742
Dr. K. Glaser:   Jurij Kobe.
Jurij Kobe.1}
Spisal dr. K. Glaser.
orodivši se dne 8. ržnega cveta leta 1807. v Poljanah poleg Kolpe, dovršil je ljudske in latinske šole v Karlovci, licej in bogoslovske študije pa v Ljubljani, kapelanoval od leta 1837. v Semiči,   Kostelu,   Mokronogu,   na   Trebelnem,   v
Crnomlji, v Leskovct do  leta  1851.,   potem  je bil   župnik na   Planini
do   leta   1856.   in   končno   v   Čateži   do   smrti   dne   29. ržnega   cveta
leta   1858.
Ker je izvršil svoje prve nauke na Hrvaškem,   navzel   se  je bil
ilirske ideje, za katero je pisal v letih  1840. in 1841, v Gajevih listih,
pozivajoč svoje rojake v ilirsko kolo.
Ko se je navdušenje za to misel nekoliko poleglo in ko so si Slovenci ustanovili svoja glasila; bil jim je Kobe marljiv sodelavec. Prvi njegov spis v slovenskih listih sem zasledil v »Novicah« leta 1847.,2) z naslovom: »Beli Kranjci onkraj hribov Gorjancev in Koče-varjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice.« Tu popisuje v šestih oddelkih nošo, jezik, narodne pesmi, katere posebno radi popevajo Poljanci; človek bi pre mislil, da je V u k tukaj zbral svoje pesmi, tako so jednake srbskim; v potrdilo navaja nekatere. Potem navaja ženitovanjske navade, v katerih popevajo »Kraljeviča Marka«. Nap6sled navaja nekoliko njih pregovorov. Članek je za one čase res znamenit.
Največji del njegovega slovstvenega delovanja je namenjen v to, da se Slovenci pobliže seznanijo s svojimi sosedi — s Hrvati in Srbi ; v tem zmislu je spisan članek: »Zenitovanje v Dalmaciji poleg turške meje«.3) V Risnu in Dubrovniku se pravi pre »veriti dekle« ali »ve-riti se z dekletom = prositi za dekle«; — na široko opisuje vse šege in navaja tudi pesmi, ki se poj6 ob tej priliki. V to stroko spada spis: »En dan na piru (ženitnini) v Krajini (Vojaški granici)« 4), kjer razkazuje, da je dobro postreženo z jestvinami, samd za vino je joj, ker hodi jedina posoda plošnata, držeča okolo 24 litrov silo počasi od soseda do soseda. Kdor ne zna napijati, ne sme sedeti na gorenjem
*) Jos. Marn, Jezic. XVII, str. 1.—16.; a) str. 163., 167., 170.— I., 175., 178., 182.—3.; uredništvo »Novic« dostavlja: »Čast. gosp. pisatelja prosimo, nam večkrat za ,Novice' kaj poslati«; 8) Nov. 1854, str. 62., 66.—7.; 71., 74.-5., 79., 83.—4.; 9°-.   95-. 99-—io°;  *) Nov.  1853, str. 347.
Dr.  K.  Glaser:   Jurij  Kobe.
74j
konci mize; kak6 je treba opravljati ta posel, razkazuje članek »Srbske zdravice«1); takih je sedem: i.) v dobri čas od obeda; 2.) v boljši čas od obeda; 3.) v slavo božjo; 4.) v zdravje domačinovo; 5.) v zdravje prijateljsko; 6.) za častitost snida in shoda; in 7.) za mize, obraza in ustanka.
V  članku:
»Znajte, da je slava veča,2) So več brati bratec biti«
govori iskreno za ilirsko idejo in   navaja   končno  pesem belokranjsko
0   »Kraljeviči Marku«.
Opisal nam je Kobe tudi običaje pri pogrebu in navel pesmi, ki se pri tem poj6; dotična zbirka pesmij ima naslov: »Srbsko kla-govanje za mertvimi« 3) Po Vuku: 1.) Mati nad sinom; 2.) Druge mater tolažeče; 3.) Spet tako; 4.) Dve in dve; 5.) Spet tako; 6) Spet tako; 7.) Kadar merliča iz hiše nesejo; 8.) Pop ji govori (ko odneso moža iz hiše); 9.) Tretji dan na grobu rajnega. 8. pesem slove tako:
»S svetom se treba razabrati Svojo žalost pregoreti Kdor se rodi, vsak mora umreti Nekdo preje, nekdo pa pozneje Al'  se treba u jad razabrati I družino svojo utešiti.«
Ker se je mnogo bavil s hrvaškim in srbskim slovstvom, na-pravljal je leta 1855. »Cakavce po Vuku z ozirom na Kekavce«1); v tem članku pride do teh le zaključkov: Iz vsega tega se vidi, da se južni Slovani razven Bolgarov dele" po jeziku na troje: Pervi so Srbi,   ki govorč što ali šta in na konci  zloga   izgovarjajo  o  namesto
1  — drugi so Horvati, ki namesto što ali šta govore ča (potem se zovejo   tudi Cakavci) — tretji so Slovenci,   ali kakor jih  mi  zovemo
Kranjci, ki namesto što govore kaj (Kekavci)......Med Slovence
spadajo tudi denašnji Horvatje v Varožlinski, Križevski in Zagrebški okolici, katerih jezik je prelaz iz Kranjskega v  Srbski i. t. d.
Z jezikoslovjem se bavi tudi v članku »Badnjak«5) in »Skutnik«6). V »slovniških pomenkih«7) svetuje slovenskim pisateljem pisati u namesto v, in tudi v drugih slučajih posnemati ilirske pisatelje.
V  to vrsto spada tudi spis: »Serbskega jezika domovina«8). Po Vuku razpravlja na tanko, v kakih razmerah žive po raznih  deželah.
*) Bčela 1851, str. 123.-4., 141.—2.; 2) Nov. 1854, str. 151.-2., 154—5.; 3) Nov. 1855, str. 128., 132., 136.; *) Nov. 1857, str. 371., 374., 379.; 6) Nov. 1857, str. 19.—20.; «) Nov. 1853, str. 191., 271., 303.; ') Nov. 1853, str. 378. ; 8) Nov. 1857, str. 47-, 5«i 54-—55-
744
Dr. K. Glaser: Jurij Kobe
Istega leta je objavil dvoje kratkočasnih povestij: »Kapitan Ter-buhovič in Ruskinja«1) in »Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev«2). V isto vrsto spada »Ahmet Methemir in njegov sin Abdala«3), v katerem pripoveduje, kake nauke je dajal oče svojemu sinu.
Dobro je opisal Turke4), končavši popis z besedami: »Oni spadajo, kakor živijo in ravnajo v Azijo, kamor se tudi bogati in pobožni, pa mrtvi Mozlemi nesti dajo, da bi njih pepela ne oskrunili keršanski psi, ki pa bojo vender prej alj pozneje si njih deželo osvojili.   Bog bi htel!«
Opisal je tudi Ruse5), po razsodbi nekega Nemca, da pridejo časi, ko se bodo učili ruskemu jeziku, kakor jezikom drugih velikih kulturnih narodov. Potem primerja Ruse z Macedonci.
Omeniti nam je še krajših sestavkov, n. pr. »Domorodne misli«0), kjer priporoča domoljubom, naj skrbe za šole, leta 1852. govori o knjigah, ki jih potrebuje »narod«7), »o Damokljejevem meču«8), priporočane iskati sreče »tam, kjer je ni najti«9).
Kakor je že leta 1848. iz Sv. Križa poleg Kostanjevice kapelan prosil, naj bi Kranjci pomagali, da bi Prigorci dobili duhovnika, tako je tudi leta 1855. *^z okolice Zaplaške na Dolenskem« prosil milodarov za  župljane.
Vse premalo se uvažuje to, da je on mnogo lepih narodnih pe-smij nekaj nabral, nekaj prevel iz srbščine na slovenski jezik. Zasledil sem te-le pesmi: »Majka Maro iza grada zvala«10), »Tičica zove ljubico«11), »Materinsvet«12), »Brata prošnja «13),Volitvau), »Drobniključi«15) »Lepa moja gora zelena«16), »Poljski blagoslov«17), »Tri junaške tuge«18), »Svekarve tolažbe«19), »Sanje Vojsave kraljice«20); prvi dve kitici te pesmi čitajte bralci:
»Sanjala je Vojsava kraljica, Verla ljuba kralja od Epira, Po imenu Ive Kastriota, Sanjala je, u sanji vidila:
Da pozoja je rodila zlega, Krila so mu Epir pokrivala, K Carigradu glava dopirala, Ki je žive Turke požirala«.
*) Nov. 1857, str. 313.—4.; 2) Nov. 402.—3.; 3) Nov. 1856, str. 39.—40. ; *) Nov, 1855, str. 302.—3., 306.—7.; 6) Nov. 1857, 3.-4., 7-J 8) Nov. 1848, 200.; 1) Nov. 1852, str. 70.; s) Nov. 1853, str. 4., 34.; ») Nov. 1853, str. 4., 15.; «) Nov. 1851, 79.; ") Nov. 1852, 49.; 13) Nov. L852, 61.; 1S) Nov. 1852, str. 89.; u) Nov. 1852, str. 101.; «) Op. cit. 117.; 16) Op. cit. 137.; 17) Op. cit. 193., 18) Op, cit. 201.; 19) Op. cit. 241.; 20) Nov. 1856, str. 56., 60., 64.
Dr. K. Glaser: Jurij Kobb.                                               745
»Petero potrebnih reči pri dovolitvi zakona na Slovenskem«1), in Pogled na »mirno goro«2), le enega romarja bi si želel tje — Koseškega. Ko bi slavni pesnik »visoke pesmi« prišel poletni dan, ter šel v nedeljo rano na goro, kakor po spodej ležečej dolini zvoni, od koder, če veter vleče, skladno soglasje od blizo 50 cerkev na ušesa doni, in kadar priplava žarko solnce na zvoniku iz Slavonije, se kaže o svojem lesku in pozemeljsko veličanstvo in neizmerno moč Tistega, ki je rekel:  »Bodi«  in je bilo.
Te sanje se tako tolmače, da bode porodila junaško dete; detetu je dala ime Jurij; odraslega odvedejo Turki, med katerimi je za-slul junak. Nato mu piše mati, da mu je umrl oče; potem premišljuje, kako bi se izmeknil sultanu, obiskal mater in zopet dobil krono. Sreča mu je ugodna; Turke zgrabijo Ogri; Jure vodi vojsko nanje kot Jurij Skenderbeg in uteče.
Prevel je srbsko narodno pesem: »Uzrok prestave sedeža srbskega patrijarha v Carigradu«3). Srbska narodna pesem »o Kraljeviči Marku«4) objavljena je bila po njegovi smrti.
Kobe je nagloma smrt za kapjo šele v 50 letu svojem. Zalo stinko5) mu je posvetil Jos. Novak.
Znano je, da so se za »ilirsko« idejo oduševljali večinoma Slovenci na Stirskem, ker so bili izpostavljenejši ponemčenju nego Slovenci na Kranjskem; ker pa je Kobe to idejo razširjal na Kranjskem, radi tega smo ga opisali nekoliko obširneje.
*) Nov.  1851, str. 80.—1., 85.-6.;  2) 264.-5.; 3) Nov.   1856, str.   140.,   144.; 4) Nov.  1858,   str. 238., 248.;   5) Nov.  1858, str. 215.