GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE TRŽIČ čevljar LETNIK XII ŠTEVILKA 11 Skupni napori rodijo sadove Problematika izpolnjevanja operativnega proizvodnega plana na začetku nove sezone pomlad—poletje 1972/73 Situacija na domačem in tujem tržišču z obutvijo je iz leta v leto težja. Pri vzbujanju želja potrošnikov o nakupu obutve nam pomaga moda. Kreator ji iščejo vedno nova izhodišča pri oblikovanju obutve. Stalne spremembe zunanjega videza pa povzročajo pri kupcih — trgovcih nesigumost. Težko se odločajo, ker so izpostavljeni velikemu tveganju. Vsako sezono se pravilna odločitev trgovcev z obutvijo odraža v finančnih rezultatih. Zaradi občutnih znižanj cen velikih količin obutve na koncu sezone, ne naročajo celotnih količin. Poleg redne kolekcije nastaja še dodatna kolekcija obutve v vsaki sezoni, v zvezi s tem pa tudi novi problemi pri pripravi proizvodnje. Predpogoj za sestavo operativnega proizvodnega plana so pravočasna naročila obutve. Roki za oddajo naročil prodajnega sektorja so določeni, izredno težko pa prodaja provačasno sestavi in odda naročila v oddelek operativne priprave dela. Prve težave nastanejo že pri odločitvah za kreiranje nove kolekcije. Kljub prizadevanju vseh služb v naši tovarni in predstavnikov firme AFIS, ni mogoče časovno vskladiti vseh potrebnih informacij in navodil za kreiranje nove kolekcije. V fazi izdelave kolekcije se pojavljajo na trgu nove modne tendence, kolekcija se menja, korigira, dopolnjuje. Iščejo se nove informacije in kon-taktiranja s kupci. Skratka, napravi se vse kar je mogoče, da bi bila na koncu vzorčna kolekcija čim popolnejša. Dokončno prečiščena kolekcija vzorcev obutve se izdela v različnih barvah. Pri firmi AFIS pa nudijo vzorce posameznim kupcem njihovi zastopniki, zato mora vsak zastopnik imeti svojo kolekcijo obutve. Kolekcija tako postane po količini obširnejša. Kupci dajejo naročila šele po zaključku sejma obutve v Düsseldorfu. V tem obdobju pa je tudi sejem obutve v Milanu, Parizu in sejem Moda v svetu v Beogradu. Na teh sejmih iščejo trgovci informacije o cenah in ugotavljajo pravilno modno usmeritev kolekcij posameznih firm. Smer mode dajejo vedno večje tovarne obutve. Za naša naročila je odločilnega pomena sejem obutve v Düsseldorfu. Naša kolekcija je enotna za vsa tržišča in tudi za domači trg. V tem pogledu smo izredno napredovali nasproti ostalim tovarnam obutve pri nas, nastopajo pa težave v tem, ker imamo vedno premalo časa za pripravo proizvodnje. Situacija, v kateri se nahajamo, je izredno težka. Trgovci trdijo, da ne morejo prej dati naročil in z naročili odlašajo do zadnjega trenutka. Nam, proizvajalcem, ne ostane drugega, ga se moramo zavedati tudi mi. Ne mislim, da se v naši delovni skupnosti ne prizadevamo, vendar pa mora vsakemu biti jasno, da je uspeh odvisen od vseh zaposlenih. Kadar je breme težje ga moramo prevzeti vsi, da ga bomo zmogli. Konkretni problemi v sami proizvodnji se začnejo šele po izvršeni pripravi proizvodnje. Naš proizvodni program je širok in zahteven. Realizacija ni odvisna samo od pripravljalnih služb in nabave, ampak tudi od proizvodnih oddelkov. Vsaka proizvodna delovna enota ima dovolj problemov, ki niso odvisni samo od zunanjih činiteljev, ampak jih povzroča sama. Večinoma se zavedajo svojih nalog, so pa tudi posamezni- NOVEMBER 1972 ki, ki s slabšim delom ovirajo normalno poslovanje enot. Vsi vemo, da smo ljudje različni, vendar se moramo sporazumevati, če hočemo doseči postavljene naloge. Težko je z organizacijo dela najti idealne rešitve. Prizadevati si moramo, da vsi enotno rešujemo probleme. Veliko je prizadevanja in naporov, da dobimo naročila in da jih realiziramo. Proizvodni oddelki s svojo enotnostjo, pripravljenostjo do izvrševanja postavljenih nalog, lahko veliko pomagajo, da je proizvodni plan pravočasno izvršen. Sodelovanje slehernega nam zagotavlja izpolnjevanje proizvodnih planov po količini in kvaliteti. K skupnemu uspehu nam s svojo pripravljenostjo in strokovnostjo, s hitrim odpravljanjem zastojev v proizvodnji, izdelavi in popravilu orodij veliko pomagajo naše službe vzdrževanja. Mogoče se vedno niti ne zavedamo, kako odločilna je pri obutvi kvaliteta izdelave. Zadovoljstvo vsakega kupca, ki nosi našo obutev je garancija za nadaljnje naročilo. Slabo izdelana obutev povzroča reklamacije in izgubo kupcev. Od doslednjega izvrševanja vsake delovne operacije je odvisna končna kvaliteta izdelka. Zato mora biti naš cilj stalno prizadevanje za dobro kvaliteto izdelave. Ponovno pa poudarjam, da je uspeh podjetja odvisen od nas vseh, s problemi se moramo vsi spoprijeti in jih odpravljati. Jože Gros 22 let samouprav- ljanja v naši tovarni Pred dvaindvajsetimi leti, točneje 28. oktobra 1950, je takratna delovna skupnost prevzela v svoje roke našo tovarno. Uresničilo se je geslo: »Tovarne delavcem«. Kasneje je naša družba v celoti prešla na samoupravni sistem, ki se vseskozi dopolnjuje, spreminja in izboljšuje. Sedanji trenutek, po sprejetju prvega dela ustavnih dopolnil, na pragu sprejema drugega dela, v živahnem političnem delu vse naše družbe, nam v tovarni narekuje temeljit pregled dejavnosti naših samoupravnih organov, Na podlagi ocene te dejavnosti pa bi morali napraviti program bodočega razvoja samoupravljanja pri nas. Vsekakor bo potrebno poživiti delo svetov ekonomskih enot. Stremeti moramo za tem, da bo čimveč delavcev neposredno odločalo o svojem delu in o usodi naše celotne delovne skupnosti. Tega pa čez noč ne bomo dosegli. S sistematičnim izobraževanjem, dobrim obveščanjem, predvsem pa z našim lastnim hotenjem bomo dosegli želje-ne uspehe. Ko ob tem jubileju gledamo nazaj na prehojeno pot, lahko s ponosom ugotovimo, da smo v preteklosti dosegli velike uspehe, tako v rasti podjetja, kot v razvijanju samoupravnih odnosov. Meglič Božidar kot da najdemo izhodišče, da v čim krajšem roku izvršimo vse potrebne priprave za proizvodnjo. V takem položaju pa ni samo naša tovarna, ampak tudi ostale. Tekmujemo, kdo bo boljši in hitrejši na trgu z novo obutvijo za naslednjo sezono. Šele po tem, ko prodajni sektor odda zbrana naročila, se prične z intenzivnim delom — planiranje in priprava za proizvodnjo. Današnji in prejšnji način izdelave obutve se po tehnologiji in pripravi zelo razlikuje. Vsako sezono menjamo celotni program proizvodnje, to je nova kopita, podplati, pete, barve in vrste usnja, pa še nešteto materialov in sestavnih delov obutve. Te spremembe v programu proizvodnje izredno obremenjujejo vse razvojno pripravljalne službe. Od vsakega posameznika je odvisno, kako bodo stekle priprave. Neizpolnjen rok izdelave in vsaka napaka pomeni kasneje probleme v proizvodnji. Zaradi preobsežnih nalog se dela v začetku sezone vedno preko rednega delovnega časa. Celotna priprava pa ni odvisna samo od notranjih faktorjev, težave nastopajo tudi pri naročilih orodij in materiala, kajti tudi dobavitelji orodij in materiala so močno obremenjeni. Vse zakasnitve v dobavnih rokih skušamo nadoknaditi z intenzivnejšo pripravo, vendar nam to vedno ne uspe. Normalno bi bilo, da bi ob začetku proizvodnje imeli ves material, vsa orodja in vse ostalo pripravljeno. Na to vpliva celo vrsta dejavnikov. Uspeh bo lahko zagotovljen samo takrat, kadar bo vsakdo razumel naloge, ki jih pred nas postavlja splošna situacija. Človek se že od V prizidek tovarniške menze prihajajo na zbor Zveze komunistov ing. Kristjan Perko, Jože nekdaj bori za obstanek, te-Dolenc, Franc Šetinc, Slavko Hvalica, v ozadju je Ivan Gregorc. (Poročilo na 7. strani) H Poslovno poročilo za prvih 9 mesecev leta 1972 Vse letošnje leto se poslovna dogajanja gibljejo v smislu orientacije, ki smo jo sprejeli z letnim programom, v bistvu pa to predstavlja nadaljevanje lanskoletne poslovne politike. Osnovne karakteristike vseh dogajanj so še nadalje trajajoča konjunktura na vseh tržiščih, ki jo pospešujejo sorazmerne nizke cene obutve v primerjavi s porastom cen materiala, dalje naša usmeritev na izvoz, tesno sodelovanje s kooperanti doma in v izvozu, intenzivneje pa z novimi vlaganji pospešujemo razvoj vzporednih dejavnosti, predvsem proizvodnje PUR, gumarae in plastike. Poslovna politika se, kot rečeno, odvija skladno s programom, tega pa ne moremo v celoti trditi tudi za dosežene finančne rezultate. Nanje v vseh odtenkih vplivajo nenormalni in nepredvideni skoki v cenah materiala, predvsem zgornjega usnja. Ta pojav v I. polletju še ni bil tako očiten, ker smo delno povišanje v višini 5 % za vse leto predvidevali in ga tudi kalkulirali, rezultati pa so se pričeli poslabševati v III. tromesečju, ko smo izčrpali rezerve. Kalkulativnih cen materiala pa nismo spreminjali, ker itak zaradi kontrole cen obutve na domačem tržišču nismo imeli možnosti spreminjati prodajnih cen našim izdelkom. Kot posledica tega so pričele padati stopnje dobička in rasti izgube, kar smo napovedovali že ob obravnavanju rezultatov v predhodnih obdobjih, pričakovati pa moramo, da bo do konca leta negativni vpliv še močnejši in bodo zato kumulativni rezultati za vse leto strukturalno slabši od devetmesečnih. Navedene ugotovitve se nanašajo predvsem na našo proizvodno dejavnost, dočim se v prodajni mreži tudi finančni rezultati gibljejo skladno s predvidevanji, oziroma so posamezni indeksni kazalci celo višji, čemur pa so zopet vzrok cene, kljub procentualno nespremenjenem rabatu. Uvodna spoznanja utemeljujejo naslednji podatki: A. Proizvodnja V letošnjem letu smo izdelali 1.523.579 parov razne obutve, ali 1 % manj kot v istem času lani, čeprav smo opravili v proizvodnji obutve skupno 3% več ur, oziroma 1 % manj direktnih proizvodnih ur. S korekcijskim faktorjem glede na asortiment izdelkov, se je količina povečala za 1 % in zato tudi tako izračunana količinska produktivnost na zaposlenega v direktni proizvodnji izkazuje indeks 102, na vse zaposlene v proizvodnji čevljev pa le 99. V pogledu proizvodnih stroškov ugotavljamo, da so bili za 0,94% nižji od predvidenih. Defekti v proizvodnji so bili letos po količini za 4 % višji od lanskoletnih, izguba zaradi defektov pa je pora-stla celo za 49%. Proizvodnja gumarne in plastike se je zaradi vključitve novih kapacitet povišala po vrednosti za 59% oziroma za 54 %, na novo pa je stekla proizvodnja usnje- ne podloge in polyuretanskih podplatov. Glede proizvodnje moramo omeniti, da po količini v obutvi ne dosegamo planiranih količin, kar prav gotovo tudi v finančnem oziru vpliva negativno. Predvsem se režija razporeja na manj nosilcev, vsled česar je znižanje lastne cene nižje, zaradi možnosti prodaje pa je tudi realizirani dohodek nižji, kar nedvomno najobčutneje vpliva negativno tudi na vrednost obračunskih osebnih dohodkov. B. Prodaja V tovarniški realizaciji, ki je letos za 33,4% višja od lanskoletne, predstavlja prodaja lastnih proizvodov 73% celotne prodaje (lani 71), prodaja uslug znaša 1,6 (lani isto), ostalih 25,4% realizacije pa zajema realizacija trgovskega blaga (lani 27,4). V skupni prodaji je zastopana prodaja lastnih proizvodov na domačem trgu z 48% (47), oziroma samo v lastno trgovsko mrežo z 39 % (43), ostalim odjemalcem obutve s 5 % (4) in letos prvič s 4 % tudi prodaja proizvodov vzporednih dejavnosti. Izvoz lastnih proizvodov znaša 25 % (24) in izvoz trgovskega blaga 12% (10) celotne realizacije, tako, da je izvoz vključen skupno s 37 % (34) v skupni realizaciji. V primerjavi z lanskim letom je letošnja prodaja v našo trgovsko mrežo višja za 21 %, ostalim odjemalcem za 50 %, izvoz na vzhod za 60% in izvoz na zapad za 57%. Manj ugodna gibanja izkazujemo v primerjavi z lanskim letom in še neugodnejša v primerjavi s I. polletjem letošnjega leta v pogledu doseženih stopenj dobička oziroma, pri nekaterih dejavnostih izgube. Poprečna devetmesečna stopnja dobička za vso prodajo se je znižala za 18 %, čeprav je dobiček, zaradi za 33 % povečane eksterne realizacije, še vedno absolutno, za 17% višji od lanskoletnega. Dobiček se je v devetih mesecih znižal prav pri vseh smereh prodaje, najobčutneje pa pri izvozu na vzhod, ki je sicer še kumulativno komaj aktiven, dejansko pa je za jesensko sezono že enak ničli. Tudi izgube pri izvozu lastnih proizvodov na zapad so upoštevajoč provizije in skonte že dosegle lanskoletno, če pa gledamo samo zadnje tromesečje, pa jo celo močno presegajo. Celotna izvozna dejavnost nam prinaša v letošnjem letu 5,5 % izgube. Vse štiri vzoredne dejavnosti so po dobičku aktivne, iznad stopnje pri obutvi na domačem trgu je petama, izpod tega je usnjarna, gumar-na in polyuretan pa se gibljeta približno na poprečju. Na splošno za prodajo lahko trdijo, da močan porast v obsegu potrjuje, da so cene zaradi uradnih omejitev prenizke, da nam to posebno v letošnji jesensko-zimski sezoni znižuje akumulativnost, predvsem pa, da je zaradi porasta cen materiala in s tem zvišanje lastne proizvodne cene iznad povišanja cen na svetovnih tržiščih, izvoz v vse smeri postal neinteresan-ten in dinarsko absolutno negativen. C. Dohodek in delitev v tovarni Poleg komercialnega dobička pri prodaji vplivata na dohodek podjetja še razlika v ceni pri nabavi in znižanje lastne cene v proizvodnji. Prodajne dobičke smo obdelali pod prejšnjo točko, zato tukaj omenjamo le ostali dve sestavini. Pri nabavi materiala za vseh devet mesecev dosegamo še vedno skupno 3,6 % pozitivne razlike na stalno kalkulirano ceno, vendar je pri zgornjem usnju ta razlika z 1,5% že negativna, pri čemer pa moramo vedeti, da smo začetkom leta kalkulirali s 5% pozitivno razliko in da smo nove materiale kalkulirali z novimi cenami. Upoštevajoč samo mesec september, smo imeli pri nabavi zgornjega usnja 4,7% izgube, le pri nabavi polfabri-kata za izdelavo usnjene podloge je bila razlika z 8,5% pozitivna. Prihranki v proizvodnji, ki vplivajo na dohodek so znašali letos 1,7 % in računsko povišanje vrednosti zalog izdelkov zaradi novih cen 0,8 % dovršene proizvodnje. V letošnjem letu občutno vplivajo na dohodek tudi izredni izdatki in dohodki. Izredne izdatke v glavnem predstavljajo Skonti inozemskim kupcem in inozemske provizije, izredne dohodke pa Skonti, ki nam jih priznavajo naši dobavitelji. Razlika med dohodki in izdatki je za 2,2 milijona negativna. Celotni dohodek tovarne je za 35,7% višji od lanskoletnega, poslovni stroški so po-rastli za 41,8%, amortizacija za 138,4 %, nabavna vrednost trgovskega blaga za 21,5% (prodaja tega le za 19,5). Tako je dohodek tovarne višji le za 25,2 %, torej manj od povečanja celotnega dohodka. Zakonske in pogodbene obveznosti so se celo nekoliko znižale, pač pa smo za kritje osebnih dohodkov porabili osebnih dohodkov porabili 33,9% več sredstev kot lani in je tako za sklade ostalo le 14% več sredstev, če pa iz njih pokrijemo že med letom izplačane dajatve iz SSP (regres in kadri), je ostanek dohodka za delitev dosežen le z indeksom 102. Delitveno razmerje v dohodku med OD in skladi je lani za devet mesecev znašalo 64,5:35,5 v korist OD, letos pa je manj ugodno za sklade z 68:32 v korist OD. Povprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega je znašal za 182 delovnih ur 1.627.08 din, lani za ta čas pa 1.389.00 din. Porast znaša torej 17%. D. Prodajna mreža V prodajni mreži so poslovna gibanja, posebno če upoštevamo splošen porast cen, skladna in normalna. Po količini prodanih parov sicer kumulativno še zaostajamo za lanskim letom, čemur je vzrok slaba prodaja v februarju in maju, obakrat zaradi neugodnega vremena, vendar je bila npr. v septembru tudi po količini prodaja za 12,6% višja od lanskega septembra. Celotni dohodek je v mreži letos porastel za 33 %, v istem razmerju tudi nabavna vrednost prodanega blaga, poslovni stroški so se dvignili za 27%, kar je sicer manj od povečanja prometa, vendar porast poslovnih stroškov, ki so večji del fiksni in neodvisni od obsega poslovanja, vseeno večidel predstavlja podražitev poslovanja mreže. Dohodek je večji za 34,5%, za osebne dohodke smo porabili 24 % več sredstev in za sklade je ostalo za 58,7% več sredstev kot lani. Delitveno razmerje v trgovski mreži je bilo letos doseženo 45,6:54,4 v korist skladov v primerjavi z lanskoletnim razmerjem 51,7:48,3 v korist osebnih dohodkov. Mesečni osebni dohodki so bili letos poprečno izplačani v višini 2.067.52 din, lani 1.699.88 din, kar pomeni, da so se v povprečju dvignili za 21,6%. Manj ugodno od ostalih rezultatov je bilo letos gibanje zalog v poslovalnicah. Te so koncem septembra sicer po vrednosti le za 13% višje in po parih celo za 5,5 % nižje od lanskoletnih, vendar so nam v devetmesečnem povprečju vezale za 39% več sredstev kot lani, kar predstavlja 18 milijonov novih dinarjev. E. Menza Za poslovanje tovarniške menze je tudi značilno, da so nastopale vseskozi težave zaradi stalno prisotne težnje po dviganju cen osnovnim živilom, predvsem mesu. To je povzročilo, da izkazujemo poslovno izgubo v višini 259.304.70 din, ki jo ne pokrivamo več z obračunskimi prispevki na prodane obroke. Nepokrita razlika zna- ša 27.018.90 din in jo je pripisati v celoti poslovanju po dopustu, torej v avgustu in septembru. Izgubo menze v celoti pokrivamo iz dohodka ostalih enot s samostojnim obračunom. F. Investicije Za investicije smo v letošnjem letu predvideli skupaj 23.134.300.— din porabili ali angažirali pa smo doslej 24.292.882,— din ali 1.158.582.— din preveč. Vzrok temu je, da v investicijskem programu nismo predvidevali nobenih sredstev za gradbene objekte, ker smo pričakovali, da bo gradnja skladišča do konca 1971 leta zaključena, dejansko pa smo zaradi zakasnitev porabili letos še 2.018.453,— din. Če to upoštevamo kot opravičeno, bi tako imeli letos prostih še 859.871,— din, od tega za trgovsko mrežo še 76.947,— ostalih 672.924,— pa za tovarno. Za že angažirana sredstva so podatki vzeti po predračunih in pogodbah, vemo pa, da vedno prihaja do prekoračitev, posebna pri adaptacijah, zato morajo investicijske komisije letos ukrepati rigorozno in ne smejo dovoliti novih prekoračitev. G. Zaključek Razen negativnih vplivov in, njihovih posledic so rezultati podjetja kot celote še vedno pozitivni. Gledano s stališča podjetja, je celotni dohodek višji za 34,5 %, skupna porabljena sredstva so se povišala za 36,6 %, dohodek podjetja pa izkazuje indeks 127,7. Kljub vsem porastom cen, smo torej skoraj uspeli nadoknaditi vse izpade, če pa bi proizvodnja tekla po predvidevanjih, bi pa do njih verjetno sploh ne prišlo. Seveda moramo omeniti, da je letos k takemu stanju največ pripomogla naša trgovska mreža, ki je svoje rezultate v primerjavi z lanskim letom izboljšala. V merilu podjetja smo za kritje osebnih dohodkov porabili 31 % več sredstev, za sklade pa so se sredstva povišala za 29%, pri čemer je delitveno razmerje ostalo nespremenjeno z okroglo 62% za osebne dohodke in 38% za sklade. Zaradi usmeritve na izvoz podjetja kot celote kljub porastu vrednosti vseh zalog in terjatev ni zašlo v likvidnostne težave. Z izvoznimi krediti smo uspevali obdržati stopnjo likvidnosti na običajnem nivoju in smo tudi letos brez blokade žiro računa uspevali tekoče poravnavati vse svoje obveznosti. Vedeti pa je treba, da dosežena akumulacija ne pokriva več letošnjega porasta cen in zato moramo ostati pri oceni rezultatov naših skupnih prizadevanj realni, predvsem pa moramo tako kot vedno računati pri odločitvah o delitvi z naraščajočimi potrebami po obratnih sredstvih. Janez Kališnik Na letošnjem Sejmu mode v Beogradu Prejšnjo nedeljo so se zaprla vrata beograjskega sejmišča in tradicionalni Sejem mode je za nami. Nedvomno sodi ta prireditev v vrsto elitnih prireditev, ki se začno avgusta in zaključijo v Beogradu v začetku oktobra. Ni samo tradicija tista, ki uvršča Sejem mode med prireditve, kot so Micam v Milanu, Semaine de cuir v Parizu, Düsseidorfen Messe, Ziiri-chen Messe itd., temveč ga tako uvrščamo predvsem zaradi obsega in pomena, ki je prerastel okvir jugoslovanskega sejma, saj postaja tako po udeležbi razstavljalcev kot po interesu kupcev mednarodno sejmišče, kjer Jugoslovani prikazujemo vse, kar zmoremo in planiramo na področju konfekcije in obutve za naslednjo sezono. Zaradi nejasne situacije v pogledu cen materiala smo tokrat vsi razstavljalci dali večji poudarek prav nastopu na domačem trgu. Nedvomno je bil sejem prvi znak, da bo boj za domačega potrošnika v naslednji sezoni še posebno oster, saj je izvoz postal ob tako visokih cenah usnja nemogoč in preveč tvegan in bodo zato vsi proizvajalci pritisnili na domači trg. Kolekcije nekaterih proizvajalcev, ki smo jih doslej morda uvrščali v drugo kategorijo, so zato pomenile presenečenje, čeprav ob njih ne bi smeli pozabiti na LEDO, KOŠTANO in še nekatere, ki so vedno prinašali dobre kolekcije. Med presenečenji je treba omeniti nedvomno INDUSTRIJO OBUĆE BEOGRAD in BOROVO, čeprav delamo s tem krivico vsem ostalim, ki so nedvomno pokazali, da so na tekočem z modo bolj kot kdajkoli doslej. Kaj pa je bilo tako posebnega, boste vprašali. Najprej moderne oblike kopit in podplatov, kjer je postalo očitno, da vse večje tovarne dobivajo modele in s tem informacijo o modi od priznanih večjih dobaviteljev v Italiji, delno tudi v Avstriji in Nemčiji. Tako ni manjkalo platojev vseh debelin, veliko je bilo pisanih čevljev, ki jih napoveduje moda za naslednjo pomlad, čeprav je morda motilo, da v barvah ni nobenega Naša tovarna je razstavljala v grupi usnjene konfekcije in obutve v hali 9. Razstavljena je bila kolekcija jesen-zima 72-73 in obutev pomlad poletje 73. Razstavljenih je bilo 230 modelov. Dodatni aranžma je napravila naša aranžerska skupina (na slikah naše aranžerke pri delu). reda in vsak izbira barve, kot je to njemu všeč, ne ozira se na evropsko barvno karto in ne na tekstil. Nedvomno je prireditev uspela. Senco nanjo meče samo odprto vprašanje, po kakšnih cenah se bo ponujeno blago prodajalo. To vprašanje bo morda tokrat še posebej važen razlog za sicer star in znan pojav, da namreč od razstavljenega le malo vidimo v trgovinah, kar je velika škoda. Na sejmu MODA V SVETU 72 v Beogradu, ki je bil od 7. do 15. oktobra letos, je naša tovarna dobila za otroško grupo Miran priznanje »Zlati jelenček«. Našemu modelirju Franciju Štucinu (na sliki) čestitamo za priznanje za nagrajeno grupo in mu želimo še veliko uspehov. Pa še o nagradah: za žensko obutev je »Košuto« prejela tovarna LEDA iz Knjaževca, za moško INDUSTRIJA OBUCE BEOGRAD, za galanterijo INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA. Mi smo dobili »Zlati jelenček« za grupo otroških čevljev MIRAN. Priznanja smo veseli, še posebej, ker se z otroško obutvijo ne ukvarjamo dolgo, pa še to samo v modelirnici. Našemu modelirju Franciju Štucinu, ki je prejel prstan kot priznanje za nagrajeno grupo, iskreno čestitamo k uspehu, hkrati pa mu želimo še veliko takih uspehov. Janez Bedina Proizvodnja v septembru Proizvodnja septembra je bila za 8.763 parov nižja kot lansko leto, zaradi tega je tudi plan proizvodnje izpolnjen le 93 %. Po posameznih delovnih enotah pa so takole izpolnili plan: 510 — sekalnica 101 % 511 — izd. zg. delov 98% 512 — izd. zg. delov 82 % 515 — izd. zg. delov 95 % 520 — montažni oddelek 95 % 521 — montažni oddelek 100 % 522 — montažni oddelek 91 % 523 — montažni oddelek 88 % 524 — montažni oddelek 87 '% 528 — montažni oddelek 100 % 530 — plastika 97 % 531 — gumama 91 % 532 — poliuretan 103 % 540 — usnj arna 135 % Pravočasna oskrba montažnih oddelkov z zgornjimi deli je v tem mesecu povzročala največje težave v proizvodnji, ker plan, kljub delu v prostih sobotah, ni bil izpolnjen. Franc Grašič Kdo bo koga financiral? Letos šteje poklicna čevljarska šola v Kranju skupno 77 učencev. Poučujeta se poklic prešivalke in pri-rezovalca zgornjih delov obutve. V to šolo sta jih tudi letos vpisali le obe naj večji podjetji »Planika« in »Peko«. Mi smo jih vpisali 20, od tega 11 iz Trbovelj. Letos teče pouk na tej interni čevljarski šoli že četrto leto. Interni zato, ker šola ni bila ustanovljena po zakonu o srednjem šolstvu in sta jo financirala Planika in Peko. Šola je bila ustanovljena pri TC v Kranju,, kjer je tudi najprimernejša lokacija. V treh letih je zaključilo šolanje 151 učencev. Leta 1970 je izšel Zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, ki nam daje vse možnosti, da se šola verificira in da ji gredo vse pravice iz tega naslova. Torej bi tudi financiranje morala prevzeti republiška izobraževalna skupnost, (RIS), saj je naš prispevek tej skupnosti in tudi Planike tako velik, da upravičeno zahtevamo, da izobraževalna skupnost SRS vključi čevljarsko šolo v svoj redni program financiranja. Letos znašajo celotni stroški poklicne čevljarske šole za tri razrede 63 starih milijonov ali 900.000 starih din na učenca. RIS namerava financirati le teoretični pouk, medtem ko naj bi praktični pouk finandirale tovarne, ki pošiljajo učence na šolanje. S tako delitvijo bi prispevek RIS znašal komaj 10%, pri- spevek tovarne pa 90%, ker je razmerje med trajanjem teoretičnega in praktičnega pouka 25,2 : 74,8 %. Samo Planika in naše podjetje bosta v letošnjem letu prispevala za republiško izobraževalno skupnost okoli 3.400.000 din in k temu moramo prišteti še prispevek ostalih čevljarskih podjetij. Izobraževalna skupnost SRS pa financira za čevljarsko industrijo le dejavnost Tčš v Kranju in čevljarsko šolo v Žireh. čevljarska šola v Ži-reh pa izobražuje le za potrebe Alpine in še delno za obrt. Poleg financiranja poklicne čevljarske šole, smo 10 let, v letih 1959—1969, financirali predvsem mi in Planika, sne-dnjo tehnično čevljarsko šolo za odrasle. Lahko trdimo, da smo v izobraževanje kadrov vložili že precejšnja finančna in materialna sredstva. V tem primeru, kot je sedanji, pa bi nas morala podpreti družba, ki bi morala naiti ustrezna oblike družbenega financiranja. Finančna sredstva ne bi smela biti ovira pri razvoju te nove vrste poklicne šole, saj bi samo še poudarili socialno razlikovanje. V izobraževalnem centru v Žireh se bodo litorali približati novemu predmetniku in novim učnim načrtom, ki jih mi že uporabljamo in RIS oo morala center v Žireh obravnavati enako kot našo interno šolo. V primeru da se bomo v tem razhajali ali, da nam RIS sploh ne bo odobrila financiranja, bomo prisiljeni sprožiti postopek za zmanjšanje republiške stopnje za izobraževanje, ki znaša 3,44% od bruto OD. Milka Meglič Obisk delavcev Alpine V soboto 7. oktobra nas je obiskalo 80 delavcev in delavk tovarne čevljev Alpina Žiri. V imenu podjetja je goste pozdravil direktor tehničnega sektorja Jože Gros in jim v nekaj besedah orisal naš proizvodni program. Razdeljeni v tri skupine so si ogledali proizvodne obrate, še posebno pa so se zanimali za izdelovalnico zgornjih delov obutve, ker jih je bilo največ iz tega njihovega oddelka. Ob slovesu so povedali, da so bili z ogledom izredno zadovoljni in so tudi nas povabili, da si ogledamo njihovo tovarno. Meglič Milka Poslovalnica v Ptuju PETEK ŠTEFAN: »Domačin sem in sem se tu izučil leta 1967. Od takrat sem pomočnik. Žal tu ni take kupne moči, kot je v industrijskih krajih.« ZAVEC BARBARA: »Dojita sem iz Haloz v vasi Gradišče, 25 km iz Ptuja. Cez teden sem v Ptuju. Najraje strežem mlajšim moškim, ki niso preveč izbirčni.« Ni je bilo težko najti. Sredi starega središča mesta, nasproti občinskih uradov, poleg mestne kavarne zagledaš modri napis Peko. Vhod, ki je prav na vogalu pritegne pozornost obiskovalca, kajti tik nad njim je grb čevljarjev. Že doma v tovarni so mi povedali, da bom obiskal enega najprijaznejših kolektivov vseh naših poslovalnic in moj obisk je to samo potrdil. Bili so veseli, da sem jih obiskal, vedno so veseli kadar pride kdo iz tovarne. S tem se čutijo še bolj poveza- jo v sobotah. Delovni čas je za eno uro daljši, kot je običajno v Ptuju. Trgovina je odprta od pol osme do dvanajste in popoldne od petnajste do osemnajst tridesete, v sobotah pa od pol osme do trinajste. Redno je sedem zaposlenih, poleg tega pa imajo še dva vajenca. naš poslovodja in ima dva otroka. Hčerka Tanja je študentka višje pedagoške šole v Mariboru, sin Miran pa obiskuje srednjo tehnično šolo elektro stroke. Najin pogovor je večkrat prekinil telefon, tako se je Maribor II zanimal, kako gredo posli v Ptuju, pa Ljubljana III je spraševala o založenosti Ptuja. Tovariš Pešl si želi dobrega razumevanja z matično tovarno, dobrih kupčij, da bi VEDERNJAK ROZIKA: »Tu sem zaposlena že 12 let, izučila pa sem se v Gornji Radgoni, tudi v poslovalnici Peko. Sem zelo zadovoljna z delom in osebnim dohodkom. Imam tudi posojilo naše tovarne za hišo. Pred novo sezono si kupci bolj ogledujejo kolekcijo. Zgodi se, da imajo v konkurenčnih trgovinah že štirinajst dni prej nove pošiljke obutve iz naše tovarne, kot mi.« PETROVIČ JOŽICA: »Izučila sem se tu in delam že pet let kot pomočnica. Rada imam veliko kupcev, kajti tako postane delo bolj zanimivo, čeprav ga nikoli ne zmanjka.« Poleg šole pa hodi pomagat vsako soboto. Moji sogovorniki so mi vsi po vrsti zatrjevali, da imajo odličnega šefa, da se dobro razumejo med seboj in da radi prebirajo Čevljarja, še posebno rubriko, naše poslovalnice.« Dobro uro sem opazoval vrvež v trgovini. Mlajša tovarišica, ki je kupila čevlje Rasta mi je na vprašanje, kako je zadovoljna z nakupom dejala: »če bojo ,šuhi' tak slabi, kak so vrečke, potem bo bolj slabo.« POSLOVALNICA V PTUJU he, mi je zatrjeval poslovodja Friderik Pešl. Povabil me je v lično pisarno. Ni skrival zadovoljstva. Pred dvema letoma, ko je bila poslovalnica adaptirana, je dobil svoj prijetno opremljen kotiček. Moram priznati, da je vseh 104 kvadratnih metrov dobro izkoriščenih. Prodajne površine je 76 m2, ki povsem zadošča. V Ptuju imamo poslovalnico od leta 1946, njen promet je vseskozi rasel in je lani dosegel 4,091.000 din, kar je več kot so realizirale druge prodajalne obutve v Ptuju. Letos so do vključno septembra prodali 36592 parov obutve, to je v vrednosti 3,167.768 dinarjev. Prodali so kar 1900 parov obutve več kot lani v enakem obdobju. Letošnji plan za poslovalnico predvideva 4,300.000 din realizacije in tega bodo gotovo presegli. Zelo si želijo, da bi se približali polovici stare milijarde. To bi jim mogoče še uspelo, če bi v oktobru prodali več, kot kaže prva polovica meseca. Obutev prodajajo tudi za devize, za katere je 10 % popusta. Lani so imeli za 550.000 din prometa v devizah. Največ prometa ima- »Boljših odnosov s centralo si ne moremo želeti,« je dejal poslovodja Pešel. Čeprav so nekoliko odmaknjeni od matične tovarne vseeno čutijo s tovarno. Zdi se jim, da je sedanje stanje najboljše. To jim zagotavlja večjo sigurnost. Sindikalno piso organizirani. Bili so v različnih oblikah, kot priveski drugih gospodarskih organizacij v Ptuju. Mogoče bi se bližnje poslovalnice naše tovarne organizirale v samostojno sindikalno organizacijo? Naj predstavim še našega zvestega poslovodjo tovariša Pešl Friderika. Rojen je v Skradinu pri Šibeniku 14. 7. 1918. V Ptuj se je preselil leta 1922, tako da se čuti pravega domačina. Tu je tudi končal osnovno šolo, tri razrede gimnazije in trgovsko šolo v letih 1936—38. Nato je bil zaposlen pri Zavrniku, trgovcu z mešano robo. Naš poslovodja je že od leta 1948. V teh štiriindvajsetih letih je pridobil veliko izkušenj. Rad jih posreduje mlajšim, sam pa vedno vrta in premišljuje, kako bi se več prodalo. Poročen je samo leto manj kot je Naši prodajalci v Ptuju (z leve proti desni): Rozika Vedernjak, Friderik Pešl, Petrovič Jožica, Brodnjak Jože, Zavec Barbara, Petek Stefan, Praprotnik Darko. otroka doštudiral, le še najbolj pa zdravja. Pogovarjal sem se tudi z vsemi ostalimi zaposlenimi, razen z naj starejšo prodajalko ŽURAN ANGELO, ki je bila odsotna. PRAPROTNIK DARKO: »Izučen sem šele štiri mesece. Ne čutim razlike med časom, ko sem bil vajenec in sedaj ko sem pomočnik, vedno je treba zagrabiti za delo. Rad igram nogomet, včasih sem se ukvarjal tudi z atletiko.« BRODNJAK JOŽE: »Star sem petnajst let in se učim v trgovini tri mesece. Od vsega dela, ki ga opravljam najraje strežem. Imam 310 din nagrade.« Druga vajenka HAVLINIČ TEREZIJA pa je bila v šoli. NAŠ POSLOVODJA FRIDERIK PEŠL Ko sem se poslovil od prijaznega kolektiva v naši poslovalnici, sem si ogledal novo zelo lepo blagovnico Panonija, kjer prodajajo tudi naše čevlje. Le-ti so okusno razstavljeni v prvem nadstropju blagovnice. Božidar Meglič Izdelovalnica — oddelek 512 Ta naš, po številu zaposlenih, naj večji oddelek sestavljajo trije trakovi šivalnice in prirezovalnica. Vodja oddelka tovariš Ivan Peharc je bil na dan mojega obiska na dopustu. Pomočnica vodje oddelka Kati Bekš mi je ljubeznivo pripovedovala o njihovem delu, uspehih in težavah. Izdelujejo golenice za montažna oddelka 522 in 523. V sredini meseca oktobra so izdelovali zahtevno kolekcijo jesen-zima 72-73. Na trakovih je teklo približno štirinajst različnih modelov. Število modelov se v sezoni pomlad-poletje povzpne preko dvajset, vendar pa ti modeli niso toliko zahtev- ni kot jesensko-zimski. Število zaposlenih se suče okrog številke 420, v šivalnici 325 in prirezovalnici 95. Tu so zaposlene predvsem žene, ki so večinoma priučene. Neposredno v proizvodnji dela 360 delavk in delavcev. V oddelku so večinoma mladi ljudje polni elana. Najbolj pridne, vestne in kvalitetne so starejše delavke in so lahko mlajšim, manj izkušenim za vzgled. Kljub sorazmerno velikemu številu zaposlenih in dobri organizaciji, pa vseeno primanjkuje delavcev. Delajo v dveh izmenah in do Novega leta tudi vsako soboto, ker primanjkuje zgornjih delov in praktično ni nobenih zalog. S prizadevanjem vseh upajo, da bodo zadostili potrebam. Operativnega plana 3800 parov na dan v oktobru ne dosegajo. Dnevno so proizvedli približno 3200 parov, zato bo potrebno nadurno delo popoldne in ob sobotah. KATI BEKŠ Veliko zaposlenih žensk ima ob delovnih sobotah, pa tudi sicer velik problem z varstvom otrok. Včasih so tudi zaradi dela doma v gospodinjstvu preutrujene in storilnost pade. Neurejeni so tudi prevozi ob sobotah v okoliške kraje. Proizvodnjo ovirajo bolezenski izostanki, zahtevnost proizvodnega programa, pomanjkanje »fumi-tur«, to je okraskov, zadrg, včasih celo krp. Tudi kvaliteta usnja večkrat ni najboljša, kar vpliva na zastoje v proizvodnji in prekomerne defekte. Ker so le-ti sorazmerno veliki, je svet ekonomske enote sklenil, da bodo povzročitelji prekomernih defektov odškodninsko kaznovani. Delovna disciplina od časa do časa nekoliko popusti, ker se premalo zavedajo, da je treba plan izpolniti in da so od tega odvisni njihovi osebni dohodki. V septembru je bil povprečen osebni dohodek 1383,75 dinarjev in to v proizvodnji 1341,95 din, v režiji pa 1627,70 din, za primerjavo naj navedem, da je bil v celotni tovarni povprečni osebni dohodek v septembru 1627,08 din. Najnižji osebni dohodek je bil 863,25 din. Simpatični sogovornici sem zastavil še nekaj osebnih vprašanj. Zanima me vaša poklicna pot? Rodila sem se 28. 12. 1940 v Tržiču. Po osnovni šoli sem končala vajeniško šolo, ki jo je vodil Tišler Andrej. Zaposlila sem se v šivalnico. Takratni mojster Jože Benedičič je poskrbel, da so se vajenci v šivalnici izučili prav v vseh fazah. Nato sem postala preddelavka v oddelku 511. Leta 1966 sem končala srednjo tehnično šolo v Kranju. Bila sem še mojstrica v oddelku 511 in 514, nato pa še vodja oddelka 514. Po združitvi šivalnic sem pomočnica vodje v izdelovalnici zgornjih delov. Pa vaše želje? Želela bi, da bi bilo razumevanje v oddelku in tovarni in pa, da bi bila zdrava. Kaj menite o čevljarju? Naš časopis je dober, več pa bi želela intervjujev z delavci. Zdi se mi, da posveča premajhno pozornost delavcem, ki odhajajo v pokoj. Za pogovor sem zaprosil še predsednico ekonomske enote Zofko Meglič, polkvali-ficirano strojno zagibalko, doma iz Dupelj. Kako pogosto se sestaja svet ekonomske enote? Sestajamo se približno vsaka dva meseca. Težko je, ker delamo v dveh izmenah, tako da je nujno, da se sestanemo med delovnim časom. Pa se lahko odkrito pogovorite o vseh problemih? Se. Včasih smo s problemi premalo seznanjeni, tako da je težko odločati. Ste vseskozi zaposleni v naši tovarni? zgornjih delov Ne. Najprej sem osem let delala v Alki v Dupljah, potem dve leti v Planiki in sedaj že osem let v Peku. ZOFKA MEGLIČ Kakšne so vaše želje? Želim si, da bi v kolektivu vladalo prijateljstvo in pa da bi sin Slavko doštudiral. Naslednja moja sogovornica je bila 46-letna Slavka Teran iz Križev. Kako ste zadovoljni na delovnem mestu? Sem šele dve leti v Peku, prej sem bila v Čevljarski de- SLAVKA TERAN lavnici. No, kaj naj rečem, veliko modelov je, pa še ti se hitro menjavajo, tako da je včasih težko doseči normo. In doma? Imam štiri otroke, ki bi se vsi radi šolali. To pa veliko stane, denarja pa ni veliko. Enaintridesetletna Dora Roblek, mati dveh otrok mi je povedala: DORA ROBLEK »Doma sem iz Podljubelja in sem v tovarni že štirinajst let. Z delom in osebnim dohodkom sem zadovoljna. Večjih težav zaradi varstva nimam, ker tisti teden, ko sva z možem v isti izmeni, skrbi za mala dva mama.« Na koncu sem se pogovarjal s predstavnikom najmlajše generacije Francijem Jermanom iz Raven. Imaš kakšne težave pri vsakdanjem delu? Ne. Včasih je slaba kvaliteta usnja, kar povzroča defekt, sicer pa sem z vsem zelo zadovoljen vseh pet let kar sem v tovarni. Kaj pa te najbolj zanima? Sem navdušen planinec in sploh se zanimam za šport. To je bil samo drobec življenja v oddelku 512. Prepričan sem, da bi mi vodja od- Reorganizacija proizvodnih oddelkov, ki je bila zadnje leto značilna za našo tovarno se končuje. Preteklo soboto smo preselili izdelovalnico zgornjih delov za tekstilno obutev 516 v center ostalih izdelovalnic, do sedaj je bila v bivših prostorih Tria v Tržiču. Od sedaj dalje je združena z delovno enoto vulkanizacija, za katero je tudi izdelovala golenice. Oddelek je v I. nadstropju stare stavbe, in sicer je šivalnica na zahodni strani, sama vulkanizacija pa je zaradi razvijajočih plinov in vročine v ločenem prostoru na vzhodni strani. Na isti strani je tudi sekanje in dokončevanje vulkanizirane obutve z odpremo. Vzrok dosedanjih reorganizacij proizvodnih oddelkov je bil v koncentraciji oddelkov, oziroma izdelovalnic na enem kraju, s čimer je podana boljša izkoriščenost materiala, strojev in delovne sile. Oddaljenost izdelovalni-ce zgornjih delov 516 pa je naštete momente v negativnem smislu, seveda še povečala. Tako je bilo potrebno zgornji material, furniture in ostali material prepeljati iz skladišč v Tržič, nazaj pa voziti gotove golenice. Za transport končnih izdelkov so se uporabljale zaklopnice, ki so potem v vulkanizaciji zavzemale prepotreben prostor, po izpraznitvi pa nepotrebno navlako. Zaradi oddaljenosti oddelka je bilo otežkočeno kontaktiranje oziroma povezava s samo vulkanizacijo, pa naj bo to zaradi kvalitete izvedbe ali reklamacij. Ravno-tako je bilo otežkočeno tudi vzdrževanje strojnega parka in ostalih naprav, kakor tudi sodelovanje z ostalimi službami razvoja (priprava, plan, norme, kalkulacije, dokumentacija) je bilo iz tega razloga nezadovoljivo. Dostop z vozili do oddelka je bil zaradi ozkega prehoda FRANCI JERMAN delka Ivan Peharc, pa vsi drugi povedali še mnogo zanimivih stvari. Pri njihovem delu jim želim še mnogo uspehov in medsebojnega razumevanja. Vsem sogovornikom pa hvala za njihove odgovore. Božidar Meglič zelo otežkočen, ravno tako tudi dostop v oddelek, ki je bil po neprimernih stopnicah. Sam oddelek je bil v neustreznem prostoru, s še bolj neustreznimi sanitarijami in prezračevanjem. Ravno tako so bili delavci zaradi pomanjkanja prostora tudi brez toplega obroka. Omenim naj še stroške, ki so bili povezani s transportom, najemnino prostorov, razsvetljavo, ogrevanjem prostorov in izgubo časa zaradi oskrbovanja oddelka z materialom in uslugami. V novem, svetlem in zračnem prostoru, z boljšimi delovnimi pogoji, z možnostjo hitrega povezovanja s službami razvoja, vzdrževanjem, neposredno povezavo s samo vulkanizacijo, so podani (seveda ob dobri organizaciji proizvodnje) vsi pogoji dela za boljše počutje delavcev in s tem v zvezi povečanje produktivnosti oz. proizvodnje. Jože Močnik Vojak je pisal Iz Niša se je oglasil naš sodelavec, sedaj vojak Marjan Valjavec. Poslal nam je lepo razglednico Niša na kateri piše: »Vse sodelavce, še posebno pa iz elektrodelavnice prav lepo pozdravljam. Tu v Nišu sem že dva meseca in sem se že privadil na vojaško življenje, ki niti ni težko, saj v glavnem le tipkamo na teleprinterju. Ker tu ni slovenskih časopisov, bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi poslali Čevljarja. Lep pozdrav Marjan Valjavec, 18002 NIŠ, V. P. 6788/3.« Seveda bomo poslali Čevljarja. Vsi ti želimo, da bi ti čas najhitreje minil, pa še se oglasi. Selitev oddelka 516 Zbor tovarniškega aktiva ZK Tovarniški aktiv ZK je na svoj zbor povabil člana centralnega komiteja ZK Slovenije tovariša Franca Šetinca in sekretarja občinskega komiteja tovariša ing. Kristjana Perka. Po uvodnem pozdravu tovariša Ivana Gregorca, sekretarja tovarniškega aktiva ZK je tovariš Marjan Markič prebral pismo predsednika ZKJ Josipa Broza-Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, naslovljeno na vse člane ZK. Tovariš Ivan Gregorc se je v svojem poročilu o delu ZK v naši delovni skupnosti dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj. Zavzel se je za dvig osebnih dohodkov v naši tovarni na republiško povprečje, kajti to bi bilo realno glede na naše gospodarske uspehe. Menil je, da je stanovanjska politika pri nas v zadnjih letih dokaj uspešna. Pri kadrih pa je še vse preveč stihije, tu se morajo komunisti zavzemati za večjo doslednost. Ni pa zadovoljen z delom zborov delovnih enot še posebno z vlogo komunistov v njih. Ni še jasno, Mladinci naše tovarne v Bohinju na srečanju z mladinci drugih kolektivov čevljarske panoge V želji, da bi se spoznali in povezali z mladinci podjetij čevljarske panoge smo se 31. septembra in 1. oktobra udeležili srečanja v Bohinju, kjer so bili poleg dvaintrideset naših mladincev in mladink še predstavniki mladine tovarne AlDine iz Žirov, Jelena iz Tolmina in Lileta iz Maribora. Soboto popoldne smo izkoristili za pogovor o delovanju mladinske organizacije v naših podjetjih. Ugotovili smo, da smo vse premalo aktivni pri našem delu v delovni skupnosti in družbenopolitičnem delu. Sklenili smo, da bomo opozorili na neenake pogoje šolanja v strokovnih šolah čevljarske stroke v Kranju in Žireh. Dogovorili smo se tudi, da se bomo medsebojno obveščali o našem delu in se po potrebi še sestajali. Trenutno bo ena prvih nalog mladinskih organizacij v podjetjih, da se bo čimbolj vključila v tolmačenja že več kot leto dni sprejetih ustavnih amandmajev. Sodelovali pa bomo tudi na športnem področju in skušali organizirati skupne izlete. Zvečer nas je odlično zabaval ansambel Pips iz Kranja. V nedeljo pa smo odšli k slapu Savice, nato pa še z vzpenjačo na Vogel. Stroške srečanja smo delno poravnali sami, delno pa iz mladinske članarine. Tudi v bodoče si želimo čimveč podobnih srečanj, kjer Smo združili koristno s prijetnim. Ludvik Perko kako in koliko bomo pri nas ustanovili temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem TOZD). Ustanovili jih bomo toliko, da bo v njih delavec dobil več neposrednih možnosti odločanja, kar pa je njihov namen. »Naša tovarna ima specifičen položaj, kljub razvejanosti, je naš proizvod čevelj,« je povzel besedo tovariš Jože Benedičič. Zato se bo težko odločiti, kako pri nas organizirati TOZD. V samoupravnih organih pogrešamo prisotnost in stališča Zveze komunistov. Treba bo posvetiti večjo pozornost mladim pri delu v ZK. Vodstveni kadri morajo sprejemati politiko ZK, bolj odgovorno je delovno mesto, večja je možnost odločanja, zato ni vseeno, kdo so ti kadri. »Kasnimo z uresničitvijo ustavnih amandmajev,« je začel tovariš Jože Dolenc in nadaljeval, da je naše podjetje zelo občutljivo zaradi mreže na kar kažejo izkušnje. Delavci premalo poznajo delitev dohodka, v čemer se kaže slabost našega informiranja in izobraževanja. Naše sile so bile predvsem uperjene na poslovno področje, kjer pa smo dosegli dobre rèzultate. Z vrsto vprašanj je ing. Perko skušal doseči, da bi se k besedi priglasilo čimveč prisotnih. Tovariš Marjan Markič je z argumenti dokazoval, da je delo političnih organizacij intenzivno, da je delitev dohodka zadovoljiva. Zgodi pa se, da so nam izven naše tovarne nevoščljivi in skušajo nekateri vreči senco na nas, tega pač ne dovolimo. »Stanovanjska gradnja je tako draga, da je nujno, da tudi delavci sodelujejo z lastnimi sredstvi,« je končal tovariš Markič. Kot zadnji je spregovoril tovariš Franc Šetinc. S svojim izvajanjem je prevzel polno dvorano prizidka tovarniške menze. Pismo tova riša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ je treba prenesti v življenje in voditi brezkompromisen boj za nje- govo dosledno uresničitev. Po njegovih besedah je potrebno več pozornosti posvetiti socialno šibkim, predvsem pri gradnji stanovanj. Graditev socializma je poleg gospodarske rasti tudi graditev novih odnosov med ljudmi, ljudje morajo sami odločati in prav to nam bodo prinesle TOZD, delavec bo lahko več neposredno odločal. To pa je zgodovinska odločitev, kajti s tem se nekomu jemlje oblast, razbijajo se monopoli in privilegiji, zato pa se je potrebno boriti. Na odgovornem položaju se ljudje ne morejo obnašati zgolj kot strokovnjaki, ampak morajo pomagati graditi nove odnose. Za odločanja je potrebno ljudi usposabljati. Usposabljanje mora postati sestavni del kalkulacije. Skrajni čas je, da začnemo z bolj intenzivnim delom v ZK na vseh ravneh. V akciji pa je treba iti do konca, tako da bo na vprašanje delavcev, kdo bo vodil našo skupnost za tovarišem Titom, jasen. To bo zveza komunistov. Zbor je zaključil tovariš Gregorc, ki je napovedal skorajšnjo reorganizacijo tovarniškega aktiva ZK v osno mo organizacijo ZK Božidar Meglič Samski dom da ali ne? že dalj časa občutimo premajhen priliv nove delovne sile. Pomanjkanje se čuti najbolj v izdelovalni-cah zgornjih delov, vzporednih dejavnostih, sezonsko pa tudi v sekalnici in montažnih enotah. Pomanjkanje delavcev v izdelovalnicah zgornjih delov rešujemo s širjenjem obrata v Trbovljah in naročanjem, ter organiziranjem izdelave zgornjih delov pri kooperantih. Kljub temu čutimo v tekoči jesenski sezoni veliko pomanjkanje zgornjih delov, zaradi česar proizvodnega plana ne izvršujemo. Tu se ne bi spuščali v škodo, ki nastaja zaradi manjšega dohodka, večja je škoda, ki nastane zaradi prepoznih in nezadostnih dobav prodajni mreži ter izvozu na zahod in vzhod. Neizkoriščene so tudi kapacitete plastike, gumame, tudi polyuretan in usnjarna sta glede tega v nevarnosti. Dilema, uvoz delovne sile ali prenos dela drugam, se ne pojavlja samo pri nas, temveč je to problem vseh industrijsko razvitih dežel. Zahodna Nemčija npr. zaposluje okoli 4 mil. tujih delavcev, poleg tega pa išče in tudi s pridom uveljavlja kooperantske: odnose s partnerji v manj razvitih državah (organizacija proizvodnje izven njenih meja). Potrebni sta obe smeri, to je uvoz delovne sile in organizaci-nja proizvodnje, zaposlitve v manj razvitih predelih. Drugo smer mi, kot smo prej omenili, že uveljavljamo, prvo pa smo do sedaj zanemarjali, vendar čedalje bolj dozoreva mišljenje in potreba po uvozu delovne sile iz predelov, kjer je te dovolj in težko čaka na zaposlitev. Po prvih izračunih bi za nastanitev tujih delavcev rabili samski dom s sto posteljami. Grobi predračun za tak dom znaša 5.000.000 din, katere bi morali — če se zanj odločimo — namensko izločiti iz izostanka dohodka ali pa jih kriti s posebnim kreditom. Samski dom da ali ne, o tem se bodo organi upravljanja morali odločiti zelo kmalu; najkasneje ob potrjevanju plana za prihodnje leto. Janko Rozman Težišče delovanja družbenopolitičnih organizacij se mora prenesti izven delovnega časa Na šestem sestanku predsedstva mladinske organizacije našega kolektiva so poleg dvanajstih članov predsedstva, trije so bili odsotni, prisostvovali še: glavni direktor tovariš Jože Dolenc, direktor splošnega sektorja tovariš Slavko Hvalica, predsednik delavskega sveta tovariš Jože Benedičič, sekretar tovarniškega aktiva ZK tovariš Ivan Gregorc, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tovariš Marjan Markič in predsednik občinske konference ZM tovariš Jože Klofutar. Uvodoma je predsednik tovarniškega aktiva ZM Ludvik Perko razčlenil težave na katere naletijo mladinci, posebno pa še od sam pri vsakdanjem delu v mladinskem aktivu. »Najbolj pereča«, je po njegovih besedah, »odsotnost predsednika MA z delovnega mesta«. »Tudi drugi mladinci imajo podobne težave, vendar v manjši meri«, je poudaril tovariš Perko. Zavzel se je tudi za čimprejšnjo ureditev prostora za vse družbe- Nadomestne volitve v DS v 511 in 540 Delavski svet je na zasedanju dne 30. 8. 1972 soglasno razrešil članstva v DS Košir Ido iz oddelka 540 in Bečan Marijo iz oddelka 511, zaradi prenehanja delovnega razmer" ja. Nadomestne volitve so bile 10. 10. 1972. Od 128 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 121 delavcev, 7 pa jih je bilo upravičeno odsotnih. V izdelovalnici zgornjih delov 511 je bila izvoljena MANDIČ HILDA z 41 glasovi. V usnjarni 540 pa je bil izvoljen FRANCE STANKO s 15 glasovi. Obema novima člano-noma DS čestitamo in želimo, da bi kar največ prispevala k delu DS. Božidar Meglič nopolitične organizacije v podjetju. »Želimo, da se tudi delo v političnih organizacijah pravilno ovrednoti, čeprav se zavedamo, da je dobro izvrševanje nalog na delovnem mestu naša prva skrb.« Tovariš Benedičič je opozoril, da statut naše tovarne že določa mesto vsem družbenopolitičnim organizacijam v našem kolektivu, tudi mladinski. »Vem pa, da včasih ni dovolj razumevanja za konkretne akcije mladine. Naloga nas starejših je, da vam pomagamo«, je dejal predsednik DS. Tudi glavni direktor tovariš Dolenc je obljubil, da bo skušal vplivati na posameznike, ki nimajo dovolj razumevanja za mladinsko organizacijo. »Menim pa«, je poudaril, »da se mora težišče vašega delovanja prenesti izven delovnega časa, na popoldne, sobote, nedelje, čeprav je to včasih težko, zaradi izmenskega dela ali delovnih sobot«. V živahni razpravi so sodelovali še tovariš Vlado Klan- čar, tovariš Slavko Hvalica, ki je nedvoumno povedal, da bi se z malo več prizadevanja vse delovne skupnosti da-dalo rešiti vrsto problemov in prav to nam omogoča demokratična ureditev naše družbe. Tovariš Ivan Gregorc je obžaloval, da je ob tako velikem številu mladincev v našem kolektivu, tako malo mladih v samoupravnih organih, pa še ti niso najbolj aktivni. Tovariš Marjan Markič je bil prepričan, da je potrebna le prava izbira poti za vsak problem, pa se ga da rešiti. Zavzel se je za samostojnost posameznih političnih organizacij pri njihovem delu, pri skupnih nalogah, pa je potrebno tesno sodelovanje. Ob koncu je tovariš Jože Klofutar prikazal, kako delujejo mladinski aktivi po drugih podjetjih izven Tržiča. Predlagal je naj bi mlade ljudi, ki zapuste šolo in se vključijo v delovno skupnost že na uvajalnih seminarjih opozorili na dejavnost MA v tovarni. Prepričan sem, da ne bo ostalo samo na papirju, ampak se bomo lotili z vso odgovornostjo zadanih nalog. V predsedstvo MA je bil izvoljen Meglič Božidar namesto Nika Ahačiča. Meglič Božidar Rezultati Bazenske konference V prejšnji številki Čevljarja smo vam obljubili, da vas bomo obvestili o rezultatih s konference z našimi poslovodji v Preddvoru, kjer smo prejšnji mesec zbirali naročila za sezono pomlad—poletje 1973. Mislim, da vas številke iz naročila ne zanimajo, zato bi opozoril samo na glavne značilnosti naročila. Kot vam je že znano slavimo drugo leto 70-letnico obstoja našega podjetja. Ta jubilej bomo najbolje proslaviili z dobrimi poslovnimi rezultati. Naročilo poslovodij je bilo v znamenju tega jubileja, saj so naročalli zadostno količino obutve in toliko modelov, da bomo lahko zadovoljili skoraj vsakega našega potrošnika. Polovica naročil po parih, veliko več pa po vrednosti, je iz kolekaije naše tovarne, kjer sta skoraj enako zastopani moška in ženska obutev. V primerjavi s prejšnjo sezono je posebno naraslo naročilo moške obutve, ker jo je močno primanjkovalo. Da bi zadostili povečanim potrebam, bo poleg Goodyear oddelka to obutev izdeloval oddelek Lepljena III., ki je že dve sezoni pretežno izdeloval žensko obutev. Kolekcija ženske obutve je bila zelo lepa. Ker pa imamo iz prejšnje sezone še na zalogi nekaj letne obutve, smo nova naročila malo omejevali, vendar ne tako, da bi asorti-man obutve osiromašili. Tudii naročilo mokasink je precej veliko. Za razliko od prejšnjih je to pot kolekcija zahtevnejša, saj so poleg standardnega programa naročene tudi moške mokasink e z usnjenimi podplati in tenkim kozjim usnjem. Zanimivo je tudi to, da je naš dolgoletni artikel mokasink JOHN (še prej MATO) zamenjala mokasinka APAČ, ki ima polyuretanski podplat z imitacijo krep gume. Naročila vulkandzirane obutve so že več sezon večja od kapacitet. Enako je tudi za sezono pomlad—poletje. Omenil bi le, da se pri tej vrsti tekstilne obutve pojavlja nova vrsta materiala, ki zelo imitira prešane nubuke. Prepričan sem, da bo za naše potrošnike ta novost zelo zanimiva. Premajhne kapacitete, predvsem v ženski obutvi nam narekujejo, da dal našega programa odstopimo boljšim tovarnam, kot so LILET iz Maribora, LEDA iz Knjažev-ca, ČIK iz Kumanova, JADRAN iz Mirna, INDUSTRIJA OBUTVE iz Novega mesta ter celoten flex program BUDUCNOSTI iz Ludbrega, kjer bodo z novo sezono izdelovali obutev samo za naše podjetje. Drugo polovico naročila predstavlja obutev naših kooperantov iz uvoza. Tu so zastopane tiste vrste obutve, ki jih sami ne izdelujemo. Največjd del dokupa predstavlja otroška obutev. Za to obutev bosta naša glavna dobavitelja JADRAN-CICIBAN iz Mirna pri Gorici, bi nam bo dobavljali boljšo otroško obutev in ZAGREB Zagreb, ki ima cenejšo in malo bolj standardno obutev. Cenejši program moške obutve, v katerem je zajeta predvsem obutev s PVC podplati, nam bo dobavljala LIMKA iz Prijepolja. Velik del dokupa za sezono pomlad—poletje obsega tudi 'letna obutev, kamor prištevamo razne natikače, obutev za plažo, popularne švedske cok-Ije, PVC obutev. Najvažnejši dobavitelji za to obutev bodo TOLO Šentjur, JUGOPLASTI-KA Split, SOLID Subotica, KOPITARNA Sevnica, ter dobavitelji iz Italije, v kolikor bo uvoz za naslednje leto mogoč. Analiza V mesecu avgustu je bilo 7 nesreč. Bile pa so v naslednjih obratih oziroma oddelkih. V oddelku S23 se je poškodoval Studen Srečko. Pri ročnem obrezovanju podplatov mu je spodletel nož in se je vrezal v palec na levi roki. V obratu PUR 532 se je poškodoval Ribnikar Kot vidite, je program za sezono pomlad—poletje 1973 zelo pester in da obsega vse vrste obutve, ki jo na našem tržišču potrebujemo. Seveda nas od programa do realizacije čaka še mnogo težav, od nabave materiala, pomanjka- Anton. Pri izvlačevanju podplatov iz modela mu je spodletelo, pri tem je udaril ob rob modela. Poškodoval si je mezinec na desni roki. V obratu gumarne 531 se je poškodoval Pernuš Janez. Na sekalnem stroju je sekal surovec za podplate. Med sekanjem je prijel s palcem leve roke sekalni nož preko zaščitnega roba, ki je na sekalnem nožu. Odbil si je palec leve roke pri prvem členku. V mehanični delavnici 560 se je poškodoval Dobrin Niko. Pri obdelavi sekalnega noža na brusilnem stroju mu je sekalni nož poškodoval kazalec desne roke. V oddelku 521 je Antončič Franca udaril električni tok. V trenutku, ko je hotel poriniti transportni voziček po traku navzgor, je držal stroj za cvika-nje. Zaradi okvare na električni napeljavi je prišlo do omenjenega električnega udara. V oddelku 530 se je poškodoval Klemenčič Bojan. Pri vlaganju žebljičkov v opetnike se je vbodel v sredinec desne roke. V obratu 531 se je poškodoval Japelj Vlado. Pri izvlačenju podplatov iz modela je uporabljal vilice, ki so zato prirejene. Ker je podplat popustil — strgal, so mu “vilice spodletele in se je udaril nad levo oko. nje ljudi, neizpolnjevanje rokov itd. Upam, da bomo tudi te težave pravočasno premagali in da bodo naše trgovine v jubilejnem letu pravočasno in zadostno založene z obutvijo. Milan Jazbec Analiza nesreč za mesec avgust kaže, da je treba napraviti več, da bo nesreč manj. Potrebno je več in bolj temeljito poučevanje delavcev na delovnem mestu, predno prične samostojno opravljati delo. še posebej za delovna mesta, kjer je povečana nevarnost za delavca, ki tako delo opravlja. Na takih delovnih mestih je treba še posebno skrbno pripraviti delovno mesto in delavca, da svoje delo opravlja varno. Okvare na strojih, napravah in električnih napeljavah je treba odgovorni službi javiti takoj, čim se okvara opazi. Vedeti je treba, da zaradi okvar na strojih in nezaščitenih delov strojev pride do fizičnih poškodb, lažjih in težjih. Zaradi okvare predvsem na električni napeljavi pa lahko pride tudi do smrtnega slučaja. Zaradi omenjenih okvar mora odgovorni vodja čim je okvara ugotovljena, delo ustaviti do odprave okvare in označiti okvaro vidno zaradi varnosti. Vsako ravnanje, ki je drugače, ne bi bilo odgovorno še posebej, če se zavedamo posledic nesreče, ki bi se lahko pripetila. Ni odgovorno ukazati nadaljevanje dela, če vemo za okvaro — pa se to vendar dogaja. Prevečkrat se nam zdi nekaj minut zaradi odprave okvar prevelika zamuda. Naj bo že kakorkoli, vsi smo odgovorni in dolžni napraviti vse, da bo nesreč čim manj. Jože Benedičič Koliko časa še? Sredi junija je gradbeno podjetje Projekt iz Kranja pričelo z adaptacijo zgradbe, kjer bo mizarska delavnica. Slika posneta sredi oktobra kaže, da dela še nekaj časa ne bodo končana. Čemu ta počasnost? Ta prostor je bil namenjen reportaži o srečanju nogometašev naše sindikalne organizacije z nogometaši sindikata tovarne USM z Dunaja. Reportaže ne objavljamo zaradi naj novejših dogodkov v Avstriji, ki so naperjeni proti naši državi in naši manjšini na Koroškem. S tem se pridružujemo protestom širom naše domovine. Urednik nesreč v avgustu Nagradna križanka Tokrat smo izvedli žrebanje v elektrodelavnici. Pomagal nam je Ive Anton. Izmed 43 dospelih rešitev smo izžrebali: 1. nagrada 50 din NIKICA GROS — laboratorij 2. nagrada 30 din RADO MUDRIC — splošni sektor 3. nagrada 20 din ŠPEHAR DANI — tehnična priprava dela 4. nagrada 10 din SLAVICA GROS — ERC 5. nagrada 10 din JANEZ AŽMAN — laboratorij Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 20. 11. 1972. Veliko sreče! Prišli — odšli VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO v času od 28. 9. 1972 do 25. 10. 1972 v sekalnico: Zadražnik An-drejka, Purger Viktorija — v izdelavo zg. delov 512: Pagon Franc, Žepič Frančiška — v izdelavo zg. delov 515: Zadobovšek Irena — v good-year izdelavo: Markič Lidija — v lepljeno izdelavo III: Veternik Marjan — v flex izdelavo: Kovačec Marta, Nučič Helena, Đaković Ankica — v plastiko: Ahačič Adam, Šparovec Vera, Markizeti Jože — v vulkanizacijo: Vujmilovič Mladen — v gumamo: Papier Marjan, Žnidarič Jože — v splošni sektor: Babič Leopold Meglič Božidar, Kranjec Bernarda — v nabavni sektor: Carman Janez — v finančni sektor: Peharc Marija — v prodajni sektor: Nunar Jože — v ERC: Praprotnik Franc — v mehanično delavnico: Globočnik Vili — v elektro delavnico: Stritih Franc, Uršič Franc IZSTOPI DELAVCEV V TOVARNI v času od 28. 9. 1972 ' do 25. 10. 1972 sporazumno prenehanje dela: AJiačič Nikolaj-, Stritih Igor, Smolej Franc, Pirih Tatjana, Luskovec Marija, Košnik Helena, odpoved delavke: Verčič Nataša, samovoljna zapustitev dela: Subotič Mladan, Gojšič Vladimir, upokojitev: Praprotnik Alojz, Pintarič Albina, Ahačič Majda, Urbanc Peter, Rozman Ignac, v poskusnem roku na zahtevo delavca: Vujmilovič Mladen. PRIŠLI V PRODAJNO MREŽO od 25. 8. do 25. 10. 1972: Novo mesto Povhe Marija Beograd I Ckonjevič Ljubiša Koper Arčon Ludvik Kranj I Mitkovska Ljubica Celje I Sivka Milena Osijek Blaževič Slavko Osijek Žigič Evica Skopje II Savič Miljana Skopje II Toševski Jorde Skopje II Spirkovska Olgica Laško Ulaga Aleksandra Beograd I Aleksič Milena Zagreb I Govorčinovič Bla-ženka Celje II Ibrahimefendič Minka Titograd Vukovič Darinka Osijek Rebič Zlatko Split Budimir Javorka ODŠLI IZ PRODAJNE MREŽE od 25. 8. do 25. 10. 1972 Celje II Dragar Olga Osijek Bukljijaš Nada Novo mesto Kebe Ludvika Zagreb I Tkalčeič Stjepan Ajdovščina Prinčič Majda Škofja Loka Osredkar Irena Tuzla Tunjič Ivanka Osijek Bošnjak Šime Sremska Mitrovica Sekulič Sofija Sevnica Dernovšek Marija Skopje II Antonovski Dragi Cepljenje proti gripi V okviru preventivne dejavnosti smo v oktobru 1972 izvedli cepljenje (proti -gripi. Cepili smo z mrtvo vakcino, in sicer dvakrat