fa*. áfj^ l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 C^^ / W PfiVI PftEDHOONIK TtDUÍK GOBSNJEC LETA I9OO PETEK, 18. SEPTEMBRA 2000 Leto LXII, št- 74. cena 1.55 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Volčtak Časopis izhaja ob torxih in ob petuh naklada: 22.000 izvodov WWW.GORENTSKrGLAS.SI Rudno novo Športni center Pokljuka je skorajda končan, prve goste bodo v osrednji objekt sprejeli v začetku oktobra. Center bo odprt za vse obiskovalce. Ma)a Bïrtonceli biatlonskem centru z začas- postavili novo čistilno napra- ..............................................................nim montažnim objektom, vo. Vrednost projekta je de- Rudno polje • V novem Id je bil postavljen za ta na- set milijonov evrov, glasili športnem centru Pokljuka men. Z leti pa se je pokazala investitor in upravljavec cenná Rudnem polju so v sredo potreba po dokončni ureditvi tra pa je Smučarska zveza in včeraj ir/edli krstno tek- tega dela Rudnega polja, " je Slovenije. iiiuvctnje, ill »icťi dižavisu doÍcísilÍ) Tuiiuž šušteršič, E>cld v eciitiu so že skucal prvenstvo v poletnem biatlo- predstavnik za odnose z jav- končana. "Praktično zaklju- nu. Ob tej priložnosti so pri- nostjo in vodja programov čena je zimanja ureditev, šotnim predstavili center. Športnega centra Pokljuka. Zadnja dela se opravljajo na predvsem nov osrednji ob- Projekte za nov center so za- tribunah, v kuhinji in restav- jekt, ki bo prve goste sprejel čeli pripravljati leta 2006, raciji, opremljajo se sobe s že kaj kmalu. stroji pa so na Pokljuki zabr- skupno 62 ležišči, kabinet za "Ideja o gradnji novega, so- neli lani avgusta. Najprej so fitnes. Upamo, da bomo prve dobnega centra na Rudnem podrli montažni objekt, nato goste v objekt sprejeli v začet-polju je staia že deset let, ko pa začeli gradnjo novega, ki ku oktobra» in sicer bo to sto- je Slovenija kandidirala za Izvedbo svetovnega prvenstva v je zidan, in urejanje zunanje okolice: modernizirali so venska biationska reprezentanca," pravi ŠuSteršič ter do- biatlonu leta 2001. Tega smo strelice, zgradili nove tribu* daja. da bo center sprejel prav Slovenski biatlone! že trenirajo v novem Športnem centru na Pokljuki, v sklopu katerega je tedaj izpeljali v preurejenem ne, na novo uredili stadion, vse obiskovalce Pokljuke. tudi osrednji objekt, ki bo vrata obiskovalcem odpri oktobra. / T,r,» dou Predsednik Danilo Tiirk v Preddvoru Občino Preddvor je obiskal predsednik države Danilo Turk, kar je bit prvi predsedniški obisk v tej občini Danica Zamu. Žlebir Preddvor - Tako vsaj pravi župan Miran Zadnikar, ki je predsednika države pričakal v središču Preddvora v spremstvu sodelavcev in številnih občanov, otroci iz domaČe folklorne skupine pa so mu zaplesali za dobrodošlico. Predsednik Danilo Tiirk je obiskal pravkar obnovljeni dom krajanov na Zgornji Beli, v katerem je sedaj tudi vrtec Čriček. Tam so mu predstavniki občine, društev, podjetnikov, združenj, šole in vrtcev ter drugih, ki delajo v občini Preddvor, predstavili svoje življe« nje in delo. ^ 3. stran Dobrodošlica predsedniku Danilu TUrku v Preddvoru / fouxTma ooki paket za mlatie Brezplačni paket za vodenje osebnih financ mladostnikov z dar1k)m - 30 EUR zafilmske predstave v Kobseju. VI iO' HI" WWW, g đi Goreniska^^ Bankii Marmor odprl obrat v Topoli lože Koškjek nov proizvodni obrat delavo kamna. Vrednost na- Selak, predsednik úpravny ..............................................................................odbora Marmor Hotavlje Topola • Marmor Hotavlje je Holding, Janez Bizjak, direk- V sredo v Topoli v Srbiji odprl tor Marmor Hotavlje Beo- ob- grad, in njegov namestnik Dragan Kontič, slovesnosti ložbe je dva milijona evrov, pa sta se udeležila tudi beo- obrat bo zaposloval sedem- grajski nadškof Stanislav najst delavcev, v njem pa Hočevar in župan Dragan bodo na leto naredili okoli Jov^o\ič. Marmor jena srb- deset tisoč kvadratnih me- skem trgu močno navzoč od irov izdeikov iz kamna za po- leta 2002, ko je pridobil iz- trebe srbskega in drugih tx- vedbo zunanjih in notranjih gov jugovzhodne Evrope, kamnoseških del v Hramu Novi obrat so odprli Brane svetega Sava v Beogradu. 74 Où j GORENJSKA * * * j Spet zavrnili gradnjo na i Rodinah Gradnje šestih petstanovanjskih objektov v srediSču Rodin za zdaj Se rte bo. Upravna enota jeseníce je izdala odločbo, % katero )e investčtorju dovolila odstranitev obstoječega objekta, zavrnila pa je zahtevo za izdajo dovo* ljenja za novogradnjo. 4 RONIKA ragediji na cesti n v gozdu esec september je na Gorenjskem lo tragičen, novicam o nesrečah na stah in v gorah tokrat dodajamo §e v«; v siiovrtem trčenju na regionalni e^i v Se^Ski dolini je umrla 294^1-iz Selc» pri delu v gozdu pa 76-let' k Iz Krope. CC+ Sanacijo upočasnila kriza Danes minei/ata dve leti od hude vod* ne ujme na Gorenjskem, V dveh letih je bilo pri obnovi prizadetih obmoíij marsikaj narejeno, vendar se bo sanacija zaradi krize in pomanjkanja denarja v državnem proračunu podaljšala vsaj do leta 2011. 10 CC+ sto tisoč voznikov na leto prejme kazend oblačno z obáisnim padamamL Jutri invneàdjobodapddmàelno jasno, popoldm bo spremenljivo oblačno s padavinami 12/21 jutri: oblačno s padcmnam > i k 4 in rj o vc OJ m m o d 2 POLITIK da niča .zavHlg)g'glas.si GORENJSKI GLAS petek, 18. septembra 2009 PfiEODVOR Danilo TUrk o odnosih s Hrvaško Slovenija bo umaknila blokado s pristopnih pogajanj Hrva-§ke z Evropsko unijo, ob tem pa bosta hkrati tekla dva procesa» pogajanje za vstop sosede v EU in pogajanja o meji, je dogovorjeno po srečanju premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor. Nadaljevanje pogajanj o reSevanju mejnega vprašanja bo potekalo na podlagi drugega Rehnovega pred* loga z dne 13. julija letos. Na vprašanje, povezano z odnosi s HrvaŠko» je ob svojem obisku v Preddvoru odgovoril tudi predsednik države Danilo Turk: "Sedaj je obdobje tihe diplomacije končano> na vrsti je obdobje temeljite politične razprave. Verjamem, da bo vzpo-redno s hrvaškimi pogajanji potekala tudi razprava o arbitražnem sporazumu. Nekaj pogajanj bo še treba opraviti in treba bo opraviti politična posvetovanja ter zagotoviti, da bo politično vse dobro usklajeno. Ta del naloge nas še čaka in del tega je tudi razprava o referendumu. Varovalke seveda potrebujemo, treba se je dobro dogovoriti, katere in kdaj, razprava v preteklih dneh je bila začetek tega procesa." D. Ž. Strasbourg Barroso znova predsednik Evropske komisije V sredo je Evropski parlament na plenarnerh zasedanju v Strasbourgu izglasoval jos^a Manueia Barrosa za predsedni* ka Evropske komisije tudi v mandatu 2009-2014. Od slovenskih poslancev so njegovo izvolitev podprli Romana jordan Cizelj, Milan Zver (oba SDS) in Lojze Peterle (NSI), glasovanja so se vzdržali Tanja Fajon (SD) in Ivo Vaj^ (Zares) in Jelko Kacin (LDS), proti pa je glasoval Zoran Thaler (SD). D. 2. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme FRANC ŠTIRN iz Zg. Jezerskega. kotiCek za naročnike Zvesti Gorenjskemu glasu Marija in Pavie Šuštar živita v Kamniku. Na Gorenjski glas sta naročena že več kot trideset let. Pavletu. ki je bil rojen v Mostah pri Komendi» je všeč, ker izhaja le dvakrat tedensko, saj ga komaj utegne prebrati: upokojenci nimamo ne bolniške, ne dopusta, se poša/i. Z Marijo sta se spoznala v Stolu, kjer sta delala do upokojitve. Leta 1965 sta se preselila v hi$o> ki sta jo postavila prav nasproti tovarne. Tako sta lahko kar skozi okno opazovala, kaj se dogaja doma, do službe pa sta morala samo čez cesto. Hišo so zgradili "udarniško" s pomočjo "žlahte". Takrat so na ta način zgradili kar enajst hli Ker cementa ni bilo mogoče kar tako kupiti, je šel Pavel z očetom večkrat že zvečer v Trbovlje in čakal tam celo noč, da je zjutraj dobil listek za tri tone cementa. Več listkov je potreboval zato, da je lahko napolnil cel tovornjak. Ko je delal obračun, je ugotovil, da razen "grušta" ni nič plačal, je pa res, da je bil v celem letu doma le eno nedeljo. Tudi žena je trdo delala, čeprav sta takrat že imela hčerko. Kasneje sta dobila še sina in še eno hčer, vnuk je star šest let. Pred nekaj leti sta dobila Še mopsa Ota, ki je pravi družinski kuža. Tudi on poskrbi za vedrejše vzdušje tdkrat, ko je najbolj treba. Pavle je prebolel raka tn pre» stal štiri operacije. Trenutno imatežave z zdravjem žena, tako da bo kosila še nekaj časa pripravljal Pavle. D. K. Marija in Pavle Šuštar ter kuža Oto Vseslovenski praznik Celovcu Narodni svet koroških Slovencev na Koroškem je v nedeljo praznoval 6o-letnico ustanovitve. Joži Koškjek Celovec • Pod pokroviteljstvom predsednika slovenskega državnega zbora Pavla Gantarja, evropskih poslancev Lojzeta Peterleta in Iva Vajgla ter slovenskega poslanca Jožeta Jerovška je biJ v nedeljo v Celovcu vseslovenski praznik. Začel se je z mašo v Marijini cerkvi na Benediktinskem trgu, nato pa s slovesnostjo v Mohorje« hiši. Z njim je Narodni svet koroških Slovencev proslavil 60. obletnico ustanovitve in se spomni] 90. obletnice mednarodne pogodbe v St Joška Tišlerja 28. junija Germainu pri Parizu, na ka- 1949» Id ni soglašal s politiko teri so na Koroškem živeče takratnega pokrajinskega od- predsednica Koroške dijaške zveze Olga Vc^uer, slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega državnega zbora Miio Pelek in predsednik Narodnega sveta . Karel SmoUe. so poudarjali zasluge Narodnega sveta pri preživetju Slovencev v grobih razmerah na Koroškem, ' V Narodnem svetu so prepričani, da se o zagotovljenih pravicah ni treba z niko- Vodstvo Narodnega sveta na nedeljski slovesnosti v Celovcu TT^er pogajati in da mora Slovenija tako kot zadnje čase govarjala podporo Komuni- ostreje zahtevati od Avstrije stični partiji Avstiije. zagotavljanje pravic Sloven- Vsi govorci, predsednik cev. Drugim slovenskim organizaajam ponujajo roko sodelovanja in predla- Slovence razdelili med Av- bora Osvobodilne fronte za zbora Narodnih predstavni- strijo in Jugoslavijo. Narodni Koroško. Ta je nasprotovala kov pri Narodnem svetu svet koroških Slovencev je bil samostojnemu političnemu fože Wakounig, akademik ga jo dogovor o demokratični ustanovljen na pobudo dr. nastopanju Slovencev in za- Niko Grafenauer, nekdanja skupni wganizadji. Rajska ptica v sladki izvedbi Gorenjski pokrajinski odbor LDS in lokalni odbor te stranke z Bleda sta v soboto v zdraviliški park povabila najvidnejše osebnosti iz vrha LDS s predsednico Katarino Kresal. Danica Zaviu. Zlebir Bled - Predstavila sta jim rajsko ptico, ki je ob tisofletrJ-d Bleda postaja simbol tega turističnega kraja, gre pa za fibulo, najdbo iz 6. stoletja, ki simbolizira rajsko življenje, nesmrtnost, ljubezen, hrepenenje, iskanje novega ... Tako je rajsko ptico go« stom iz vrha stranke LDS predstavil predsednik lokalnega odbora Srečo Veroig, 1 ki je zbrano druščino sprejel e na Kresal pa je razrezala torto v obliki tega blejskega simbola (na sliki). Dogodek je na Bled privabil prek petdeset strankinih članov in simpatizerjev, poleg Katarine Kresal, sicer ministrice za notranje zadeve, je prišel tudi minister za pravosodje Aleš Zalar, pa predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, navzoča sta bila oba podpredsednika stranke: Zdenka Cerar in Slavko Zi-heri, poslanec in župan Trži- v družbi predsednice Go- blejski umetnik Humberto vedbi. Piškote te oblike je ča Borut Sajovic, župana renjskega pokrajinskega od- Široka. V blejski LDS pa ro- spekla Vesna Bilbija z Jese- Kranjske Gore in Radovljice bora LDS Davorine Pire. jake spodbujajo, da bi ta nic, na stojnicah sta jih po- Jure Žerjav in Janko S. Stu- Doslej smo rajsko ptico po- simbol razvijali tudi na dru» nujalí Stanka Kapš in Nata- šek, domači župan Janez znali kot nakit, replike ob- gih področjih. Tako so na ša Majcen (slednja je rajsko Fajfer in večina vodij lokal- stajajo v zlatu, srebru in stojnicah rajsko ptico prvič ptico upodobila tudi na sli- ruh odborov LDS iz gorenj- medenini, izdeluje ga tudi predstavili tudi v sladki iz-, ki), predsednica LDS Katari- skih občin. Se bomo upokojevali starejši? lovne dobe za moške in ženske. Daljne vztrajanje v zaposlitvi bi stimulirali z "bonusi", zgodnejše upokojevanje regulirali z "malusi", ne bi bilo starostne omejitve. Razmišljajo o ukinitvi dodatne dobe za čas študija, vojaške- izhajajo iz vplačevanja pri- dar obseg vseh sprememb ga roka in znižanja starostne ....................................... spevkov vanjo, teh naj bi bila tega sistema še ni znan. meje zaradi otrok. Predlogi Ljubljana • Stranka upoko- skoraj tretjina. Na temo za- Predstavili naj bi ga konec za modernizacije pokojnin-jencev nasprotuje zamrznitvi mrznitve pokojnin se je v meseca, ga še usklajevali s skega sistema že sedaj zbuja- V javnosti močno odmeva vladni predlog pokojninske reforme, med upokojenci pa zlasti predlog za zamrznitev pokojnin. Danica Zavrl Žleb i r pokojnin, saj ne bi rešita kri ze. temveč bi povzročila celo več revnih in s tem obreme- sredo sestal tudi koalicijski vrh, vendar so se prvaki socialnimi partnerji in po- jo precej hude krvi, zlasti v tem dali v javno razpravo. strank razšli brez dogovora, Spremembe naj bi bile po- sindikatih, pa tudi v nekaterih strankah. V Mladi Slove- nila sodalo. so prepričani v pogovore pa bodo nadaljevali stopne, prehodna obdobja niji, podmladku neparla- koalicijski stranki DeSUS. v ponedeljek, potem ko se pri njihovi uveljavitvi pa dol- mentame NSi, menijo, da bi Njen predsednik Kari Erja- bodo pogovorili še v stranki ga. Temeljne spremembe dvig starostne meje za upo- naj bi zadevale dvig mini- kojitev še otežilo položaj pokojninsko blagajno očistiti Vlada pa napoveduje tudi malne upokojitvene starosti mladim, ki že sedaj težko do- socialnih transferjev, ki ne pokojninsko reformo, ven- in postopno izenačevanje de- bijo prvo zaposlitev. vec tudi meni> da bi morali DeSUS. >11 i É GORENJSKI GLAS petek, ï8. septembra 2009 IKTU) LNO inJoiSig-^s.si 3 Miklavdč: jeza je prenagljena Sindikalisti so ministru za zdravje Borutu Miklaviiču izročili deklaracijo sindikatov proti zmarijševanju pravic iz obveznega zavarovanja. Pri bolniških nadomestilih ne bodo popuščali, so trdno odločeni. Suzana P. Kovačič Ljubljana - PredstavniJd sindikalnih central so se včeraj dopoldne zbrali pred ministrstvom za zdravje. Opozoii» U so na nekatere, za sindikate nesprejemljive predloge v osnutícu zakona o zdravstve» nem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju, rami stru za zdravje Borutu Miklavd-ču pa so izročili deklaracijo sindikatov proti zmanjševanju pravic iz obveznega zavarovanja. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je nameravano zniževanje Sporočilo sindikalistov ministru za zdravje je, da se bodo za pravice iz obveznega nadomestil označil za "grob zdravstvenega zavarovanja trdo pogajali. / cef«d kiví.í poseg v socialni in ekonomski položaj delavcev". Kot Minister Borut Miklavčič stvenem zavarovanju in za- federacije novih sindikatov smo v Gorenjskem glasu pi- je povedal, da so sindikalisti četek pogajanj napovedal v Slovenije "Neodvisnost", sal) že v torek, so sindikati še prezgodaj priSli na ulico, saj dveh ali treh tednih, ob tem Konfederadie sindikatov jav- na jbol j nepopustljivi pri predlogu nižanja bolniških jih ni razburil resen predlog, pa poudaril, da je osnovni nega sektorja Slovenije, Kon-ampak le delovni osnutek, ki problem luknje v zdravstveni federacije sindikatov Slove-nadomestil na 75 oziroma še ni bil ziel za razpravo v blagajni, v kateri je letos za nije Pergam, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov Al- 60 odstotkov plače, trdo pa javnosti. Se već. kot je dejal 82 núlijonov primanjkljaja, v se bodo pogajali tudi pri drugih predlaganih spremem- minister, naj bi nekdo delovni osnutek celo izmaknil 2 bistvenem povečanju plač zdravnikov, ki so iih izborili temativa, Zveze delavskih bah, na primer pri omejeva- mize. Minister je nov osnu- ravno sindikati. sindikatov Slovenije Solidar- nju pravice do trajanla bolni- tek predloga zakona o zdrav- Shoda so se udeležila vod- nost in Zveze svobodnih sin- škega staleža. stvenem varstvu in zdrav- stva sindikalnih central Kon- , dikatov Slovenije. Minister Vlačič: obvoznica bo Poslanec Milan Čadež je ministra za promet vprašal, kdaj bo zgrajena škofjeloška obvoznica, saj sedanja povezava hromi poljansko gospodarstvo. Boštjan Bogatai pripeljal do xistavitve del na Trenutno je tovorni pro- nega varstva pravic prizade- ....................................... najpomembnejšem projek« met skozi škofjeloško mest- tih strank ne more izključiti: Gorenja vas • Več kot tri de- tu širšega škofjeloškega ob- no jedro na meji izvedljive- "Iz sodbe je razvidno, da je setleljii na S ko fl eloŠ kc; m, iiiučja, na čcliti razvojni ga, prepovedan je prometlo- šlo le za procesno napako predvsem pa prebivalci dela Škofie Loke in Poljanske osi, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko. Prometni za- vomjakov priklopnikov, ob* upravnega organa, ki je izda- voza ni, Zato je poslanec mi- !o gradbeno dovoljenje." Po- doline, upajo na gradnjo mašek v mestnem jedru nistra vprašal, kdaj bo pro- stopek pridobitve novega do- škofjeloške obvoznice. Ne- škofje Loke povzroča bloka- jekt pripravljen tako kako- voljenja je v teku, zato mini- zaupanje v začetek gradnje do, odvrača nove investitor- vostno, da pritožbe ne bedo ster pričakuje, da se bodo se je znova pokazalo ob raz- je in hromi razvoj domače- več mogoče, kdaj se bodo na- dela zaključila do sredine veljavitvi gradbenega dovo- ga gospodarstva/' je pro- daljevala deia in kdaj bo ob- leta 2013, kakor je predvide- ljenja za dve etapi prve faze blem prometnemu minis- voznica predana namenu, no v prijavi, na podlagi kate- gradnje. "Prebivalci Poljan- tni Patricku Vlačiču opisal Minister Vlačič je odgovoril, re je bil za gradnjo obvoznice ske doline smo zelo razočarani nad dogodkom, ki je poslanec in župan Milan Čadež. da je projekt že sedaj priprav- dodeljen denar iz evropskega Ijen kakovostno, vendar sod- proračuna. S tožbami do preostanka plač Zaradi prenizkih plač državo toži že 438 sodnikov, tožilcev in pravobranilcev, Simon Subic tožbe državni proračun obremenile za okoli 17,5 milijona evrov; Časnik Dnevnik piše, da bi lahko ta znesek narasel na sedemdeset milijonov evrov, Če bodo tožniki dokazali svoj prav, predsed- pravobranilci naj bi namreč Večina tožbenih zahtev- niča Slovenskega sodniške- ...................................... od leta 1997 do leta 2008 kov se nanaša na obdobje ga društva Janja Roblek pa Kranj • Medtem ko vlada za- prejemali za približno dvaj- 2003-2008, saj so zahtevki govori celo o sto milijonih radi osiromašene državne set odstotkov prenizke plače. zp obdobje izpred leta 2003 evrov. Robiekova pravi, da sodniki blagajne razmišlja o zamrz- Po zadnjih uradnih podatkih že zastarali. Povprečni tož- st nitvi pokojnin, pa številni je tožbene zahtevke za razli- beni zahtevek sodnikov, to- med pogajanji opozorUi že javno pravosodni funkcionarji toži- ko v plačah vložilo že 438 žilcev in pravobranilcev naj jo državo zaradi prenizkih tožnikov, od tega je enemu bi tako znašal okoli dvajset upravo Gregorja Viranta. plač, ki naj bi jih prejemali zahtevku že pravnomočno tisoč evrov, če k temu prište- Večina zadnjih dvanajst let Sodniki, državni ložiici in državni ugodeno, vendar pa je bila zoper sodbo vložena revizija. jemo Še podoben znesek za zamudne obresti, bi samo te žena že pred dobrim letom dni Predsednik Danilo Turl( v Preddvoru 4 1. stran razvojne ambicije, posebno všeč pa je predsedniku dej- Ogledal si je obrat Jelovice, stvo, da je razvojna strategija ki v Preddvoru izdeluje mon- povezana s skrbjo za okolje, tažne hiše, in na pot pospre- Na naše vprašanje, ali je ob mil dvanajsttisočo hišo, po- svojem obisku v Preddvoru kazali pa so mu tudi podjetje morda opazil kake znake go- Energetika, Id se ukvarja z spodarske krize, pa je dejal: ogrevanjem na lesno bioma- "Zanimivo je, da ljudje tu so. Prisrčno so ga sprejeli v niso nič govorili o krizi in re- Domu starejših občanov v cesiu, kar mi je bilo všeč. Re- Potočah, na gradu Turn pa cesija je, ampak ni povsod oblečena v prvo slovensko pi- takšna, da bi ljudem jemala sateljico Josipino Ttimograj- voljo. Tu je volja, iti naprej, sko Mira Delavec, ki prouču- zelomočna. Lep dokaz je de- je dela te literarne umetnuce nimo nastanek novega otro- iz 19. stoletja. Obisk Pred- škega vrtca, Edina pripomba, V Jdovici, kjer je predsednik sodeloval pri odpremljanju dvanajsttísoče hiše iz tovarne, najbrž obstajajo tudi problemi, pa gost ne vidi razloga za tarnanje. V proizvodnji hiš vidi ne le priložnost za zaslužek, pač pa tudi gospodarsko perspdctivo. dvora je predsednik zaokro- ki sem jo imel ob obisku vrt- žil ob jezeru Čmava, kjer si ca, je bila ta, naj vzgojiteljice je ogledal razstavo rešitev, ki ne vztrajajo pri tem, naj bodo so jih za območje Preddvora otroci samo pridni in redo- izdelali študentje krajinar- ljubni, saj morajo tudi skaka» stva. ti in.biti razposajeni. V obči» Predsednik države Danilo ni pa obstajajo kraji, kot je Turk je ob obisku izrazil nav- povedal župan, ki zahtevajo dušenje nad tukajšnjo lepo posebno skrb, denimo doli- naravo, nad Storžičem, ki je ná Kokre, in ta problem je "najlepši vrh v Karavankah", treba reševati. Slaatka o kri- in nad mnogimi dejavnost- zi» kot smo navajeni slišati v mi, ki so mu jih predstavili nacionalnih medijih, danes ob tej priložnosti, kar kaže nismo govorili. To pomeni, na skrb za čim bolj kultivira- da ijudje v svojem okolju lahno življenje v lokalni skup- ko Dajdejo dobre rešitve za nosti. Občina, ki 63 odstot- svoje probleme, da znajo kov proračuna namenja in- usmerjati razvoj in ga nare-vestidjam, dokazuje tudi diti zelo kultiviranega." Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNiCA Marija Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danka Zavri Žlet^r UREDNIŠTVO NOVI NARjl-UREDNIKI: Bc^n Bogataj» Alenka Brun, Igor KavS£. Suzana P. KovaSČ. U^ Pdemel, Mateja Rant, Stc^n Saje, Vtima Stanwnik, Simon Šubk; Cv«to Zapkimik, Danica Zavri Žiebir, Štefan Žarg>; sbini sodelavci Ma^na Mija Sertonœlj» Ma^ Gregonč. Ana Hartmaa Košnjek, Milena MiUavSČ. Miha Naglič. jasna Paîadin. Maó«ta Smolnikar, Ana VoK^k 06 U KOVNA ZASNOVA jem^Str^r» Itova rStrfta r d.0.0. TEHNIČNI UR£DNIK Gf^ Fl^nlk FOTOCRAFijA Tina DoM. Cof^ Kavčč LEKTORICA Marjeta Vozik VODJA OCLASN EGA TRŽENJA Mateja ŽvTŽaj CORCNjSKI GLAS (ISSN 0332-6666} )e regrstrirana blagovna 1n storitvena mamka pod St, 977196^ pH Uradu RS za intelektualno lastnmo. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0., Kranj / Difektonca: Marija VofCjak / Naslov: Glemeisova cesta 4. 4000 Krani / Tel,: 04/20142 00. fax: 04/2014213, e-mail: lnfÍ39g<|las,$i: mall o^asi în osmrtnice: tel.; 04/201 4247/ Delovni čat:od »fleddjka do jetrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od S. do ure, sobote, nedelj« m praznik) zaprto, / Goren^sU glas je pohedmk, izhaja ob torkih rn petkih, v nakladi 22.(mo izvodov / Redne pnloge: Moja Gorenjska. Lelopl^s Gorenjski («flkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Cannthia GmbH & CoKG, Su Veit/Gian (St Vid na Glini), Avslrija / Naroínina: tel.:'04/20i 4141 / Cena izvoda: 1.35 EUR, tetna naročnina: I4040 EUR; Redni plačniki Imajo 10 % popusta, polletni so% popusta» letni 25 % EopusU; v ceneje vračunan ODV po stopnji 8.^%: n»ro^ina se upoiteva od lekode itevi t (aso^sa do pisnega preklica, ici velja od zafietka naslednjega obračunskega obdobja Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: o4/ao> 42 à k H < 4 GORENJSKA info ©g-gios.si GORENJSKI GLAS petek, 18. septembra 2000 Jesenicč Novo šolsko otroško igrišče v sredo so tudi uradno odprli novo otroiko igrišče pri Osnovni šoli Prežfhovega Voranca na Jesenicah. Otroško, igrišče je zgrajeno na desni strani pred šolo» na njem je postavljenih več igral, urejene so zaščitne podloge za igrala in mrežasta zaščitna ograja. Uporabljali ga bodo predvsem otroci, ki po pouku ostajajo v podaljšanem bivanju (takšnih je letos kar 235), ki traja od 11.30 do 16. ure. V telovadnici se ves čas ne morejo zadrževati, poleg tega pa je ta tudi zasedena s poukom. Odslej bodo del časa v podaljšanem bivanju lahko preživeli zunaj» na novem igrišču. Za ureditev otroškega igrišča je Občina Jesenice zagotovila 36.500 evrov. To je že četrto otroško igrišče, ki so ga uredili v jeseniški občini v zadnjem času. U. P. Novo šolsko otroško igrišče bodo uporabljali predvsem otroci v podaljšanem bivanju. / (-ou» aj^o buiovc« l'eu J'.' ■<-4 MEKON LOKA D.O.O. Podlubnik 253, 4220 Skoffg Loka teL: 04 51 50 590 înfo@niekon-loku.si www.mekon-loko.si JEZIKOVNI TEČAJI . Angleščina • Nemžiina • Italijanščina anščino «Francoščina »Ruščina « Japonščina « Poljščina • Arabščina • Slovenščina • Latinščina • Kitajščino TEČAJI ZA PROSTI ČAS Mozoik • Klekljonje • Nakit • Keramiko Slikanje* Usanje* Poslikava stekla, svile,»,» RAČUNALNIŠKI TEČAJI « Windows« Word • Excel « Power Point ZA: učence dijake študente od ros le upokojence KDAJ? P rijetki od 21 .septembra dalje. Na voljo je več kot 200 različnih terminov. PONUDBA jezikovni tečaj« 60 učnih ur odrosli 249 EUR v e éSÉ v * KC^NC : UN KRIS IM I ABONMA i M ni •. fr v^/ ...... a i mmvi Ml fUONtUGSfP |ii I) ; ^nlM M m U) n ' • v t At 'r . «11 'li|M • * J. - • . • - ; r - VIM5; ABONMAIEV'^^'i"^^ OD Í8. 9. DO 26. 9. 2009 Spet zavrnili gradnjo na Rodinah Upravna enota Jesenice je znova zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjske objekte na Rodinah. AnaHartman pet stanovanj, je razložila ....................................... načelnica UEJeseniceAlen- Rodine • Gradnje večstano- ka Bumik in dodala, da so vanjskih objektov» ki jo v poleg tega objekti po njiho-središču vasi Rodine načr- vi presoji presegali višinski tuje Obrtno-gradbeno pod- gabarit naselja. jetje Grad Bled, za zdaj še Na odločitev upravne eno- ne bo. Upravna enota Jese- te se je investitor že pritožil, nice (UE) je namreč v začet- o pritožbi pa bo odločalo miku septembra izdala odloč- nistrstvo za okolje in prostor, bo, s katero je investitorju Roman Beznik, prokurist dovolila odstranitev obstoje- OGP Grad Bled. zavrnitve če stanovanjske hiše z go- gradbenega dovoljenja ni že-spodarskim delom, zavrnila lel komentirati, je pa dodal, pa je zahtevo za izdajo grad- da zadevo proučujejo. benega dovoljenja za novo- Spomnimo: UE je prvič V- gradnjo šestih petstano- že oktobra lani zavrnila iz- Zemljišče na Rodinah, kjer OGP Grad Bled načrtu/e gradnjo vanjskih objektov. Spre- dajo gradbenega dovoljenja večstanovanjskih objektov. / oqm membe in dopolnitve odlo- za sedem petstanovanjskih ka o prostoTsko-ureditvenih objektov na Rodinah in ga- omenjeno - zopet neuspeš- voljni s spremembami PUP- a, ker še vedno dovoljuje več-dvilni iniciativi Rodine, stanovanjsko gradnjo sredi asprotuje gradnji večjih vasi. "Na Rodinah prevladu- \ jejo enodružinske hiše, v v dvodružinskih hišah pa živi- pogojih v občini Žirovnica raže v skupni kletni etaži. no. (PUP), ki so začele veljati Investitor je nato zaprosil V konec junija, namreč dolo- za izdajo gradbenega dovo« kj î čajo, da so v novozgrajenem ljenja po spremenjeni pro- večstanovanjskih stanovanjskem objektu do- jektiii dokumentaciji, ki je njihovem ne sodijo voljenja največ tri stanova- predvidevala povsem loče- središče vasi, zadnjo odlofi- jo razširjene dnižine," je po-nja, investitor pa je v posa- ne večstanovanjske objekte tev upravne enote pozdrav-meznem objektu predvidel brez skupne kleti, a • kot že Ijajo. Niso pa povsem zado- vedala Marjana Grm, članica dvilne inidative. Zadovoljni s končano turistično sezon Marjana Ahačič Kamnik Devetdesetletnica Jožeta Ber leca častni občan občine Kam« nik in častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik Jože Ber» lec je svoj devetdeseti rojstni dan praznova poseben način. Na delovnem srečanju gasilskih veteranov v Nevljah so gasilci Berlečev visok jubilej proslavili z devetdesetimi curki vode in na ta način simbol- na prav bile giede na poletni vrvež v de na naše izkušnje iz po- ..............................................................................Kranjski gori tudi manjše mladi recesija najbolj vpliva Kranjska Gora • Kranjsko- kapadtete pri zasebnikih za- prav na tiste mesece, ki jih je gorski turistični delavci so sedene vsaj podobno kot že tako težje prodajati. Priča- zadovoljrir z iztekajočo se lani." Kot ocenjuje Žerjavo- kujemo tudi izpad izobraže- poietno sezono: v avgustu so va, je dobra sezona posledica vainega in kongresnega tu- beležili kar 24 odstotkov več skupnih prizadevanj tako lo- rizma, na katerega fwnavadi : zaznamoval, njegovo hotelskih gostov kot v ena- kalne turistične organizadje - računamo jeseni, saj podjet- 1 o go etno tesno poveza- kem obdobju lani; julijski kot gospodarskih subjektov. javkrizinajprejvarčujejona I ^ ^fS'la. Praznovanja obisk je lanskega presegel za ki so v sezoni pripravili šte- tem področju.*' Da pa bi enajst odstoflcov. "Po dežev- vilne prireditve, s katerimi prav v tem času, v Kranjsko nem juniju, v katerem smo so spodbudili zanimanje za goro privabili kakšnega turi- realizirali 18 odstotkov manj destinadjo, k živahnemu sta več, tretji konec tedna v nočitev kot v enakem obdo- dogajanju pa so v dobršni oktobru načrtujejo zdaj že j V petkovi številki Gorenjske- bju lani, smo s poletnim ob- meri pripomogla tudi doma» tradidonalno veliko priredi« : ga glasa sem pod naslovom iskom izjemno zadovoljni," ča društva in organizacije. tev Vèselo v Kranjsko goro, s j V Preddvoru proslavljali zaje povedala direktorica Zavo- "V prvi polovid septembra želijo privabiti dodatne go- : pisala, da je veliko plaketo da za turizem Kranjska je bil obisk Še zelo dober, ste iz Slovenije, Avstrije in j prejel Peter Sodnik. V resnici Gora Mirjam Žerjav. "Za pričakujemo pa, da bo v ok- Nemčije, ki so tradidonalno i jo je prejel Andrej Sodnik, zdaj so zbrani le podatki za tobru in novembru zasede- ljubitelji narodno zabavne ^ Nagrajencu in bralcem se za se je udeležil tudi župan Tone Smolnikar. J. P. Popravek hotele, a ocenjujemo, da so nost slabša kot lani, ker gle- glasbe. napako opravičujem. D. Ž. Kranjska Gora Konec novembra bodo porušili Eriko Če bo šlo vse po načrtih, bo najkasneje v treh letih na mestu starega hotela Erika ob cesti na Vršič stal nov hotel najvišje kategorije. "Poimenovali ga bomo tako kot starega, saj Erika predstavlja simbol hotelirstva v Kranjski Gori," je povedal operativni vodja projekta Marjan Petrovič. Ker je gradbeno dovoljenje za rušitev starega in postavitev novega hotela že pravnomočno, ga bodo začeli rušiti konec novembra; kot je povedal Petrovič, je stavba v tako slabem stanju, da za obnovo ni bilo nobene možnosti. Bodo pa pod vodstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine razstavili staro peč in jo znova postavili v novem hotelu, ki bo imel približno šestdeset ležišč tn na) bi imel na začetku 45 zaposlenih. Investitor, podjetje Gold Club Iz Sežane, boza investicijo namenil okoli 16 milijonov evrov, potegujejo Takšen naj bi bil novi hotel Erika, ki bo ob cesti na Vršič pa se tudi za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo turistične infrastrukture. M. A. predvidoma stal v treh letih. Starega bodo pričeli rušHi konec novembra. V 4 à GORENJSKI GLAS petek, 18. septembra 2009 GORENJSKA 5 Odprli vrtec za i otrok Novi vrtec Češmin pri Osnovni šoli Domžale je bil zgrajen v manj kot letu dni. Oktobra temeljni kamen za še en nov vrtec v Preserjah. Jasna Paladin Domžale • V Otjčini Domžale, kjer se je v lanskem letu rodik) kar 433 otrok, največ v zgodovini občine, in kjer otroci, mlajši od peťiet, predstavljajo kar šest odstot- kov vseh občanov, intenzivno rešujejo problematiko predšolskega varstva. Le de set mesecev po položitvi temeljnega kamna so v sredo tudi uradno odprli novi Vr« tec Češmin, ki je 1. septembra sprejel 147 otrok. "Nov osemoddelčni vrtec je zelo velika pridobitev za naSo občino, saj v zadnjih še» stih letih na tem področju nismo imeli večje investicije. S tem pa žal vseh težav nis- Otroci so prostore Vrtca Češmin napolnili že 1. septembra, mo rešili, saj pravice do predšolskega varstva v tem za še en vrtec med Krtino in in jo občini, ki je sama kupi- li tudi sodobno kuhinjo, ki trenutku ne moremo zago- Dobom," je povedala podžu- la vso opremo, za naslednjih bo s toplimi obroki oskrbo- toviti še 144 otokom. Zato z veseljem lahko napovem, da panja Andreja Pogačnik petnajst let dalo v najem, vaia tudi bližnjo Osnovno Jarc. Vrtec Češmin je bil nato pa bo objekt prešel v ob- šolo Domžale. V vrtcu, ki ga bomo temeljni kamen za zgrajen na prav poseben na- činsko last. Investicija, vred- vodi Urša Ulčar, sodi pa pod nov vrtec v Preserjah položi- čin, saj je občina podelila na skoraj tri milijone evrov, matični Vrtec Urša, je zápoli že prihodnji mesec, še ved- stavbno pravico podjetju se je tako razporedila na dalj- slitev dobilo 29 vzgojiteljic DO pa iščemo tudi zemljišče Maries, ki je stavbo zgradilo, še obdobje. V vrtcu so uredi» in drugih delavcev. Strah IN) Dijaki o sončni energiji Danes ob 12.30 bo na športnem igrišču Biotehniškega centra Naklo prireditev solarni show 2 naslovom S soncem smo močnejši. Dijaki, ki so se poleti usposabljali pod pokroviteljstvom Slovenskega e*foruma za ZERO CO2 agente, bodo v zanimivem dogodku predstavili nasvete za energetsko varčno življenje ter praktično prikazali delovanje sončnih celic in uporabo sončne energije. Pripravili so tudi kulturno zabavni program. Ob tej priložnosti bodo odprli potujočo razstavo slovenskih srednjih EKO-šol z likovnim? Izdelki na temo, kaj lahko mladi storijo za okolje. Obiskovalce bodo pozdravili tudi predstavniki šole. Občine Naklo in Gorenjskih elektrarn. Če bo vreme slabo, bo prireditev v športni dvorani šole. S. S. Naklo Vabijo v dom starejših Vodstvo Doma starejšimi občanov Preddvor je pripravilo dan odprtih vrat v novi enoti Naklo ob bližajočem se mednarodnem dnevu starejših. Danes ob 16. uri bodo odprli slikarsko razstavo članov Kulturnega društva Dobrava Naklo, razstavo ročnih del stanovalcev doma v Naklem in sejem izdelkov članov Med generacijskega društva Z roko v roki Iz Kranja. Dogajanje bodo popestrili s kulturnim programom. Sledil bo ogled prostorov doma. S. S. Šenčur Razstava gob V Osnovni šoli Šenčur je na ogled razstava gob Gobarskega društva Kranj. Danes je razstava odprta oď8. do 19. ure, jutri od 8. do 17. ure. Vstop je prost, člani društva bodo obiskovalcem na voljo tudi za gobarske nasvete. Če ste utrgali kakšno gobo, pa niste prepričani, za katero vrsto gre, jo lahko prinesete s seboj- Prihodnji vikend bo razstava v trgovskem centru Mercator na Primskovem pri Kranju, prvi vikend v oktobru pa v Planetu Tuš v Kranju. S. K. Pohod po mamutoví deželi Turistično društvo Kokrica je pohod organiziralo drugič, udeležilo se ga je okrog 340 pohodnikov vseh generacij. Suz-lKa p. Kovači č kovi jami. pri mlinčkih v vedala uâtetjica Anîb Žibrek ...................................... Udin borštu in v dlju na Ko- iz PS Kokrica. V Čukovi jami Kranj - Turistično društvo krid," je povedal glavni orga- so mladi s KoJoice pod men-{TD) Kokrica je v soboto nizator Marjan Čadež. Med torstvom Irene Hudobîvnik organ i 71 rfl lo ?.. pohod po mamutovi deželi- Za udeležence, teh je bilo okrog 540, so pohodniH fto bili Člani Dru- iz TD Kokrica zaigrali odlo- itev upokojencev Kranj in Kokrica, člani TD Šenčur in mek iz predstave Življenje v času mamuta. "Prikazali smo. pripravili krajšo in daljšo tra- Kokrica. učenci in učitelji kako je živel jamski človek, to- so pohoda. "Daljša je bila Podružnične šole (PS) Ko-dolga štirinajst kilometrov, krica, člani planinskega pohodniki so na poti na kon- krožka iz PŠ OlSevek, Joštar- jami so našli kosti mamutke, rej v času, ko je v teh krajih živel tudi mamut. Na Čukovi trohiih točkah v knjižico do- ii, družine in posamezniki. stare okrog štirideset let," bili štampiljke na llovki, v Tohod štejemo kot športni je povedala Hudobivnikova. Čukovi jami. pri Andreje' v . dan, prvi trije razredi so šD po Udeleženka pohoda je bila Tatincu, pri mlinčkih v Udin krajši poti, četrti in peti pa po tudi Marija Bukcwiik, članica borštu in v cilju pri Merca- daljši. Poleg koristne rekrea- TD Kokrica, ki je prijetno dru- torju na Kokrid. Krajša trasa dje je to tudi odlična prilož- ženje sklenili^ 7 bí»sedamír je merila šest kilometrov, kontrole točke so bile na Ču- nost, da učenke in učend spo- "Ne glede na to. po kateri poti znajo dediščino kraja," je po- si šd, važno je, da je volja." Udeležencem pohoda so zaigrali odlomek iz predstave Življenje v času mamuta. / roio; lina Doki spet tafrdamana mladina moti p re d stavo ! « -4 / \ ja, filmski zastonj kari I! é- i M -s ■ér .v paket za mlade h . 4 i - •• . Brezplačni paket za mlade Je pisan na kožo srednješolcem in ituûentom Brezplačni paket za Vkijučuje vse za praktično vodenje osebnih VOdSnj© OS©bnÍh finaOC frnanc in hitrejše finančno osamosvajanje: osebni račun, bančno m plačilno kartico. fTlIaClOStnikOV e-banko, sprotna SMS-obvestila o stanju na računu ter solidni dnevni limit. Prvim Z dahlom - 30 EUR 2SL 200 imenikom phne&e tudi 30 EUR na Kino JoKer kartici za predstave v Koloseju, Več o paketu za mlade poiščite na www.gbkr.si/ml ad(- filmske predstave v Koloseju. www.gbkr.sr/mladi Gorenjska ^ Banka < * » 6 GORENJSKA ■ GORENJSKI GlAS petek, 18. septembra 2009 Škofja Loka Prvi mlekomat v Škofi! Loki Ob Mercatorjevi trgovini v Podlubnlku so prejSnjj teden postavili prvi mlekomat v Škof)l Loki. Vsak dan ga s svežim» ohlajenim, drugače pa neobdelanim mlekom oskrbuje kmetija Brojan iz Dorfarlj. V mlekomat gre v poseben bazenček dvesto litrov mleka, vendar ga Mija in Stane Cof z Brojanove kmetije za začetek polnita le z okoli šestdesetimi Utrl, dokler poraba ne bo večja. SIcer pa odzivi ljudi kažejo, da so fiad novostjo navdušeni, čeprav je m)eko nekaj dražje kot v trgovini. Za liter je treba odšteti evro. D. 2. Domžale Mlekomat tudi v Domžalah Domžalska tržnica je od minulega tedna bogatejša za mlekomat» kjer bo mogoče kupiti mleko s kmetije Černivec iz Zgornjih jarš. Černivčevi so za postavitev mlekomata, ki bo zagotavljal 280 litrov svežega mleka, ki ga bo mogoče kupiti po evro za liter, zagotovili 75 tisoč evrov, občina Domžale pa je zagotovita lokacijo v središču mesta. Na kmetiji Črnivec so obljubili, da bodo cisterno z mlekom menjal) vsakih 24 ur, kar bo Domžalčanom zagotavljalo resnično sveže mleko. I. P. Jesenice Raziskovanje v zdravstveni negi Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je v Ljubljani pripravila drugo mednarod* no znanstveno konferenco s področja raziskovanja v zdravstveni negi In zdrav* stvu. Potekala je pod naslovom Novi trendi v sodobni zdravstveni negi. Sodelovali so strokovnjaki iz Škotske, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Portugalske in Slovenije. Po besedah dekanice visoke §oie dr. Brigitě Skela Savič znanstvene konference ponujajo priložnost za povezovanje v znanju> raziskovalnih dosežkih, strokovnih novostih in Izkušnjah. U. P. Zmi Pohod ob Rapalski meji Turistično društvo Žiri to nedeljo ob 9. uri vabi na Pohod ob Rapalski meji. Pohodniki se bodo zbrali pred Turistično informacijsko točko v središču Žirov In se nato podali skozi Stare Žiri, čez ŽIrk na Breznico in se tik pod vasjo ustavili pri glavnem mejnem kamnu številka 38. Nadaljevali bodo na vrh virzlega vrha oziroma mej« nega kamna 39, kjer bodo prisluhnili krajšemu kui- turno-zgodovinskemu programu. Spustili se bodo skozi Jarčjo Dolino do Ledince, pri cerkvi sv. Ane pa jih bo pričakal topel obrok. B. B. 4, 4+0,4% A" W ? » w 4 FIKSNA OBRESTNA MERA FIKSNO ZADOVOUSTVO. 9 odlično obr^átno m«ro v ko le-te padajo ir imtjt* dostop ebeiem rtiču, ker. kot je starostjo ji je opešal vid, siabo predsednik Krajevne skup- povedala Ahčinova: "... ste lep sliši, ima osteoporozo. Zdaj nosti (KS) Vodovodni stolp zgled medgeneradjskega so- predvsem počiva in to najraje Ludvik Gorjanc. predsednik delovanja, pomoči starejšim sede, hoditi več ne more. Krajevne organizacije Rdeče- in upajmo, da se bodo iz tega Včasih je zelo rada vrtnarila, ga križa {KO RK} Vodovodni tudi najmlajši kaj naučili.'^ brala, zelo rada je šla v mesto stolp Jože Hribar ter pod- Pavla Cater je najstarejša na trg in poklepetala 2 znan- predsednica KS Vodovodni članica Društva upokojencev d," pripoveduje njena hčerka stolp in podpredsednica KO Kranj. Stoletnica Marija Skofic ÎASNA PAIADIN Mjsm Dan Kamnik • V Domu starejših občanov Kamnik je pred dnevi svoj stoti rojstni dan praznovala Marija Škofic, tretja najstarejša stanovalka doma, ki tu prebiva že Štirinajst let. Kljub visoki starosti se še danes spominja vsakega trenutka svojega življenja, ki ji nikoli ni prizanašalo. Ko je bila stara osem let, ji je unuia mama, zato je morala vse postoriti sama. Vzeli so jo na kmetijo, kjer je veliko delala in Mariji Škol skromno živela. Iz Štajer- Golubovič. ske jo jepotletaigôi zanesla v Kamnik, zaposlila se je je vrtnarila, pela, redtirala no pa je, da je človek tudi podžupan Brane vedno odprt za učenje. Učimo se vsak dan in vse do v tovarni Tekstilindus v Kra- pesmi ín pazila na sosedove nju, kjer spoznala bodočega otroke. Sama prasi, da je re- moža. V življenju je veliko cept za dolgo življenje poš- konca življenja • to je pot pletla, hodila na razstave teno delati, pravičen biti in življenja," je še povedala ročnih del ter na izlete, rada skromno živeti. "Pomemb- Marija Škofic< PREjEU SMO Kaj čakate? škodo? la, da je tam okrog poldrugi ogledat cesto na avstrijski stra-meter visoka Škarpa, zgoraj ni Ljubelja proti Borovljam. Kdo bo poravnal zravnana z zemlJo, nad njo pa Avstrijci imajo lam na več me- nobene pregrade oz. mreže. Pri stíři lesene pregrade in nad ce- nekdanji železniški postaji pa sto jeklene mreže ali pa íkarpe, stoji tabla v smeri proti Bohi- ki imajo zadaj toliko prostora, Dne 14. avgusta sva se s pri- nju "kamenje pada v dolžini da lovijo pesek in kamenje. Se-jateljem peljala iz Bohinja pro- 600 metrov". S tem znakom veda pa te škarpe večkrat čistiti Kranju. Malo pred nekdanjo ni zagotovljena nobena var- jo. Videti pa je, da pri nas pra-Železnike postajo v Soteski je nost. Mar s to tablo pristojni ve volje, da bi se to naredilo, ni priletel po poboju na cesto ve- mislijo, da je vse urdeno?! in Čakajo na smrtne primere. lik kamen. Prijatelj je ustavil V soboto, 5. sep tembra, je potem pa se bo mogoče kaj pre avto in videla sva, da teče voda plaz v Soteski znova zasul ce» maknllo. Žal pa bo to za ne- iz hladilnika. Kamen seje tako sto. To se je zgodilo že pred leti katere prepozno. zagozdil, daje moral hladilnik na več mestih, pa niso pristojni sneti. O^cdala sva si teren, od- ničesar naredili. Če ne vedo, koder je priletel kamen, in vide- kako bi to rešili, naj si gredo Edo GregoriČ, Kranj C GORENJSKI GLAS petek, î8. septembra 2009 » mcûa.beric ncelj @g-efas.si 7 uvodu Rokometaši škofjeloškega Merkurja so v prvem krogu nove sezone v domači dvorani na Podnu gostili aktualne državne pn^ake iz Velenja in si zasluženo priborili prvo točko. Vilma Stanovwik Sko^a Loka « Minulo soboto se je nova sezona začela tudi za rokometne prvoligaše, edina ekipa» Id v 1. ligi MIK zastopa Gorenjsko, pa še naprej ostaja moštvo škofjeloškega Merkurja. Lo^ani, ki so edino moštvo v prvi ligi brez tujega igralca (dve tretjini je mladih domaćih upov), so sezono pričakali pomlajeni, saj so se od igralske kariere dokončno poslovili Matej Galof, Boštjan Fic- ko in Boštjan Bltežoik, v druge klube pa so odšli Dino Bajram, Matjaž Erčulj in Peter Misovski. Kljub pri- Reprezentanta Miha Svetelšek, ki je prispeval osem golov, in Jure Dolenec (na sliki), hodu Boštjana Makovca, ki je mrežo Gorenja zatresel šestkrat, sta se po odličnem nastopu v mladi slovenski Grega Karpana, Miha Ver- reprezentanci izkazala tudi v dresu Merkurja. / Foto:Tina ooki denika in Aleša Smiljaniča (vrnil se je v domači klub), koncu pa sta si moštvi točki sti, na koncu pa izvleči ugo- govomost," tudi dodaja tre- je moštvo letos med naj« razdelili, saj je bil končni re- den rezultat Ta točka je za nerCvijič. Ta konec tedna, v mlajšimi v ligi, tako da je le zultat tekme 33:33 (16:18). nas res velika in pomemb- 2. krogu, je ekipa Merkurja malokdo verjel, da se bodo "Glede na to, da je naša na," jepoprvitekmivdoma- prosta (zaradi izstopa Rudar- žena prvi tekmi enakovred- ekipa mlada, smo si za cilj či dvorani povedal trener ja je v ligi Je enajst ekip), na- no postavili po robu aktual- sezone zastavili obstanek v Gregor Cvijič, ki je moštvo slednja tekma pa jo čaka pri-nim državnim prvakom, prvi ligi. To je tudi realen cilj, Merkurja pievzel sredi lan- hodnji konec tedna v Kr- ekipi Gorenja, ki je v Škof]i Loki gostovala v i. krogu minulo soboto. Toda borbenost in nepopusdjivost je v novi sezoni očitno odlika vsi pa se zavedamo, da se bomo morali na vsaki tekmi skega prvenstva in se je že ob koncu minule sezone za- škem. "To bo za nas nova težka preizkušnja, vendar pa boriti in da bo moral vsak vedal, da bo moštvo letos še bo naš pristop tak kot na prispevati največ, kar zmore, mlajše. "Že lani proti koncu vseh drugih tekmah. Borili To je bilo lepo vidno tudi na sezone so mladi igralci dobi- se bomo do konca in le, če Ločanov, ki jim je po vod- prvi tekmi z Gorenjem, saj vali vse večjo vlogo v eldpi, bodo nasprotniki boljši, jim stvu Velenjčanov uspelo izenačiti in celo povesti, na nam je, kljub zaostanku, uspelo izenačiti in celo pove- saj smo vedeli, da bodo letos bomo prepustili zmago," še morali prevzeti še večjo od- dodaja Gregor C\ijič. Hokejisti Triglava želijo med najboljšo trojico Danes zvečer se bo v dvorani na Zlatem polju navijačem predstavila ekipa hokejistov kranjskega Triglava, ki jo prva tekma v razširjenem domačem prvenstvu čaka v sredo. Vilma Stanovnik Kranj-Hokejisti v ligi EBEL so letošnje tekmovanje že začeli, naslednji teden pa prvi obračuni čakajo tudi ekipe, ki bodo letos nastopale v razširjeni slovenski Članski ligi. Med njimi je tudi moštvo kranjskega Triglava, ki je minule dni že odigralo nekaj prijateljskih tekem, zadnja pred začetkom lige pa jih čaka danes zvečer ob 19. uri, ko se bodo pomerili z moštvom Jesenice mladi in se tudi uradno predstavili svojim navijačem. Vstopni- Člansko moštvo hokejistov Triglava: prva vrsta od leve proti desni: Gašper Jordan, Anže ne na tekmo ni. Ulčar, Domen jemec (kapetan), jemej Čerin, Miha Mulej, Jan Berčič, druga vrsta: Edo 'Kljub temu da smo si že- Hafner (pomočnik trenerja), janež Kompare (tehnični vodja), Oskar Grah, Anže Gogala, leli, da bi na ledu v Kranju januš Pavlič» Aljoša Medja, Anže Ahačič, Tadej Čimžar, Miha Ahačič^ Gorazd Drinovec začeli trenirati sredi avgusta, (trener), MIlan Hafner» Jure Ahačič (vodja ekipe), tretja vrsta: Tim Jurajevčič» j an M ar kel j, je bilo nekaj zapletov pri iz- Uroš Vidmar, Rok Markovid, Jaka Pintar, Metod Bevk, Anže Krivec in Nejc Japelj. delavi ledu in tako na doma- čem ledu treniramo od 30. bro pripravljeni," pravi glavni v ekstra češki li^ vmil nazaj v žavnem prvenstvu, ki se mu avjusta. Zaostanke na tre- trener Gorazd Drinovec, ki domaře moštvo ter JanBerčič bosta poleg dveh zagrebških ningih smo sedaj nadomesti- bo imel ob izkušenih igralcih in Miha Mulej. Iz Kranja so ekip pridružili še ekipa Pard-li. saj člansko moštvo trenira tudi precej mladih upov odšli Miha Bremec, David zana iz Beograda in ekipa iz dvakrat na dan in tako raču- kranjskega hokeja. "V letoš- Mlinarec in lani najboljši Gradca, si v ligi desetih ekip namo, da bomo do srede, 23. njociaposmovključiiitriho- strelec ligeAnže Markovič, ' želimo osvojili tretje mesto in septembra, ko v Kranju na kejiste, ki so lani igrali še za zamenjavo pa smo našli v nato zaigrati tudi v končnid prvi tekmi ob 18. uri gostimo mladince. To so Gašper lor- Urošu Vidmarju. Ker letos državnega prvaka/' še dodaja mlado ekipo Medveščaka, do- dan, ki se je po çezoni igranja nastopamo v razširjenem dr- Gorazd Drinovec. Za Boštjanom je odlična sezona Vilma Stanovnik Sveti Duh - Končalo se je le- Grobniku, kjer sem postavil nov rekord, pol^ tega pa je bilo tudi veliko slovenskih na- tošnje prvenstvo v motodkliz- vijačev, kar je bila zame Še po- mu za prvenstvo Aipe-Adrla, sebna motivadja, saj dirka na kjer je ŠkofleloČan Boštjan Pintar prvič osvojil naslov pr- Grobniku šteje za nas kot do-' mača dirka. Žal Slovend še vaka. Tudi sicer je za Boš^a- vedno nimamo svojega dirka-nom izjemna sezona, ki jo je liJča,"pravi23-l€tmBoštjan,M odpeljal na vrhunski ra\ni. Na je imel smolo na zadnji dirki nam najbližjem dirkališču na madžarskem Hungarorin-Grobnik nad Reko je postavil gu, Iqer je vse kazalo na sed- rekord proge v svojem razredu Supersport in sicer s Ča- mo zmago, a je padel in se poškodoval. "Žal sem sredi diike som 1.31.657» ter tako zboljšal naredil napako in sledil je grd prejšnji rekord za skoraj pol padec. Sedaj je čas za počitek sekunde. "Letošnjo sezono in nato spet priprave na zelo sem odpeljal na res visotd rav- pomembno tekmo sezone," ni, saj sem skozi celo leto kro- pravi Boštjan, saj ga po sezo- jil vrh prvenstva, kar je bilo pr- ni tekmovanj v Alpe Adria i. viČ v moji karieri. Zdo sem ve- novembra čaka še iinalna dir-sel vseh zmag, najbolj mi je pa ka evropskega prvenstva v ostala v spominu diika na španskem Ablacetej a Boštjan Pintar je pri 23 letih že izkušen tekmovalec. Desetič Dvorjanski tek ^D Dvorska vas jutri organizira 10. Dvorjanski tek za memorial janija Stroja. Start bo ob 15. uri na Športnem igrišču ^oc 041/900 Športa dvorana Planina - nedelja, 20.9.2009. ob 10. uri 4 Vabimo vas na tradicionalni turnir ob začetku nove odbojkarske sezone. Nastopile bodo ekipe CALCIT KAMNIK. GALEX MIR in ASTEC TRIGLAV. Spored turnirja Calch Kamnik : Astec Triglav Gaiex Mir • CalcK Kamnik Astec Triglav ; Galex Mír í t \ 1 i » \ Uornbiit i f 8 I si mon.su bic@g'^s. si GORENJSKI GLAS petek, 18. septembra 2009 NCSREČC Spodn;6 Bitn)€ Zdpeljal pred motorista v Spodnjih Bitnjah sta se v ponedeljek ob 20.20 zaletela 41-letni voznik osebnega avtomobila iz Srednjih Bitenj in sedemnajstletni motorist iz Škofje Loke. 4i-letnik se je z avtomobilom vključeval v promet z neprednostne ceste na prednostno regionalno cesto Kranj'Škofja Loka. Na regio-nalko je zapeljal ravno v trenutku, ko je po njej z njegove leve strani pravilno pripeljal sedemnajstletni motorist Slednji je zavri, a kljub temu z desnim bokom trčil v prednji del avtomobila. Po trčenju je padel na vozifče, kjer je ranjen obležal. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti bodo zoper povzročitelja podati kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Kranju. K RAN) Policisti ižčejo priče Kranjskim policistom ne uspe podrobno razjasniti okoliSčin dveh prometnih nesreč, zato prosijo morebitne priče, da jih pokličejo na telefonski številki 113 ali 04/233 64 00. V ponedeljek ob 15. uri so tako obravnavali prometno nesrečo med kolesarjem In voznico osebnega vozila v križišču Ceste Staneta Žagarja, Partizanske ceste in Oldhamske ceste v Kranju. V nesreči je bil kolesar lažje ranjen. Že 9. septembra ob 9.30 pa sta na Kokrici v križiSču regionalne ceste Kranj- Predoslje in mestne Crosove ulice trčili kolesarki. Ena se je pri tem hudo ranila, druga pa je odpeljala naprej. $• S. KRIMINAL Kamnik* Serija vlomov v kleti Kamniški policisti so obravnavali vlom v kleti na Ljubljanski cesti v Kamniku, pri dejanju pa zasačili 20- in 29-letnegâ Ljubljančana. Osumljena naj bi vlomila v kar 29 kleti, iz katerih sta odnesla različne predmete - električne brivnike, kolesa, orodje, računalniško opremo... Skupaj sta si nabrala za okoli ^.500 evrov robe. Policisti so ju kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine. POONART Vlomilce pregnal alarm v noči na torek so neznani storilci v Podnartu poskušali vlomiti v pošto. Razbili so vhodna vrata In vstopili v notranjost pošte, pri tem pa se je sprožila signalno varnostno naprava» zato so praznih rok zapustili pošto že pred pri* hodom varnostnikov In policistov. V opravljenem ogledu In do sedaj zbranih obvestilih Iz objekta niso odnesli ničesar. Šenčur Vlomili v hišo Neznani storilec je dne v sredo zvečer vlomil v stanovanjsko hišo v Šenčurju ter odnesel fotoaparat in gotovino. Gmotna škoda znaša devetsto evrov. S. i. Gorenjski Glas ZavùsieBoUt hdetimoČas na cesti Pri Dolenji vasi je v torek v prometni nesreči umrla 29-letna voznica, pri sečnji dreves v Selu pri Bledu pa v ponedeljek 76-!etni moški. Simon Šubic Dolenja vas, Selo pri Bledu « Mesec september je na Gorenjskem neizmerno tragičen. Neprestanim novicam o tragičnih nesrečah na cestah in v gorah moramo tokrat dodati še dve: v silontera trčenju na regionalni cesti v Selški dolini je umrla zgJet^ niča iz Selc, pri deluv gozdu v selu pri Bledu pa 76-letnik iz Krope. Do trčenja na regionalni cesti izven Dolenje vasi je v torek okoli 13. ure priSlo zaradi prehitevanja v "škarje", je sporodla polidja. 53«letnik iz Železnikov je vozil kombinirano vozilo po regionalni cesti iz Dolenje vasi proti Sekam. V desnem pregled« nem ovinku je zapeljal levo V trčenju med kombijem in osebnim vozilom na regionalni cesti pri Dolenji vasi je umrla na nasproten vozni pas, ker 29-tetna voznica iz Selc. / fo«; c©ra2d tisvte je nameraval prehiteti tovor- no vozilo. V tistem trenutku je nasproti nič hudega sluteč per povzročitelja podali kazensko ovadbo na okrožno pripeljala 29-letna voznica iz državno tožilstvo v Kranju. lani dva), umrli so štirje 55-iii76-letniki2Kropeter sopotniki (lani eden), trije 45-letnik iz PodbHce, podi-pešci (lani dva), dva motori- rali drevje. Eno do požaga- Selc. Vozili sta čelno trčili, Na gorenjskih cestah je sta (lani tudi dva), dva kole- nih dreves je pri padanju voznica pa je bila pri tem letos umrlo že devetnajst sarja (iani trije) in trakto- zadelo 76-letnika, ki ie za- tako hudo ranjena, da je oseb, kar devet več kot v rist. radi hudih ran takoj umri. umrla na kraju nesreče čel- enakem obdobju lani. Smrt V Selu pri Bledu pa se je Kriminalisti so tujo krivdo nega trčenja, medtem ko jo je največkrat-kosila med v ponedeljek okoli 16. ure izključili, poročilo o nesreči je povzročitelj odnesel brez vidnih ran. Polidsti bodo zo- vozniki osebnih avtomobi- smrtna nezgoda pripetila v pa so poslali na kranjsko lov (letos sedem mrtvih, gozdu. Tam so trije moški, ptožilstvo. KRIMINAL Pod na rt V lokal pQ denar • -J ' V noči na torek je v Podnartu nekdo vlomil v gostinski lokal. Iz natakarjeve denarnice in blagajne je vzel za 150 evrov menjalnega denarja. Tržič Izpraznil blagajno Neznani storilec je pred dnevi v pisarni gospodarske družbe v Tržiču i^ odklenjentf priročne blagajne ukradel okoli 3.200 evrov gotovine. S. Š. Kranj Preventiva prireditev Varno * za življenje v soboto med 10. m 15. uro bo na parkirnem prostoru trgovskega centra Mercator Primskovo v Kranju preventivna prireditev Varno • za življenje. Predstavile se bodo službe za zavarovanje življenja In premoženja, v dogajanje se bo vključil tudi helikopter slovenske Policije. Ob lo. uri bo policist • motorist prikazal spretnostno vožnjo na poligonu, sledila bo demonstracija reševanja voznika motornega kolesa. udeleženega v prometni nesreči. Nekaj čez enajsto uro bo prikaz uporabe službenih psov policije, zatem bo Av-tošola 6 & B pokazala nekaj situacij iz prometa, kot je zaviranje v sili, varna vožnja otrok, spretnostna vožnja avtomobila ... Ob 12.10 bo gasilko reševalna služba predstavila ra-zličrte možnosti gašenja. Zdravniki bodo pokazali postopek oživljanja s pomočjo avtomatskega defibrilatorja. Ob 13,30 bo prikaz prometne nesreče dveh vozil in reševanje. Med 13.30 in 14.15 naj bi v bližini pristal helikopter slovenske policije z ekipo nujne medicinske pomoči, ki bo izvedel vajo (prevoz huje ponesrečenega v prometni nesreči). Zatem bodo gasilci izvedli še vajo gašenja vozila. Vse aktivnosti bodo podprte s strokovnimi komentarji. Pripravljajo Se veliko spremljajočih dejavnosti, tudi za najmlajše. V primeru dežja prireditev odpade. S. K. Škof)A Loka Tatovi na gradbišču Ta teden je nekdo na gradbišču v Škofji Loki ukradel zajemalko gradbenega stroja, vredno približno tisoč evrov. S. Š. Jesenice Delati je začel ''pajek'' v torek je na Jesenicah "pajek" začel odvažati zapuščena vozila, v prvi akciji so odpeljali štiri takšna vozila, odvažal pa jih bo še naprej, je povedal občinski inšpektor Aleš Koželj iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Jesenice. Občinski redarji in inšpektorji so na Jesenicah doslej evidentirali prek štirideset zapuščenih vozil, po prejemu opo* zoril so jih lastniki več kot polovico odstranili sami, za druge pa je stekel postopek odstranitve. Prve štiri zapuščene avtomobile so odpeljali v jeseniški zbirni center, skušali pa bodo najti lastnike, ki jih čaka 250 evrov kazni, k temu pa je treba prišteti Še stroške odvoza in hrambe. Kot je napovedal Aleš Koželj, bodo verjetno še letos - ko bodo sprejeti ustrezni občinski predpisi • pričeli s "pajkom" odvažati tudi nepravilno parkirana vozila. U. P. Črn Clio je več mesecev zapuščen stal na parkirišču pod jeseniško tržnico. V torek so ga odstranili s "pajkom". y t*. y Gorenjski Glas >x'w.corenîskigus.si AKTUALNO POGOVOR OSEBNOSTI NA ROBU KNJIGE IN LJUDJE Tema: Aktualno Danes minevata dve leti od hude vojne ujme na Gorenjskem. Stran lo P ogovor Pogovor z dekanom dr. Markom Ferjanom ob 50-Ietnici fakultete za organizacijske vede. Stran 12 Osebnosti Pisatelj Boris Pahor je dolgo čakal na čast, kot jo je bil deležen ob svoji 96-letnici. Stran 13 I à 10 GG + petek, 18. septembra 2009 Aktualno Božo Prezelj, predsednik Krajevne skupnosti Davča: "V Davti največja težava ostaja poškodovana, pretežno makadamska regionalna cesta. Domadni tarnajo, da se jim zaradi udarnih jam kvàrijo avtomobili. Zelo bomo zadovoljni, če bo država držala obljubo in cesto v celoti obnovila do leta 2012, a nas skrbi, da se bo glede na krizo vse skupaj za^ieklo. Skrbi nas tudi krčenje sredstev v sanacijskem programu, zaradi česar letos na poškodovanih lokalnih cestah in plazovih v Davči ne bo narejen^ nič. Dela trenutno potekajo le na vodotokih." 1 cotazd Ka^a Marinka Vrhunc: "Hiše v Železnikih so zdaj lepše, med njimi tudi naša, za kar smo še posebej hvaležni radodarnim Slovencem. Veseli smo, da je bilo veliko narejenega na urejanju vodotokov, bo pa treba poskrbeti še za celovito Sanacijo zavrla kriza Dve leti po katastrofalnih poplavah: zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu se bo sanacija prizadetih območij podaljšala vsaj do leta 2011. Ana Hartman Danes minevata dve led od hudevodneiTjrae,kíieprÍ7aHé^ la tudi precejšen del Gorenjske. Narasla voda je iS. septembra 2007 najbolj besnela na območju Želeaiikov, ki so danes, po mnenju župana Mihaela Prevca, zaradi številnih obnov še lepSi kot pred poplavami A raanere še zdaleč niso rožnate, saj je ministrstvo za okolje in prostor zaradi "zaostrenih fiskalnih nmner in pomanjkanja ustreznih sredstev v proia- čunu" izvedbo sanacijskih ukrepov podaljšak) vsaj do leta 2011. V Železnikih so se toke letos vesdili dokončne obnove Zaradi pomanjkanja denaija se odmika tudi sanadja Starogoliik^a mortu v Selcih. v ujmi uničenega zdravstvene- ^ doma in nogometnega igríš- sprejet šele ča, a jih je hkrati šokirala novi- pravi avgusta 011." še Bistrica-Ravne. Letos dodelje- je neurje opustošilo predvsem nih 421 tisoč eviov bodo v glav- Kropo, z dopolnjenim progra- da se je nem porabili za samdjo plazu mom letos ni predvidenih miliionabodoletosprqdilei^ poplavna varnost na vodotokih Kuharica. Kot pravi Sodja, sredstev za sanadjo lokalne ca iz Ljubljane: namesto 4,7 Vodarji zagotavljate milijona evrov državne pomoči za sanadjo lokalne inâastruk-ture. S kiepfe} okrnjenimi sanadj- iveli letih popravila, bodo posledice neurja še dolgo in^astrukture, saj rudi tam stanje vodne in&a- čutili, do konca sanadje pa bo niso podali projektov oz. še strukture pred 2007 poškodbe uspeš minilošekarnekajlet Poseb- niso počrpali vseh lanskih no je zaskrbljujoče stanje na sredstev (prqetí bi acer morali skimi sredstvi se letos po Prev^ odpravljamo, stanje in funkd- vodótokři. kjer ostaja veliko ne- 105 tisoč evftv). Rado Pintar, &vih besedah ne da pravvdiko orialnost objektov vodne infia- saniranih odsdwv, hkrati pa se vodja oddeSka za infrastrul^» postoriti, saj so približno 700 strukture sta izboljšana pojavljajo novi problemi, tudi ro, je pojasnil, da so imeli s čr- tisočevrovporabiliželani^izle- ukrepi se ohranja v>ini režim, kot posledicp predlanskih po panjem lanskih srecstcv teža tošnjih sredstev sla financiram stabilnostne plav, denimo manjša plazova ve, saj so šele naknadno izve- tudi zdravstveni dom in nogo odtočne razmere, izboljšano je na Ribnid in v vasi Studor." ddi, da jih ne morejo koristiti metno igtišče. Iz kvote milijona e*TOv bodo moiali ^ zadrževanj Tiliški župan Borut Sajovk za prijavljene projekte, ki so pretoka plavln hudourniških je zdo zadovoljen s popoplav- bili v letu 200/ končdiii, ne pa tudi izdelavo projektne doku- pritokov Selške Sore mcntadie. "Oýo^ 300 tisoč ev- Uiban De z agendje no sanadjo vodotokov^ saj so tudi plačani 'Tako smo mora-vanie vložili več kot 2,5 milijona li naknadno dopolniti opetativ- rov bo šlo za dokončno uredi- Za sanadjo in urejanje vodolo- evrov: Tanje se več desedetij nI program odprave posledic tev jasnega vodovoda. Uredili objektov vodne infia- skoraj ni vlagalo, zato smo ob neurja in prijaviti nov projekt nameravamo še poškodovano strukture na obmc^u Zgo tako izdatnih investidjah. ki bi- ki smo ga lani tudi realizirali javno razsvetijavo in kovane Save je letos zagoto\djenih 4,2 stveno izboljšujejo poplavno Zahtevek za iaabo teh sred- ograje, sredstva pa bomo na- milijona evrov, od toga največ varnost Tr^ča in sanirajo kri- stev smo ministrstvu že posre- menili tudi za obnovo kultur- m območje občine Železniki tične odseke brežin Tržiške dovaii» nakazilo 32 tisoč evrov ne^ doma>" pravi Prevc Zaradi manjka denarja bodo morali milijona] fnrrov Bistrice, M(^enika, Gebnovega pa pričakujemo letos. Da bi potoka. Ležanšáce in drugod, morali za koriš&nje sredstev v preložiti sanacije Detaterih po- 864 tisoč in v Bohinj tisoč iziednozadovoljni."Spomočjo letu 2000 prijaviti projekte, poplavno varnost. Poplav me bo sicer strah vse škodovanih cest in mostov, evrov. Na Gorenjskem življenje. Če je ponoči dež, ne spim, ves čas med njimi 140 tisoč evrov vred- intenzivno potekajo vabtam'." ; m»; coru^ Kavice no obnovo Starogsliškep mo- pritokih Selške stu v Seldh. Tudi regionalno cesto ' Davčo bodo po napovedih Diiekdje RS a œste obnavljali do leta 2012. Počakale bodo sanadje plazov, tudi najbolj kritičnega v Smolevi. "Upamo, da se bomo Bistrid skozi naselje la Kroparid v Kropi. Posledice še dolgo vidne v Bohinju, Id je bil po ujmi zaradi zasute ceste v Soteski sanadjskega pn^cama so letos smo prav tako izvedeli šeie ju- obnovili mostova v Dovžanovi nija," je povedal Pintar. lani so soteski sanirajo tudi udore na v RadovJjid izvedli sanadjo v cesti Tržič-Pristava v naselju višini 512 tisoč evrov (država je Preska. V Tržiču bi za obnovo prispevala približno 271 tisoč, poškodovane iokalne infra- občina pa 241 tisoč evrov) stnilđure po sanadjskem pro- predvsem za nujne pos^e na gramu letos âcer rroiali preje- stanovanjskih objektih, sanad- ti 482 tisoč evrov, a dobili ne jo plazov, občinske infiastruk- bodo ničesar, ket po razlagi ture v dižavni cesti skoâ Kro- sanadje tega plazu, vredne pri- odre2an od sveta, je kasneje sa- okoljskega mirustistva ni bOo po. obnovo lokalne ceste v Kro- bližno 600 tisoč evrov» kljub nadja potekala intenzivno, podanih projěctov oz. počrpa- pi z vso infrastrukturo in ob- vsemu lahko lotili še letos, saj ugotavlja Ktíro Soáp iz občin- nih sredstev iz leta 2008. Na jáctovkultumededišdne. Vie- so nam v sektoiiu za sanadjo ske uprave: 2007 smo iz- občini Tržič pa pojasnji^ejo. da tíh 2009 in 2010 se odprava naravnih nesreč obljubili, da vedli sanadjo v šoli v Bohinjski je "omenjeno finančno odsto- posledic ujme, ki so v pristojbo v primeru, da neJotere obt- Bistrid, lani pa obnovo mostu v panje nastalo zaiadi potrebnih • nosti občine, zaključuje. Ob ne sredstev ne bodo porabile, ČeŠnjid. Letos smo dokončali sprememb zmanjšanja obsega državni cesti skozi Kropo med preostanek denarja Šd v Ždez- sanadjo gozdnih cest in ceste dd pri anadji vodovoda Ceno- Kamnitim in Koruznim mo- nike, Iqer imamo pripravljene na Rawie. Decembra lani se je va guba in nižjih predračun- stom je občina uredila pločnik, projekte za štiri milijone ev- verjetno kot posledia ananjSa- skihvrednostidd,kisojihizva' ob Kroparid bo pločnik in rov," ne izbija upanja Prevc. " Domačini Še vedno s strahom Mira Zupanec: "V dveh letih je bilo kar dosti narejenega, Železniki imajo lepšo podobo. Sedaj gotovitev cdovite poplavne var- je treba čimprej najti še dolgoročno rešitev za „osti in obvoznico mimo Že- poplavno varnost, saj bi bila velika škoda, da bi leznikov. Postopki potekajo nja stabilnosti Zemljin ob pred- jald ponudili na javnih razpi- ograje namestila še letos, ta lanskih poplavah sprožil Še sih". Pdeg te^ jim je ministr* mesec bodo zaključi un^anje zt^o v nebo, zato si prizadeva- plaz Kuharica, kater^ sanad- stvo zagrnilo kar nekaj predla- brežine na državni cesti med mo, da bi bil ûm pre) izdelan ja je praktično zaključena." Od ganih projektov za sanadjo Slovensko pečjo in Bodlajevim diiavni prostorski načrt za za- dodeljenih 450 tisoč evrov tza cest, čeé da so sanadjska sred- vigenkem. oktobra naj bi bile leto 2008 so dosiej porabili 312 stva namenjena odpravi §kode dokončno txrejene fu- tisoč evrov, ostalo pa v kratkem, ko bo dokončno mana vred- in ne d\igu standarda. Po podatkih ministrstva žine oz. rake na Kroparid. Za navedena dela bo občina letos Kill livfana voda znova vse uničila." /cw>2dkjvû« piepočasi, saj naj bi biJ jiaCrt nosc del na cesti Bohinjska tudi za občino Radovljica, kjer namenila 290 tisoč evrov. i Ih i GG + petek, 18. septembra 2009 11 Kazni Sto tisoč voznikov na leto prejme kazenske točke Skoraj sto tisoč voznikov v povprečju vsako leto prejme kazenske točke zaradi hujših cestno pro metni h prekržkov. Lani je na Gorenjskem vozniško dovoljenje izgubilo nepoboljšljivih prekrškarjev. Smos ŠuBic v Sloveniji so bile kazenske toâce kot stranska sankdja za hujše preloške v cestnem prometu uvedene leta 1998, a še vedno številni vozniki niso Špela Zaplotnik: "Kazenskih točk še nikdar nisem prejela, z njimi pa sem približno seznan- podrobno seznanjeni, kako je jena. Zdi se mi prav, da za voznike začetnike ob- J^ovanje prekrškarjev s stajajo strožji kriteriji za odvzem vozniškega do* voljenja, saj jim manjka vozniških izkušenj» kar se pozna v bolj brezobzirni vožnji. Sicer pa so kazenskimi točkami sploh zamejeno. Razmeroma slabo poznaNanje sistema sankcioniranja s kazenskimi točkami kazenske točke kar primerna sankdja, sai samo je kar presenetljivo, glede na denarna kazen marsikoga nikoli ne izuči, nevarnost izgube vozniškega dovoljenja pa številne prisUi, da vozijo bolj vzorno." to> da je po podatkih ministrstva za pravosodje vsako leto s kazenskimi točkami povpre- 610 kaznovanih okoli 97 tisoč voznikov - ietos v prvih osmih mesedh skoraj 79 tisoč voznikov, lani pa dobrih 105 tisoč. Vozniško dovoljenje je zai^di Osemnajst kazenskih točk v trenutku prejmejo vozniki, ki v naselju presežejo hitrost za doseženih iS kazenskih točk 50 km/h, ki Imajo več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka [1,$ promila) oz. ali storjene^ najhujšega pre- odklonijo preizkus alkoholi žira nest i, in povzročitelji prometnih nesreč, ki imajo več kot več krška samo letos (do konca av- 0,52 miligrama alkohola v litru Izdihanega zraka [1,1 promila). / Foto: Tina Ooki gusta) izgubilo 4765 voznikov (}20 na Gorenjskem), lani nila Barbara Košir iz službe za se izreče vozniku začetniku sebej veliko energije pa vloži- 7.047 Í455). odnose z javnostmi ministrstva Šest kazenskih točk, drugim mo v predavanje in medseboi Izbris po treh ietih za pravosodje. Kazenske točke v cestnem voznikom pa sedemnajst kazenskih točk. ' odgovarja Ko- ne pogovore o vožnji pod vplivom alkohola. Po dveh dneh prometu se izbrišejo iz eviden- širjeva. Posebna omilitev je teoretičnega dela pride na vr- Za prekrške v cestnem pro- ce po preteku treh let od možna tudi za poklicne vozîii- sto še enodnevni praktični del, metu se izrekajo od ene do pravnomočnosti odločbe, s ka- ke, saj lahko sodiSče poklicne- kjer gre za osnovni trening var- osemnajst kazenskih točk, od- tero so bile izrečene, če seveda mu vozniku, id pridela osem- ne vožnje na poligonu v Avstri- visno od teže prekrška; za naj- v tem času voznik ne doseže najst točk, kazen omili tako, da ji. Voznild preizkusijo vse: od hujše prekrške lahko sodnik voznika loznuje tudi z vsemi ali preseže osemnajst kazenskih točk oz. sedem kot voznik prenehanja veljavnosti vozni- pravilne nastavitve sedežn^ škega dovoljeni« ne izreče za položaja, drže volana, pravilne- Viktor Kiošelj: "S kazenskimi točkami nisem natančno seznanjen, niti si jih nisem še nikdar prislužil. Strožji kriterij za odvzem vozniškega možnimi točkami {na primer začelnik, zaradi katerih i^ubi kategorijo motornih vozil, s ka- ga vstopanja z vozilom v zavoj, prdcoračitev hitrosti v naselju vozniško d(M)ljenje. "Z dnem tero opravlja osnovni poklic, primerne varnostne razdalje za več kot 50 kilometrov na vpisa sodbe oziroma sklepa o vendar pa z wzilom za to kate- in zaviranja v sili do simulator- uro). Kazenske točke se sešte- prekršku, s katerim je bilo izre- gorijo ne smejo doseči ali pre- ja zaletavanja, prevračanja vo- vajo, dosežena osemnajsta toč- čeno prenehanje veljavnosti dovoljenja mladim voznikom podpiram, saj ti še ka pa pomem odvzem vozni- vozniškega dovoljenja, se izbri- seâ tretjine kazenskih točk. Ko vam sodišče zaradi žila in podobno." Tečaj v Avtošoli B&B stane nimajo veliko izkušenj in so zelo pogosti povzročitelji hudih prometnih nesreč. Strah pred kazenskimi točkami vsaj malo brzda njihovo slo po hitrosti. Za program izobraževanj in usposabljanja za varno vožnjo pa prvič slišim." Število oseb, ki so prejele kazenske točke število škega dovoljenja, pri voznildh Sejo tudi vse kazenske točke, ki vztrajnega kršenja cestnopro- 295 evrov (tudi v dmgi poob-začetnikih pa velja še precej so bile za prekršek, storjen v metnih prekrškov odvzame laščenih oi^anizadjah se cena stroga lueditev - za odvzem je času velja\nosti vozniškega vozniško dovoljenje, lahko giblje okoli 300 evrov), kazen dovolj sedem kazenskih točk. dovoljenja, izrečene po prene- novo dovoljenje pridobite po za neudeležbo pa znaša 534 ev- Skupno evidenco o številu hanju veljavnosti vozniškega šestih mesedh od prvega od- rov. "A kljub plačilu kazni je te- kazenskih točk in pravnomoč- dovoljenja. Izbriše se tudi pre- vzema. Če potem voznik izgu- čaj še vedno treba opraviti, nih odločbah o prenehanju ve- nehanje veljavnosti vozniške- bi vozniško dovoljenje prej kot Imeli smo že kar nekaj taldh ijavnosti voznišk^ dovoljenja ga dovoljenja, izrečeno s sodbo v dveh letih od njegove vnovič- voznikov, ki so se s tem ope- vodi ministrstvo za pravosodje, ali sklepom sodišča, ki je biJo ne pridobitve» mora počakati kli," razlaga Mozetič. V Avto- Posameznik se do podaflca o vpisano v evidenco po že vpisa- leto dni do novega opravljanja Šoli B&B program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo izvajajo drugo leto. doslej pa se ga je udeležilo približno dvesto voznikov. Na za- številu svojih kazenskih točk nem prenehanju veljavnosti vozniškega izpita- lahko dokoplje le na podlagi istega voTniSkega dovolienja," pisne prošnje, če ga potrebuje razlaga Koširjeva Na tečaj vame vožnje za uveljavljanje svojih pravic. Vozniki se seveda najbolj 2006 64.176 2007 122.372 2008 105.467 2009* 78.811 Odvzeta vozniška dovoljenja Slovenija Gorenjska 2006 3160 184 2007 4548 252 2008 7047 455 2009* 4763 320 od» MC' a. Vir Mtfibtmro lâ Sicer pa ministrstvo za pravo- bojijo imybe vozniškega dovo- Omenili smo že program četku so hodili večinoma sta- sodje pisno obvesti vsakega ljenja, zato nas je zanimalo, izobraževanja in usposabljanja rejši vozniki, sedaj pa je čeda- voznika, ko doseže ali preseže kakšne so možnosti za omili- za varno vožnjo, na katerega Ije več mladih, že ves čas pa osem kazenskih točk, ko pa tev sankdje s kazenskimi toč- ministrstvo za pravosodje na- opazno prednjačijo moški, voznik "zbere" od trinajst do kami. Kot so nam pojasnili na poti vsakogar, id doseže od tri- 'Veliko jih na tečaj pride n^- sedemnajst kazenskih točk, pa ministrstvu za pravosodje, za- najst do sedemnajst kazenskih tivno nastrojenih, z odporom, ga miJiistrstvo napoti na pro- kon o prekrških sodišču omo- točk. Sestavijen je iz teoretične- polnih slabe volje, a se ponava- gram izobraževanja in uspo- goča, da prekrškarju odmeri ga in praktičnega dela, pojas- di njihovo razpoloženje že po sabljanja za vamo vožnjo. "Za- nižjo kazen od predpisane, če njuje Matjaž Mozetič, strokov- teoretičnem delu precej spre- kon ne določa roka, v katerem tako določa zakon ali če ugoto- ni vodja Avtošole B&B, edine- meni. Po koncu tečaja večino- mora ministrstvo za pravosodje poslati bodisi obvestilo o do vi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki uteme- ga pooblaščenega izvajaJca ma dobiviino pozitivne odzi- programa na Gorenjskem: "V ve," pravi Mozetič. Program seženih osmih točkah ali napo- ijujejo izrek milejše sankdje. teoretičnem delu imamo de- ne predvideva končnega preiz- tilo na izobraževanje v primem "Pri tem sme stransko sankd- lavnico o odnosih med udele- kusa znanja, se pa vsakemu doseženih ali preseženih trinaj- jo kazenskih točk, ki je predpi- žend v prometu, pogovarjamo udeležencu enkrat v dveh letili stih točk ali, samoumevno pa sana v številu osemnajstih ka- se o prometni ^'amosti, razlo- iz evidence izbrišejo štiri ka- je.dato'storiâmprej,"iepoias- ženskih točk, omiliti tako, da gih za nesreče in podobno, po- zensketočke. ■4 12 GG + petek, 18. septembra 2009 Pogovor y na trgu prilagojen dela Dr. Marko Ferjan Na Fdkufteti za organizacijske vede Kranj se letos izobražuje že petdeseta generacija študentov« Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dekanom dr. Markom Ferjanom. Mateja Rakt "Vse dokumente, ki smo - jih imeli na fakulteti, sem Kako bi na kratko strnili brez zadrževanja takoj posre-petdesetletno zgodovino doval Dragu Kosu, predsed-Fakultete za organizacijske niku komisije za preprečeva- vede Kranj? nje kompdje. Sam pa ne mo- "Že leta 1958 so zaradi po- rem vedeti, kdo je pred §tiri-treb po kadrih, ki jih izobra- mi leti pristopil k izpitu. Če žuje današnja fakulteta, ustanovili Zavod za izobraže- bi to vedel in bi bilo to podprto z materialnim dokazom. vanje Kranj. Z izobraževa- bi morda ravnal drugače, kot njem pa je zavod začel leto sem. V tem primem pa ra- kasneje» zato petdesetletnico zen izgovorjenih in zapisnih praznujemo letos. Seveda je besed nimam nobenega dru- fakulteta v svoji zgodovini g^ga materialnega dokaza, doži\djala vzpone in padce, a da bi ravnal drugače." nedvomno je s svojim izobraževalnim, raziskovalnim Kako bi sami ocenili minu* in svetovalnim delom ter lo leto? mednarodnim sodelovanjem pomembno prispevala k razvoju regije» države in tudi širše." ''Ocenjujem, da "Minulo leto je bilo izjemno naporno. Med drugim smo bistveno izboljšali delo računovodstva in drugih strokovnih služb. Prav kako- Katere so bile pomembnej« vostno delo strokovnih služb še prelomnice v zgodovini je po mojem kijučui faktor. fakultete? da se v prihodnje m bi doga- stu ZU ïYiediiSKO í^ ^^ ^ začetek iz- jale kake nepravikiosti. Pre- -, ^ obraževanja, druga pa razis- novili smo tudi bolonjske izpOStdVljeflOSt kovalno delo. ki se navzven študijske programe in prvič dva vzroka. Prvi je hoj za trzne deleže na trgu izobraževalnih storitev za zagotovili opravljanje prakse in teme iplomskih nalog v podjtrtjih. Podpis sporazuma ocenjujem tudi kot gesto zaupanja gospodarstva v delo naše iakultete. " V lanskem študijskem letů se je število študentov na rednem študiju nekoliko povečalo. Kako kaže z vpi* som za prihodnje študijsko leto, ki se začne čez slabega pol meseca? "Zaradi demografskih Sprememb imajo vse fakultete te^ve. Na naši fakulteti je Število prvič vpisanih v letošnjem letu približno enako kot lani. Na visokošolskem strokovnem programu bo na izrednem študiju vpisanih manj, na drugi bolonjski stopnji pa bistveno več študentov, Obenem opažamo' izjemno veliko zanimanje za študij na tretji bolonjski stopnji, nad čimer smo še sami presenečeni. " Že lani ste omenjali, da pri kaže tudi preko konferenc, organizirali poletno šolo. Organiziramo dve izjemno Podpisali smo več pogodb o Dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj dr. Marko vpisu izrednih študentov odmevni konferenci, in sicer sodelovanju s tujimi fakultě- Ferjan / foto comío kavíií portoroško, ki ima že zg-let- tami in nenazadnje dobili no tradicijo, in blejsko, ki dva nova redna profesorja, kulteti vzpostavili "ravbar občutite posledice finančne in gospodarske krize. |e to "Fakulteto je imela težave, letos še bolj občutno? smo io lani organizirali 23. Konec maja smo pridobili sko parazitsko kulturo". Se Id so posledica že prej ome- ""Mislim, da se ni tako po- leto po vrsti. Pomemben tudi akreditacijo ECBE • to strinjate z njim, da bi tako njene boionjslœ reforme, ra- znala. Generalno gledano je mejnik je seveda tudi ustano- pomeni, da so tudi po ugoto- lahko popravili finančno zen tega smo letos plačali kar pri nas vpis letos enak ali celo vitev mariborske univerze, vitvah tujih evalvatorjev naši stanje fakultete? nekaj odpravnin, kar se bo boljši kot lani. S trendi pri nove prostore leta 1998." izredne študente, nad kakovostjo. Povsem novo Tu nekateri ne izbirajo sredstev. -Drugi pa je notranji. " Ne smemo namreč pozabiti, študijski programi povsem da je univerza tista, ki bedi mednarodno primerljivi." "Finančno stanje fakultete odrazilo na poslovnem izidu, vpisu sem zato zadovoljen." je dobro. Res je, da je imela Mesečno tekoče poslovanje fakulteta v letu 2008 težave, pa bo od 1. oktobra zagotovo Afere, ki so pretresale fa« obdobje v zgodovini fakultete Ob nastopu funkcije deka- vzrok pa je bil v prevelikem pozitivno. Izvedli smo vse kulteto, torej na vpis nima« pa se je začelo s selitvijo v na ste še zagotovili, da se številu izbirnih predmetov potrebne ukrepe za to." boste trudili na fakulteti pri bolonjskih programih. vzpostaviti stabilno delovno Take težave imajo vse fakul- Kot recimo? Lani ste ob prevzemu funk« okolje • vam uspeva? tete, Id so pretiravale v slede jo več takega vpliva? "Ocenjujem, da sta za medijsko izpostavljenost dva "izvedli smo spremembe vzroka. Prvi je boj za tržne ci je dekana zaposlenim in "Delovno okolje je, mis- nju duhu Bologne. Gre za to, pri študijskih programih, deleže na trgu izobraževalnih študentom obljubljali "mir- lim, stabilno, saj smo samo v da smo izvajali izbirne pred- zmanjšali število zaposlenih storitev za izredne študente, no plovbo". Očitno pa brez prvi polovici leta prijavili več çnete tudi samo za enega do v administraciji in zamenjali Tu nekateri ne izbirajo sred-neviht, ki se vsake toliko kot dvajset raziskovalnih pro- pet študentov, kar seveda nekatere nosQce predmetov, stev. Drugi razlog pa je notra- Časa pojavijo na obzorju. vendarle ne jektov. To pomeni, da se za- povzroča stroške. Glede dr. Poudarim lahko, da te ukre- nji • a večina ljudi je že spo- posleni zavedajo, da se je za Čemetiča pa lahko povem, "Vsak krmar išče optimal- uspeh treba truditi in večina da dejstvo, da nekdo opoza- pe izvajajo tudi druge fakultete v okviru mariborske znala, da prevzem fakultete ni možen ter da poslujemo in bomo poslovali zakonito. Pa tudi, da si nečesa z izsiljeva- optimalna. Jasno pa je, da so področju raziskovanja. Izob- nikomur ne daje pravice za Z Gospodarsko zbornico Slo- nji in medijskimi konstrukti na zahtevnih poteh tudi ovi- raževalni proces pa že prej ni to, da krši pogodbo o zapo« venije ste pred časom podpi- ni mogoče priboriti." no pot Tudi sam sem izbral zaposlenih je izjemno pri- rja na nepravilnosti, ki so se univerze, pot, za katero menim, da je pravljena sodelovati zlasti na ali mogoče tudi niso zgodile, slitvi. Mo je samo za to in nič sali sporazimi o sodelovanju drugega." re, ki jih sposobni ljudje - in bil problematičen." teh na fakulteti ni malo • prepoznajo in so jim kos. Poti Ob tem je v maju odmevala do uspeha brez premagova- izredna odpoved delovnega Sam je prepričan drugače, te od tea sporazuma? na področju izobraževanja in l^j se študenti lahko nade-usposabljanja. Kaj pričakuje- jajo še boljših prostorskih pogojev, Id naj bi jih zagoto- nja ovir, turbulenc in naporov pa seveda ni." razmerja profesorju Metodu Čemetiču. ki meni. da razlog nai bi biJo tudi nje- "Naši študijski programi >âli z gradnjo prizidka? govo glasno opozarjanje na so že od nekdaj prilagojeni "Glede prizidka imamo so bila povod za ukrepanje nepravilnosti... Ali ste že našli izpitno polo proti njemu pisma, v kate- potrebam delodajalcev, s po- pripravljeno vso dokumenta- "Lahko je prepričan druga- močjo gospodarske zbornice djo in bomo še ta mesec "ňo poslanca Branka Mariniča. rih je odgovorne na fakulte« če. vprašanje pa je, ali je bil pa bomo te potrebe še do- žili projekt za gradbeno doki bi verjetno razjasnila ne- ti pozval, naj se izterja de* glasen v pripovedovanju res« sledneie spremljali. S tem voljenje pri upravni enoti. jasnosti v zvezi s tem, ali je nar od nekdanjih dveh de- nic, a o tem ne bi sodil." namesto njega kdo drug kanov dr. Jožeta Florjančiča bomo zagotovili še večjo za- Aktivnosti za izboljšanje že posljivost naših diploman- tako odličnih materialnih po- opravljal izpit iz nemškega in dr. Roberta Leskovarja in Ali fakulteto torej ta čas po- tov. Obenem bomo vsem na- gojev za izobraževanje sicer jezika? njunih ekip, ki naj bi na fa- sluje pozitivno? šim diplomantom dejansko potekajo ves Čas.' h CG + petek, 18. septembra 2009 13 Osebnosti Mož iz mesta zalivu Ne vem, ali je bi! že kateri slovenski pisatelj za življenja deležen tolikšne pozornosti in časti kot Boris Pahor ob svoji g6-letnici? Saj ie moral nanjo tudi dolgo čakati! Miha Naguč V enem od številnih pogovorov ob svojem jubileju se je pisatelj zahvalil za vse to silno čaščenje, hkrati pa potožil nad dejstvom, da ga v zadnjih 60 letih oziroma v obdobju, v katerem je objavi] celo vrsto svojih knjig, v Sloveniji nismo prav veliko brali. Kaj pomagajo pisatelju vse časti, će njegovih del ne berejo! Brali pa ga nismo zato, ker je bil v Jugoslaviji persona ingrata, Ljubljana kot prestolnica samostojne Slovenije pa ga je zares priznala šele« ko je to pred njo storil Pariz. Njegove sodobnike so slovenski dijaki brali že zato, ker so bili uvrščeni t Boris Pahorjoie na sezname obveznega šol- Današnji vhod v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, pnzorišče Pahorjeve skega ćtiva. Pahor kot neza- Nekropole želená oseba na te sezname ni prišel, ostal je na črni listi. domu. Polna Linhartova gajanje taio rekoč na zadnja začelo s požigom dovenske- Kako je z njegovo branostjo dvorana je skoraj več stala vrata, a pripeljal ga je, tako se ga Narodnega doma v Trstu, v slovenskih šolah zdaj, mi kot sedela, ob prihodu v dvo- je začelo in potem nadal je va- tistega nesrečnega 13. julija ni znano, državna priznanja rano in ob zaključku je pisa- lo. "Pa kapo dol pred gospo- 1920. To je bil izvirni greh, pa se kar vrstijo. Leta 1992 je telj doživel stoječi aplavz. Po- dom Evgenom Bavčarjem, vse drugo je sledilo. dobil Prešernovo nagrado za vod za srečanje je bil izid kije,kljubtemddajeobvid, Naj mi bo dovoljeno, da k življenjsko delo - češ naj mu njegovega Izbranega dela v dosegel ta razstavni uspeh... vsemu skupaj dodam še svo- bo! Potem je bilo petnajst let petih knjigah, kakor ga je Zavedam se, da sem ob ne- je skromno pričevanje. V le- spet vse bolj tiho, le predsed- uredil Zdravko Duša, spre- ponovljivem simbolu, ob tih 1983-85 sem živel v Pari- nik Milan Kučan mu je leta mno besedo pa je napisala pretresljivi sekvenci sloven- zu in večkrat spremljal Evge- dela Borisa Pahorja v petih knjigah, iz$la pri 2000 podelil srebrni častni Tatjana Roje, ki je pogovor ske kulture. Zato si zapišem: na Bavčarja na njegovih am znak RS; danes bi mu verjet- tudi vodila. Zraven nje je na Pariz, Centre Pompidou, 20. no že zlatega. Ko ga je maja odru sedel dr. Evgen Bavčar, januarja 1986." (Boris Pa-2007 Republika Francija po- neformalni ambasador slo- hor. Moje suhote, 2009) basadorskih poteh, Ker seveda nisva imeia avtomobila in šoferja, sva jih opravila kar z Mladinski knjigi în Cankarjevi založbi, avgusta 2009: Grmada v pristanu, Parntk trobi nji, Zatemnitev, Nekropola, Spopad s Pomladjo. častila s sprejemom v red vi- venske kulture v Parizu. Nje- Leta 1990 je Pahorjeva metrojem. Tako sva skupaj tezov Legije časti, pa so se govo ključno vlogo v tej za- Nekropola izšia v francoščini obiskala češkega in pariške- tudi doma (v Italiji) in Slove- devi je izpostavil pisatelj (Pariz, 1990) in potem dva- ga pisatelja Milana Kunde* niji priznanja in čaščenja kar sam, ko je dejal: "In prind- krat v italijanščini (1997 in ro, s katerim se je Bavčar po- zvTStila. Zelo opažen je bil pio erat Bavčar", na začetku 2005), P" ^^^ lokalni zalo- svetoval o namenu, da fran- članek v dnevniku La Repub- je bil Bavčar. Na začetku in v žbi v Tržiču (Monfalcone). cosko javnost seznani s slo- blita (IJ caso Pahor, 30. janu- ijadaljevaiiju prizadevanj, da Resiiid na ljubo so bili vsi ti venskim piispevkoiii v za- '•3 V Boris Pahor PF.LFRIN P\RMILR. arja 2008), z ugotovitvijo, da so bili tržaški krogi, za kate- se z opusom Borisa Pahorja seznanita tudi francoska in prevodi precej neopazeni. Po članicu v Republiki in nasto- kladnico tistega, čemur je bilo takrat moderno reči re je Trst "absolutno italijan- italijanska javnost. Prelomni puna RAI pa je knjigo v pre- "srednjeevropska kultiua" sko mesto", tisti, ki so one- dogodek je bila razstava in vodu Ezia Martina izdala pri- (njen eminentni glasnik je mogočali Pahorjevi literaturi cel sklop dejanj, ki so se pod znana založba Fazi v Rimu. tudi tržaški pisatelj Claudio preboj na italijansko založniško in medijsko sceno. Februarja 2008 je bil povabljen na Rai 3, v zelo gledano oddajo Che tempo h (Kakšno je vreme); v njej je sodržavljanom Italijanom, skoraj petim milijonom, povedal, kakšno je vreme za Slovence v Italiji, sam pa je ob tolikšni medijski pozomosti pripomnil, da se počuti kot Gina Kaj pomagajo pisatelju vse časti, če njegovih del ne berejo! Brali pa ga nismo zato, ker je bi] v Jugoslaviji persona ingrata, Ljubljana kot prestolnica samostojne Slovenije pa ga je zares priznala šele, ko je to pred njo storil Pariz. LoUobrigida- Maja 2009 ga skupnim naslovom Trouver Tedaj se je tudi v Italiji neka je v svoje redno članstvo Trieste (Odkrij Trst) zgoditi prelomilo, Pahorja so začel (svoji želvji koži in hitrosti v Centru Georges Pompi- brati, predvsem pa ga kar na navkljub) naposled sprejela dou, osrednjem pariškem prej vabijo na vse kraje, zla tudi SAZU, Univerza v Ljub- kiJtumem domu, v letih sti v šole, da jih obišče in jim Ijani pa ga je predlagala za 1985-86. Šlo je za to, da ftan- predava. Ta drobni in nekoli Nobelovo nagrado. Bog ne coska in svetovna javnost bo- ko ukrivljeni, a neupogljivi daj, da jo dejansko dobi, to bi Ijc spoznata kidîmiii feno- mož pa zmeraj "izkoristi pri bilo za šentljubljansko sceno men Trsta. A Če ne bi posre- ložnost" in svoja predavanje to mesto ob poti, ki vodi iz Magris, letošnji dobitnik nagrade Vilenica). Neformalni ambasador te kulture, zlasti njenega češkega dela, je bil seveda tudi Kundera, ki je bil takrat v Parizu že uveljavljeni avtor. Ni pretirana trditev, da sta Boris Pahor in Evgen Bavčar pripeljala vedenje o slovenski kulturi v Pariz via Trst. Na tej relaciji še vedno vozi vlak, ki se je včasih imenoval Simplon Express. Ko sem bil v Parizu novinec, me je Bavčar podučil, da ni dobro, če razlagam, da je Ljubljana v Sloveniji; nihče namreč ni vedel ne za Ljubljano ne za Slovenijo. Reči moram, da jc Pahorjeva Nekropola v angleščini In francoščini preveč! doval Bavčar, bi bil Trst vsakič znova začne z lekdjo Benetk in Trsta na Dunaj • Veliko več kot običajno je predstavljen kot povsem ita- o tem, kaj je dejansko bil fa- za te kraje pa so vedeli vsi. bilo sre ^ \ 14 ^ * Nekropola v nemščini în Spopad s pomladjo v francoščini 14 GG + petek, i8. septembra 2000 Na rohu Kadar je bil ravno prav okrogel, je bilo z njim najlepše Se življenje odpira ali zapira: i SODNA KRONtKA TEDNA Milena Miklavčič usode nico. kjer sem ostala več kot teden dni, vsaj zdi se mi tako. Podrobnosti se ne spominjam več, o tem, kaj se je dogajalo, mi je pozneje pripovedovala mama, ki jo je moj napad tako prestrašil, da je • kmalu zatem • popolnoma osivela." Zdravljenje je bilo zelo težko in zamotano. Morda bi biio marsikaj drugače. Če ne bi bilo Vesnine mame, ki ji je bilo na nek čuden na6n celo všeč, da ima hčerko na mama je naredila cel halo, trdila je, da so hčerki vzeli zasebnost. "Meni pa je bilo prav, saj sem se lahko s kom pogovarjala, mamini monologi o tem, kako je cel svet krivičen do mene, so mi šli že na živce/ se nasmehne Vesna, obenem pa, v isti sapi, zatr- di, da je imela zaradi takega razmišljanja o mami nenehno slabo vest. Vida, tako je bilo tisti bolnici ime, je v življenju veliko spet samo zase. Pa ne le nje, pretrpela. Bila je zavržen temveč tudi vnuka, ki ga je vzela k sebi, češ da ga zet kot moški tako ali tako ne bo znal negovati, kot se spodobi. Obiskovala je hčerko. otrok, ki so se ga usmilili na neki kmetiji, kjer je morala garati noč in dan, da je dobila kaj jesti. Zato se je, komaj šestnajstletna, tudi poročila ki je bila že drugi mesec v s prvim, ki je bil prijazen z bolnišnici, ji nosila prepove- njo. "Tisti večer, kmalu po odhodu prijateljic, sem prvič doživela napad "psihične labilnosti", ne vem, kako naj temu rečem drugače. Srce mi je razbijalo kot noro, usta pa so se mi skrivila v brezoblični zmazek, nisem več mogla dihati in menda sc reševalci prispeli zadnji hip, drugače bi me napad živcev lahko celo zadušil. Nemudo- dane prigrizke, Čeprav je vedela, da se od sladic še bolj redi in da tudi po njeni zaslugi postaja grozljiva in brezoblična gmota sala. "Nekoč pa je ob njenem obisku vstopil oddelčni zdravnik in ko je na omarici opazil "pijano nevesto", je vzrojil nad mamo ter ji s povzdignjenim glasom očital. da me hoče ubiti. Mama je'planila v jok, mu začela groziti, da ga bo tožila, ker ji stradajo hčerko, pa da grdo ravnajo z mano, ker mi ne dajo prave hrane in podobne neumnosti. Jaz sem ju le poslušala in se smehljala, bila sem pod močnim vplivom pomirjeval, zato se mi je za vse, kar sem slišala, fučka-lo," se je v svoji dolgi in mučni zgodbi Vesna dotikala tudi najbolj grdih podro- bnosti. Še danes ne more trditi, ali se je zgodilo namenoma ali po naključju, za cimro so ji dali starejšo gospo, ki si je zaradi neznosnih razmer "Danes vem, da mi jo je poslal na pot sam bog. Čeprav nisem verna, ne morem razmišljati drugače. Celo življenje sem bila pod maminim vplivom, ničesar nisem mogla narediti brez nje, če sem dobila v šoli slabo oceno, je ona uredila z učitelji, če so me v muzeju, kjer sem delala, narobe pogledali, je ona posredovala. Peter se je temu uprl, zato je naredila vse, da me je - vsaj za nekaj časa * ločila od njega. Enako je poskušala tudi z Vido, na vse možne načine ji je dala vedeti, da je izmeček, ki nima pravice, da z menoj deli sobo. A Vida je to sicer opazila, toda nikoli ni niti z besedico dala vedeti, da je kaj narobe. Ko sva bili sami, mi je pripovedovala o sebi in meni se je zdelo, da poslušam grde pravnice, ki sploh ne bi mogle biti resnične. Če bi doživela samo tisočin- ko tega, kar je ona, bi me življenje prazno, brezplodno, puhlo in da v bistvu sploh ne živim, temveč vegetiram. Ideali, ki sem jih imela, če sem jih sploh imela, so se začeli spreminjati v prah in nekega dne, ko sem po skupinski terapiji prvič videla svoj resnični obraz v ogledalu, me je streslo. Doživela sem nekakšen srčen napad, krvni tlak se mi je nevarno dvignil, srce mi je razbijalo, bila sem bleda kot zid in pred očmi se mi je začelo temniti. Dobila sen> injekcijo, a moje zdravstveno stanje se je popravilo šele čez dan ali dva. Občutka, ko sem se ustrašila svoje lastne zunanjosti, ne morem opisati niti danes, pa je od takrat minilo že lepo število let. Bila sem res ogabno debela. Razlezena, Ob vsem tem, kar sem videla v ogledalu, sem se nenadoma začela spraševati, zakaj mi je polem mama vsak dan nosila vedno nove in nove Čokolade in druge slaščice, s katerimi sem se basala. Odgovora nisem našla ... Vsaj na začetku ne. Zadoščalo pa je že spoznanje, da sem svoje življenje totalno zavozila, da bo potrebno nekaj storiti, ker drugače lahko še umrem. Najprej sem lepo prosila mamo, naj me ne spravlja več v skušnjavo in mi ne nosi sladkarij. Bila je globoko užaljena, začela je jokati in mi očitati, da za mene stori vse, kar more, jaz ji pa vračam z nehvaležnostjo, Prvič, kar pomnim, sva se razšli jezni, ko sem ji omenila, da reče Petru, da bi ga rada videla. Vstala je s stota, mi vrgla v obraz, a sem se zato žrtvovala zate. in zalo- ugonobilo. Počasi, korak za putnUa z vrati za seboj...!" korakom, sem začela spo- ma so me odpeljali v bolniš* doma prerezala žile. Vesni- znavati, da je moje lastno Ustavimo nasilje Damtana Šmid moj pogled Nasilje v odnosih ima svojo dinamiko in zato je njegov razvoj odvisen od vseh vple« tenih. Po prvem izbruhu nasUja, ne glede na to, ali je fizično, verbalno, psihično, se zadeve odvijajo glede na odziv žrtve. Pogosto žrtve ni strokovno, kajti vsaka površnost lahko privede do še večjega, prikritega nasilja. Na tem področju že vrsto let potekajo kvalitetna izobraževanja, ki so namenjena tako pedagogom, socialnim delavcem in drugim, ki se zaslužila, oziroma zmanjša težo dejanja storilca. Vsaka žrtev bo tako naslednjič raje molčala. V družinskem krogu lahko prav opravičevanje defanj privede do tega, da postane nasilje sestavina odnosa, nekaj vsakdanjega, ki od vseh vpletenih zahte- nasilje zanikajo, zaradi stra- najbolj pogosto srečujejo z hu, presenečenja, nemoči nasiljem. Očimo pa bo po- va prilagajanje na nasilje, ali preprosto zato, ker 3e trebnoše več dela na podro- Ko pa se družinski člani bojijo odziva okolice. Odziv čju ozaveščanja družbe, doje pogosto bolj odklonilen reči pravila in posledice ter kot spodbuden. V družin- predvsem več odzivanja skem nasilju je največkrat vseh nas na ta problem. Vse slišan nasvet, naj se ženska prevečkrat iščemo tudi loči, v šolskem prostoru pa opravičila za nasilna deia- se zadeve pogosto rešujejo preveč na hitro v smislu pri-diganja, kaznovanja, moraliziranja. Tudi pogovori in soočenja med storilcem in žrtvijo morajo biti opra vi je- nja, kar ne prinaša nobene koristi žrtvi. Kaj lahko opraviči nasilno dejanje in kdo sploh lahko sodi o tem> Opravičevanje nasilja je znak za žrtev, da je nasilje vsak s svojim načinom na nasilje prilagodijo, je težko pretrgati začarani krog. Večinoma gre za prikrivanje pred okolico, za ustvarjanje okoliščin, ki bi nasilnežu dajale čim manj povodov za nasilna dejanja. Tako se žrtve naučijo izogibati konfliktnim situacijam in preživeti v nemogočih razmerah. Piše: Simon Šubic Začetek sojenja za zlorabo hčerke Za zaprtimi vrati ptujskega okrožnega sodišča so prejšnji teden vendarle začeli soditi 62-letnemu Ptujčanu, ki ga obtožnica bremeni nasilja v družini in spolnega napada na osebo mlajšo od petnajst let. Obtoženemu so prostost odvzeli januarja letos, ker naj bi že dlje posiljeval svojo mladoletno hčer, Id je marca letos pri petnajstih letih celo rodila njegovega otroka. Začetek sojenja je bil sprva napovedan že pred poletjem, vendar so glavno obravnavo prestavili zaradi zdravstvenih težav obtoženega, pri čemer je sodni izvedenec t^otovil, da 624etnik tedaj ni bil sposoben udeležiti se glavne obravnave, jo spremljati in razumeti njen potek. Obdolženec naj bi hčer začel posiljevati, ko je družina živela ' v Nemčiji, kamor so se preselili pred sedemnajstimi leti, potem ko so Ptujčana obtožili zaradi nasilja nad svojo najstarejšo hčerko, tedaj staro sedemnajst let. Leta 2007 so se brez prvorojenke vrnili v Slovenijo, lani pa naj bi z očetom zanosUa druga najstarejša hči. Hčerino nosečnost je menda oče načrtno prikrival, saj je ni vpisal v osnovno šolo, ker da bo vse izpite opravljala v Nemčiji. Ponarediti je nameraval dokaz V Celju so nadaljevali sojenje Nenadu Miroviču in Gregorju Britovšku zaradi umora Velenjčana Matjaža Volka. Obtožnica navaja, da naj bi Mirovič marca 2002 v Ljubljani po naročUu Britovška ustrelil Volka, ki mu je bil Britovšek dolžan večjo vsoto denarja. Britovšek priznava, da je Miroviču izročil pištolo, vendar zanika, da bi ga nagovarjal k umoru, ampak je želel, da Volka z njo le prestraši. Zagovarja se še, da z njegovo pištolo ni bilo možno streljati, saj je (se nadaljuje) \ imela pokvarjeno udarno iglo. Prav o slednji je tekla beseda tudi na zadnji obravnavi, saj je ena od prič zatrdila, da jo je Britovšek nagovarjal, naj mu priskrbi udamo iglo, ki jo je nato nameraval polomiti in jo nazadnje sodišču predložiti v dokaz. Britovšek je te besede označil za laž. Ceste terjale šest življenj Na slovenskih-ce stah se je v minulem tednu zgodilo 163 prometnih nesreč, v katerih je tako kot teden prej umrlo kar šest oseb, 204 osebe pa so bile ranjene. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, se je zadnji konec tedna zgodilo trinajst prometnih nesreč, v katerih je umrl en udeleženec, poškodovanih pa je bilo šestnajst oseb. Najpogostejši vzroki nesreč so bili'neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje. Na slovenskih cestah je letos (do ponedeljka) umrlo 132 oseb, 23 manj kot v enakem obdobju lani. y k A » M GG + petek, 18. septembra 2009 15 Knjige m ljudje Knjige in knjigoljubi (12) Se tudi Darwin razvil iz opice Miha Naguč SÚ učimo iz sodobnih učbc- strojen, pač pa [c bil dosleden znanstvcnosti Tu, v vpra- nikov, razlag in raziskav in v svojem znanstvenem pre- šanju bogupodobnosti, je Pričakovali bi, da bo katera ne iz temeljnih zgodovin- pričanju. Resnično nloralen, več kot dovolj prostora tako od številnih slovenskih za- skih del samih. kakor je bil v mlajlih letih kot za vero kot za znanost. ložb v letu, ko mineva 200 Celotni naslov naše knjige se aktiven kristjan, je ostal do Za občutek o tem, kako je let od rojstva Charlesa Dar- v prevodu iz leta 1954 glasi: konca življenja v dokaz, da Darwin čutil in razmišljal, je wina (1809-82) in 150 let od O nas^nku vrst z naravnim evolucionizem in resnica o dovolj, da preberemo zadnji izida njegove glavne knjige izborom ali ohranjanje bol}* naravnem izvoru človeka ni- odstavek Nastanka vrst. (O izvoru vrst, 1859), izdala vsaj eno, če že ne več njego- âih pasem v boju za obstanek. Danes namesto nastan- mata nič opravka z moral- Predstavljajmo si ga, kako nostjo. Po naukih darviniz- sedi na otočju Galapagos ali vih dei. Pa ga ni, niti enega. ka uporabljajo besedo iz- ma đovek ni bil degradiran v nekje na angleškem podeže- Nove izdaje bi pričakovali vor, kar bolj ustreza angle- više organizirano žival, tem- lju, "Zanimivo je opazovati, tudi zato, ker sta njegovi naj- škemu originalu (On the Ori- več nasprotno, povišan v vsej kako na tej ali oni vzpetini Mj znani deli izšli že pred gin of Species by Means of svoji naravi kot najviše stoje- raste mnogo raznovrstnih pol Stoletja, kmalu po 2. sv. Natural Selection, or the Pre- či organizem z relativno svo-vojni in ju lahko najdemo le servation of Favoured Races. v večjih knjižnicah. Vprašal in the Struggle for life). Ta - sem loijižničarko, če kdo od dolgi naslov v enem stavku Charles Darwin, bralcev sprašuje po njegovih povzame tudi vsebino deia in O nastanku vrst delih, a se zdi, da nas je takih nauka, o katerem danes dvo- prevedla Růžena Škerlj, bore malo. Dejstvo je torej, mi le Se kak zadrti verski fiin- DZS, Ljubljana, 1954, da novih izdaj njegovih del damentalist. Napačna je tudi 462 strani, cene ni. ni, pa še tiste, ki so, so malo domneva, da je Darwinovo _ brane. Ali to pomeni, da delo protversko/'Darwinova rastlin, v grmovju prepevajo ptički, različne žuželke letajo naokoli in črvi rijejo skozi vlažno zemljo, in pri tem razmišljati, da so vse te dovršene oblike med seboj različne in na tako zamotan način druga na drugi odvisne, nastale po zakonih, ki še vedno delujejo okrog nas..." Nada- smo Darwina pozabili ali mirna in težka narava ni bila bodno voljo, družbeno mora- ljuje v svojem kabinetu. "Ve-celo, da njegovi nauki ne ve- primerna za ostro polemiko. io in sposobnostjo, da načrt- ličastna je misel, da je bilo Ijâjo več? To vrsto dela je rade volje no gospodari nad naravo, iz živi j en je s svo j imi različnimi Mnogim ljudem je verietno prepustil drugim, bojevitej- katere je sam izšel." možnostmi vdihn j eno pr\'ot- še danes lažje verjeti, da je šim. Drznost in bojaželjnost Avtor gornjih besed je aka- no samo v nekaj oblik, ne- Bog ustvaril svet in vsa živa njegovega nemškega oprode demik Jovan Hadži (1884- mara v eno samo, in da so se bitja na njem v prvih šestih Emsta Haeckla sta Darwinu 1972)» v svojem času prvak iz tako preprostega začetka dneh stvarjenja, in da je od celo vzbujala strah. Darwin slovenskih zoologov, ki je brez konca razvijale najlepše takrat v glavnem vse tako, je bil le a vljudno in stvarno napisal tudi uvodni esej • in najčudovitejše oblike, kot je bilo na začetku. A tega razpravljanje, ne pa za prepi- (Darwin in njegovo delo) v medtem ko se je naš planet tudi t i. kreadonisti ne verja- re. Vsaj deloma je treba temu našo knjigo. Darwin je poka- dalje vrtel po trdnem zakonu mejo več. Brez Darwinovih pripisati dejstvo, da je Dar- zal, kako se je Človek razvil iz težnosti. Te oblike se pa še odJaitij bi sodobne biologije, win kljub začetnemu največ- "nižjih" vrst in po naravnem vedno razvijajo." Danvin je genetike in sorodnih ved jemu nasprotovanju angie- izboru in kako se kot "boljša genialno pojasnil, kako se sploh ne bilo. Saj tudi spise ških cerkvenih krogov proti klasičnih političnih ekonomistov Adama Smitha in Davida Ricarda danes bere le malokdo, čeprav vsa sodo- koncu svojega življenja uča- pasma" zaenkrat še ohranja v univerzalnem boiu za ob» različne vrste razvijajo. Ostaja pa vprašanje, kako je na- kal ublažitev tega nasproto- stanek. Ni pa pojasnil (to stala prva od njih. Kdo ji je vanja; po smrti pa so mu cer* kvene oblasti izkazale vse tudi ni bil njegov namen), vdahnil življenje? )e bil na zakaj se človek od vseh dru« samem začetku torej klub bna ekonomska znanost na časti kakor svojemu najbolj- gih vrst loči po tistem, kar vsemu Stvarnik in ta je imel njih še vedno temelji. Stvar šemu verniku. Darwin na- druge nimajo - po svoji svoje najbrž v tem, da se znano- mreč ni bil protiversko na- bodni volji, moralnosti. svoj stvariteljski načrt (Intelligent Design) ? Charles Darwin Se je tudi Darwin razvil iz opiceř, karikatura iz leta 1871 Darwin, sodobna fbtokarikdtura Slovenci v zamejstvu (160) Klagenfurt naj bo Celovec ložE Košnjek med sosedi Na nedeljskem vsesloven- četnico, Bleiburg pa z veiiko in še posebej ženske je treba skem prazniku v počastitev in kjer se morajo Slovenci povabiti k sodelovanju in 60-letnice ustanovitve Na- boriti za človeške in manj- uvesti v delo več politične rodnega sveta koroških Slo- šinske pravice, ki so jim za- kulture pri sporazumevanju vencev, Id je najstarejša naro- gotovljene v najvišjih aktih in sodelovanju. Najprej je dno-politična organizacija Slovencev na Koroškem, in v spomin na 90. obletnico podpisa pogodbe v St. Ger- mainu. Id je razdelila Sloven- države in v mednarodnih po- treba delovati za narod in godbah. Narodnemu svetu šele nato za osebni prestiž. koroških Slovencev je zažele- Naši uporniki proti nacizmu la vizijo o obstoju Slovencev so se borili pri partizanih. tudi leta 2100» za katero 50 ce med Avstrijo in Koroško, predvsem odgovorni funkd- Bodimo ponosni nanje in jih ne enačimo s komunizmom» je bila ena od govornikov ne- onarji. 2al tudi nekateri Slo- je povedala Olga Voglauer. kdanja predsednica Koroške vend dvomijo, ali bomo leta Govorila je tudi o odnosu dijaške zveze Olga Vo^auer. 20; o sploh še obstajali, je Slovenije in Slovencev v Slo- Član vodstva narodnega sveta koroških Slovencev ježe Z odločno in jasno besedo je povedala govornica. Da se to veniji do Sbvencev na Koro- Wakounig Izroča priznanje še živečemu ustanovnemu potrkala na vest Slovencev na ne bo zgodilo, smo odgovor- škem. Pričakujemo, da boste članu Narodnega sveta Mirku Sriencu iz Škocjana. Desno Koroškem in tudi nas v Slo- ni vsi, je dejala. Narodni svet v Sloveniji razumeli, da smo govornica na proslavi Olga Voglauer. / foi«^ loi« xo«njek veniji, ki nas je rotila, naj gre- in posredno vse druge orga- tudi mi vaši in da vas bomo mo v Celovec in ne v Klagen- nizacije Slovencev na Koro- tudi mi imeli za svoje in da furt in ne v Villach. ampak v škem je opozorila, naj v delo nam ne boste pomagali Beljak, smučajte pa se na Mokrinah in ne v Nassfeldu! V torek, 15. septembra, so na Krščanski kulturni zvezi v Šmihelu in Pliberku na Koroškem. Na njem bodo predsta- vključujejo mlade in naj za samo zato, da boste potem Celovcu predstavili letošnji 5. vili 16 izbranih slovenskih njihovo delo namenijo toliko imeli nekaj mesecev mir bienále lutkovnih ustvarjal- predstav, ki so bile premier- Za razmere na Koroškem je denarja, kolikor ga dobita pred nami, je sklenila svoj cev Slovenije. Id bo potekal no izvedene v dveh sezonah dejala, da živimo v deželi, kjer pišeio Pliberk z malo za- osrednji organizadji. Ni res, da ni novih obrazov. Mlade govor nekdanja predsednika od 23. do 27. septembra v in odmevne tudi v medna- Koroške dijaške zveze. Ljubljani in v«Mariboru ter v rodnih lutkarskih krogih. 4 V 16 GG + p^tek, 18. septembra 2009 razgled kom Miha Naglič a to odtno ne drži. V sredo, sHčni seansi ni bilo slišati Mihovanja nobene tehtne besede. Dr. Lovro Šturm» ki je skupaj z 9. septembra 2009, je strašilo v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slove- dr. Tamaro Griesser Pečar nije, od enajstih do enih nastopil kot uvodničar, je sem bil sam priča temu do- kot sodbo brez priziva izre-godku. Jože Dežman, direk- kel» da je vsem totalitariz« tor muzeja, in Andreja Valič, mom skupno dvoje: zločini direktorica Študijskega cen- proti človečnosti (ki ne za-traza narodno spravo - sicer starajo) in teptanje človeko- oba Gorenjca - sta povabila vih pravic. Pri tem je imel v na olaoglo mizo z naslovom mislih zlasti fašizem, naci« "Sederadesetíetnica pakta zem in komunizem, totalita- Ribbentrop-Molotov ter ev- rizme 20. stoletja, in izpo» ropski kontekst kritičnega soočenja s totalitarizmi in Pošast hodi stavil dejstvo, da smo Slovenci eden redkih narodov v preseganji posledic njihovih Evropi, ki ie moral pretrpeti zločinov". Že naslednjega vse tri. Slovenci onstran radne, v četrtek, ob isti uri do« palske meje so se morali s poldne, pa se je rdeča pošast fašističnim nasiljem soočiti (z novo izdajo svojega evan- že pred vojno, med vojno pa gelija) pojavila še na odru, ki vsi skupaj še z nacistično so ga v lepem sončnem dne- okupacijo ter revolucijo in vu postal pred Miklošiče- državljansko vojno, ki so jo vim spomenikom v isto- začeli komunisti, in nato še imenskem (nekdaj pa Marx- z revolucionarnim nasiljem Engelsovem parku), se pravi po vojni. Temu ni kaj dodati, pred osrednjo sodno plačo v to smo vedeli, a ni zmeraj prestolnici. "Na javno pred- tako pravniško natančno postavitev nove knjižne izdaje vedano. Dr. Šturm, ki redno šast komunizma." Se še spo- najbolj prevajanega, publici- preigrava šahovski kotiček v minjate, kje ste prebrali ta ranega in kontroverznega ponedeljkovem Delu in ob stavek? Natisnjen je kot prvi političnega besedila vseh ča- njem prebere še komentar v številnih izdajah knjižice, sov" je povabila založba Sa- velemojstra Georga Mohra. ki je bila še ne tako davno nje, ki ga je le nekaj dni pred je pri slednjem zvedel še za nas tem tudi izdala. nadvse zanimivo vest: da munističnem je prvič izše ta Kot rečeno: na obeh lolcad- neka londonska avkcijska rja jah'je bila glavna oseba po- hiša po izklicni ceni 40.000 pa šast iz najbolj znanega ma- funtov prodaja fotografijo, leta 1908 v sodaldemolaat- nifesta vseh časov, glavna na kateri sta Hitler in Lenin nas ki Idriji. Najnovejša u a je ugledala luč sveta ( ji teden v Ljubljani. i, prav ste prebrali - v I ani. V našem glavnem razlika med obema pa je bila pri partiji šaha v salonu neke v tem, da so jo v tivolskem judovske družine na Dunaju muzeju i^anjaii, na Miklo- leta 1909! Sporočilo, ki je šičevem trgu pa priklicevali. zgovorno tudi brez komen- V nekoliko temačni .in nabi- tarja. stu sta bili prejšnji teden to polni baročni dvorani se- V parku pred sodnijo je bilo vsaj dve srečanji, na katerih veda ni bilo nikogar, ki bi s vzdušje manj črno in bolj so ugledne osebnosti prikli- komunizmom in komimisti rdeče, besedovali so filozofi cevale oziroma izganjale . odkrito simpatiziral ali jim Božidar Debenjak, Mladen duha straši že vei drug Ipta izrekel kako besedo v bran; Dolar in Slavoj Žižek ter et- tudi če bi bil, se najbrž ne bi nolog Rajko Muršič. O njiho- upal oglasiti. Kar pa ne po- vem "zagovoru" pa več v dru- meni, da v tej protikomuni- gem zapisu. Vaš razgled Slaba vremenska napoved za ta teden nas je zadnjo nedeljo znova prignala na Bled. Uloviti še zadnje poletno sonce. Pri tem nismo bili sami. V fotografski objektiv smo tako ujeli mlade, najverjetneje študente, Id so poleg zadnjih sončnih žarkov lovili še zadnje proste trenutke pred skoraj* šnjim začetkom novega študijskega leta. Če jih seveda ne čakajo še kakšne zaostale obveznosti, saj veste, izpiti... S. Š. ffowrmtoou V Zbiljah so pretekli petek zvečer pripravili poseben kulturni dogodek. Zbiljsko jezero so prvič uporabili za projiciranje filma. Na vodni zavesi na jezeru so si obiskovalci lahko ogledali slovenski film Vsega je kriva Nina. Ogled je bil posebno doživetje, v Turističnem društvu Zbilje pa so s tem še popestrili dogajanje ob že tako dobro obiskanem jezeru. M. B./roto:Mj(iezorman Pahorjev zvonar Marjeta Smolnikar sedmica Generalna državna tožilka aktualnega dogajanja. Eno pa litična resničnost je namreč ne tožilcc v slovenskem poHtič- žUstvo v razmerju do drugih je gotovo, za uradnega čistilca takšna, da se stvar, ki si jo je ta nem prostoru, kar se jihjt od driasmih organov raz^asil za ene najpomembnejših položa- ali ona vplivna manjšina v za- konca druge svetovne vojne pa samostojen i« neodvisen dr- Barbara Brezigurje v nemilosti. Po nekaterih napovedih in pričakovanjih naj bi ji vladni predsednik Borut Pahor zanko najunkcijo prve tožilke v drža - vi nataknil že prihodnji teden. Kaj se bo v prihajajočem tednu iz napovedanih pričakovanj izdmilo, bomo videli. Zagotovo pa aktualna generalna dr* ža^na tožilka zaupanega mandata ne ho zvozila do re- jev v državni upravi je "žreb" kulisju odločila speljati, tudi do danes pač zvrstUo. žavni organ. določil Aleša Zalarja, aktual- spelje. Zlepa ali zgrda, na poli' Trdim torej, da so bili vsi slo- Dokler bo v slovenskem poli' nega pravosodnega ministra in tično prefinjen ali na grob "hol' venski generalni državni tožiU tičnem prostoru prevladalo zvonarja vladnega predsedni- carski" način, je Čisto vseeno^ Je ci po drugi svetovni vojni do- prepričanje pravosodnega mika Boruta Pahorja. Glede na že tako, da na sončni strani padljivi oziroma usklajeni z nistra Aleša Zalarja, češ daje to, da ni čisto jasno, kam tožU- Alp cilj Še vedno opravičuje aktualno politično oblastio. Se "glede na svojo funkcijo dr* ci sploh spadajo oziroma sredstvo. pravi, Barbara Brezigar t\i no- žavno tožilstvo lahko samo wÂimee/^ konca. komu "pripadajo", bi namreč Ah, kje neki. Nikakor ne tr' bena izjema. Bi pa bil izjemen del izvršilne veje obUisti", toli-lahko politično likvidacijo ge- dim, da $e ima Barbara Bre- vladni predsednik Borut Pa- ko časa bo Slovenija v svojem neralne državne tožilke izpe- zigar za mesto generalne dr* hor, če bi držal obljubo in Bar- bistvuše vedno totalitarna politična entiteta, ki ni sposobna obsoditi niti komunistiČ' Ijal tudi kateri drug poslušni žavne tožilke zahvaliti izkljuô- bari Brezigar omogočil junkci' Komu konkretno je Barbara član politične garniture na ob' no strokovnim premislekom ti- jo generalne državne tožilke Brůz igar pravzaprav tm v peti, lasti. Umazan o delo b i p rav stih, ki sojo na to mesto svojčas je pditična eni^na, ki je nika- laMco opravila, denimo, minis« usřolitfiíi. Povedano drugače. opraviti do konca uradnega mandata. kor ni mogoče rešiti bodisi brez skrhne analize že opravljenega trica za notratye zadeve Kata- rína Křesal aH ministrica za brez politične podpore oziroma Pravzaprav bi bil vladni pred- brez politične primernosti ne bi sednik Borut. Pahor nekaj po- nega režima, kaj šele posameznikov, ki so v imenu neke politične zablode podpisovali smrtne obsodbe. Žal ni te in načrtovanega dela državne- javno upravo Jrma Pavlinič postala gospa Barbara Bre- sebnega že v primeru, da bi prakse končala niti aktualna ga tožilstva bodisi brez dobrega Krebs ali ulo Mitja Gaspari, zigar nikdar generalna držav- javno izrazil toliko pajneti, da generalna državna tožilka, ki poznavalca razmer slovenske- nesojeni minister za razvoj in na tožilka, fn enako velja za ne rečem poguma, inpoz^u je pri aktualni oblasti, kot se ga političnega in siceršnjega evropske zadeve. Slovenska po- vse dosedanje generalne držav- ustavnega sodišča državno to- zdi, v nemilosti. GORENJSKI GLAS petek, 18. septembra 2000 EKONOMIJ M sUfan .za rgi (§)g'glas.si 17 «i Dve leti po poplavi optimistični Sindikat ovadil Kodreta Katastrofalna poplava je pred natanko dvema letoma močno prizadela tudi železnikarsko gospodarstvo. Kot da to ni dovolj, močno čutijo tudi pritisk gospodarske krize. Svobodni sindikati Slovenije bodo ovadili nekdanjega predsednika uprave LTH (od začetka junija v stečaju) Miloša Kodreta. Bošttan Bogataj bofnan Bogata t Železniki - Večja podjetja, kot so Niko, Alples in Domel (s Tehtnico) pa tudi manjša, so natanko dve Jeti nazaj utrpela več milijonov evrov škode, zaradi česar se je zamajalo sicer stabilno gospodarstvo v SelSki dolini- Danes je ves svet v stanju gospodarske negotovosti, zato smo vodilna v Alplesu in Domelu najprej vprašali, kako je voditi podjetje, Id ga najprej udari Fi'anc Zupane o J o O C o kakšni bodo prihodnji mese- Švarc več pričakuje tudi od stečajnega upravitelja DuSa- ci. "Inovacije so ključne za : Skofia Loka • "Že pred mese- na Taljata, ki ponavlja, da naš razvoj. Na sesalnih eno- : d smo se s sindikalno cen« kljub razveljavitvi poslov, Id tah imamo vodilno vlogo v j tralo dogovorili za vložitev so bili sklenjeni tik pred ste- Evropi in širše, hía^ti pa po- : kazenske ovadbe proti ne- čajem, denarja za poplačilo gled usmerjamo tudi v druge i kdanjemu vodstvu, pred- delavcev ne bo: "Ne LTH, programe," pravi fožica Re- : vsem Milošu Kodretu zaradi ampak LTH v stečaju nam jec. Razvojnih projektov v j času krize niso ustavljali, : kmalu bodo poskusno za- : gnali dva nova programa, za : neplačevanja prispevkov, na- za celoten junij dolguje pla-domestil, regresov in tudi šú- čo. Mi ta denar potrebujemo. rih plač," je novico o vložitvi kazenske ovadbe komentiral zadnja cenitev podjetja pa kaže, da je bilo premoženja avtomobilsko industrijo in i David Švarc, nekdanji glavni dovolj." Delavci pričakujejo program ventilatorjev. sindikalist nekdanjega LTH. tudi več aktivnosti, da bi se {ožica Rejec moč vodne ujme, nato pa zobe pokaže še recesija. Kljub gospodarski krizi j Podrobnosti ovadt)e sicer ne znova obudila proizvodnja, bodo v Alplesu realizirali začr- i pozna, meni pa, da bi se mo- Nekdanji nemški partner se tane dlje, čeprav lahko : rali pogovoriti tudi pregonu že več kot mesec dni ponuja prihodom gospodarske kri- lovnik), krčili so tudi vse dru- proizvodno-prodajne aktivno- i zaradi zavlačevanja uvedbe za zagon proizvodnje in za« Franc Zupane, direktor Al- ze," pravi fožica Rejec, pred- ge stroške, pocenili so se tudi sti načrtujejo zgolj za tri, štiri' : stečaja in odgovornosti pre- poslitev približno 150 delav-plesa pravi: "Odziv države, sednica uprave Domela, in materiali. V Domelu so fe- mesece vnaprej. "Kažejo se : ostalega vodstva v zadnjih cev, zato Švarc terja več kot poslovnih partnerjev in kup- razmišlja, da je vsaka kriza bruarja začeli skrajševati de- pozitivni znald. V sodelovanju i mesecih, cev je bil po poplavah nadvse priložnost za izboljšave» saj lovni čas (najprej 36-, nato z nemško pohištveno verigo i korekten. Od države sicer Še so vsi skupaj pod velikim pri- 32-umj delovnik), delno celo le pogreb podjetja'. terjamo povrnitev škode na tiskom sprememb. izkorisdli kolektivni dopust. so se letos naročila povečala, izvedli bomo vse načrtovane objektih, odziva ni, sicer pa Trajanja gospodarske krize znižali plače za deset oziro- tehnološke investicije, pred- i Domžale so posledice poplave sanira- ni mogoče določiti. ^'Kaj se ne. Takrat je nastala točno bo zgodilo v gospodarskem določena škoda, trg je, za razliko od danes Rmkcioniral." ma za režijske delavce za 15 odstotkov. vsem pa bomo trgu ponudili i več novosti," pojasni Zupane i Denar za obnovo vodnjakov svetu ne vemo. Na srečo ima- Danes je že drugače.Ključna letošnja novost so : Sklad družbe Helios za ohranjanje čistih voda je letos že mo lastno blagovno znamko, ja se je začelo oživljanje, ko vgradne omare po meri, ki : enajstič objavil razpis za obnovo vodnjakov. Namenjen je V Domelu so se takrat pri- ki je prepoznavna in prizna- je proizvodnja postopoma bodo dopolnjevale Alplesove i slovenskim občinam, ki se bodo lotile obnove zapuščenih, a pravljali na slavnostno odprt- na, vendar ne smemo spati, začela delati po štirideset ur običajne programe, tudi ti so i vseeno pomembnih vodnjakov. S pomočjo sklada, ki sta ga je nove proizvodne hale in ampak se še naprej truditi z tedensko, medtem ko režija debo prenovljeni. Za prihod- : leta 1998 ustanovila Helios in Ministrstvo za okolje in pros- sodobne proizvodne linije, inovativnim pohištvom," po- še danes ostaja na skrajša- nja dva meseca imajo proiz- ; tor, so doslej obnovili šestdeset lokalnih vodnih virov v 54 Silovito deževje je v nekaj jasnjuje Zupane. Alples je le- nem umiku,'' pojasnjuje vodnjo polno zasedeno, nato : slovenskih občinah. Na razpis se lahko prijavijo do 3. okto- urah povzročilo za vcČ kot tos na slovenskem trgu pro- Rejčeva in dodajx "Proi^od- se pripravljajo tudi na ulaep : bra le občine, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Posredno devet milijonov evrov škode dal celo nekoliko veČ kot lani, njo prilagajamo naroČilom, začasnega Čakanja na delo, i lahko prek njih kandidirajo tudi krajevne skupnosti, društva (skupaj s Tehtnico). "V pri- kar za četrtino pa je upadla pretiranih za3og nimamo, vendar le za pr&ližno dvajset : in združenja. Od leta 2004 se vključujejo v obnove vodnja- merjavi s poplavami je danes prodaja na Hrvaškem. V za- kljub temu pa septembra de- sodelavcev. Zupane napove- i kov tudi osnovne in srednje šole, ki se z idejnimi zasnovami bolj negotovo, hitro se mora- četku leta so šli v skrajševa- lamo tudi ob sobotah." Na- duje, da krčenja pri štipendi- ! vodnih učnih poti potegujejo za denarne nagrade. Za obno- mo odzivati, po svoje pa nas nje delovnega časa (septem- povedi so dobre tudi za okto- ranju in zaposlovanju visoko : ve vodnjakov je tokrat namenjenih 17 tisoč evrov, za idejne je vodna ujma utrdila še pred bra so spet uvedli 40-unîi de- ber, ne morejo pa še oceniti, izobraženih ne bo. zasnove vodnih učnih poti pa 4200 evrov. S. S. KRAN) Do konca leta Center Gorenjska Pred kratkim je podjetje Monsun začelo adaptacijo objekta nekdanjega podjetja Gorenjskih oblačil, ki je šlo kot eno prvih večjih tekstilnih podjetij v Kranju v likvidacijo. "Odločili smo se za temeljito obnovo objekta, ki je bil do sedaj energetsko potraten, zato dodajamo izolacijo in menjavamo stekla. uredili bomo tudi fasado in okolico," nam je povedal direktor Milan Markovič. Objekt, ki je sicer zaščiten, obnavljajo pod nadzorom pn/otnega avtorja, arhitekta Cirila Oblaka (poleg Fedja Klavora), ki ga je postavil leta 1973. O natančni vsebini Markovič danes ne želi ugibati, vsekakor pa bo v novem Centru Gorenjska (tako naj bi se imenoval) prostor za mirne dejavnosti. Objekt bo obnovljen in delno vseljen že konec tega leta, prostore pa bo podjetje Monsun oddajalo v najem. Za nakup nekdanjih Gorenjskih oblačil so odšteli štiri milijone evrov, §e približno dva milijona pa bodo dali za obnovo. 6. B. Objekt nekdanjega podjetja Gorenjska oblačila bo do konca leta postal Center Gorenjska. / f®«: conad Kav zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas , , • zaposlitev v velikem m uspešnem mednarodnem podjetju • plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja • možnost Izobra ževa nj a Prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Spar Slovenija d.0.0., Kadrovska služba, Letališka 26.1000 Ljubljana oz. na Itadriéspar.si. i i 1 J à I 4 f i8 KMETIJSTVO cvtto. zaplotnik ©g-gias. si GORENJSKI GLAS petek, i8. septembra 2009 Ukanc Prikaz gozdnih del in priprave lesa za kurjavo Na prizorišču Kravjega bala v Ukancu bo v nedeljo med 10. in 16. uro tudi prireditev Les-en-demo, na kateri bodo predstavili varno delo v gozdu ter prikazali delovanje motornih žag, vitlov, cepilnikov, rezilno cepilnih strojev, sekalnikov ter kotlov na polena, sekance in pelete. Predstavitev pripravlja Strojni krožek Sled v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije, Strojnimi krožki Slovenije in Občino Bohinj, Kot ob tem poudarjajo v strojnem krožku, je varnost pri delu v gozdu zelo velik problem slovenskega gozdarstva, saj zadnja leta v nesrečah v zasebnih gozdovih umre v povprečju devet ljudi na leto, razloga za to pa sta predvsem neusposobljenost za tako zahtevna dela in slaba oprema. C. Z. Občina Radovljica ŽUPAN Goren;$kâ cesta 19, 4240 RAOOVUrCA, Telefon 04/537 23 00. faks 04/531 46 84 Datum: 18.09.2009 V skiadu $ 23. členom Zakona o delovnih razmetjih (Ur. list RS, št. 42/02 in St. 103/07) in 56. členom Zakona o javnih usliižbencih (ZJIMJPB3. Ur. list RS. ât. 63/07 in 65/08) župan Občine Radovljica objavlja JAVNO OBJAVO za zdsedbo strokovno tehničnih delovnih mest: 1. ANALITIK n (m/2) Delovno mesto je opredeljeno kot atfokovno tehnično delovno mesto in se bo opravljalo v občinski upravi Občine Radovijica. za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Zahtevki pogoji $0: - univerzitetna izobra^ ekonomske al družboslovne smeri, - najmanj 3 leta de lovnih Izkušenj, - dr^vljanstvo Republike Slovenije, • poznavanje uporabe račurtalnišklh programov. Okvirna vrbina del in naiog: • spremljanje in proučevanje zakonodaje s področja del družbenih dejavnosti in gospodarstva ter predlaganje ukrepov, • priprava analz, statističnih pregledov, In^rmacij In drugih strokovnih podiag za odiocar>je s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva. • sodelovanje pn pripravi normativnih aktov in planov s področja dela< • usklajevanje in sodelovanje ter izvajanje del z zunanjimi družbami in ustanovami, - izvajanje strokovno tehničnih del na področju družbenih dejavnosti, starvovanjskih zadev občine. • vodenje različnih eNffdenc. 2. DOKUMENTALIST VL (m/ž) Delovno mesto >e opredeljeno kot strokovno tehnično delovno mesto in se bo opravljalo v občinski upravi Občine Radovljica, za dotočen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje porodniike odsotnosti. Zahtevani pogoji so: - visj'a strokovna izobrazba poslovne, ekonomske, tehnične ali dmi-boslovne smeri, • najmanj 6 mesecev delovnih izkuèenj. - državljanstvo Rep^jblike Slovenije. • poznavanje uporabe računalniških progrwov. Okvirna vsebina deJ in nalog; > sprejemanje, rarvréčanje, klasHikaci^ in odprava pošte oziron^a dokumentarnega gradiva. • obdelava pošte in drugegadokumentamegagradiva tudi v sistemu O DOS. - vodenje zahtevnejših seznamov In pregledov ter izdelava zahtes^ nejèih gradiv s strokovnega področja. • pnprava in pomoč pri pripravi razjičnih gradiv, poročil in drugih ad' minćstrattvno tehničnih nalogah v organu. • urejanje dokumentarnega gradiva. • opravljanje organizacijsko tehničnih nalog za občinski arhiv, knjižnico. - prodaja upravnih kolekov upravnih taks, zaračunavanle denarnih glob in drugo, ■ nabava, izdaja in nadzor r^ad porabo pisarniškega materiala, • nadzor nad prihodi in odhodi strank in delavcev v sistemu Tiran, • nadomeščanje uslu^encev v organu. Kandidate/-ke vabimo, da pošljejo pisne pnjave s kratkim življenjepisom m dokazili o izpolnjevanju pogojev oziroma pisne (Zjave o izpo^ njevanju pogojev, najkasneje v 6 dneh od dneva objave na naslov: Občina Radovljica. Gorenjska cesta 19.4240 Radovljica, s pripisom 'Prijava na javno objavo za zasedbo delovnega mesta', O izbiri bodo kar>didati/-ke obvesčenr v 15 dneh po opravljeni i^irr. Dodatne inforntacije o izvedbi javne objave lahko dobite pn Moniki Sluga, tel.: 04/537 23 08. po pooblastilu JOŽE REBEC, podžupan Kmečka logika na Dursu ne zdrži Kmetu se zdi logično, da bi mu pri novi odločbi 0 davku iz kmetijstva upoštevali že plačani znesek po odpravljeni odločbi, a ta logika na davkariji zaradi tehnike plačila in predpisov ne zdrži. CvFTO Zaplotnik Kranj - V xffedništvu Gorenjskega glasa se je (z odločba-ma v rokah) oglasil kmet in nam takole pojasnil: "Aprila sem prejel odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva in v predpisanem roku pla« čal tudi položnico. Avgusta sem prejel novo odločbo in s tem novo položnico. Že sem jo hotel plačati, ko sem čisto na koncu odločbe, pod žigom davčnega urada, s črkami, ki so manjše, kot so sicer v odločbi, oçMzil še stavek: "Če ste obveznost po odpravljeni odločbi številka z dne ... delno ali v celoti poravnali, vas prosimo, da se osebno ali po telefonu oglasite na pristojnem davč- nem uradu ali izpostavi." Se ® ^^^ odločbo O odmeri obveznosti iz kmetijstva / fow Tma oow preden sem se oglasil na davkariji, sem natančno pre- kakšná bral celotno odločbo in ugo- kmet preveč plačani davek Durs vsako leto izdaja t i. obvestila o knjigovodskem sta- nazaj to vil, da je že po aprilski iz- dob: daji odločbe začel veljati novi Povprečni znesek sub- poračun ni možen vendj na hektar kmetijskih in gozdnih zémljiáč za leto Na republiški davčni upra n)u, Id jih prejmeio vsi davčni zavezanci in iz katerih )e razvidno knjigovodsko stanje vseh davčnih obveznosti in izvedenih plačil. Na podlagi teh zavezand lahko vidijo, ali imajo v knjigovodskih evidencah Eharsa na podro- 2008. po katerem so iz ob- vi (Durs) pojasnjujejo» zakaj iju kateregakoli à^ykB morebitna prepladla. Če jih ugo- davčitve izvzeti povprečni že plačanega zneska niso b)vi)o, lahko na davčnem uradu zahtevajo vračilo preveč zneski subvendj za zemljiš- upoštevali pri novi odločbi: plačanega davka. ča v občinah z omejenimi "Tehnika in način knjiženja _ možnostmi za kmetijsko de- plačil ne omogočata poveza- javnost. Vse lepo in prav! ve posameznega plačila s obveznost po plačilnem in- Ijenim stilom pisave. Kmet Razumem, da mi je davčna konkretno odločbo. To v uprava zaradi spremenjene- praksi pomeni, da Durs s strumentu, ki je priložen odločbi o odmeri obvraiosti iz torej neupravičeno navaja, da je bil ta del odločbe zapi- ga predpisa izdala novo od- tehničnimi orodji ne more kmetijstva, pa se dejansko san z drobnim tiskom, res pa ločbo, vendar ne razumem, ugotoviti, ali je bilo neko pla- poravna "stari" obstoječi je, da je zaradi obsega bese- zakaj pri lem ni upoštevala čilo izvedeno na podlagi kas- dolg. V takem primeru bi dila in omejenih možnosti ti- že plačila po prvi odločbi in neje odpravljene odločbe ali Dut^ ravnal napačno, če bi ska velikost pisave celotne v novo oďoč^ jasno in ne-. morda na podlagi kakânega tako plačilo upošteval v odločbe majhna." "Ob upoštevanju navedenih okoliščin Durs trenutno ni mogel pripravili splošne rešitve, s katero bi omogočil dvoumno zapisala, da je raz- drugega izvršilnega naslova "novi" odločbi" lika med obdavčitvijo iz prve (odločbe, obračuna). Druga Opozorilo ni v drobnem tisku poračun, kot si ga želi kmet, " Na davčni upravi so v no- pojasnjujejo na Dursu in do- in druge odločbe toliko in okoliščina, ki Dursu prepre- toliko evTov, da mi ni treba čuje, da bi že izvedena plači- ničesar plačati in da mi bo la po odpravljenih odločbah razliko nakazala na moj upošteval pri izdaji novih od« osebni račun. Tako pa je z ločb, je v tem, da zakon o vih odločbah opozorili davč- dajajo: "Kmet ima možnost, novo odloibo in z novo po- davčnem postopku določa, ne zavezance za primer, če da na davčnem uradu* zahte- ložnico (kljub opozorilu v da se s plařilom poravnajo so obveznost po odpravljeni va vračilo preveč plačanega drobnem tisku) verjetno obveznosti po vrstnem redu odločbi že delno ali v celoti davka. Če je ta znesek višji marsikaterega kmeta zave- prej dospele obveznosti. V poravnali, vendar pri tem po» od deset evrov, bodo usluž- dla, da'je plačal še položnico praksi se lahko zgodi, da ima udarjajo; "Opozorilo je zapi- bend pristojnega davčnega po drugi odločbi in da ima zavezanec v času izdaje od^ sano z enako velikostjo črk xirada sami poklicali zave- zdaj na davčnem računu še ločbe izkazan dolg iz nekega kot preostali del odločbe ter zanca ter se dogovorili za po- večji presežek, kot ga je imel drugega naslova; ko poravna kot edini del odločbe z okrep- stopek vračila." Opozorilo obiskovalcem pokljuških gozdov CvHTO Zaplotnik čim drevjem ter deloviščem, lani zaradi pretirane nam2i> ....................................... kjer gozdni delavd sekajo in žitve podlubnikov izdali od- Corje • Blejska območna pospravljajo poškodovano ločbe za posek 136 tisoč ku« enota zaveda za gozdove in drevje, pri tem pa naj upošte- bičnih metrov drevja, letos lastnild gozdov opozarjajo vajo opozorilne table, opozo- pa je ta količina že presegla gobarje in druge obiskovalce rila gozdarjev in izvajalcev 111 tisoč "kubikov". Od luba- pokljuških gozdov, da gozd- gozdnih del ter spremenjen darja napadeno drevje mora ni delavd pospešeno sekajo prometni režim na gozdnih biti pospravljeno do zime, si- in pospravljajo drevje, ki ga cestah. Prosijo jih tudi, naj cer bo prihodnje leto še hujši je pozimi poškodovala teža razumejo, da gozdovi v takš- napad podlubnikov in še več- snega in so ga letos napadli nih okoliščinah in zaradi ja škoda v gozdovih. Razlog še podlubniid. Obiskovalci gozdnih del niso takšni» kot za pretirano namnožitev gozdov naj se zaradi lastne bi v normalnih razmerah, podlubnikov sta močna sne- vamosti izogibajo mestom s Kot ob tem poudarjajo v blej- goloma, ki sta prizadela goz- podrtim, nagnjenim in vise- skem zavodu za gozdove, so dove predlani in lani. žirovski Vrh Sv. Antona Drugo mesto za pekarno Karlovski mlin Časopis Kmečki glas in Kmetijsko gozdarska zbornica sta tudi letos pripravila akcijo S kmetije za Vas, s katero spodbujajo kmetije k uspeš-rtejšemu tržer^ju. Letos je v akciji sodelovalo osem kmetij, po izboru strokovrte komisije se je na prvo mesto uvrstila zeliščna kmetija Ka* lan iz bližine Kalobja in na drugo mesto pekarna Karlovski mlin iz Žirovskega Vrha Sv. Antor>a. C. Z, 1 k \ i 9 4 k GORENJSKI GLAS petek, i8. septembra 2009 info@g'^s.si 19 Planinski izter Škrlatica (2740 m) Ona! Soproga slovenskega očaka, druga najvišja gora v Sloveniji. Vrh, ki zahteva dobro fizično pripravljenost. Jelena Justin kmalu spremeni v strm kolovoz, ki ob hudourniku pri- Vrh Škrlatice, zadaj Triglav / fô^o- jciena justi Razgled proti Prîsointku in Razoriu / fmo. j«r«cia Min trenutno vreme, se tega ni za bad. Druga najvišja gora v Slo dobiva na višini, nato pa za- veniji je vsekakor dlj, ki pra- vije desno in se v okljukih se jih vidi po melišiu. Smo pod ostrimi in neobljudeni- pregovor Rana ura zlata vem u gorniku zaigra v prsih, dviguje skozi gozd. Sledi pod južno steno Škriatice. Še mi Rokavi. Neustavljivo pri- ara. Spodnji del poti jena- ko pomisli nanj. Dama tri- strm vzpon skozi rušje, ki se nekaj vzpona po skalovju in vláčen svet, divjina, tišina in mreč tudi v zgodnjih urah glavskega pogorja, veličastna tik Pod Ruijem položi in nas že smo na začetku zavarova- lepota, ki vabijo, Prvotni križ lahko vroč, zatohel, sopa- Nadmorska višina: 2740 m mogočnica nad dolino Vrat skozi tipičen kraški svet str- ne plezalne poti. S pomočjo na Škrlatid so postavili Ska- ren, zato bodimo zgodnji, Višinska razlika: 1723m in nad Krnico, ima zaslužen mo pripelje do razpotja. Do jeklenic prečimo v desno. iaši leta 1934 v spomin na da nam ne bo kapljalo od Trajanje: 9 ur sloves težko dostopne dame. Bivaka IV ie dve minuti. Sledi strm skok do ozkega prijatelja, ki se je ponesrečil riti in glave. A glede na Zahtevnost: V njeni bližini ni planinskih Levo se odcepi pot na Križ in žleba, ki je dobro zavarovan v gorah. Leta 1953 so nekoč, vzponi iz doline pa so proti Kriški steni, mi pa kre- in tudi skala je 6asta. Sledi znand križ podrli in pahnili dolgi, naporni in zahtevajo nemo desno. Lagodna pot del, kije tehnično najzahtev- v severozahodne stene, leta dobro fiziâio pripravljenost- obide jugozahodno steno nejši. Prečili bomo apnenča- 1996 pa so na vrhu postavili A v tem divjem skalnem sve- Dolkove Špice in se spusti v sto, škrapi j asto skalo, ki je kopijo prvotnega križa, tu je tisto, zaradi česar so Spodnji Dolek. Kraški svet je prijetno trebušasta in pre- gore tako privlačne: prepad- poln žlebičev, brezen, oken. padna. Zgoraj je jeklenica, sten, mogočen razgled: Kmi- ne skale, strmi žlebovi, škrbi- Nekaj višinskih metrov smo spodaj pa skobe. Sledi še ne- ca, Špik, Martuljške Ponce, ne, strma mclišča. Šlalatica izgubili, a višino kmaiu za- kaj metrov jcklcnicc, a bodi- Oltarji, Rokavi, Dolkova Spije res prava kraljica; z doigim čnemo pridobivati nazaj, mo previdni, saj se kljub ca, Cmir in seveda triglavsko uvodom nas preko svojih Smo v kmid Zgornji Dolek. markacijam lahko hitro kraljestvo. Prisojnik se nam skal popelje na vrh; vrh, ki Pred seboj zagledamo strmo znajdemo nižje ali pa višje od tod odpre v vsej svoji škrlatica ponudi veliča- nudi užitek in zadovoljstvo! melišče, ki ni tako prijazno, od markirane poti. Po sesto- gmoti, sosed Razor pa ima Na Skrlatko se bomo po- kot morda daje prvi vtis. Sie- pu na jugovzhodni greben povsem drugačno obliko. dali iz doline Vrat, odkoder dimo markadjam, ki nas po- nas Čaka Še približno 20 mi- Sestopimo po poti vzpo- nas čaka 1723 metrov višin- peljejo na levo stran melišča, nut vzpona. Zanimivo je, da na. edino, če želimo nadalje ske razlike. S parkirišča se ob severnem ostenju Dolko- mogočnega križa ne zagle- odpravimo proti Aljaževemu ve špice, potem pa ga po naj- damo tako hitro, kot bi si vati do Pogaćnikovega doma na Kriških podih, bomo domu, tik pred domom nas krajši meliščni poti predmo. mislili, ampak ga šeie resnič- ubrali drugo pot, preko Rde-smerokaz usmeri proti Škr- Pozomi smo na markadje. no tik pod vrhom. Hoia po Če Škrbine. latid, Stenarju, Dolkovi špi- Nc pustimo sc pretentati štc- grebenu nam nudi izjemen Ena od zahtev vzpona na d. Lagoden začetni vzpon se vilnim shojenim potem, ki razgled na krnico V Kotlu Škrlatico je znani slovenski Škrlatica, kot se pokaže s poti na Triglava Min Zavarovana plezalna pot na Skriatid («'«"»lu^Jn namenjena delnemu financiranju obšolskih obveznih programov dijokov Gimnazije Škofja Loko. sobota, I a« septembra 2009 štart od 10. ure naprej no Mestnem trgu štartnina: 10€ odrasli / 5C dijaki itudenti Ob prijavi prejmete volneni trok za lase in bon za čoj in top/o malico pri Nacstu. okrepCevalnicâ NACE LOKATEKS s HADIO SOHÁ C Ms Gorenjski Qas» 5 Jedi za poletne dni 93 KUHARSKI RECEPTI Janez Štkukílj Kmečka solata mo na rezance. Čebulo olu- skesa kisa, sol, poper, j žličke premešamo s sirom, oKva- ke, ki jih nadevamo s pri- o ngana Priprava: Paradižnike nadevamo na solatne liste pimo in zrežemo na kolobar-Sestavine: 1 ^va zeUne solaU. olive izkoščičimo. Kis. 20 dag kumar, 4 drobni para- gorčico, olje, zelišča, sol in operemo, jiii na hitro poto- in ponudimo. dižniki;20 dag zelene paprike, poper zmešamo v skledi- So- pimo v vreJo vodo, nato jih mi in prelijemo z marinado, pravljenim nadevom. 10 dag čebuk, črne o.ive, 2 žii- kumare, papriko in pa- olupimo in narežemo na ci balzamičnega kisa, 2 žlici radižnik previdno zmešamo, osmine. Kumare temeljito oljčnega olja, žlica suže sesekljanih zelišč (bazilika, peter- potrese mo s poprom in dodamo olive. Prelijemo z operemo, razpolovimo in narežemo na tanke rezine. Nadev: Perutnino očistimo, razkoš6čimo in narežemo na kocke, nato jo damo kuhat skupaj z blitvo, ki smo jo prav tako narezali na kocke. Skuhano precedimo ter StStavine za řesto za palačin- sesekljamo na drobno. S tem Kaneloni s perutninskim nadevom íílj, àrohnjaK pehtran), poper, omako, ovčji sir zdrobimo in Česen olupimo in zelo drob- ke: 2,5 dl mleka, j jajca, mehka nadevamo palačinke in jih sol, 12 dagpusuga ov.^ega nra. ponesemo po solati. Priprava: Solato očistimo, operemo, dobro odcedimo in ^rška solata natrgamo ali narežemo na U- listih ste. Kumare operemo, tanko no sesekljamo. Sestavine mcka po potrebi, sol,} žlice olja; zvijemovkanelone. Nato jih damo v skledo in dobro pre- Paniranje: 2 jajci, 10 dag meh- paniramo in v vročem olju mešamo. Sir narežemo na ke moke, 10 dag drobtin, olje ocvremo. Poleg ponudimo kocke. Zeleno solato opere- za cvrtje. mo, očistimo in razdelimo Nadev: 10 dag čebule, a dag drobnjakovo omako. Drobnjakova omaka: Sku- olupimo, razpolovimo po Sestavine: S paradižnikov, 2 na liste. Solatni krožnik ob- maščobe, 40 dag perutnine, lo hamo 2 jajci, 10 dag krom- dolžini in narežemo na koš- solatni kumari, 20 dag črnih ložimo s solatnimi listi, po- dag blitve ali špinače, poper, piija in vse skupaj seseklja- čke. Paradižnik operemo, oliv, 40 dag ovjesa sira, 2 stro- kapljamo jih z malo limono- sol, juha za zalivanje. mo, dodamo pol dl olja, bla- zrežemo na četrtine, papriko ka česna, S listov zelene solate, vega soka. Oljčno olje glad- Priprava: iz sestavin nare- gega kisa po okusu sol. po- prav tako operemo iit razpo- limonov sok. ko zmešamo s kisom, soljo, dimo testo za palačinke. Pu- per, ščep sladkorja in šopek lovimo, odstranimo seme- Marinada: pol dl oljčnega poprom in origanom. Para- stimo ga nekaj časa počivati, drobnjaka. Vse sestavme nje, ter bela rebra in zre že- olja, pol dl razredčenega vin- dižnike in kumare previdno Nato spečemo tanke palačin- zmešamo in ponudimo. à I T ¥ f 20 KAŽIPOT, OGLASI info@g-^s.si GORENISKI GLAS petek, iS. septembra 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Manilo 2a otjavo ^preffmamo po teie(onu 04/201-faksu 04/20M}-13 ali osfbno na Bl^ivpsovi chd 4. lANEZ ROZMAN 5.P. - ROZMAN BUS» LANCOVO 91,4240 RADOVgiCA, 70^04/5315249. Izleti: MAC^ARSKE TOPUCL 3.10. <6.10., 15. 10. • t8.10; THSr:S. 10.; KOPALNI (ZLET - BERNARDIN; la; MED2UC0R|E: 9.10.-11.104 &ERNARDtN:4,io.-7.n.;nMt9.n.-22.i^.; TOPOUÛCA: 2S. 9. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki ciasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Spominska slovesnost Gorje * Krajevni odbor Združenja zveze borcev za vrednote NOB rn Občina Gorje vabita na Spominsko slovesnost ob 65*1etnici požiga v RadovnI. V soboto» 19. septembra 2009, ob 11. url pri spomeniku roka na SmolejevI domačiji. Slav* nostna govornica bo ministrica za obrambo dr. Ljubica jelu- §ie. Srečanje slovenskih demokratov Škofja Loka - Občinski odbori SDS Gorenja vas-Poljane> Škofja Loka» Žiri In Železniki vabijo člane In simpatizerje na 9. srečanje Slovenskih demokratov, ki bo v nedeljo» 20. septembra» ob 11. uri pred planinsko kočo na Blegošu. Gostje bodo: Zvone Černač. Branko Grims» Milenko ZlherI in Miian Čadež. IZLETI Na Kraljevo ápico Radovljica « Planinsko društvo Radovljica organizira 26. septembra vzpon na Monte Re - Kraljevsko špico (1912 m) v zahodnih julijskih Alpah. Pot )e strma» hoje bo za 5 ur Prijave sprejemajo po tel.: 031/345 209 In 04/531 5544. Martinovanje in ogled vinske kleti Kranj • Medobčinsko druStvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za martinovanje ter og(ed vinske kleti Zlati grič, ki bo 7. novembra. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju» tel.: 04/202 34 33. Na Setiče Triič - Vodniški odsek PD Tržič vabi v soboto» 26. septembra, na Setiče (1922 m) v Avstriji. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri Izpred OŠ TrilČ. Prijave In informacije po tel. 5971 536. Po Gori Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto» 26. septembra, na planinski Izlet po Gori (vipavski rob]. Skupne zmerne hoje bo okoli 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije In prijave zbira do četrtka» 24. septembra» Franci Erzin, tel.: 04i/875-Si2 Na Malo Poljano Šenčur - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 23. septembra, na pohod na Malo Poljano. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 7. uri iz Šenčurja. Skupne hoje bo do 4 ure. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen. Informacije tel. št. 25 31 591. V Topolšico Škof)a Loka • Društvo upokdjencev Škofja Loka vabi svoje čla* ne na kopanje v Topolšico in sicer v sredo, 7. In 21. oktobra. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure do zasedbe avtobusa. Telefonskih rezervacij ne sprejemajo. Kolesarski izlet Kranj • Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj ob* veščajo» da bo kolesarski izlet na relaciji Kranj-Smlednik* Šmarna Gora-Cerklje-K ran j v torek, 22. septembra, s startom ob 8. uri Izpred društva. OBVESTILA Začetek ročnih del Kranj • Iz sekcije za ročna dela Društva upokojencev Kranj obveščajo» da se bodo srečanja začela v torek. 22. septembra, ob 76. url» in bodo potem potekala vsak torek do junija naslednjega leta od 16. do 18. ure. Merjenje tlaka, sladkorja in holesterola Pred^hror « Društvo^ u po kojen cev Preddvor obvešča č(ane» da bo merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v prihodnje vsako drugo delovno sredo v mesecih v prostorih društva. Društvo upokojencev išče predavatelja Kranj • Društvo upokojencev Kranj Išče predavatelja oz. predavateljico zgodovine in etnologije» tečaja III. Univerze. Hkrati obveščajo, da organizirajo tudi računalniške tečaje. Vse informacije dobite v prostorih društva na Tomšičevi 4 ail po telefonu 236 18 70. Ailddo na prostem Bled ' Društvo Blejski mladinski center vabi jutri, v soboto, 19. septembra, ob 17. uri na Aikido na prostem. Predstavitev treninga borilne veščine bo na Olimpijskem trgu pred ledeno dvorano Bled. KONCERTI Koncert Gorenjskih slavčkov Brezje • Otroški projektni zbor Gorenjski slavčki 2009 pod vodstvom prof. Damijane Božič Močnik vabi na koncert ob zaključku poletne pevske šole. Koncert bo danes» v petek, 18. septembra, ob 19. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. RAZSTAVE Razstavlja Mijat Mandič jesenice- V Fotogalerlji na fesenicah bodo s kratkim kulturnim programom danes» v petek, 18. septembra» ob 19. uri odprli razstavo Mijata Mandiča, člana FD Impulz Hradec Kra love. Razstavlja Tomaž Lanišek Golnik* V galeriji Bolnišnice Golnik bodo danes, v petek, od* prii samostojno razstavo Tomaža Laniška z naslovom Tja dol» v Avstrijo. Portreti občutkov Slovenski Javorník • V razstavnem salonu Kulturnega doma na Slovenskem javorniku bodo danes, v petek, 18. septembra, ob 19. uri odprii razstavo likovnih del Gabrijela Vrhovca z naslovom Portreti občutkov. Utrip štirih letnih časov Cerklje - V počastitev občinskega praznika je Društvo likovnikov Cerklje pripravilo razstavo likovnih del z naslovom Utrip štirih letnih časov. Razstavo bodo odprli danes, v petek, i8. septembra, ob 19.30 v župnijski dvorani v Cerkljah. I GITIZd Vstopimo v svet GROZD -a Naložba vvaso prihodnost Onwp OOAO RNiVCViA e^RCirSMUMVS Piknik za nevladne organizacije Vabimo Vas na plM • neformalno srečanje nevladnih organizacij regionalnega stičišča Gorenjske, ki ga organiziramo v okviri projekta Grozd. Srečanje bo v Mirti 24. septnntn 2009, z začvtai ob f4. al * vTC UmK I Za Btsald pri Kr^ RBile Ib M^ pQičo te piRkriileno. Prosimo, potrdite vašo udeležbo na srečanju do 23. septembra 2009 na e-pošto tiermlna#9rozd.eu ali po telefonu 04/236 13 46. Se vidimo! Nežkin sejem TMtIm ikiiitvo Iz MovBca Unhartov trg v Radovljici in dvorišče ŠivCeve hiše. Već lofonMiO: Turistično daišWo Radovljica, ga. Nadja Jere. tel. št.: 04/531 53 00 Bi bil prostovoljec? Te veseli delo z mladimi; bi ga rad/-a bolje spoznal/-a: Valimo te, da nas obiščeš v Škrlovcu. Kot prostovoljec/prostovoljka (se) la^kc: • pon^gaš mladostnikom pri učenju, dniženju, spremlj^ju, - (so)izvajaš prostoćasne delavnice; • pomagaš pri izvedt» počitniških dejavnosti in taborov; ' vključtš v Evropsko volonterko službo, mednarodne mladinske izmerv jave. mednârodna usposabljanja; - razvijaš lastne projekte skupaj z mladostniki in ob podpori strokovnih delavcev řtd. Za več informacij pokliči po tel.: 04/2^-73415 oz. 04&>19(^ vsak delavnik od 10. do 18. ure ali nam piši na &^ov: Wo^MprumI. Lahko pa nas obiščeš na spleti strani: «wjkrtoficjtl Kranjski strelci znova v Amberg V dneh od 18. do 20. septembra se kranjski strelci, po dveh letih, spet odpravljajo na obisk k svojim strelskim kolegom v bavarski Amberg. Srečanja teh dveh kolektivov potekajo vsaki dve leli že 42 lel in so prerasla v tradidonalna. Letos bo to že sedemnajsto neposredno srečanje, dval^ je bilo izvedeno dopisno tekmovanje, n^aj srečanj pa je zaradi objektivnih vzrokov odpadlo. Strelcem se bo na poti v )Vnberg pridružila tudi delegacija MO Kranj, ki jo bo vodil podžupan Bojan Homan. Danes, v petek, bo strekie sprejel nadžupan Amberga, g. Wolfgang Oanndorfer, sobota je r^amenjena obračunu streteev na strelišču ter slovesni akademiji in driržabnemu večeru, v nedeljo pa si bodo ogledali nekaj znamenitosti starega mesta Amberga. Kranjsko ekipo sestavljajo strelci iz strelskih doištev SO Kranj. SO PredosJje, zaradi dopolnjevanja ekipe pa se jim bo pridružilo še nekaj strelcev Iz Preddvora. Tekmovanje bo potekaio z zračno puško In pištolo in sicer, deset tekmovalcev v članski kategoriji -puška in pet tekmovalcev v disciplini zračna pištola ter ekipa mladih, lo bo štela štír! strek«. Na vprašanje, kakšne rezultate pričakujejo, pa smo dobili odgovor, da je pomembnejše druženje, kar pa ne drži v popolnosti, saj so Kranjčani pridno trenirali pred odhodom. ObiSfite spiefn porld gorertidh N^ rmoa, dogodki, rozpol VI kukliib nfbrmoc^B nevtodne orgonooc^ no anam nneshj. > wwwigrozd .eu> Tekmovanje z zračno puško z zadnjega trovanja oddaje o ncMochem sekk^ ra GofonjskBni SnvMzDGftaZD> 10:15 : ^ } Mttr^vnoNVO L7.I 1. torek v řiwcv c616i15 Vobljdri k podušonju ra Rodu Kraojl iE Nû) PreAMsIfsc v oh 1^15 % % A I 4 K GORENISKI GUS petek, i8. septembra 2009 OGLASI, MALI OGLASI injb(g)g-gias.si 21 poglejte Še več na httpr//older.sl notranje pohištvo - kuhinje dnevne sobe - otroške sobe vrata - pisarniško pohištvo mi mizarstvo.magnavel@grnai!.com Vse od zasnove arhitekta do izdelave pohištva po men. 12 oSrokýv {i (Dimrs Cfu6 mizarstvo Visoko on Kranju pohištvo pO men Radio Belvi, distribucija Cenex in Gorenjski glas predstavljamo animirano družinsko 3D pustolovščino V VIŠAVE BtMJêvo prêfnîfo si bomo ogtedali v sredo, 23. ob 18. uii v Kolo$6)u Oe Lik« v Krar^ Podarjamo 7x2 vstopnici! če si premiero ielite ogledati brezplačno, Čim pre) pošljite e-sporočilo na koticek^-glas^i. Sedem naročnikov Gorenjskega glasa bo prejelo po dve vstopnici za predstavo. PRO i. GoreniskiGlas LOTO Rezultati 74. kroga • i6. septembra 2009 10, 22,23, 25, 30, 33,36 in 3 Lotko: 570377 Loto PLUS: 2» H» 20, 21» 36, 37, 38 in 12 Predvideni sklad 75. kroga za Sedmico: 735.000 EUR Predvideni sklad 75. kroga za Lotka: 90.000 EUR Predvideni sklad 75. kroga za PLUS: 40.000 EUR Več na www.gorenjskigías.si/ ažipot Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem gtasu v petek, 14. avgusta 2009,^i^^ podjetje Prevc iz 2abnice. Nagrajenci: 1. nagrada: nakup v vrednosti 40 EUR: Klemen Koblar, Jesenice; 2. nagrada: nakup v vrednosti 30 EUR: Ana Ju-van, Bled: 3. nagrada: nakup v vrednosti 20 EUR: Stina Kapus, Kamna Gorica. 4.. 5. In 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Žan Koblar. Škofja Loka; Vilma NagliČ, Cerklje: Vrslava Kastel ic. Žirovnica. Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu v petek, 28. ajusta 2009, je bilo podjetje Ti^odom. Nagrajenci: 1. nagrada: Merino volnena odeja Li (200 x 140 cm): Katarina Zarnik, Komenda; 2. nagrada: Vzglavnik antialergik: Di* jana Rugale, Tržič; 3. nagrada: Vzglavnik standard: Petra Repine, Bled. Tri nagrade podaqa Gorenjski glas: Klara Sedej, Kranj; Salih OmarTK>vič, Hruiica; Jana Logar, Preddvor. GOatHlSCA NKWMl^l^YA OfilSl^ Stiiarjm ulica 4000 Knnj www»nepremicnÍnB.gnd.5i «-naslov: fax: 4 2S1 39 07 gsm: +586 XX 536 $78 TRŽIČ, BREC OB BISTRICI, parcela 641 mz, neoviran po^ed na ekoli^k« hrib«* Na parceli je zgrajeno starvjU go^p&darsko poslop^Ci pogrebne rušenja. Asfaltiran dovoz, komunaV no urejena, vpcsana v ZK. Cena: 120,00 EU R/mz- KRANJi prodamo garažo v pritličju v triplex garBŽnf hi§i za nebotičnikom v Kranju. Bližina avtobusne postajci policije, zdravstvenega doma itd. Vsa dokumentacija in ZK urejena Prevzem mofen takoj. Cena 11.000 EUR. TRŽIČ, MLAKA, 3 S&, S4 mz, letnik 2000* Svetio stanovanje z dvema balkonoma, t^s nad.^ kopalnica in wc posebej, tlaki parket fn vinas ploščice, zagotovljeno parkirUČe za dve vozilL Ookumentacl|a urejena, cena ijS^soo EUR. KRANI, blizu neboti&tika, prodamo dvosobno obnovljeno stanovanje (razen oken), $4 mz, nad. 374. brez balkona. Svetb in prijetno stanovarv je s svojim parkirnim mestom z z> pomîco. Cena 92.000 EUR. 89.8 91.1 96.3 \ RADIO SORA Gorenjski vrijaleU Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4, 4220 Škof j a Loka. tel.: 04/506 50 50, fax: 0V506 50 60, c-mâil: mfo@^dio-sorâ.8i GG naročnine 04/201 42 41 e-pošta; narocninefg-glas.s www.qorenjskiglas,si domplan Oocrpldn d. 6. Bleňwdsova 14,40Û0 Kranj T: 700. F: 04/20 701, M: 041 6*7 433 I; www.dornpbrul t doTtpbnédornpbiui STANOVANJE PRODAMO Kranf, šorlijevo naselje, dvosobno v in. nadstr. izmere i4.i1 mz, I. Izgr. 1968, kopalnica v celoti obnovljena, osu^o potrebno obnove, cena 106.000,00 EUR. Kranj, Planina dvosobno, priti, v izmeri 61.00 mz, nizek objekt, I. iz- grad. 3004, cena 110.000.00 EUR, možnost vselitve po dogovoru. Kranj, Vodovodni stolp» trisobno v 1. nsdstr. fzmere Zz.cZ rm. 1. Izgr. 1964. delno obnovlieno I. 2003 • okna, balkonska vrata» ogrevanje klasično, plin v bloku, vpisano v ZK. cena iio.ooo.oo EUR. Kranj, Planina-Huje, dvosobno, visoko pririičje v izmeri 79,37 mz, I. Izgr. 1953, obnovljeno razen kopal- nice 1.2005*200S. lastna etsina CK na ci|e, vpisano v ZK. cena 97.000,00 EUR. Bistrica pri Tri<£u, enosobno, visoko pritličje v izmeri 40 mz, potrebno obnove, CK. L Izgr. 1973, cena 65.000.00 EUR. Tržič, Cankarjeva ul., dvosobno, VI. nadstr. v izmeri ^ mz, I. izgr. 1967, potrebno obnove v celoti, cena 52.000,00 EUR. Preddvor, enosobno v mansardi izmere 48,00 mz. v^hlii so samo iliri stanovanja. I. izgr. 1960, stanovanje izdelano I. 1991, CK, cena 79.500,00 EUR. STANOVANjE ODDAMO V NAiEM Kranj, Drulovka. manjSa v(Soko pritlična hi$a tlorisa 30 ms na parceli velikosti $00 m2, I. izgr. 1951 celoti prenovljena m opremljena I. 2009, v pritličju* kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, WC, v nadstr. • spalnica, pomožnt prostor in kopalnica. CK, največ za dve osebi, vseljivo tako), cena 630,00 EUR/mesečno «k stroSki «k 2X varSčina. Kranj, âorlijevo naselje, garsonjera v I. nadstr. izmere 17.60 m2.1, Izgr. 1963, v celoti prenovljena i. 2007, kuhinja opremljena, balkona ni, cena 220,00 EUR mesečno + stroški + IX varščina, vseljivo takoj, na-za 1 osebo. HISE ' PRODAMO Kran), Sp, Besnica, visokopritliČna. tlorisa 120 mz na parceli velikosti $49 mz, CK na olje, tel. garaža, dve parkirrti mesti, sončna lega, hl$a )e lepo vzdrževana, I. izgrad. 19S1, cena 296.000.00 EUR. vselitev možna konec leta 2009. Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji, medetažna s 300 m 2 uporabne stanov, povriine na parceli velikosti 1144 m2, I. izgr. >999, cena 439.000,00 EUR, v kateri ;e vključena tudi vsa oprema izdelana po meri. VIKEND. PRODAMO Trstenik • Orle, zidan, visoko-pritlični, tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478 mz, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjia brunarica, I. izgr. 1997, cena 250.000,00 EUR. PARCELA. PRODAMO Kranj, proti Naklemu, v industrijski coni v izmeri 5957 mz za proizvod* njo. skladišča. parkiriSče, cena 144 EUR/m2 in ie cca. iS EUR/mz za komunalni prispevek. a \}u\wT?a Podlubnik 1 n teh: 04 Sn^ 13 00 Í4K:04 ' Slin« AH wvi'wjiis^koiinloka.çi UŤWER2A NA PRJMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER tazpisuje v Skoiji Loki: Studijska programa 1. sfopoje MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE (nov program) Oba bomo organizirali v obliki izrednega studija. Štodípka i^ograma 2. stopqie (strokmia magetenja) MANAGEMENT EKONOMIJA rs FINANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje orgam2ÍT3lj tudi koi redni študij, kj bo potekaj v popoidanskem ćasu in bo za studente brezplačen: vpišejo se lahko vsi (ludi redno zaposleni), ki H niso pridobili sedme ravm izobrazbe. Magistrski (znanstreni) štwtiiski program MANAGEMENT (letos zadnjic vpis v 2. letnik) MANAGCMEHT Informacije: 04/506.13-70 www.frn'kp.si. wwwJu^konaloka.si Mali oglasi te!.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mall: malioglasi^^g-olas.si DVOINPOLSOBNO stanovanje, v centru Radovljice, oddam za nedoločen 031/612>4âB 0Mfi4fiâ HISE PRODAM Mak oglds? sprejemamo: za objavo v petek • v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni cás: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, VIKENDI, APARTMAJI nedelje rn prasiiki zaprto. HIŠO, novogr,. Medvode • okolica« 155 m2, V. gr. faza, novogr. 09. 280 m2 zemlje. P*1 *M. odprt pogled na gore» sončna lokacija, cena 217.000 eur. «051/371-112 »»5323 STAREJSO đvo$ranovanj$ko t>j$o z vrtom In garažo na lepi lokaciji, smer Ra- dovljba, 0040/71^77 «nssifi PRODAM NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM GARSONJERO, opremljeno, na lepem kraju Radovljice, s pogledom na ' riiglav. zelo ugodno. * Û41/602-395 SOObJM gekkoprolekť nepremičnine BIVALNI vtkend v bUžinl Maribora. 1.900 m2, zelo ugodna oena, v 051/450-846 soos^n POSESTI PRODAM TRAVNIK, raven. 778 m2 po 12 eur, smer Sveti Joél (Péevoj, « 041 /625- €06 Qfta&479 KUPIM KMETIJSKO zemljišče, v okdkii Ško^ LcAe.«031/788-212 BriloT 79A. 4000 lOanj info-n^^gekkoprojekLsi vvww.gekkDproiekt.&í MLAD PAR kupi manjšo kmetijo na ob-močju Škofje Loke. Poljan&ke ali Sel- ške Coline, tř 041/408-332 04 2341 999 031 67 40 33 DVOSOBNO opremljeno Radovljici, Orâdr^iKova eur, TT 041/703-674 stanovanje v cena 09.000 DVOSOBNO stanovanje» Radovljica, Gradnikova, 50 m2, delno obnovljeno, prazno, 85.000 eur. Jf 031/539-104 eoc««â4 ODDAM SOBE v ěenčurju za dve osebi, imajo lastne kopálnice, internet in TV priMjU' ček. tr 059/04&-i'[3 aooesto V ŠENČURJU oddajam sobe za dve osebi z lastnimi kopalnicdmi, Internetom m TV. « 051/704-087 90Cň&V ENOSOBNO stanovanje, za daljôi čas v Kamni Gorici pri RađovJjtci, tř 051 / 208-844 w» STANOVANJE, debo opmrtfino, 52 m2, okcrca Krarê. 9041/24^21 POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNO-STANOVANJSKI prostor v jzmsn T57 m2, v cenifu Kranja - Nebotičnik, cena 256-000 eur, « 041 /625-606 wo^ao ODDAM PISARNIŠKE prostore na Koroški c»- Sb (center). 9 041/361-100 aoomo* POSLOVNE prosiore, možne vse dejavnosti, center Kranja ob Gregorčičevi ulici, lastna parkirišča, 9 064/11^ 526 POSLOVNE proetore, 100 Ri2. 60 m2 In 40 m2, v èko^j Loki, » 040/53V 667 GARAŽE OÙÙàM GARAŽO. 16 m2, Ôko^ Loka - Gro- harievo naselje, za daiiši čas, v 070/828-240 wo&ui STANOVANJE ^dentom. v Pcrtoro- tu, 9 031/655-700, 041/323-090, www.nofdadria.com vxa4í7 STANOVANJE, v Kranju, odtačna tokad-sa. z balkonom r kâeijo. lahkov najem âu-dertcm.« 041/727-999- OSTALO PftODAM BRUNARICO 4 X 4 m, z 2 m nadstm-èka, «041/51 &-139 nepremičn Inska družba. Kon:'2ka c 2. Kranj« Telefon: ajS 73 73 Fax: âjé 73 7© £*po5ta: infe^fesst.si Internet; www.fe55i.si MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM 00 KUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozit, gotovinsko plačilo. Avto Kranj. d. O. o.. Kranj, Savska 34, Kranj, 04/20- 11-413, 041/707-146. 031/231-358 4 à i 4Ě 22 MALI OGLASI i nfo (@)g*gia5.5Í GORENJSKI GlAS petek, i8. septembra 2009 FIAT Punto, I. 1999. po ugodni c^i, 9 040/239-395 noiiét MA2D0 323 F Vô k 1999, 73.000 km klima, zeio ugodno. 9 04/20-26- 642 RENAULT Gio, letnik 02» z vso opre> mo. 5 vrat, vlečno kjjuko, 60 KW, od- lićf>o ohranjen, «041/946-710 900657S RENAULT Clio 1-2, njeća barve, I. 97, fcg«, cena 700 our, • O3VS08-S^6 RENAULT Clio. 1. 97 rag. do 12. Q, 130.000 km, kovinsko zeřan, 5 vrai cena 900,00 eur. «04i/8i9-842 60064«? RENAULT Clivo 1.4 Aiize. I. 99. 145.000 km, Oorflo. 3 vrata. 2, lastnik, klima, cena; 1.700,00 EUR, O 031 /622-30$ K-M»7 SEAT Leone 1.9 Tdi sport. I. 2000, 200.000 km, 110 KM, rumen, sentis- ne kn|!gâ, cena po dogovoru, V 04V540-S52 TOYOTA Land Cruise 3.0,1. 2006, « 041/734-063 VOLKbWAQ£N UOH Idl 1.9, 20U4. 105.000 km karBvan, bele barv«, ni-koli poškodovan, cena: 9.000.00 euR. tr 040/352-095 DRUGA VOZILA PRODAM DVÛOSNO kjper pnkol^o. obnovije-no, tt03t/352-605_ MOTORNA KO t ESA PRODAM HONDO Tr&nsdlp 660 ccm. i odlično o^^an|ena. dodatna o. senÁsna kniioa. O 04l/369-0( AVTODELI IN OPREMA PRODAM PLATIŠČA, GUME za različne avte, več dimenzij, mato rat^jefri akumulatorji,« 04J/722-626 U0S4M STROJI IN ORODJA PRODAM SNEŽNO FREZO novo. 30 % ceneie, O 041/27&^6ô M6S63 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM ALI ODDAM fasadni cevni oder 250 m2, âolunge 120 m2 in prodam lesene punte 250 cm, tr03l/ô37-937 BUKOVE plohe Iri smrekove cclarice, 2, kvalitete. 9 041/916-180 KRITINO Eternit, 50 ko8 in strpne letve dimenzfie 4 x S cm in 5 * 8 cm. tř 040/364-721 STREŠNA kritina, pločevinasta • 5 EUR / m2 m Bramac 0.56 EUfl na k03, « 040/4&4-118 OHOftOO' SUHE smrekove deske, 20 mm, 25 mm. tt Û4/2&-51-467 musm KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino In celulozni les rgiavcev tudi ijbsdarke, 04t /758-932_wwa STAVBNO PONIŠTVO PRODAM NOVA sti^ vhodna vrata s podbojem, zelo Ligodno. v 041/271,-953 mu&^a KURIVO_ PRODAM DRVA - metrska ali razžagana, možna doetavB. 9041/7I8O19 BREZOVA in mešana drva ter kupim mlin za mletje sadja, 9 041 /853-040 aoo&SM BUKOVA in mešana dAra, o 041/ 293-689 VMAHJ DRVA • meàana: Dukev. gaber, javor, jesen, nrasf. možnost razrede in dostave, cena 40 EUR. v 070/323-033 DRVA, možnost TTBKa'aii raôagana, «040/338-719 na obroke, me-možnost dostave. DRVA. kostanjeva. 9 040/663-399 OOM&I9 LESENI p^ za ogrevanje v vrečah po 10 kg, napn:Saj po konkurenčni ceni - dostava na dom, naročila in ínformaate na telefon, « 041 /07&€78 MEŠANA drva, 6 m, možen razrez in dostava, tr O4i/214-500 9oo6si9 SUHA buko/a drvd, možen razrez in dostava, tr 041 /664-882 mo^î SUHA bukcva in meáana drva, 9 031/351-172 SUHA bi/kova Ofva, « 041/873-887 omtirr STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM KAVĆ. trosed z ležiščem, lepo ohranjen. kot nov, n 059/963-351 qoosaix KUHINJSKO poTddtvo v obliki črke U 2.3 X 3.2 m, v bekniavi tarvi. odlično ohranjeno, tf 040/161-491 eoo&96« NOV kavč, uysdiD ^ 70 eur. v tr90>i4ii starte 200 eu, 9 041/520640 PODARIM KAVČ, 840-233 liv v leziiče. tr 03i/ GOSPODINJSKI APARATI PRODAM POMIVALNI srrt^ Baukneht, maio rabljen, ugodno, 9 04/25-31-759, 031/ 722-120 PRALNI strcj 3or«nje, stsrejâi, brezhiben, tt 04/53-10-229 ŠTEDILNIK rostfraj. na t/da gonva s pečico 95 X 60 X 85. tř 031/837-937 9006667 ZAMRZOVALNO omaro, vià. 145 cm, 6 pr^lov, stan» lO let. tr 06i/44i-722 9Ca»&78 PODARIM_ MOKRI gloDmskl sesalec, tr 031/ 686-922 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM PEČ. trajncsareča sobna nacfevs, peč za kC9âk*iiC0 z bo9et)em na drva ki p^ bna na oke, 9 040/69&093 GLASBILA PRODAM DtATONIČNI harmoniki PfíOSTOR B Ea As in MELODUA C F B in televizor TOSHIBA LCD TV 32 AV 500 P, se v garanciji, tr 041 /624^80 90047d6 DIATONIČNO hamioniko, tri vrstno, s tremi dodatnimi gumbi. neraMjena, uglasitev C, F. B, ugodno, 9 041/ 451-603 TURIZEM TERME ČATEŽ. OOčitniákO t>léo, Ligodno oddam, tr 041 /652-920 sciq5&1a STARINE KUPIM STAR misarski ponk, skrinje, omare, mkze, mlin za žito na ka/nenje, 9 031/878-351 6006107 STARE fazgcdnce PeZ m KtnOer 5gu-rice, lahko $o tudi poékodovane ali nekompletne. 9 041/429-376 9004m? MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNI pregledi za očala in kontaktne leče, veNke izbira sončnih očal, popusti za upokojence in študente. Optika Ajeksandra. Olandla Kr^j, tr 04/23-50-123 »mssm ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM s^ORKŠlRSIC terier, pasemskp fc^etni rri^lč, s SO rocKvnikaTt, za porouelce in prgseiie jortgjev. 9 04/51-31-452, 031/66^039 ZLATE pnnaàalce, rodovniške, cepljene, terovirane, tr 041/394^64,041/ 344^5 CtPRESE smaragd, 50 cm - 4 EUR, 80 cm • 8 EUR. možnost doslave, tr 040/578-567 mari CIPRESE Ihuja smaragd, so doma vzgojer^, odporne na naše vremen^e razmere, velikost 100 • 110 cm, le 7eur/kûs, «031/316-547 ôoomts VEUKE ASPARA6USE, sa Simbolično ceno, tr 041/540^17 »006463 PODARIM MLADE mucke. 9 041/754-547 8005457 liĆEM PSA doprega čuveja, 9 04/53-33-464 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SLAMOREZNkCO Epple, dobro ohranjeno, tr 041/37V350 »0ûs«3s TRAKTOR belorus z vitlom, 62 KM. letnik 82. 1600 delovnih ur, 2.000 eur. tr 051/269-576 TRAKTOR Same Oertino 35, 4x4, 1980, samo 1.900 reaimn ur, zelo dch bro ohranjen, cena 6 700 eur, tr 041/641-800 KUPIM FREZO 2d zerrtjo, Tomo Vinkove, prt- ktop rta 4 vijake, lahko tuâ v okvari, 9 041/677-605 TRAKTOR Unrverral, Štcre, Tergus-son. Ursus ali Zetw, 9 031/868-034 TROSIL EC hlevskega gnoja Sip na pokončna valja, 9 04/5306-129 hûu7s PRIDELKI PRODAM 5 OKROGUH bal pšenične slame, 9 041 /262-342 9CM*TO BAL1RAN0 seno In 9 031/711-420 ir za krmo, BOÛ&âlS BELI in rdeči ledilni Krompir. 9 031/513-678 0006642 DOMAČI beli krompir. See prí Žirovnici 22. 9 041/353-719 «06407 JABOLKA, hruške, krompir. jat^oJčni sok (tudi stiskamo in pasteriziramo). Uatijovc, Jeglič, Podbrezje 192, 9 04/5341-144 JABOLKA eêtdr in gala, hruéke vílja- movke in jabolka za predela, Marku-ta. Cddovlje 3. GotnPk, 9 04/25-60-048 90Q6S64 KROMPIR za krmo. 9 041/347-243 €009617 KROMPIR 2â02inirucotnsâdnl kis, 9 031/728-402 eoostói RDEČI jedilni In krmni krcnplr, Sp. Brnik. 9 04/25-22-637 SEME 1 letne trave, cena i eur za kg In jedilni krompir dezire, cena 18 cerv tov za kg, 9 041/938-376 SENO, balirano v kockan z dostavo, cena ugodna. 9 031/278-930 SILAŽNE koruze, 0.9 ha. Šenčur, 9 040/851-885 ww«» SILAŽNO koruzo, 3 ha, / škoQI Lofo, možna tudi žetev In transport, 9 041/275-170 900U7Í SILAŽNO kruzo. M ha. cena po dogovoru, Sd. Brnik. 9 041/575-668 »006530 SILAŽNO komzo v okol« CerKelj, 0.7 ha, cena 55 eur, resrrt interesenti kličite, 9 041/961-612 eoo6M SILAŽNO konjzo, 1 ha, ter beii jedilni in krmni k/ompir. kalinfort In desire, tr 04/20-41-856 Boosesc SILAŽNO koruso, CerHje In jedilni krompir. 9 031/50S-863 9O0â67? SILAŽf^O koruzo ter jecillnl In krmni krompir, relacija Sveti Duh, 9 041/857-703 VARAŽDINSKO zelje, 9 041/594- 397 boû65jt V2REJHE ŽIVALI_ PRODAM BREJO te I Igo aimentaiKo. po Izbiri, cena po dogovoru, 9 040/771-586 BREJO teiico in brejo kravo, i^imentat ki. 9 041/287-391 Ć6 BIKCA, starega 10 dni, 9 04/23- Ć6 8JKCA. tr 041/347^99 eoo&sos ČB eiKCA, starega t teden, za simbo- ličnoceno, 9040/128-693 socssu ĆB BIKCA, starega 1 850^70 tedfti, 9 031 / ČB BIKCA, starega 10 dni, 9 041 /586-662_»ossao ĆB TELIČKO, staro 7 dni, 9 031/ 850-370 MOMK JARKICE, v začetku nesnosti, 9 041/20&-929 KRAVO. 9 051/208-062 K«6Aoe PRASIČE, domače reje, od 60 do 120 kg, 9 041/294-244 9ooi6is PUfSKE, tez}« 25 kg, za nadafinjo refo aiiodoike. 9 031/497-567 RJAVE jarkice rn bele piéčance za do-pitanie. Stanonik, L^ 9, 8koQa Loka, 9 04/51-85-546, 041/694-285 fiOOS^I TELIČKA, starega 3 mesece, pasma èeril, Prapfoina Polica 19, 9 04/25- 22-115 TELIČKO ^mentalko limuzin, staro 5 mesecev, 9 0ÔV24&-126 mo6&» TELIČKO simenlajko, staro 3 tedne, 9 031/250-114 TELIČKO »mentalko, staro tri tedne, ® 04/57-40-047 KUPIM BIKCA simentalca. težkega od lOO • 200 kg. 9 04/25-31-162 BIKCA simentaKa. do 10 dni starega in prodam si1ažne bale. 9 041/286-701 mofifrm BIKCA, mesne pasme, težkega nad 130 kg, 9 031/888-608 âoo&664 OSTALO PRODAM HRASTOV SOD nov. tOO Ittrov, 9 04/253-16-55 «»6&7s JAHALNO OPREMO sedlo, izdo. čelado, hlače, ugodno, 9 041 /S0&484 LATE za kozolce, dolžine 3-5 m, okrogle obdelane, motna dostava, 9 04/51-8^3.041/446-510 9CKAfA> MLIN za sadje brez motorja, možno montirati na cirkular, cena 40 eur, 9 051/42^22 doobâOQ ROSTFREJ posodi 60 in 80 I za vino al* moèt, rojeni ono sezono, ugodno, 9 04/25-27-733 ZAPRAVUlVČEK, kosilnkro, 9 051/ 213-206 * Mo&sat ZEMLJOza vrt, oko^i 80 m3, lahko do-brte, 9 070/317-010 ecosôoa ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM BAR MONIKA išče dekle za deto v strežb! od 18. ureda^ieoz. podogov> nj. dobro plačilo, Slpeo Monika, s. p.. Velesovo 56 a, Cerklje, 9 040/330-060 DELO dooi dekje ali ^ vstrežbi. Klub Kovač, Glavna c. 1. Naklo, 9 031/ 339-003 IŠČEM DEKLE a dek> v strežbi v p> poidanskem času, v okolk:i Preddvora, Seilak, d. o. o.. Šiika 12, Predctvor, 9 031 /663 REONO.zaposlimc knjigovodkinlo v računovodskem sen,^. Izkušnje zaželene. Prošnje naskTvite na; AJK, d. o. o.. Cesta Kokrškega odreda 42, Kranj 9005322 I&ĆEM IŠČEM DELO na vasem domu, čiščenje stanovanj In his, Kranj okolica in Tržič z okolico, 9 031 /227-726 mowo? IŠČEM DELO, lahko honorarno, vključeni so lahko prevozi 9, C. poklicno, 9 041/42<>344 wos<*M POSLOVNI STIKI FESSTd.0.0., Koroška C. 2, Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodr>6 obresti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položni« pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p^ Mfinslâ 22,2000 Maribor, 02/252«46-26, 041 /750-560 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novoQradnJe Od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite èka/pe, ur9>an|e in tiakosanja dvohsć. z naSim alf vašim materiatom, SGP Bytyqi SKALA. d. n. o., Stniževo 3 a, Kranj, 9 041/222-741 soo44&s ADAPTACIJE, vsa grebena dela, notranje omete, fasade, adaptact^, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite skarpe in dimnike. kvatifetr>o, hitn) in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranf, 9041/561-838 ASFALTIRANJE, tiaki^nje (Mèi. dovoz poti, parkirišč, polag robnikov, pralnih plodč, izd. botonskjh (n kamnHih ákarp, Adro^&Go, d. n o., Jelc^ikova 10, Kamnik, 9 01/83-94-614, 041/680-751 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Knže, tel.; 5Ô-6&.170, 041/733-709; žaluzi}e, nskofl. rotete. la-melr« zavese, phse zavese, komamiki, marioze. wuvw.astedks.net «osi BELJENJE in glajenje sten, antiglivičn premazi, barvanje napuáčev in fasad, dekorativni ometi in oc^eski. Pavec Ivo, s. p., Podbresje 179, Naklo, 9 031 /392-909 DELAMO vsa zidarska dela, notranje omete in fasade z naáim oii vašim materialom. Aôar^, d. o. o., ŽaDnlcd 47, Ž^ ca, 9041/288-473. 04V87W86 90052(0 FLORIJANI, d. O. o., C. na Brdo 41. Kf^ izvaja ijsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacij, ometi, ometi fasad, kamnite èkarpe, tlakovanje Cfvortšč, 9 041/557-871 ícpW«« IKEA - prevoz - montáže, Andrej To- minc s.p.. Poljane 45, Poljane. 9 041/515-139 IZDELAVA podstrešnih stanovanj. p> laganje laminatov in razna mizars^ p> pravild, M &V Vrlačnik in partner, d. n. o.. Sinkov turn 23, 1217 Vodice, 9 031/206-724 900àêS3 IZDEUwA podstresmh stanovanj po si-âemu Knauf, montaža streándi olWn Ve- kix in polagar^ \amreůCN. izd. bnjnaňc ki nadstreèkcw, Damian f^lesec, s p , Jazbine. Poljane. 9 041 /765^2 iZDELtiJEM kamnite škarpe h tlakujem dvorišča, Azem Tafilaj s p., Zg. Bitnje 101 a. Žabnica, 9 040/99S-53Ô eoo^f EZViUAM v«a gradbena deta. adapt^:^, notranje omete vseh vr^, fasade, MVo in poceni, Adl Sopaj s.p.. Sr. Bitnje 31. Žab-nica. 9 041 /583009 IZVAJAMO gradbena dela, fasade, notranji omet m saniranje kletnih prostorov, Vesčani. Mitovan Mukoskt s. p.. Ljubljanska c. *27, Radovljice, 9 031/351-996,041/414038 MOMdi IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temelj do strehe, kvalitetno, Loa-nina 2007. Gradbw^ištvo, d. o. o., Qlavni trg 14, Kranj. loani-na .guta^gmajl .com, 9 041/257-328 ITVAJANJE usen vrst or^dhenih tlakovanje dvorišč, manjša zidarska dela, fizična dela. adaptacija kopalnk:. Zidarstvo TIP TOP, d.o.o.. Hrastje 48, Kranj, 9 084/115-746 ««»1 KOMPLETNE ADAPTACIJE Stanovanj, kopalnic, starejših c^jektov, pota- ganje keramike, vsa gradbena in sllK^ pleskarska dela, ometi, fasade, itd., Befu stuaio. d. o. o.. Predoslje 95, Kranj. 9 031/379-266. Benjamin KVALITETNE mizarske storitve, po na-nsčilu, z Izrisom arhitekta tudi ph vas doma in tudi na obroke. Magnavel, d.o.o.. Visoko 119. Visoko, 9 041 /676^00 fioos»e KVALITETNE Inštnjkcije nemškega in angleékega jezike za osnovne in srednje sole. Priprave na splošno In poklicno rr382 dOÛiù7\ POSEK n spravilo lesa na območju Gorenjske, M-LES, Matej Urh. s. p., Bodeščcl8, Bled, «031/561-613 0cc547s IZOBRAŽEVANJE KUDIM tNŠTRUIRAM matematiko, fiziko in poslovne matematiko. Marko Koseij. prof., s. p., Še/cerjeva ulica 4. Radov^ Ijica, 9 04/53-15-836.041 /9104549 M0S41D PLES, KfTARA • V^imo vas v PLESNE TEČAJE za vse generacije in v posamezne tečaje ali celoletno solo KITARE! Studio Tango, Britof 3i6, Kranj, 9041/820485 IŠČEM IŠČEM osebo, ki zna italijansko, za občasno komuniciranje po telefonu, 9Û31/25&452 WKAUC ZASEBNI STIKI 40-LETNI podjetnik Isce punco za skupno življenje ih delo. Pokliči, v dvoje bo iepse. 9 041/229-649 ŽENIT tU posredovafnioa Zaupanie za vse generacije, zastonj za ml^še ženske, «031/836-378 8o063M RAZNO PRODAM DIATONIČNO hamoniko G-f-B. Po»->anšek, nova m točilo za med na štíři saie, 9 Q4/25-71-190 9006604 DVE 1980 litrski kovinski cisterni za kurilno olje řlp Ribnka. lelnik 1991, 9 04/17-84-178 ELEKTROMOTORJE Z reduktoóem in puhainik Tajfun in p^ešo za sadje, 9 01/36-12-749 LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 Ni-nov), Zbflje 22, Medvode, 9 041/981-210 MANJŠI Wap Karher, manjši t>rusilni stroj, kosilnico Buher in gumenjak z motorlem, 9 041/364^04 TERMOPAN OKNA v lesu, 167x129, 105 X 129 In vrsta 70 x 223, moško kolo, zamrzovalno omaro. v. 140. 9 070/702-075 VARILNI aparat za «nox In aluminřj. ter a trobento. 9 031/360-536 eoessa? VLEČNO KUUKO za GoH II; eno novo lelno gumo 165/70/14: žensko 27- colsko kolo Rog, 10 preslav, vsa oprema. rvDve gume, 9 041/658-149 ooossi« PODARIM ELEKTRIČNI pjsaJni ^Tnjmph fn fl-nomeharlčno orodje in drobni matenal za mtadiro. 9 041 /602-395 MOMSA 4 V 4 4 GORENJSKI GLAS petek, 18. septembra 2009 ZAHVALE info^g-^s.si 23 ZAHVALA Spomin je edina luč, H ne ugasne. Ob boleâ izgubi na§e diage mame, babice in sestre Štefke Mrak se iskreno Tahvaljuiemo sovaSČanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in svete maše. izrekli sožalje in jo pospremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom, ki so bili del njenega življenja, njenim prijateljicam iz skupine Vrtnice, sodelavcem OŠ Škof)a Loka-Mesto in Kmetijsko gozdarske zadruge Skof)a Loka, organizaciji Zveze borcev. Društvu upokojencev, gospodu župniku, pevcem ter pogrebni službi Akris. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Škofja Loka. 14. septembra 2009 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in dedka Antona G erb ca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem, ki so se prišli posloviti in ga pospremili k zadnjemu p>očitku. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Bolnišnici Jesenice, negovalnemu oddelku, zdravnid dr. Potočnikovi in dr.Pelku za trud, da bi ga ohranili pri življenju. HvaJa dr. Žinku in patronažni službi ZD Bled. Posebno se zahvaJjujemo druitvu Maksa Perca pri organiziranju pogreba in govorniku za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Bled, iS. septembra 2009 Kogar imaï rad, niko/i ne unre, le daleč Jel ZAHVALA V 59. letu je tiho zaspal naš diagi mož, brat, stric in očim Božidar Zarnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili v večni raj. Posebna zalivala pa prijateljem iz Huj ter bratrancu Branetu in njegovi družini. Vsi njegovi: žena Dragica z Miodragom, brata Vojko in Zoran z družinama Bjeljina, Kranj» Milje, 12. septembra 2009 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Ane Naglic s Prebaćevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. kaplanu, pogrebni službi Navček in pevcem Zupan. Vsi njeni Prebačevo, Zg. Bttoie, S. septembra 2000 Sfcrb. delo in ueselje bilo tvoje je livljenje. Nam ostajala zdaj praznina in veiika boUčina. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil nai dragi mož. oče, stari oče, pradedek, brat in stric Franc Benedičič Iskrerio se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje in sveče ter izrekli sožaJje. Hvala g, župniku Mirku Balažicu za lepo opravljen obred, pevcem bratov Zupan in praporščaku. Zahvaljujemo se tudi dr. Jenkovi in sestri Hel-gi za zdravljenje. Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Navček. gospema Majdi in Eriki ter gospodu Damjanu za pomoč pri urah slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat hvalal ŽaJujod vsi njegovi Tenetiše, 11. septembra 2009 Rahlo naj te zemlja krije, drap ata sladko spi! Luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. ZAHVALA V 96. letu je tiho zaspal naš dragi ata Jože Burja z Bteda, 18. 3.1913 • 6. 9. 2009 iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan* cem, ki ste se prišli poslovit od dragega ata in ga «;prpmliali na njegovi zadnji poti. Prav posebej hvala vsem. ki ste ga v Času živ-jenja obiskovali in se z njim pogovarjali. Hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, denarne darove in darove za svete maše. Pcsebej hvala Bolniinid Jesenice za zdravljenje in vso prijaznost. Hvala obema duhovnikoma za vse molitve in lepe besede ob slovesu, posebej pa hvala g. župniku dr. AmbroŽiču za prijazne obiske na domu. Hvala tudi pogrebni sJužbi Novak, pevcem in trobentaču, ki ste prispevali k lepemu slovesu od pokojnega ata. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: hčerke Minka» Marjctkii in Helena z dnižinami Bled, Leimersheim, Boh. Bela ZAHVALA Utrujena od bolezni je zaspala naša draga mama Marija Frelih z Brezij pri Tržiču 35» oskrbovanka Doma Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču Od nje smo se poslovili v sredo. 9. septembra 2009. na pokopališču v Kovorju. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste upoštevali naSo žeJjo in ste nam v obliki donadfe Domu Petra Uzarja pomagali izreči zahvalo osebju in vodstvu doma, ki so vrsto let zgledno skrbeti za našo mamo. HvaJa pevcem, gospodu župniku, trobentaču in vsem, ki ste z nesebično pomočjo pomagali, da je bilo slovo od naše mame nepozabno in bo zato vedno Živela v naših srcih. Žalujoči: vsi njeni Čadovlje, o. septembra 2009 ZAHVALA Kogar imol rad. nikoli ne umrje, le daleč, daleč je. V 77. letu starosti je svoj življenjski krog sldenlla naš draga babi Pavla Gorenec Ob boleči izgubi iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem za izrečena sožalja, podarjene svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi Domu upokojencev Kranj ter sodelavcem Gimnazije Kranj in OŠ Trzin. Hvala g. župniku Urbanu, pevcem in pogrebni stóbi Navček za lepo opravljen pogrebi obred. Žalujoča sinova Martin in Dušan z družinama ZAHVALA V četrtek, 10. septembra, nas je v 75. letu starosti zapustiJ naš dragi mož, oče, ded in tast Marjan Dolenc Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Zahvala dr. Terčonu, patronažni sestri Erženovi, župniku Bojanu Likarju, Komunalnemu podjetju Kranj in pevcem. Vsem zgoraj imenovanim le enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi 24 infoí^g-^s.si GORENJSKI GLAS petek» 18. septembra 2009 Anketa £e ne Z avtom, pa s kolesom Suzana P. Kovačič Od i6. do 22. septembra poteka Evropski teden mo» bilnosti. Številna mesta v tem času zaprejo del svojih ulic za avtomobile in tako opozorijo na klimatske spremembe, kijih povzročajo izpuhi avtomobilov. Pa vi, bi bili lahko brez avta? Saša Lončar "Avto nujno potrebujem, še največ zaradi narave moje' ga dela, saj imam vsak dar» plesne delavnice na različnih lokacijah." Avgust Plemenitaš: "Lahko bi bil brez avta, ker imam še kolo. Poleg tega je kolo še dobra rekreacija.*' Marijan Petrič: "Nujno potrebujem avto za večje nakupe, za izlete in počitnice. Po mestu pa grem po opravkih najraje peš." Ana mari j a Pogačnik: "Avto potrebujem, saj v bližini doma nimam niti avtobusnega postajališča. Po mestih bi na splošno lahko hodili več peš." Miša Konc "Sem brez avta in ga občasno pogrešam za kakšne daljše poti. Sicer se pa zelo veliko vozim s kolesom." f oM: Tšru Ookl Netopirji tudi v kranjskih rovih Prireditev ob Evropski noči netopirjev so minuli torek zvečer prvič pripravili tudi v kranjskih rovih, kjer je seveda odličen prostor za bivanje ponočnjakov. Vilma Stanovkik Kranj - Da so netopirji svojevrstni posebneži, ki vzbu« jajo veliko domišljije tako pri odraslih kot otrocih, smo se znova prepričali mi» nuli torek zvečer, saj je bila prireditev ob letošnji Evropski noči netopirjev ena najbolj obiskanih, kar ^c jih pri Zavodu za turizem v zadnjem času pripravili v kranjskih rovih. Uvod v zanimiv večer je bil že sprehod po rovih, kjer obiskovalci vedno zvedo še kakšno novo zanimivost o tej kranjsld posebnosti in o podzemnem svetu. Delček tega sveta je namreč obiskovalcem, med katerimi je bilo tokrat tudi veliko mladih, ob video projekciji predstavil priznan podvodni fotograf in snemaJec GriJ Mlinar • Cic, nato pa je za slikovito predstavitev življenja netopirjev s Alenka Pctrinjak jc obiskovalce v kranjskih rovih popeljala v svet netopirjev. predavanjem in video projekcijo poskrbela biologinja kdaj pridete v rove, lahko ko leto ob koncu poletja pri- jo temperaturo okoli 37 sto-in članica Slovenskega dnd- vidite "hniškice", ki visijo pravi mednarodni dogodek, pinj, spustijo na okoli osem tva za proučevanje in varstvo izpod stropa," je povedala ki ga je poimenovala Evrop- stopinj. Seveda so tudi v ro- netopirjev Alenka Petrin|ak. Alenka Petrmjak, Id je obis- ska noč netopirjev. vih, zato jih ne smemo mo- 'V Sloveniji živi osemindvaj- kovalce seznanila z življe- "Poleti so netopiqi lovili ûû," je obiskovalce opozori- set vrst netopirjev, med nji- njem netopirjev, ki so tako v komarje, vešče in se basali !a Alenka Petrinjak, nato pa rrd je tudi mali podkovr^ak, Evropi kot pri nas postali ena z žuželkami, jeseni se pari- so skupaj z ultrazvočnimi ki ^vi v kranjskih rovih. Ime podkovnjak je dobil zato, ker ima okoli nosnic kožno tvorbo v obliki podkve. Ko podkovu j dki mirujejo, sc vetiiio izmed ogroženih in zato tudi zaščitenih živalskih vrst. jo, v jamah pa živijo pred- detektorji tako v rovih kot vsem pozimi, ko se poglo- nad Kokro in v središču Prav zato se je evropska bijo v zimski spanec. )ame Kranja poslušali zvoke ne-organizacija EURO BATS imajo namreč stalno tem- topirjev. Nekateri najvztraj* odloČila, da v sodelovanju z peraturo, ki jo tudi netopir- nejši in najpozomejši so jih ovijejo v svoje prhuti, in če nevladnimi organizaciji vsa- ji, ki so sicer sesaJd in ima- opazili tudi med letom. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblatfno z občasnimi padavinami, deloma plohami. V soboto in nedeljo bo dopoldne delno jasno, po kotlinah bo megla. Popoldne bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Ag«naia R5 iz o(rol>», Ur»d u meteorolMi» PETEK i SOBOTA M/ZCC i 12/2rc NEDELJA 12/22^^0 Zagreb o ÎZ/lfi'C r Reka /777 24/10*0 Boh i ni Tradicionalni kravji bal v Bohinju S planšarskim dnevom se bodo danes začele prireditve v okviru 34. kravjega bala v Bohinju. Ob 16. uri si bo tako mogoče ogledati Bohinjsko sirarno» nato pa se bo dogajanje preselilo v Planšarski muzej v Stari Fužini, kjer si bo mogoče ogledati folklorni nastop, prisluhniti zvokom citer in vaškim skečem, mogoče pa bo tudi poskusiti domače maslo in sir V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom bodo predstavili življenje na planinah In organizirali brezplačen ogled Planšarskega muzeja, jutri bodo organizirali prvi re« kreativni kolesarski maraton v Bohinju. Tradicionalni kravji bal pa se bo začel v nedeljo ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. V spremljevalnem programu bodo nastopili odrasla in otroška Fotkioma skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina Stična, Godba Bohinj, harmonikarski orkester Radovljica, citrarka Tjaša Repine in ljudski pevci iz RepišČa v Halozah. M« R. Škofja Loka Dobrodelno kolesarjenje v soboto» 19. septembra, bo Lions klub Škofja Loka pripravil dobrodelni pohod na Lubnik in kolesarjenje do Načeta pod Lubnikom. Dobrodelna športno^rekreacijska akcija Lions klu« ba ŠkoQa Loka postaja tradicionalna, izkupiček je namenjen Klubu Caudeamus oziroma obšolski dejavnosti škofjeloških gimnazijcev. Zato na sobotni prireditvi poleg članov Lions klubov pričakujejo škofjeloške profesorje in gimnazijce ter njihove sorodnike, prijatelje in znance ter vse druge, ki želijo dijakom pomagati pri delnem financiranju njihove dejavno-sti. Udeleženci pohoda in kolesarskega vzpona se bodo v soboto dopoldne od 10. ure naprej prijavili na Mestnem trgu, kjer bodo dijaki postavili stojnico. Startnina za odrasle znaša 10 evrov, za dijake in Študente 5 evrov. Udeleženci bodo ob prijavi prejeli volneni trak za lase ter bon za ča; in toplo malico pri Nacetu. Prireditelji pravijo, da bodo prireditev Izpeljali ob vsakem vremenu, če zaradi dežja ne bo Slo s kolesi, se bodo tudi kolesarji na Lubnik odpravili peš. M. V. Mladoporočenci V Kranju sta se 9. septembra poročila Andrej Štefe in Marija KuntiČ, 12. septembra pa Matevž UrŠiČ in Sanja KovaČič, v Preddvoru 9. septembra Franc Gabrijel in Darja Škulj, 12. septembra pa Marko Rozman in Helena Zevnik, v Britofú 9. septembra Boštjan Mubi in Metoda Pretnar, na Zgornji Bdi pa 12. septembra Klemen Zagore in Anja Pohlin. Mladoporočencem čestitamo in podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. mvé RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TEL6FON C04) 241^20 miMitm ÍOÚ) 2B1-222Í tm^ (04) 2022' (OSI) MMU»Mâai fAX (04) 281- 222» mzuue ^mm^i infmiH E*pcéta: radlokr «ifiMr« d l^kra Al www.radio-kranj.si is 4 i i 4