raziskovalna dejavnost 63 MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS OF FEMALE BASKETBALL PLAYERS AGED 14 AND 15 PLAYING IN DIVISIONS A AND B OF THE EUROPEAN CHAMPIONSHIP Abstract The study basically aimed to establish and analyse the morphological characteristics of elite female basketball players aged 14 and 15 playing in Divisions A and B of the European Championship as well as to compare these two groups of players. For this purpose, a sample was used consisting of 51 female basketball players aged 14.67 (±0.47) of whom 22 played in Division A and 29 in Division B of the European Championship. The results show that the Division A players were taller on average in all three playing positions. The forwards of Division B had a higher percentage of fat mass on average, a more pronounced mesomorphic component and a less pronounced ectomorphic component of the somatotype compared to the Division A forwards. The Division A centres had a considerably higher percentage of fat mass on average as well as higher values of endomorphic and lower values of ectomorphic components than the Division B centres. Key words: basketball, morphology, girls, playing positions Frane Erčulj, Mitja Bračič MORFOLOšKE zNAČILNOSTI KOšARKARIC, STARIH 14 IN 15 LET, KI NASTOPAj O V SKUPINAH A IN B EVROPSKEgA PRVENSTVA Izvleček Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati morfološke značilnosti najboljših evropskih košarka- ric, starih 14 in 15 let, ki nastopajo v skupinah A in B evropskega prvenstva, ter igralke obeh skupin primer- jati med seboj. V ta namen smo izbrali vzorec 51 ko- šarkaric, starih 14,67 (± 0,47) leta, od katerih jih je 22 nastopalo v skupini A, 29 pa v skupini B evropskega prvenstva. Rezultati kažejo, da so igralke skupine A v povprečju višje na vseh treh igralnih mestih. Krilne igralke sku- pine B imajo v povprečju več maščobne mase, bolje izraženo mezomorfno komponento in slabše izraženo ektomorfno komponento somatotipa v primerjavi s krilnimi igralkami skupine A. Centri skupine A imajo v povprečju precej višji delež maščobne mase, hkrati pa tudi višje vrednosti endomorfne in nižje vrednosti ek- tomorfne komponente od centrov skupine B. Ključne besede: košarka, morfologija, dekleta, igralna mesta. 64 Uvod „ Košarka je ena od športnih panog, pri ka- terih morfološke značilnosti predstavljajo pomemben dejavnik uspešnosti. To po- trjujejo številne raziskave, ki obravnavajo problematiko morfoloških značilnosti košarkarjev in košarkaric različnih staro- stnih skupin (Dežman, 1988; Piechaczek, 1990; Erčulj in Dežman, 1995; Erčulj, 1996; Erčulj, 1998; Trninić, Dizdar in Fressl, 1999; Dežman, Trninić in Dizdar, 2001; Carter in sod., 2005; Ostojić, Mazić in Dikić, 2006; Karpowicz, 2006). Košarka zahteva pred- vsem ekstremno izraženo telesno višino in tudi druge vzdolžne mere. Vzdolžne razsežnosti vplivajo predvsem na učin- kovitost izvajanja nekaterih specifičnih košarkarskih gibanj, pri katerih je izražena vertikalna komponenta (skok za odbito žogo, različni meti na koš, p o daje, blok ira- nje metov, skok pri sodniškem metu …). Poleg vzdolžnih vplivajo na učinkovitost izvajanja tehnično-taktičnih elementov v košarki in s tem na uspešnost igranja tudi prečne razsežnosti, voluminoznost in podkožno maščevje (Dežman 1988; Erčulj, 1996). V košarki poznamo več različnih tipov igralcev oz. igralk. V osnovi jih delimo na branilce, krila in centre. Zaradi specifičnih igralnih vlog se med njimi pojavljajo tudi razlike v razsežnostih psihosomatičnega statusa. To velja tudi za morfološke zna- čilnosti, in to tako za košarkarje moškega (Trninić, Dizdar in Fressl, 1999; Erčulj, 1998; D e ž m a n , Tr n i n i ć i n D i z d a r, 2 0 01; J e l i č i ć , S e - kulić in Marinović, 2002) kot tudi ženske- ga spola (Bale, 1986; Ackland, Schreiner in Kerr, 1997; Carter in sod., 2005). Najbolj očitne so razlike v vzdolžnih razsežno- stih, do določene mere lahko pri posa- meznih tipih košarkarjev govorimo tudi o specifični strukturi prečnih razsežnosti, obsegov in tudi maščobnega tkiva. Sle- dnjim pripisujejo raziskovalci negativen vpliv, vendar to velja predvsem za nižje košarkarje in košarkarice, ki igrajo na zu- nanjih položajih (branilce in krila), manj za centre (Dežman 1988; Erčulj, 1996). V letih 2008 in 2009 je v Postojni potekal mednarodni košarkarski tabor za izbrane evropske košarkarice do petnajstega leta starosti. V dogovoru s košarkarsko orga- nizacijo FIBA Europe in Košarkarsko zvezo Slovenije smo to priložnost izkoristili za meritve morfoloških značilnosti in ugo- tavljanje morfološkega profila najboljših evropskih košarkaric te starosti. Ustvarili smo bazo podatkov, ki nam omogoča oblikovanje kakovostnih mednarodnih norm za različne tipe košarkaric te sta- rostne kategorije. Kljub temu da so se v preteklosti številni raziskovalci ukvarjali s to problematiko, pa v literaturi praktično ne moremo zaslediti raziskav na vzorcu tako kakovostnih in hkrati tako mladih košarkaric. Podatki o strukturi morfolo- ških značilnosti košarkaric tako visoke kakovostne ravni so nedvomno zelo po- membni in dragoceni tako za teorijo kot tudi za prakso v košarki. Omogočajo nam oblikovanje modelnih vrednosti, ki so lahko v veliko pomoč trenerjem in tudi raziskovalcem na področju košarke. Osnovni namen raziskave je ugotoviti in analizirati morfološke značilnosti oz. morfološki potencial najboljših evrop- skih košarkaric, starih 14 in 15 let. Poleg tega želimo košarkarice, ki igrajo s svo- jimi nacionalnimi reprezentancami v najkakovostnejšem reprezentančnem tekmovanju (skupini A evropskega pr- Preglednica 1: Starost merjenk po skupinah in igralnim mestih Igr. mesto Mean Std. dev. Std. error Min. Max. starost (leta) B 14,71 ,488 ,184 14 15 K 14,71 ,488 ,184 14 15 C 14,75 ,463 ,16 4 14 15 skupina A Skupaj 14,73 ,456 ,097 14 15 starost (leta) B 14,62 ,506 ,140 14 15 K 14,75 ,463 ,16 4 14 15 C 14,50 ,535 ,189 14 15 skupina B Skupaj 14,62 ,494 ,092 14 15 Legenda: B – branilka; K – krilo; C – center. Preglednica 2: Opis vzorca spremenljivk morfoloških mer in indeksov* ŠIFRA antropometrična mera/razsežnost AKGB kožna guba nadlakti (biceps) (mm) AKGN kožna guba nadlakti (tricepsa) (mm) AKGH kožna guba hrbta (mm) AKGM kožna guba meč (mm) AKGP kožna guba podlakti (mm) AKGPR prsna kožna guba (mm) AKGS kožna guba stegna (mm) AKGSI kožna guba suprailiakalna (mm) AKGT kožna guba trebuha (mm) AOML obseg meč (cm) AONL obseg nadlakti (cm) AONMAXL obseg nadlakti max. (cm) AOPL obseg podlakti (cm) AOSL obseg stegna (cm) AOSLSR obseg stegna srednji (cm) APKOLL premer kolena (stegnenice) (cm) APKOML premer komolca (nadlaktnice) (cm) APSSL premer skočnega sklepa (cm) APZL premer zapestja (cm) ASM širina medenice (cm) ASR širina ramen (cm) AV telesna višina (cm) AT telesna masa (kg) EKTO ektomorfna kompononenta somatotipa ENDO endomorfna komponenta somatotipa MEZO mezomorfna komponenta somatotipa AKOS % kostne mase (Mateigka) (%) AMAS % maščobne mase (Mateigka) (%) AMIS % mišične mase (Mateigka) (%) BMI indeks telesne teže (kg/m2) *Kožne gube, obsegi ter premeri rok in nog so merjeni na levi strani/okončini. raziskovalna dejavnost 65 venstva), primerjati z vrstnicami, ki nasto- pajo na nižji tekmovalni ravni (v skupini B evropskega prvenstva), in ugotavljati morebitne razlike med njimi. Zanima nas tudi, ali znotraj obeh skupin prihaja do razlik med različnimi tipi igralk. Želi- mo in upamo, da bodo izsledki pričujoče raziskave v pomoč trenerjem klubskih in reprezentančnih selekcij pri vrednotenju morfoloških značilnosti svojih košarkaric in pri primerjavi z najboljšimi evropskimi košarkaricami. Metode „ Vzorec merjenk je zajel 51 košarkaric, sta- rih 14 in 15 let. Njihova povprečna starost je bila 14,67 ± 0,47 leta, staž treniranja pa 5,47 ± 2,08 leta. Vzorec merjenk smo gle- de na raven tekmovanja razdelili v dve skupini. V prvo smo uvrstili košarkarice, ki v svojih nacionalnih reprezentancah nastopajo v najkakovostnejši, tj. skupini A evropskega prvenstva (N = 22), v drugo pa košarkarice, ki nastopajo v drugi naj- kakovostnejši, tj. skupini B evropskega pr- venstva (N = 29). Tako prve kot druge smo nadalje glede na njihovo igralno mesto razdelili še na tri podskupine: branilke (N = 20), krilne igralke (N = 15) in centri (N = 16). Merjenke so prihajale iz enaindvaj- setih (21) evropskih držav. Vsako državo so zastopale najmanj dve in največ štiri igralke. Praviloma je šlo za najkakovo- stnejše igralke iz posameznih držav, ki so jih izbrali selektorji državnih reprezen- tanc. Vse merjenke smo testirali v sklopu dveh mednarodnih košarkarskih taborov v Postojni. Tabora sta potekala od 6. do 1 1. julija 2008 in od 5. do 10. julija 2009 pod okriljem mednarodne košarkarske organizacije FIBA EUROPE in Košarkarske zveze Slovenije. Pred testiranjem so starši oz. skrbniki igralk (merjenk) podpisali for- malno soglasje o sodelovanju. Vse igralke so bile zdrave in brez poškodb. V raziskavi smo uporabili baterijo 23 stan- dardnih morfoloških mer, tj. kazalnikov vzdolžnih in prečnih razsežnosti, obse- gov in maščobnega tkiva. Na osnovi teh smo izračunali 7 morfoloških indeksov, in sicer vse tri komponente somatotipa, % kostne, maščobne in mišične mase (po Mateigki) ter indeks telesne teže. Podatke smo obdelali s statističnim pro- gramskim paketom SPSS 18.0 za Windo- ws. Za ves vzorec merjenk smo izračunali tele podatke opisne statistike: srednjo vrednost, standardni odklon, standardno napako, minimalni in maksimalni rezul- tat. Za ugotavljanje razlik med košarka- ric skupin A in B smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, za ugotavljanje razlik med različnimi tipi igralk pa enosmerno analizo variance. Testiranje statistične značilnosti razlik smo ugotavljali na ravni 5-odstotnega tveganja. Rezultati in razprava „ Najprej smo za ves vzorec merjenk ugo- tavljali osnovne morfološke značilnosti, nato pa preverili, ali obstajajo razlike med igralkami skupin A in B v celoti in po po- sameznih igralnih mestih. Pričakovano lahko ugotovimo, da so izbrane košarkarice precej nad povpre- čjem splošne populacije, kar se tiče te- lesne višine in tudi teže. V povprečju so npr. kar 1 1 cm višje in 6 kg težje od enako starih deklet splošne populacije v Slove- niji (Starc, Strel in Kovač, 2010). Kar zadeva preostale telesne mere, pa odstopanja od splošne populacije niso tako velika. Kljub temu lahko rečemo, da so košarkarice izbranega vzorca nadpovprečno ekto- morfne ter podpovprečno endomorfne in mezomorfne, če jih primerjamo s splo- šno populacijo (Tomazo - Ravnik, 1994). Kljub temu da gre za populacijo ozko se- lekcioniranih vrhunskih mladih športnic, so njihove vrednosti maščobnega tkiva in kožnih gub dokaj visoke. Lahko reče- mo, da so na ravni splošne populacije ali celo presegajo vrednosti, ki jih zasledimo pri splošni populaciji deklet te starosti (Tomazo - Ravnik, 1994; Starc, Strel in Ko- vač, 2010). V nadaljevanju smo primerjali rezultate igralk skupin A in B ter ugotavljali more- bitne razlike med njimi (preglednica 4). Primerjava med rezultati obeh skupin igralk pokaže, da so igralke skupine A v Preglednica 3: Opisna statistika za ves vzorec merjenk Min. Max. Mean Std. Error Std. Dev. AV 162,0 191,0 175, 8 6 8 1,079 7, 8 5 7 AT 50,7 8 7, 5 64,789 1,088 7, 9 2 0 BMI 17, 4 26,5 20,900 ,254 1, 850 AEKTO 1,4 5,9 3,555 ,150 1,093 AENDO 2,1 6,0 3,491 ,109 ,800 AMEZO 1,1 5,1 2 , 9 11 ,124 ,905 AMAS 13, 0 38,1 22,187 , 610 4,4 41 AMIS 36,8 4 7, 0 41,051 ,291 2,123 AKOS 13, 0 20,5 16,155 , 212 1,547 Preglednica 4: Opisna statistika in razlike med igralkami skupin A in B Mean Std. Dev. Std. Error t* Sig.* AV A div 178 , 0 45 7, 9 9 6 1,704 1,998 ,051 B div 173,724 7, 3 8 1 1,370 AT A div 66,500 8,153 1,738 1,310 ,19 6 B div 63,538 7, 8 7 7 1,462 BMI A div 20,927 1,788 ,381 - 0,13 ,896 B div 20,997 1,925 ,357 AEKTO A div 3,659 1,003 ,214 ,891 ,377 B div 3,386 1,140 , 2 11 AENDO A div 3,555 ,807 ,17 2 , 312 ,756 B div 3,483 , 817 ,151 AMEZO A div 2,655 ,857 ,182 - 2,209 ,032 B div 3,19 0 ,856 ,159 AKOS A div 16,077 1,238 ,264 - ,198 ,844 B div 16,166 1,793 ,333 AMAS A div 22,814 4,797 1,022 ,566 ,574 B div 2 2 ,110 4,068 ,755 AMIS A div 40,909 2,356 ,502 -0,29 ,775 B div 41,086 2,028 ,376 *t-test za neodvisne vzorce. 66 povprečju višje (razlika je na meji statistič- ne značilnosti) in težje od igralk skupine B. Glede somatotipa med njimi ni večjih razlik, razen v mezomorfni komponenti, kjer prevladujejo igralke skupine B. Zelo izenačene vrednosti lahko zasledimo tudi v drugih spremenljivkah. Ugotovimo lahko torej, da se v odstotku kostnega, mišičnega in maščobnega tkiva mlade košarkarice skupin A in B ne razlikujejo. Razlike med obema skupinama igralk so lepo razvidne tudi v grafu, ki prikazuje standardizirane Z-vrednosti (slika 1). V nadaljevanju smo želeli razlike med igralkami skupin A in B podrobneje anali- zirati, in sicer po igralnih mestih. Analiza razlik med košarkaricami skupin A in B po igralnih mestih pokaže, da so igralke skupine A v povprečju višje na vseh treh igralnih mestih, in sicer od 2,2 (centri) do 3,3 cm (krila). Kar zadeva tele- sno višino posameznih tipov igralk, lahko rečemo, da podobne rezultate navajata tudi Blašković in Matković (1993). Preuče- vala sta morfološke značilnosti najboljših hrvaških košarkaric, ki pa so bile v pov- prečju leto dni starejše. Najboljše sloven- ske košarkarice te starosti, ki sicer igrajo v skupini B evropskega prvenstva, so v po- prečju precej nižje od vrstnic v skupini B. To velja za branilke, krila in tudi za centre (Erčulj, 1996; Erčulj in Bračič, 2007; Erčulj in Bračič, 2009b). Za branilke sicer lahko ugotovimo, da ra- zen v telesni višini in teži ni večjih razlik med obema skupinama igralk. Zanimiva je ugotovitev, da so krilne igralke skupine B, kljub precej nižji povprečni telesni viši- ni, v povprečju za tri kilograme težje. Oči- tno gre to predvsem na račun maščobne mase, saj je imajo slednje v povprečju 3 % več. Posledično lahko ugotovimo, da imajo krilne igralke skupine A bolj izraže- no ektomorfno komponento somatoti- pa in slabše izraženo mezomorfno kom- ponento. V obeh so razlike statistično značilne. Centri skupine A ne izstopajo le v telesni višini in teži, temveč imajo v povprečju kar 5 % višji delež maščobne mase. Posledično imajo tudi bolje izra- ženo endomorfnost in slabše izraženo ektomorfnost. Kljub vsemu pri centrih v nobeni spremenljivki razlike niso stati- stično značilne. Sklep „ Na osnovi izsledkov pričujoče raziskave in tudi nekaterih drugih raziskav, ki so bile v preteklosti opravljene na vzorcih kakovostnih mladih košarkaric (Bale, 1991; Matković in Blašković, 1993; Erčulj, 1996; LaMonte in sod., 1999; Erčulj in Bra- čič, 2009a) ali enako starih deklet splošne populacije v Sloveniji (Starc, Strel in Ko- vač, 2010; Tomazo - Ravnik, 1994), lahko Preglednica 5: Opisna statistika za branilke ter razlike med branilkami skupin A in B av at aekto aendo amezo bmi akos amas amisp branilke skup. A Mean 170 , 57 60,32 3,32 3,24 3,14 20,71 16,21 21,32 40,70 Std. Dev. 8,16 5,94 1,25 ,27 ,95 1, 87 ,87 1,74 1,48 branilke skup. B Mean 16 7, 8 4 5 7, 9 9 3,20 3,30 3,48 20,58 16,09 21,49 41,15 Std. Dev. 3,28 4,36 ,85 ,55 ,77 1,53 1,49 2,64 1, 83 branilke skupaj Mean 168,80 58,81 3,24 3,28 3,36 20,63 16,13 21,43 40,99 Std. Dev. 5,44 4,94 ,98 ,46 ,83 1, 61 1,28 2,32 1,69 F* 1,149 1, 015 ,074 ,083 ,749 ,028 ,039 ,021 ,314 Sig.* ,298 ,327 ,788 ,777 ,398 ,869 ,846 ,885 ,582 *ANOVA. Preglednica 6: Opisna statistika za krilne igralke ter razlike med krilnimi igralkami skupin A in B av at aekto aendo amezo bmi akos amas amisp krila skup. A Mean 17 7, 7 1 64,90 3,82 3,62 2,67 20,52 16,01 21,35 42,72 Std. Dev. 3,68 5,37 ,50 ,81 ,49 1,05 ,69 4,04 2,58 krila skup. B Mean 174, 37 6 7, 9 6 2,76 4,03 3,45 22,27 15,4 0 24,82 41,52 Std. Dev. 5,90 4,82 ,75 ,80 ,79 1,16 1,54 3,20 2,08 krila skupaj Mean 175,93 66,53 3,26 3,84 3,08 21,46 15, 6 8 23,20 42,08 Std. Dev. 5 ,11 5,15 ,83 ,80 ,76 1,40 1,22 3,91 2,32 F* 1,66 4 1,353 10 ,115 ,953 5,008 9,178 ,938 3,433 ,998 Sig.* ,220 ,266 ,007 ,347 ,043 ,010 ,351 ,087 ,336 *ANOVA. Preglednica 7: Opisna statistika za centre ter razlike med centri skupin A in B av at aekto aendo amezo bmi akos amas amisp centri skup. A Mean 184,87 73,30 3,80 3,76 2 ,17 21,46 16,01 25,38 39,50 Std. Dev. 3,72 7,12 1,13 1,08 ,80 2,26 1, 87 6,36 1, 8 4 centri skup. B Mean 182,62 6 8 ,12 4,31 3,21 2,45 20,38 17, 0 5 20,40 40,53 Std. Dev. 3,06 9,42 1,37 1,00 ,63 2, 61 2,25 5, 61 2,40 centri skupaj Mean 183,75 70,71 4,05 3,48 2,31 20,92 16,53 22,89 40,01 Std. Dev. 3,49 8,50 1,24 1,04 ,71 2,42 2,07 6,34 2,13 F* 1,742 1,534 ,660 1,111 ,573 ,774 1,003 2,764 ,937 Sig.* ,208 236 ,430 ,310 ,462 ,394 ,334 ,119 ,349 *ANOVA. Slika 1: Primerjava med igralkami skupin A in B v standardiziranih Z-vrednostih -0,5 -0,4 -0,3 -0,2 -0,1 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 av at bmi aekto aendo amezo akosp amasp amisp A div B div raziskovalna dejavnost 67 sklenemo: izbrane košarkarice so priča- kovano precej nad povprečjem splošne populacije, kar se tiče telesne višine in tudi teže, glede preostalih telesnih mer pa odstopanja od splošne populacije niso tako velika. Kljub temu da gre za po- pulacijo ozko selekcioniranih vrhunskih mladih športnic, so njihove vrednosti maščobnega tkiva in kožnih gub na rav- ni splošne populacije ali celo presegajo vrednosti, ki jih zasledimo pri splošni po- pulaciji deklet te starosti. Primerjava med rezultati obeh skupin igralk pokaže, da so igralke skupine A v povprečju višje in težje od igralk skupine B. Glede somatotipa med njimi ni večjih razlik, razen v mezomorfni komponenti, kjer izstopajo igralke skupine B. Zelo iz- enačene vrednosti lahko zasledimo tudi v odstotku kostnega, mišičnega in ma- ščobnega tkiva. Podrobnejša analiza razlik med košarka- ricami skupin A in B po igralnih mestih nam pokaže, da so igralke skupine A v povprečju višje na vseh treh igralnih me- stih. Glede drugih telesnih mer pri bra- nilkah praktično ni razlik med skupinama igralk. Krilne igralke skupine B imajo v povprečju več maščobne mase, bolje izraženo mezomorfno komponento in slabše izraženo ektomorfno komponen- to somatotipa v primerjavi s krilnimi igral- kami skupine A. Centri skupine A imajo v povprečju precej višji delež maščobne mase, posledično pa tudi bolje izraženo endomorfnost in slabše izraženo ekto- morfnost od centrov skupine B. Za konec lahko rečemo, da so podatki o strukturi in ravni izraženosti morfoloških značilnosti najboljših evropskih mladih košarkaric te starosti nedvomno zelo po- membni tako za košarkarsko teorijo kot tudi za prakso. Omogočajo generiranje modelnih vrednosti, ki so lahko v veliko pomoč košarkarskim trenerjem pri sele- kciji različnih tipov mladih košarkaric in njihovem usmerjanju na igralna mesta. Literatura „ Bale, P. (1986). A review of the physique and 1. performance qualities characteristic of ga- mes players in specific positions on the field play. The Journal of Sports Medicine and Physi- cal Fitness, 26(2), 109–122. Bale, P. (1991). Anthropometric, body compo- 2. sition and performance variables of young elite female basketball players. The Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, 31(2), 173 –17 7. Carter, J. E. L., Ackland, T. R., Kerr, D. A., Sta- 3. pff, A. B. (2005). Somatotype and size of elite female basketball players. Journal of Sports Sciences, 23(10), 1057–1063. Dežman, B. (1988). 4. Določanje homogenih sku- pin na osnovi nekaterih antropometričnih in motoričnih razsežnosti pri mladih košarkarjih. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Dežman, B., Trninić, S., Dizdar, D. (2001). Ex- 5. pert model of decision-making system for efficient orientation of basketball players to positions and roles in the game - empirical verification. Collegium antropologicum, 25(1), 141–152. Erčulj, F., Dežman, B. (1995). Unterschiedli- 6. che anthropometrische und motorische Dimensionen bei 13- und 14- jährigen Bas- ketballspielerinnen, die auf verschiedenen Spielpositionen spielen. V: Proceedings of an international conference on science in sports team games (str. 216–223). Biala Podlaska: In- stytut Wychowania Fizycznego i Sportu. Erčulj, F. (1996). 7. Ovrednotenje modela eksper- tnega sistema potencialne in tekmovalne uspe- šnosti mladih košarkaric. Magistrska naloga, Ljubljana: Fakulteta za šport. Erčulj, F. (1998). 8. Morfološko-motorični poten- cial in igralna učinkovitost mladih košarkarskih reprezentanc Slovenije. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Erčulj, F., Bračič, M. (2007). Differences in the 9. level of development of basic motor abili- ties between young foreign and Slovenian female basketball players. Kalokagathia, 47(3–4), 77–89. Erčulj, F., Bračič, M. (2009a). Differences in 10. the development of the motor abilities of young elite European and Slovenian fema- le basketball players. Kinesiologia Slovenica, 15(1), 24–32. Erčulj, F., Bračič, M. (2009b). Anthropometric 11. characteristics of elite young European fe- male basketball players. V: I. Juhas in V. Kopri- vica (ur.), Međunarodna naučna konferencija Teorijski, metodološki i metodički aspekti tak- mičenja i pripreme sportista: zbornik apstrakta (str. 64). Beograd: Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja. Jeličić, M., Sekulić, D., Marinović, M. (2002). 12. Anthroptimetric characteristics of high level European junior basketball players. Collegi- um antropologicum, 26 Suppl: 69–76. Karpowicz, K. (2006). Interrelation of select- 13. ed factors determining the effectiveness of training in young basketball players. Human Movement, 7(2), 130–146. LaMonte, M. J., McKinney, J. T., Quinn, S. M. 14. in sod. (1999). Comparison of Physical and Physiological Variables for Female College Basketball Players. Journal of Strength and Conditioning Research, 13(3), 264–270. Matković, B., Blašković, M. (1993). Sastav tije- 15. la košarkašica – kadetkinja. V: »Mednarodna konfereca o športu Alpe–Jadran« (str. 369–371). Rovinj, Fakultet za fizičku kulturu Sveučilišta u Zagrebu. Ostojić, S. M., Mazić, S., Dikić, N. (2006). Pro- 16. filing in basketball: physical and physiolo- gical characteristics of elite players. Journal of Strength and Conditioning Research, 20(4), 74 0 –74 4. Piechaczek, H. (1990). Body structure of male 17. and female basketball players. Biology of Sport, 7, 273–285. Starc, G., Strel, J., Kovač, M. (2010). 18. Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za šport. Tomazo - Ravnik, T. (1994). 19. Sestava telesa in človekov somatotip v juvenilnem obdobju. Doktorska disertacija, Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Trninić, S., Dizdar, D., Fressl, Z. J. (1999). 20. Analysis of differences between guards, for- wards and centres based on some anthro- pometric characteristics and indicators of playing performance in basketball. Kinesio- logy, 31(1), 29–36. Zahvala „ Raziskava je nastala v okviru razisko- valnega programa Kineziologija mo- nostrukturnih, polistrukturnih in kon- vencionalnih športov pod vodstvom dr. Milana Čoha. Avtorja članka se za sodelovanje zahvaljujeva mednarodni košarkarski organizaciji FIBA EUROPE in Košarkarski zvezi Slovenije, prav tako vsem merjenkam in njihovim trener- jem. dr. Frane Erčulj, izr. prof., prof. šp.vzg Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport – Katedra za košarko e-naslov: frane.erculj@fsp.uni-lj.si