slednje se še posebej jasno pokaže v primeru, da 
opravimo analizo zgoraj navedenih kazalcev po nekaterih izbranih skupinah občin, glede 
na njihove izstopajoče lastnosti, npr. po mestnih občinah, občinah z veliko površino, ipd. 
V nadaljevanju tovrstna analiza kaže, da je dejansko prihajalo do znatnih medsebojnih 
razlik med posameznimi skupinami občin. Tako so imele npr. mestne občine izkazane za 
povprečno +13 % višje stroške ob povprečno -26 % nižji vrednosti pripadajoče primerne 
porabe. Slednje posledično poslabšuje kumulativni položaj mestnih občin, ki pa ga zgolj z 
opazovanjem celote ne opazimo. Podobni navzkrižno multiplicirani odkloni so bili opazni 
še pri skupini občin z relativno veliko površino, vendar v nekoliko drugačni smeri, saj 
so slednje ob sicer +13 % višjih izkazanih stroških, pridobile povprečno za okoli +18 % 
več sredstev iz naslova primerne porabe. Pri ostalih opazovanih skupinah so bili opaženi 
navzkrižno multiplicirani odkloni manjši a kljub temu ne zanemarljivi (npr. v skupini občin 
z relativno visokim deležem starejših v skupni populaciji), še posebej če jih povežemo z 
analizo strukture izkazanih stroškov. Slednja nam pokaže, da so občine preko 80 % stroškov 
ustvarile znotraj zgolj sedmih programskih skupin, pri čemer izstopajo izobraževanje, 
delovanja sistema, promet, družbene dejavnosti, socialno varstvo, urejanja prostora in 
komunalne zadeve. Za razliko od predhodnih kazalcev strukturna analiza kaže na večjo 
nehomogenost, kar vzbuja dvom v ustrezno razumevanje posamezne programske skupine. 
Poleg tega strukturna analiza potrdi znatne statistične odklone od povprečja, kot smo jih 
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
42
zaznali že v okviru agregatne analize. V tem okviru ponovno odstopajo mestne občine, ki 
izkazujejo precej višje stroške na področju družbenih dejavnosti, prostorskih, stanovanjskih 
in komunalnih zadev, manjša odstopanja navzgor pa še v okviru lokalne samouprave in 
prometa. Poleg tega višje povprečne stroške izkazuje še skupina občin z veliko površino na 
področju delovanja sistema in socialnega varstva. Skupina občin, za katero lahko rečemo, 
da statistično še značilno odstopa od povprečja je tudi skupina z visokim deležem starejših, 
kjer izstopajo stroški družbenih dejavnosti, delovanja sistema ter socialnega varstva, pri 
ostalih skupinah občin pa nismo našli statistično značilnih odstopanj na agregatni ravni. Za 
konec velja omeniti še ugotovitve analize sprememb opazovanih kategorij skozi opazovano 
obdobje, ki pokaže, da so izkazani stroški v zadnjem triletnem obodbju v povprečju porastli 
za +25,9 %, medtem ko je obseg dodeljene primerne porabe po občini v povprečju porastel 
za +15,3 %, in je torej za dobrih deset odstotnih točk zaostajal za povečevanjem občinske 
porabe. Vse navedeno kaže, da obstoječi sistem financiranja občin, sicer na agregatni ravni 
ne kaže pretirane neskladnosti z osnovnimi načeli in teorijo fiskalnega decentralizma, kljub 
temu pa podrobnejša analiza pokaže na določene razjede znotraj sistema, ki dolgoročno 
niso vzdržne in kličejo po določenih korekcijah, predvsem na področju nekaterih izbranih 
skupin občin, ponderjev korigiranih kriterijev v okviru formule za izračun primerne porabe 
ter večji enotnosti stroškovne strukture.
43
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN – ZFO1 STROŠKOVNI V IDIK PO PROGRAMSKI  KLASIF IKACIJ I
Viri in literatura
Brezovnik, B., Oplotnik, Ž. Mednarodna primerjava sistemov financiranja občin. Lex localis, 2003, letn. 1, št. 
3, str. 1-38
Brezovnik, B., Oplotnik, Ž. Fiskalna decentralizacija v Sloveniji : oris stanja, problematika in mednarodna 
primerjava, (Lex localis). Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2003. ISBN 961-6399-
19-5.
DeMello, Luiz, Barenstein, Matias (2001), Fiscal Decentralization and Governance: A Cross-Country 
Analysis, IMF Working Paper no.71, Washington
McKinnon, R., Nechyba, T. (1997), Competition in Federal Systems, in The New Federalism: Can the State 
be Trusted?, Ferejohn, J., Weingast, B., eds. Stanford: Hoover Institution Press, str. 3-61.
Musgrave, M. Richard (1959), The Theory of Public Finance, McGraw-Hill, NY
Oates, E.Wallace (1999), An Essay on Fiscal Federalism, Journal of Economic Literature, Vol.32, str.1120-
1149
Tiebout, Charles (1956), A Pure Theory of Local Expenditures, Journal of Political Economy, Vol.64, str. 
416-424
Ministrstvo za finance, Bilten javnih financ, različne številke, Ljubljana
Ministrstvo za finance, Interna gradiva o izračunih primerne porabe in zneskov finančne izravnave po 
občinah ter odhodkih občin, za leta 2007-2009.
Ur.l. RS, št.123/2006, Zakon o financiranju občin (ZFO),
Ur.l. RS, št.72/1993, Zakon o lokalni samoupravi,
Ur.l. RS, št.57/1996, Zakon o ratifikaciji Evropske listine ls (MELLS),