38. štev.
JcsetlišHa Straža.
Priloga „Gorenjcu" štev. 34 z dne 25. avgusta 1906.
II. leto.




Dopisi.
Dovje. Iz gotovega vira čujemo, da je <okrajno glavarstvo rešilo pritožbo proti volil-oiemu' imeniku in se bode v nedoglednem ■času vršila volitev novega odbora. Pritožbi se je, v kolikor nam znano, docela aH pa le s kako malo izjemo ugodilo. Ko se vsebina 'te rešitve dožene, nudila se bode našim ce-mjenim bralcem prilika, natančno izvedeti, dje je tičal vzrok, da se volitev ni pravočasno vršila ter tudi, kdo je to zakrivil; povemo fpa že naprej, da je to «modrost» znanih oiaših doktorjev, koji so postopali po navodilih na^ih cementnih Nemcev. Poskrbeli pa 3)odio, da nas take osebe ne bodo več kratile v naših pravicah.
DOTje. Odkar «Gorenjec» budi naše 'ljudstvo iz narodne zaspanosti in si prizadeva, 'da izgine v naši občinski upravi vsakojaki inemški upliv, si je pridobil med trezno mi--slečim ljudstvom splošne simpatije: in tako :je tudi prav. Slovenec bpdi na svoji zemlji :^m gospodar in se ne pusti vladati od pri--vandranih Prusov, kateri so prišli, da kujejo kapital iz naše zemlje. Sedanjemu vodstvu tukajšnje cementne tovarne pa povemo, da postopa ravno nasprotno, nego je ustanovitelj tovarne ranjki gospod Amann obljubil, inamreč: (Zagotavljam vas, da mi nismo prišli tu sem delat politiko ali nemško pro-'.pagando, temveč »cement*!
jfovičar.
Nai stari, Kaslnžiii dopisnik se je zopet 'Oglasil v našem listu. Obljubil nam je, da Ibo odslej pridneje dopisoval v naš list. Bo-demo videli!
Socijalni odsek. Pri svoji zadnji občinski -seji je izvolil jeseniški občinski odbor poseben -odsek, kojega naloga 'je, poročati odboru o ^socijalnih razmerah v občini. Tu pride vpoštev seveda v prvi vrsti delavstvo. Stanovanjske -razmere so v občini jstinito tako nepovo^ne, 'da je bil res že zadnji čas, da se zlasti v tem oziru nekaj ukrene od strani občine kot a v-tonomne korporacije. In kdor se zaveda svojih pravic, mora poznati tudi svoje •dolžnosti. V odsek so bili izvoljeni: J. Krivec kot načelnik, F. Fjbinc, J. Fer-jan, A. Pongratz in J, Zabukovec. Želeti je le, da bi odsek kar najuspešneje deloval.
Jako nervoznega se je pokazal pri izvolitvi socijalnega odseka g. Pongratz. Ako mekdo opozori, da je v prvi vrsti dolžnost tovarne, da primerno skrbi za delavska stanovanja, še iz tega nikakor ne sledi, da se hoče tovarno napadati in izzivati. To nam ffliti na misel ne prihaja. Toraj malo več liladnokrvnosti, f. Pongratz, pa se bomo prav -dobro razumeli.
Ali res Tse spi ▼ strokovnem draitm?
Pred kratkim je bil občni zbor strokovnega društva. Klerikalni odbor z znanim Glavičem na čelu, je razdelil med svoje backe listke z že določenim novim odborom. Nato je nekdo hitro pobral listke in volitev je bila končana. Potem pač ni čuda, da ostaja v tem društvu vedno vse pri starem. ■ Zabukovec piska, par kozličev pa prav pokorno pleše. Bože, pomiluj tako duševno revščino! Klerikalni kandidatje so dobili 160 glasov, društvo pa šteje nad 400 članov. To je bila res sijajna zmaga, ko je volila komaj četrtina članov.
<Deatsche Scliale*. Ta izzivajoči napis se blesti na poslopju nove nemške šulferajnske šole, ki stoji tik nove ceste, ki pelje mimo kolodvora. Za koga je bila šola zidana? Cela občina ne premore niti 20 nemških otrok! Postavljena je bila torej po stari navadi Ohole nemške gospode kot ponemčeval-nica slovenskih otrok.
Edina protimoč proti nemški šoli je narodna samozavest slovenskih staršev. Slovenski otroci se morajo izogibati te šole kakor bi bila okužena. V šulferajnskih šolah se otroci ne uče le nemškega jezika, lam se jih naravnost zastruplja s sovraštvom do lastnega naroda. 'S^lovenski starši, bodite oprezni in ne pošiljajte svojih otrok v to ponemčevalno gnezdo.
V faroTžn zopet laiejo. Pred kratkim je prinesel pobožni <Slovenec» iz Zabukov-čevega peresa prav lažnivo vest, da je dobil učitelj Fabj-n« od deželnega šolskega sveta — ukor. Novica je popolnoma izmišljena in je pravi uzor poznatih farovških lažu Imenovani o tem še prav ničesar ne ve in se mu ni dosedaj še od nobene strani niti las skrivil.
Jeseniikega Sokola je okradel pri zadnji veselici sin zastavonoše katoliškega delavskega društva na Savi. Gospodu Zabukovcu priporočamo, da naj svoje ljudi vsaj toliko izobrazi v svojem izobraževalnem društvu, da bodo znali vzgajati svoje otroke. Ali se razumemo?!
Maša-zadninica za pokojnim ravnateljem kranjske industrijske družbe g. K. Lukmanom je bila v četrtek, 22. t m. Udeležil se jo je vsled odborovega sklepa ves občinski odbor jeseniški.
Jeseniiki Sokol sodeluje pri veliki ljudski veselici, ki se vrši v nedeljo, 26. t. m. na obširnem travniku b\izu hotela Petran na Bledu.
Neki hadomninei je raztrosil po Jesenicah neverjetno vest, da je skočil v Bohinjsko jezero načelnik jeseniškega Sokola V. Rabič, ki se tamkaj zdravi.' Vest sei je že smatrala za resnično, a se je v kratkem pokazala kot popolnoma izmišljeno.
Velik nered vlada na novi prog^ Jesenice-Trst. Zamude so tar na dnevnem redu. Posamezni železniški vozovi so zaprašeni in za-
mazani, da stopi iz njih človek po nekoliko daljši vožnji podoben — dimnikarju. Povsod pa se vidi, da primanjkuje na vseh koncih in krajih — službenega osobja, ki je vpreženo v službah kakor živina. Boljše razmere nastopijo morda po otvoritvi karavanškega predora, ki se izvrši 4. oktobra 1.1.
Jeseniški otro&ki vrtec se preseli letošnje leto iz hiše g. Ferjana nsgbrže t hišo g. Baloha. To bi bilo tudi popolnoma umestno! 's.
Nova prog^ z Jesenic do Hrušice in skozi Karavanški predor je dodelana v toliko, da je napovedana komisija, ki ima pregledati progo.
Nemško prodiranje na Koroškem. Tik
pod Karavankami je Blaško jezero s slovensko vasjo Blače, kakor je sploh do Žile in Drave še vse slovensko. Toda kako malo zavednosti je v teh Slovencih, se je pokazalo te dni, ko se je ustanovila podružnica «Sud-marke» ter so v odbor razen par kričavih nemških učiteljev vstopili sami slovenski kmetje, kakor: Marčnik, Martinčič, Ažgan, Cernut, Čemernjak, Valentinčič i. t. d. Odposlanec osrednjega odbora, dr. Hans Hock, je povdarjal v svojem govoru, da bo ta podružnica sestavljena večinoma iz Slovencev. In zapeljani reveži so pustili govorniku, da se je naravnost nor/ieval iz njihove omejenosti, ko je rekel, da Nemci ne gredo na pridobivanje, temveč si prizadevajo pridržati le to, kar je bilo nemško, da se ohrani državi nemški značaj. Svoj govor pa je zaključil, da bo podružnica delovala <uns zu Nutz, dea Gegnern zu Trutz>.
Bratovska skladnica kranjske obrtniške družbe na Savi je imela sejo dne 10. avg., v kateri se je načelstvo z ginljivimi besedami spominjalo mnogih dobrot, ki jih je umrii ravnatelj g. Karel Lukman izkazal skladnid in je na predlog g. Petra Rozmana sklenila iz zapuščine umrlega sezidati večjo moderno delavsko hišo. Na hiši nig se napravi mra-mornata plošča z napisom: <Karela Lukmana hiša», td naj priča o dobrotah umrlega in naj bo tudi poznejšim rodovom v trajen spomin. Z delom se prične takoj, ko sklep potrdi rudarska oblast.
V Savi je utonil delavec Ivan Mencinger, uslužben v tovarni na Javorniku. Mencinger je bil pijači udan in je izvršil samomor umobolnosti.
Kdwr IfvM kakao in <ak«liUh>, tM« bodi priiiOMiM:
KanM-j^bo
ki ima	MU. t Mbl, j« toni nnil.i. piM-
baran, B* pvovnrote nikoli Mkpnooti in j« ob (mh okun iModno pooonf!
trltin samo a imaziom lT»m R*fr
in ■ lovjo Tantrmo anamko.
Zavoji po VtkffOOTlnaijev > » » 60 »
DoMts m pOTMd.

v vseh kavarnah in gostilnah!
Q«blisB8 (Kolizej)
na /ftarijc Terezije cesti
iMioga po-hlitva nake rnte r ¥$ah eenah. Ogle dala, slike v rieh velikoitih.
m
Popolna oprava la vite, Speeljditeta; Gostilniški stoli.
Uodroel Iz žldna-teia omrelja, afri-čantke trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
IlUgatel) društva c. kr. aTStrilsklh driaTnlh nradnlkov.
i«o-&
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Špeoljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gid.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.

isi

o/
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v I. 1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
S podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
A 11 01
T* 12 lo
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po SV«®/«, na menice pa po 6%. ^ Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
^sss=s^=xs;ssss=ss;=^^^^s!^sssssss!sss=ssss=;ssssmsm—s=ss===Tss=s=s!S!—!!s=!;ss!ssss!sss;s=sssssssss—^^^sss^^
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-4