188. številka Ljubljana, v četrtek 19. avgusta. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v ■ tr i 1 a k o-o ge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 £ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zh Ljub j a ti o brez pošiljanja na dom za se leto 13 gld., »a četrt leta 3 jfld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z* tuje dežele toliko več, knkor poštnina znaša. Za oznanila plnčuj>: »•• od ćetiristi.pne petit-\rate po ti ki., če se oznanilo psdeukrnt tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. Hokopiei b- ne vračajo. Uredništvo in » pr h vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolba". U p r k v u i š t v u naj se blagovolijo podilja.ct naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. K Gasteinskem sestanku. — „Ruskij Kurjer" pravi, da hoče Nemčija zvezati Rusiji roke in noge Proti njej si je pridobila Avstrijo v Evropi, Kitaj in Anglijo pa v Aziji. Nemci hočejo prej ali slej izvesti svoj načrt, napasti Rusijo in prisvojiti si Moskvo. To pa ne bodo tako lahko šlo. Že nemško avstrijska zveza za to ni dovolj trdna, ker je protinaravna. Združili sta se nemška in po većini slovanska država. Tisočletno nasprotie mej Slovani in Nemci še ni prenehalo, kar kažejo iztiranja Poljakov. Tako zversko postopanje s slovanskimi Poljaki ne bode ostalo brez posledic. Tudi Poljaki morajo spoznati, kdo so njih prijatelji, kdo pa njih sovražniki. Prepričati se morajo, da je bil nemški svet od nekdaj in je še vedno smrtni sovražnik slovnnstvu. Ko se kaže resna nevarnost, morajo Slovani končati mejsebojne prepire ter ne smejo več misliti na bratomorske vojne, kakeršna je bila srbsko-bolgarska, ki je osramotila slovanstvo pred vsem Bvetom. Namesto vednib razporov pojaviti ae mora vzajemnost mej Slovane. Ko bi Avstrija začela vojno proti Rusiji, zakrivila bi se sramotnega izdajstva proti 18 milijonom Slovanov, bivajočih v njenih deželah, kar pa ne bode prav rada storila. Ali bi tudi ne bilo protinaravno, da bi se Slo vani bojevali proti Rusiji, ki je žrtovala toliko krvi za osvobojenje balkanskih Slovanov, samo da ustre-žejo barbarskej politiki »krvi in železa" ? Taka vojna bil bi še večji madež za slovanstvo, kakor je bila srbsko-bolgarska vojna, ter bi vsemu slovan-stvu škodovala. Na razvalinah slovanskega sveta razvilo bi se nemško gospodstvo, ko bi vojna za Nemce tako ugodno izpala, kakor žele. Do tega pa ne bode prišlo, ako Slovani popuste vse mržnje mej seboj, kajti mogočnost Nemcev naslanja se na neslogo Slovanov. — „Russkija Vjedomosti" trdijo, da je Nemčija le zato tako mogočna postala, ker je tirala strogo realno politiko, dočim je ruska politika bila idealna. Rusija se je preveč zanašala na hvaležnost Nemčije. Nemčija zagotovila si je pomoč Rusije proti napadom Francije, slepeč ruske diplomate, da s tem le branijo ohranenje miru. Na drugej strani pa pod krinko ohranenja miru spod-riva ruski upliv na Balkanu. „Novosti" pravijo, da so se Rusi že davno privadili, s kako ne ve roje t no brezozirnostjo nekatere evropske države delajo diploinatične spletke proti Rusiji, ob jednem jej zagotavljajoč svoje prijateljstvo. Tudi dobro vemo, kaj je namen tem spletkam. Nemčija nas že dolgo straši t zvezami, samo da bi zakrila lastno slabost in nas odvrnila od zgo-govinske naloge. Mi take zavijače /e poznamo, in se čudimo, da si iznadljivi duh Bismarckov ni kaj boljšega zmislil. Laliko bi se že preveril,da s takim 8trašenjem ne bode dosegel svojega namena. Treba bode, da Rusija naredi tej igri konec. Tudi Rusija si lahko pridobi zaveznikov in Bismarcka pobija z njegovim lastnim orožjem. Veliki pevski zbor na Ptuji. (Dalje in konec.) Mešani zbor izzval je navdušeno ploskanje in živioklicanje in vsakdo bi bil zamaknjen še rad po slušal rajsko petje. Zadnja točka pevskega vsporeda bil je dr. B. Ipavica „Kdo je mar?" veliki moški zbor, pri katerem se besede teksta s krasno skladbo tako lepo ujemajo in proslavljajo slovenskega ora-tarja. Zbor ta, ki naj bij se zaradi izrednih svojih vrlin in lepot večkrat čitai na programih slovenskih veselic, pel se je vseBkozi izborno, samospev g. Pu-ciharja bil je krasen, isto velja o dvospevu gg. Pore ko rja in Strgarja, skupni utis na poslušalce bil je pa tako mogočen, da je po končanem zboru vse začelo klicati: „Živio dr. Ipavic!" in da ta klic ni ponehal, dokler se ni g. dr. B. Ipavic, vzdignjen na ramah krepkih mladeničev, za to pre-srčno ovacijo zahvalil. Po končanem pevskem vsporedu nastopili so za dodatek še „Sokoli". Bili so to gospodje: Ben-čan, Fink, Kališnik, Lipovšek, Majer, Medved, Mladič ml., Mulaček in Šeber. Njih predrznim vratolomnim pri vsem tem pa vseskozi elegantnim vajam na drogu, njih vztrajnosti in izvežbanosti divilo se je vse občinstvo in vse je bilo v tem soglasno, da je „Ljubljanski Sokol" vso slovnost izredno povzdignil in se pri tej priliki po sebno odlikoval, kakor po svojem številu, tako tudi po svoji izvrstni produkciji. Z minoritskega vrta vrnilo se je občinstvo, na čelu „Sokol" z razvito zastavo, — zabranjen bil je satno u hod z razvito zastavo — zopet v Narodni dom, kjer se je vršila prosta veselica. Vojaška godba svirala je jako marljivo in skoro večinoma slovanske skladbo, vmes pa se je čulo lepo petje Varaždinskih in Ljubljanskih pevcev, ter mnogobrojni govori. Vseh ne moremo navajati, ampak le imenitnejše: Dr. V oš n jak poudarjaje važnost dneva napil je Ptujskim rodoljubom in pevskemu društvu. I. Hribar, krasni slovenski domovini, T.Romih krasnemu ženskemu spolu, N o 11 i slon i Hrvatov in Slovencev. Gospa Svetkova, zahvaljevaje se za gostoljubni vsprejem, pozdravlja Ptujsko rodoljube v imenu Ljubljanskih Slovenk in jim kliče: „Na svidenje v Ljubljani!" R. Pukl napil je slovenskemu kmetu, dr. Murko v krasnem govoru slovenski stolici, beli Ljubljani, ki se je ta dan tako sijajno skazala, dr. S t o r spominu Božidara Rajča, I. Hribar, pevovodji dr. Grossu, slednji pevkam in pevcem itd. S to prosto veselico se je vredno zaključil dan, od katerega smo si mnogo obetali, ki je pa vsa naša in drugih rodoljubov pričakovanja daleč prekosil. Celokupnost Slovencev se je svečano pojavila, Ptujski Nemci so se v ta dan osvpdočili, da so Slovenci v mestu sedaj še v manjini, da se pa opirajo v okraji in v deželi in v sosednih kronovinah, kakor tudi pri bratskem narodu hrvatskem, na ogromno večino, gg. Pisk in tutti quanti so v ta dan lahko spoznali, da smo Slovenci v političnem življenji pozni, a da smo mladi in čili in da ponosno lahko vsklik-nemo, kakor prvi kristijani: „Hesterni sumus et jam omnia vestra tenemus!" Došli so naslednji telegrami: Metlika. — Čitalnica. Karlo ve c. — Društvo „Zorau. Gradec. — Za poljsko društvo „Ognisko" : MarinovBki, Balaban. Celovec. — Vekoslav Legat. Vrhnika. — Notar Komotar. Vrhnika. — Vrhniški čveterospev: Marija Gruden, Amalija Komotar, Fr. Stoječ, Toni Flis. Ljubljana. — Za čitalniški moški zbor: Bleiweis-Trsteniški. Ljubljana. — Pevsko društvo „Slavecu. Zagreb. — Hrvatsko pjevačko družtvo „Koloa. LISTEK. Strogi sodnik. (Iz madjarščine prosto poslovenil M. Č.) Na Sedmograjskem bili so slabi časi, kdor je imel zdrave roke in noge, zapustil je domačijo, ter si veselo opasal meč, da se je udeležil onih obupnih a srčnih in hrabrih bojev, ki jednacih zgodovina še dozdaj ni imela. Nikdo ni bil prisiljen, prostovoljno šel je vsak v boj in le tisti se je nesrečnega čutil, kdor je mo ral doma ostati in ni mogel deliti slave z onimi, ki so si jo priborili. Spisi trdijo, da se je v onih časih pričela zlata doba stare Sedmograjske. Če pregledamo one prh-nele listke, na katerih so ti časi popisani in če potem položimo debelo knjigo na stran, urine se tudi nam ta misel in nehote vzdihnemo: nO, kako lepi časi so morali to biti!* Nahaja se toliko čudovitih in komaj verjetnih pravljic iz one dobe o njih, da se bralec pri nekaterih ne more dosti nasmijati, a druge so zopet tako žalostne, da se nam mej branjem nehote oko solzi in srce neizrečene tuge napolni! Jedno teh dogodeb hočem vam, ljubi bralci, tu popisati, sam ljubi Bog zna, kje sem jo čul — mogoče, da mi jo je stara babica doma pripovedovala, ki jo je morda tudi ona v svoji mladosti kje slišala . . . I V šotorišči poleg ognjev ležijo hrabri, boja vajeni mladi vojaki. Bili so veseli in ni se jim videlo, da mislijo še na denašnjo krvavo bitko in tako težko pridobljeno zmago, ki so si jo morali priboriti. Koliko krvi je tu preteklo, koliko hrabrih so-borilcev manjkalo je mej njimi! . . . Včeraj Še veseli, polni zmagovalne nade mej prijatelji, jih že pokriva danes mrzla zemlja; samo majhen križec od lipovega lesa stoji na mokri zemlji, kjer so v smrtnem boji obležali. Stari general zdaj stopi mej mlade junake.' Vsakdo se spominja še onega dne, ko je bil stari ta junak ranjen. Bila je najkrvavejša bitka, dva . mlada hrabra sina obležala sta mu na bojišči, samo jeden mu je še ostal — najmlajši sin Laško. Ko vojaki opazijo starega vodjo, so bili tudi že vsi na nogah. „Otroci!" ogovori jih stari gospod, ko se je približal, „spavajte to noč le z jednim očesom, drugo ostane naj odprto; premagani sovražnik bo gotovo, — ako se mu posreči ureditev — zopet skušal še jedenkrat nas napasti. Lakko noč!" Vojaki vležejo se zopet poleg ognjev in malo časa pozneje je bilo krog in krog vse tiho in mirno, samo straže so se čule; one so pazile za trudne tovariše, ki sladko spavajo tu na goli zemlji. General podal se je v svoj šotor. Za malo mizico se usede in pazljivo opazuje črtico na razprtem zemljevidu, s prstom sledi njenim oviukom, da dospe do pravega prostorčka, ki ga je iskal. Tu mu nemirna roka obstoji, dolgo — dolgo ogleduje to pičico in zamišljeno podpre si glavo ; gotovo moral je to zelo važen strategičen kraj biti. Njegov sin stotnik Laško vstopi in javi: „Uče, topovi so nastavljeni." „Rad bi jaz prepustil varstvo teh topov tvojemu nadzorstvu, Laško, a ni mogoče, ti ^moraš še to uro odjahati in skusiti, da prideš sovražniku za hrbet." L j ub lj an a. — Čitalniški gosti: Geba, Zagor-jan, Kuhar, Milavec, Novak, P.mker, Cesaric. Ljubljana. — Šišenska čitalnica, nje pevke in pevei in zadržana deputacija. Ljubljana. — Vinko Čameinik. Ljubljana. — Odbor „(ilasbene Matice". K ar lovec. — „Zora" (naznanja, da je vlada brzojavno zabranila potovanje društvu). Velenje — .Težovnik, Kotnik, Ivan Kotnik, Koran. Šaforec, Stropnik. Velenje. — Skupni župani okraja Šoštanj-skega. Mozirje. — Dragotina Sare, Marija Coričar. Mozirje. — Lipold. Podčetrtek. — Narodna čitalnica pri sv. Petru pod sv. gorami Dunaj. — Za slovansko pevsko društvo dr. Lenocb. Celje. — Miško. Dunaj. — Dr. Ploj. Š pital na Koroškem. — Rodoljub oče Hrašovec. Rudolfovo. — Dolenjsko pevsko društvo. Rudolfov o. — Čitalnica Novomeška. Varaždin. — Varaždinska „Vila". Žalec. — Doma zadržani Žalski rojaki. Mozirje. —Matej Ivan in Fran Spende. Mozirje. — Čitalnica Mozirska. Brežice. — Lubec, Pirnat, Munda. P 081 o ji na. — Dr. Šegula in Lavrenčič. K r a k o v o. — Andrej Jurtela. K r š k o. Krški pevci. Konjice. — Ivan Čagran. Mozirje. ~- Čitalnica v Gornjemgradu. Šoštanj. — Rajster, Goričnik, Medved, Dvornik, Grebenšek, Vrbnik. (Jedno ime pokvarjeno.) Zidani most — Sever. Mozirje. — Dolinar Josip Vivod. Mozirje. —Dijaki gorenjogradskega okraja. Laški trg. — Slovenke in rodoljubi Laškega trga. Dunaj. — „Slovenija." Dunaj. — Albert Human, Mautuani, Ponebšek, Schiffrer Zupanee. Sevnica. - Za slavce ob Sa\i Tanšek. Polilični razgled. Notranje ftežele*. V L j u b 1 j a n i 1 9. avgusta Dalmatinski državni poslanci hočejo vladi izročiti, spomenico, v katere j bodo navedene želje slovanskega prebivalstva v Dalmaciji. Ako vlada ne bode ugodno odgovorila na to spomenico, dalmatinski poslanci več ne pojdejo v državni zbor. Zahtevali bodo, da se omeji italijanščina pri državnih in avtonomnih oblastvih v Dalmaciji. Ako bodo poslanci pokazali resno voljo, da ne pojdejo v zbor, bode gotovo grof Taafte jim obljubil, da vse stori, kar žele V dejanji bode pa vlada storila manj ko bode mogla. Sedanja vlada se prav nič ne ozira na želje Slovanov. Dobro jej je znano, da Čeli i žele, da bi na bankovcih bili tudi češki napisi, pri pogajanji z Ogersko pa ni niti omenila te želje. Tako poroča „P. L ", ki pravi, da ogerska vlada do sedaj po tem takem še priložnosti ni imela, zavrniti to češko teženje. „Pripravljen sem!" „Sin, pazi na to, kar ti bodem zdaj povedal. Ti moraš čez one gore za našim šotoriščem. Ko bodeš imel smerečje za hrbtom, podaš se v dolino, prebredeš reko Maroš — saj voda zdaj ni globoka — in se moraš, dospevši skozi oni klanec, sovražniku za hrbtom s tvojimi vojaki razprostreti. Velik ovinek in utrudljivo pot imaš — to je res — a biti mora. me li umeješ, Laško V! — Za celi svet! Če bode sovražnik jutri miren, napadem ga jaz. Bodi na prvo znamenje pripravljen." „Nič me ne bode mudilo, da pridem o pravem času tja." „Pod svoje poveljstvo dobiš dva oddelka konj iko v, predrzne hrabre ljudi, moje najboljše vojake; oni gredo tudi skozi peklenski ogenj, da je le njih vodja hraber. Ta bitka mora odločiti osodo naše preljube domovine." „Bodi miren oče, storil bodem svojo dolžnost. — A moj sluga mije rekel, da so pisma došla . . „Jedno je za tebe. Laško Če se ne motim, je pisava tvoje žene. Tam v mojem žepu je." Kapetan Lusko hitro odpre pismo. Pri vsaki vrstici se moški lepi obraz bolj otemni in ko ga je „Vosische Zeitung" misli, da je to velicega političnega in narodnega pomena, da se niti Mona-kovski niti Berolinski mestni zastop ne udeleži dvestoletnice osvohojenja Budimpešte od turškega ižesa. O^ri so to zaslužili, ker so ovirali delovanje nemškega Schulvereina in ker zatirajo nemški element na Ogerskem Ogri bi morali vedeti, da bi k zvezi držav še morali pridejati zvezo narodov Z druzimi besedami povedano, Nemci nečejo v Budimpešto, ker Ogri doma ne puste širiti germanizacije in gospodovati Nemcem, kakor bi radi. ^ nanje držav«'. „Peterhurgskija Vjedonmsti", pišoč o <»n-ii s Ur in nIiocIii, pravijo, da je za Nemčijo jako ugodno, da je brez vsacega strela pridobila močnesa zaveznika, kateri jej bode pomagal brzdati največjega sovražnika, Rusijo. Vselej, kadar so baratale kake zmešnjave na vzhodu, opominjala je prijamo Nemčija Ruse, da naj se ne spro z Avstrijo, ker bi potem se utegnilo razdreti nemško-avstrijsko prijateljstvo. Rusija je tudi slušala te opomine, kakor bi tisoč vezij vezalo Dunaj in Be-rolin, kakor da bi Rusi ne smeli ničesar reči na Dunaj}, da ne bi čutili tudi v Berolinu. V resnici pa veže Avstrijo in Nemčijo samo to, da je prva mogočno orožje, s katerim Nemčija spodriva ruski upliv na vzhodu. Nemčija nema nikakih resnih in teresov na Balkanu. Samo boji se, da se ne bi po-veksala moč Rusije na Balkanu, ker bi potem Rusija sploh močnejša postala. Armenci in Georginci na Kavkazu so jako nevoljni na rusko vlado, kakor se poroča iz Cari grada. Povod temu je, da ohlastva urivajo ruščino v šole in mislijo Armence in Georgince tudi pobirati k vojakom. Ko se je v ta namen začelo ljudsko številjenje, se je narod začel upirati in vlada je za nekatere okraje proglasila obsedno stanje. To poročil«) je najbrž pretirano. Mogoče je pa tudi, da angleški agitatorji ščuvajo narod. Od ruske strani o tem še ni nikakih poročil. Turško, vlada je prepovedala petindvajset-letnico grškega jezikoslovnega društva v Carigradu. Ta slavnost bila bi trajala deset dnij in k njej je bilo povabljenih mnogo tujih, zlasti nemških učenjakov. O atentatu na iurNkega velicega vezirja piše se „Politiki" iz Carigrada, da je bil napado-valec Bolgar mohainedanskega izpovedati ja. Leta 1878 je ubežal pred prihajajočimi Rusi iz Drino-polja, kjer je imel hišo, v Carigrad. Predno je odšel iz Drinopolja, izročil je hišo strijcu, da mu jo /opet da nazaj, ko odidejo Rusi. Strijc njegov se je namreč bolje sporazumel s kristjani, kakor on, ki ,|ih je jako sovražil. Ko se po odhodu Rusov vrne v Drinopolje, mu strijc ni hotel vrniti hiše. Začela se je pravda. Zgubil je pri vseh instancah, ker je strijc podkupil sodnike. Kasaeijsko sodišče je ovrglo njegovo pritožbo ničnosti, ker so se razsodbe nižjih instanc ujemale. Obrnil se je na bivšega velikega vezirja Sajd pašo, ki jo spoznal, da ima prav in ga bil pripravljen podpirati, da se pravda znova prične. Pa vse ni nič pomagalo. Revež imel je le nove stroške. O sedanjem vezirji je slišal, da je jako pravičen mož. Pritožil se je pri njem. Veliki vezir pa mu je odgovoril, da ne more nič storiti, ker je osem razsoden proti njemu. Sedaj le začel obupavati. ker je prišel ob vse premoženje. Prosil je podpore, da bi si vsaj zopet napravil oi o dje, da bi nadaljeval svoje rokodelstvo, kajti po svojem stanu je urar. Ker mu nikdo ni hotel ničesar dati, sklenil je umoriti velikega vezirja. Ustrelil je štirikrat, pa velikega vezirja ni zadel. Angleški konservativci že sami premišljujejo, kako bi vsaj deloma zadovoljili Irce. Poslednji izgredi so jih preverili, da tako dalje ne pojde. Lord Randolph Churchill izdelal je predloge za lokalno samoupravo, ne le za Irsko, ampak za vso državo. I prebral, zrlo je oko na ljubo mu pisavo in žalost- | nega srca težko vzdihne. „Postal si tako resen, Laško, si li dobil žalostne novice?" „Mene zadevajoče — res najžalostnejše. Moja Meta piše, da je zelo zbolela in pričakuje smrti. Roti me, da naj takoj, ko to pismo dobim, hitim k njej." Stari general mu le odgovori: „Uboga, dobra žena!" „Ko bi jo moral izgubiti — če mi umrje — ne da jo še jedenkrat vidim!" vzklikne Laško tre-pečim glasom. „0 ljubi oče! zakaj me usoda tako preganja! — V kratkem me oropa onih, katere najbolj ljubim in ki so mojemu srcu nad vsem najdražji!" Kakor da ni čul besede svojega sina, zrl je stari oče molče na razprti zemljevid. „Ko sem jo zadnjikrat objel," — nadaljuje Laško — „8 kako ljubeznipolnimi besedami se je poslovila, — živo se jih vsak dan spominjam! — In ko mi je meč opasala, je rekla: „„Bog vojska naj te varuje, da ne oskruniš meča!a" „Bog je do zdaj molitev tvoje žene tudi vsli-šal, Laško!" Po teh predlogih bodo Irci doma sami odločevali o mnogih zadevah, o katerih sedaj odločujejo centralna ohlastva. Prav verojetno pa ni. da bi Chur-ebillovi predlogi zadovoljili Irce. — Danes se začne pravo zasedanje angleškega parlamenta Otvorilo se bode s prestolnim govorom. Dopisi. Ije Itibnice 15. avgusta. [Izv. dop.] Kakor ste že poročali, napovedal se je bil gosp. profesor Suklje na danes v Ribnico, da pride polagat vo-lilcetn račun o svojem delovanji v preteče ni sesiji državnega zbora. Naznanil je bil svoj prihod volil-cem v Ribnici in novica raznesla se je bila bliskoma v trgu in okolici. V napovedani dan okolu G. ure popoludne zbrali so se njega volilci in nevolilci v gostilni g. Ant. Arko-ta; nekateri iz radovednosti, drugi v težkrin pričakovanji, zvedeti, kakšen je ob svojem času toli hvaljeni, toli grajani gospod profesor, kaj bode govoril itd. Umevno torej, da so se bili zbrali skoro vsi posestniki, trgovci, c. kr. uradniki in tržani, ki imajo volilno pravico, potem precejšnjo število imenitnejših gospodov iz Kočevja, nekateri posestniki iz Ribniške doline in slednjič i drugi možje in osobe, tako, da je bilo vseh nad poldrugo sto poslušalcev. G.Janez Podboj, po domače „Cene", ustane in, kakor je običajno pri takih prilikah, otvori sejo s primernim ogovorom, predstavi g. državnega poslanca in na njega nasvet izvoli se jednoglasno g. Miroslav Logar, trgovec in posestnik — predsednikom. Potem začne gospod državni poslanec svoj govor. Tega v vsakem oziru za volilce in za Ribniško prebivalstvo jako važnega govora ne bodem ponavljal, kajti slišali so ga že večinoma vsi njegovi volilci, drugi posneli so pak itak jedro njegovega delovanja iz raznih časopisov; omenjam le, da so njegovi poslušalci njegovim besedam z vedno večjo pozornostjo, simpatijo in z veseljem sledili, bolj in bolj prikupovala se jim je osoba gospoda govornika, vidno so jim ugajale njegove besede. Po celo uro trajajočem govoru razkril je gospod poslanec delovanje svoje v preteklem zasedanji, razvil svoj program za bodočnost in nazadnje prosil volilce, naj mu razodenejo svoje želje in težnje. G Janez Podboj oglasi se in izraža naslednje želje in težnje: 1. Okrajni cesti Ljubljana-Itib-nca-Kočevje in Ribnica-Rakek naj se vsprejmeta za deželni cesti in naj se vzdržujeta na deželne stroške; 2. cesta v S u h o Krajino, katera je že več let trasovana, naj se izpelje in naredi; 3. dolenjska železnica naj se kmalu prične graditi; 4. naj se dovoli državna podpora za zboljšanje tukajšnjih rup; 5. naj se trg Ribnica povzdigne v mesto. Z živim odobravanjem vsprejeli so se njegovi nasveti, s ploskanjem in glasnim priznavanjem pokazalo se je, da je vsem poslušalcem iz srca govoril. Ravno tako umestno in prav odgovoril je gospod poslanec na izražene želje in težnje, obetujoč in kazoč na sedanje razmere, tako, da je vsak iz-previdel, kako resno misli na uresničenje navedenih toček. Ker se nobeden drug za besedo ne oglasi, poprime gospod prvosednik besedo, zahvaljuje se go- „Dragi oče! Če zgubim to drago srce, počilo bo tudi moje!" Tiho vzdihne sivi oče: „Moj ubogi — ubogi sin!" II. Ura še ni pretekla, odkar je dobil Laško povelje, napotiti se proti sovražniku, ko je četa veselih konjikov odrinila iz šotorišča in njim na čelu Laško. Molče je jezdil poleg druzega kapitana, kateri se je brez uspeha prizadeval razveseliti zamišljenega prijatelja, ki mu še besedice ni odgovoril. Ko prijezdi četa do reke Maroš, opazijo jezdeca, ki je na urnem konji za njimi dirjal in pazljivo krog sebe zrl, a ko je četo zagledal, se jej urno približal. „Iz šotora pride, gotovo prinese kako povelje," reče Laško drugemu kapitanu in zapove četi, ustaviti se, ter ga molče pričakujejo. Kapetan Laško, iznenađen spoznavši v bližajočem svojega slugo, ki ga je doma pri svoji bo-lehni ženi pustil, urno vpraša: „Kaj je novega Ba-rabas?" — .Nujno pismo gospod kapetan!" „Si bil v šotorišči?" spodil državnemu poslancu na njegovem trudu in požrtvovalnosti, prosi ga i nadalje za interese naše doline potegovati se in gospodom volilcem predlaga, naj gospodu državnemu poslancu i z r e k o jednoglasno zaupnica. S trikratnim , živio" -klici in z ustajanjem s sedežev storili so to vsi n a v /. o r n i. S tem sklenjen bil je oficijalni del shoda, pevci zapeli so potem nekatere slovenske pesni, nekoji razšli so se, drugi ostali so še pri kupi vina in se pomenkovali večinoma o današnjem shodu, katerega smejo v < > 1 i 1 e i biti jednako veseli, kakor gospod poslanec, a L. Z 85:«/ilrivgn 16 avgusta. [Izv. dop.] Kakor je že bilo v ^Slovenskem Narodu" omenjeno, nap avili smo bili 14. t. m. izlet na Nanos. Že na predvečer je nekaj gospej in gospodov sim došlo, da se tega izleta udeleže. Zjutraj rano, še predno je zora zasvitala, je šestero gospej in gospodičen z jednim gospodom že odšlo. Ob Va 6. uri pričeli so se prvi pešci na Nanos pomikati, poslednji odrinili so ob šesti uri. Nebo je bilo s tankimi oblaki pre-preženo, katere je zlatilo vzhajajoče solnce. To nam ni nič dobrega obetalo in dasi tudi se ni žarilo, znali smo vender, da brez dežja ne bode dolgo, kar pa nas ni plašilo Hoja bila je kaj prijazna, burjica je pihljala, oblački so nam pa senco delali. Okolu 8. ure bili smo pešci že vsi pri cerkvi sv. Hijero-nima. Pod nami doli pomikalo se je počasi, po vozni poti, dvoje voz, pred vsakim 4 volov upreženib. To bila sta voza, na kojih so se dame vozile in pa hranu in pijača. Ko smo se, na tej prvi postaji, nekoliko ohladili, okrepčali smo se s pivom in kruhom. Potem krenili smo v „Lanišče", kjer smo si izbraii prijazno dolinico za hotel". Tu je bilo treba skrbeti za žejna grla z izvrstnim Senožeškim pi vom Dim in ogenj značila sta, da je tudi za kuhanje kosila, vse potrebno prirejeno. Kmalu oglasili so se tudi pevci, katerih pesni so tako milo donele po tihem dolu. Potem začuje se godba, iu odmah zavrtila se. je mladina po mehki zeleni trati. Ko se je blizu dve uri rti ju lo, začuje se od nekaterih želja, da se še pred obedom ide na vrh na „Grmado" in v hipu bilo je vse na nogah. Bil je pač krasen prizor, ko se je vesela družba, nad sedemdeset udov broje ča. proti vrhu Nanosa, v različnih skupinah pomikala se. In ko je na Razdrtem zazvonilo po ludne. stali in sedeli smo večinoma že vsi na „Grmadi", kjer se je toli tisoč src radovalo na krasnem razgledu. Tu si je pač marsikdo i ta dan želel, da bi si napravili šotori — a ostalo je le pri brumnej želji. Na zapadu začuje se zamolkel grom, nad K rasutu in Vipavo prikažejo se sivi oblaki v podobi velik-.nskih zastorov. Kljubu vsej grožnji bilo je to ipak slikovito, krasno. Zdaj pričel je ljut boj mej burjo in jugom. Od tega boja odvisna je bila naša usoda. Žal, jug je zmagal in na mah izročeni smo bili na milost in nemilost silnemu dežju, nekaj časa celo močni toči. Ubežali smo nazaj v hotel, kjer je bil obed. V kratkem pozabili smo prestane muki-, ter bili deloma suhi in ogreti, in to vsled upliva ognjev in rujnega vinca. Pričelo se je z nova rajati, peti in plesati. A kmalu se nebo zopet stemni in pričelo je z nova deževati. Ker smo ve deli, da se kljubu naši strpljivosti, ugodnega vre- mena ni nadejati, pričeli smo polagoma zapuščati prijazni kraj ter odhajali smo domo/. Dospevši pod mogočno sivo skalovje: Jurčičevo skalo, Lavričevo steno, Gurkov prelaz itd. postalo nam je nebo zopet milejše. Proti zapadu, po Furlaniji, Vipavi, Krasu, Istri in po morji odprl Be nam je, kot odškodovanje za vse neprilike diven razgled, da smo bili kar očarani. Solnce hitelo je proti zatonu, proti svetlo pozlačenemu morju, mi pa naši prijazni vasi Razdrto, kjer smo v gostilni pri Hinkotu, okrepča vši Be, marsikatero pošteno rekli. Ker se je ta izlet na Nanos deloma pjnesre-čil. ter se ni tako ugodno izvršil, kakor se je bilo nadejati, mogoče je, da se še jeden izlet na Nanos še letos in to pri v v kratkem napravi. Ako do tega pride, se bode to objavilo, ker dobro vemo, da bodo nekaterim s tem ustreženo. Vsem častitim gospodičinam in gospodom, ki so se zadnjega izleta udeležili, ter se, kljubu neugodnemu vremenu tako vztrajno izkazali, izrekam iskreno zahvalo za to udeležitev. Nanos. 1% S«> n «>#.«'«'• 17. avgusta. [Izv. dop.] — „Prid1 vrh planin, nižave sin!" Ta klic zbral nas je v četrtek, 12. t. m. nad sedemdeset osob različne starosti, raznih stanov, obojega spola k izletu na goro Nanos. Pot na Nanos je gotovo slabejša, kot Ljubljanske „Slonove ulice," a nihče se ni pritoževal; vsaj nas bo Nanos, mislili smo, s prekrasnim razgledom obilno odskodoval za naš trud. — In res, Nanos je storil svojo dolžnost; vreme pa, ves teden prej in pozneje preugoduo, kljubovalo nam je ta dan kar preveč, ker v največjem veselji motila nas je najpoprej obilna toča in tej sledeči dež nas je proti domu namakaje nas i po potu s svojo neprijetno mokroto. Nesreče ni bilo nobene; le ako je ta ali drugi tožil, da ga boli vrat, zob, itd., naj to le pripisuje svojej nežnosti ! Nanos vidi se ti od strani peščen, kamenit; a njega vrhi osupnejo te z velikimi lepimi gozdi. In razgled,, kakeršen so ti ponuja ! Tu vidiš velik del Notranjske, del Goriške, Jadranskega morja in tužne Istre — tedaj mnogo sveta slovenskega. In ko si tako iz višave ogleduješ bratske pokrajine, pač se nehote povzdigne duh k Najvišjemu v goreči prošnji : Bog daj po priprošnji sv. apostolov Cirila in Metoda boljšo bodočnost milemu narodu slovenskemu; Najboljšo srečo svojemu narodu želeti mor« vsak in, kar možno, v to tudi delati. In kedaj se je ponujala lepša prilika, storiti kaj za narod, k«)t ravno zdaj, ko je ustanovljena družba sv. Cirila in Metoda? - Da kdor ni ud katere podružnice Ci ril-Metodove in se imenuje Slovenca, ta dela nečast prelepemu imenu in ga ni vreden- — KakojepaČ bolestno, ko mora zavedni celo zavednega nagovarjati k pristopu v to družbo! Ali ni že sramotno, da se vsak koj sam ne oglasi za sprejem? — Ako smo pa prisiljeni obsojevati mlačne ro.ake, kaj pa hočemo storiti z onimi, ki nam nalašč nasprotujejo? Naj navedem izgled. Neki gospod, kojemu bi bila posebno dolžnost podpirati omenjeno društvo, se je za letos sicer upisal in tudi plačal letnino. Ali veliko je pa govoril proti temu društvu! — Kako naj so vse to ujema? — Imena ne objavim; ako pa no bo molčal, ga bo potreba že bolj natanko osvetiti. — Nekateri rojaki so zopet egoistični, d.i. se člo- „Da, bil sem, a samo jeden trenotek, povedali so mi tam, na katero stran ste odjezdili, ter sem, ne da bi bil z gospodom generalom kaj govoril, takoj za vami odrinil." Pismo, ki ga je pisala tuja roka, naznanja Laski, da njegova žena umira in njena zadnja želja je, ga še jedenkrat. na srce pritisniti. „Izgubljen sem!" vsklikne žalostnim glasom Laško. „Kaj hočeš početi?" vpraša ga prijatelj. • „Jaz ne vem? — o moj Bog!" „Lasko, veruj mi, da tudi jaz bridko žalost tvojega srca sočutim, kako rad bi ti pomagal! — Čuj prijatelj! — Prepusti meni vodstvo konjikov in hiti k tvoji umirajoči ženi." „Nemogoče !u „Ti mi ne zaupaš?!" „In ko bi imel največje zaupanje do tebe, vendar ne smem zapustiti svojega mi določenega vodstva." „Celo noč imaš časa; če takoj odjezdiš, vidiš lahko še jedenkrat tvojo ženo in si še prej, ko se bitka prične, zopet tukaj." „Bledega obraza premišljuje Laško, hud duševni boj mu prsi nviga. „Ne primišljuj dolgo Laško, čas hiti, pomiri se in prepusti svoje dolžnosti prijatelju, ki je pripravljen vse za tebe žrtvovati." „Hvala, srčna hvala prijatelj! Da iti hočem, moram jo še jedenkrat videti, predno umrje!" „Izroči mi tvoja povelja." „Tukaj so prijatelj? do jutri zjutraj sem zopet nazaj.— Barabas! najboljša konja za naju." Ostali vojaki zrejo za poveljnikom, ki ga je zvesta žival, kakor da bi vedela zakaj, njim hitro odnesla. Spozabil se je vojak, kaj mu je bilo še živ ljenje? — Za njega ni imelo nič več vrednosti, a na več še nego na to, pozabil je tudi na Čast! samo da je še jedenkrat svojo preljubo ženo vi del . . . Dospel je v zadnjem trenutku. Ko umirajoča svojega neizrečeno ljubljenega moža zagleda, oblijejo jej vroče solze bledo lice, rada bi še govorila, a — prepozno . . . Še jedenkrat mu stisne roko, jeden poljubek še, in — drage oči zapro se za večno. Ubogi vojak! . .. Ubogi soprog! (Dalje prih."> veku gab;. Evo dokaz. Trije gospodje so našej podružnici pristopili kot udje, ko pa je bilo treba plačati tisti forint, so se umaknili. Prvi z letnimi tisoč forinti pravi, da je berač, da nima denarja; drugi neče biti ud; tretji ne zaslužim ničesar, kako naj bi kaj plačal ? — In to so narodnjaki, za-edni, omikani, značajni rodoljubi ?! — Zadosti! Objavil sem to z namenom, naj bi se omenjeni poboljšali in mesto contra, naj bi delali za našo sveto reč slovensko. Domače stvari. — (Volilni shod) skliče kanonik Gregorec 22. t. m. popoludne ob 3. uri v Narodnem domu na Ptuj i za veliki Ptujski okraj ter vabi na obilno udeležitev. — (Umrl) je g. Fran Pole, kaplan v Šma-riji pri Jelšah v G3. letu svoje dobe. Naj v miru počiva! — (Doktorjem medicine) bil je dne 14. t. m. v Berolinu promoviran Julij Gnezda, rodom iz Zagreba, sin znanega našega rojaka in trgovca v Zagrebu g. Antona Gnezde. Mladi doktor, ki se je par let tudi na gimnaziji v Ljubljani šolal, namenjen je v London, iz Londona pa v Indijo. — (Z Vrhnike) se nam piše dne 18. t. m. Pri novi maši gosp. Jos. Stržinarja nabrale so rodoljubne gospodične za „Narodni dom" 25 gl 4 2 kr., za kar se onim, ki so kaj dali, in gospi-catn, ki so nabirale zalivala izreka. Z veseljem beležimo blago dejanje Vrhniških domorodkinj, obžalujemo pa, da je V r h n i k a d o s 1 e j jedina, in ila se doslej jednaka prilika še nikdar ni uporabila v isti namen — (Z Vrhnike.) Igralno osobje Ljubi jan-skego dramatičnega društva predstavljalo je v nedeljo 15. t. m. v našej čitalnici na korist' dramatičnemu društvo igro „Zmešnjava na zmešnjavo" z jako ugodnim uspehom. Občinstvo, katerega je bilo prav mnogo, odlikovalo je igralce, kakor tudi petje čital-niškega mešanega zbora z živahnim ploskanjem. Omeniti moramo, da je ta večer posebno lepo naslikala značaj svojej ulogi gospodična Giz. Nigrinova, Gvozdenka. Predstavi sledil je ples, ki je trajal pozno v noč. Na svidenje! — (Strela) udarila je včeraj in zažgala ko-larnico na Ljubljanskem barji. Požarna bramba je ogenj pogasila. — (Deželna vlada kranska) potrdila je ravnokar pravila podpornega društva, ki ga je osnoval učiteljski zbor dižavne gimnazije v Kranj i v korist revnim učencem dotičnega zavoda. Na ta način zadostilo se je nujni potrebi in h k ratu odstranil jeden glavnih uzrokov, ki je doslej vabil gorenjske dijake na itak^že prenapolnjeno gimnazijo Ljubljansko. Ker je razen nekaterih korpo-racij tudi meščanstvo Kranjskega mesta obljubilo krepko pospeševati omenjeno društvo, podpirali se bodo odsihdob revni učenci tudi v Kranj i ne manj kakor v Ljubljani z denarjem ter preskrbljevali s potrebnimi šolskimi knjigami, obleko, prosto hrano itd. Nadejati se je torej, da odslej Gorenjci ne bodo več tako vreli na Ljubljansko gimnazijo, kjer jih morejo zaradi obstoječe ministerske naredbe itak le pogojno vsprejemati, ampak da se bodo v obilnem številu upisavali v Kranjsko gimnazijo, uva-žajoč z jedne strani, da prenapolnjeni razredi, ka-keršni so na Ljubljanski gimnaziji, ne pospešujejo niti pouka niti napredka učencev, z druge strani pa tudi to, da se mora Kranjska nižja gimnazija, kater ohranitev nalaga že zdaj mestu Kranjskemu vsako leto občutljive žrtve, obdržati in, ako Bog da, razširiti v višjo gimnazijo le, če se število učencev izdatno pomnoži. — (Na Bledu) bode v nedeljo 22. t. m. veselica v proslavo tojstnega dne presvetlega cesarja. Program: ob '/»3. uri popoludne šetalni koncert v Luizim kopeli. Ob Va5\ uri tombola v hotelu Mallnerjevem. Ob 8. uri zvečer razsvetljava in vožnja po jezeru s sodelovanjem vojaške godbe domačega pešpolka št. 17. Ob 10. uri zvečer plesni venček pri Mallnerji. Čisti dohodek namenjen je fondu za olepšavanje Bleda. — (Na Dunaj i) je na predvečer cesarjevega rojstnega dne Josip Pircher iz Cmureka na Štajerskem na vnanji strani ob strelovodu splezal na vrb sv. Štefana zvonika ter ondi privezal črno-žolto zastavo. Okolu ll\a ure napravil se je na vratolomni pot, ob 2. uri po polu noči bil je pa že zopet nazaj, torej je vsega vkupe potreboval 2l/a ure. Če se pomisli, rt 06 .-i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73196 mm. 734-74 um. 734-84 mm. 17 6" C 16 6' C 14 2« C si. szh. z. j z. brezv. obl. dež. obl. 34 20.om. dežja. I I Srednja temperatura 16'1°, za 2'8n pod normalom dne 19. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotrznicah knjiga: Odkritje Amerike. Prtdtlal H. Majar. Trije deli, 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani Z gld. ćokr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj nale mladine in knjiieimosti naJe bode zategadelj hvaleien /ran-eiikanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Camptjev priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. v sf>4—10) 11* .NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Ivan /iM^-nr. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žisnik- — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Papirna renta ... ..... 85 gld. Srebrna renta...... . . 86 „ Zlata renta........... 121 5°/0 marčna renta... .... 102 „ Akcije narodne banke....... 86^ Kreditne akcije..... . . 281 . London 12"> Srebro....... — Napol. 9 .. C. kr. cekini 5 - Nemške marke «1 , 40/« državne srečke iz I. 1864 250 gld. 132 „ Državne srečke iz 1. 1?<64 100 gld. 1H9 . Ogrtka zlata renta 4"/,. 108 t. Ogrska papirna renta 5°/„ 9'» , 6V „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. K'5 Dunava r g. srečke 5'»/,, 100 gld 119 . Zeralj. obe. uvstr. 4'/,«/„ zlati last. listi 1)16 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce 99 . Kreditne srečke 100 g WD , Rudolfove srečke 10 „ 20 n Akcije anglo-avstr. banke 120 n 112 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v .19 i 65 55 40 40 60 95 69»/, 92 70 50 70 35 50 75 75 90 25 kr. Iz zdravstvenih ozirov prepovedalo se je do preklica v političnem okraji Postojinskem obdr-žavanje letnih in živinskih semnjev. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini, dne 10. avgusta 1886. (603—8) Spreten jni |#|g (Vorarteiter), nemščine, in slovenščine zmožen, išče se za stavbeno ključavničarstvo. Ponudbe se pošiljajo na Fran WIul-ler-Jev Annoncen-Rureau v LJubljani. (G02—2) Išče se domača učiteljica štirim ot'okom za ljudski šolski pouk v nemškem jeziku, za ženska ročna dela in glasovir. — Ponudbe vsprejema AvtfiiHt rSiiHHbuum v A j »lovišči 111. (601—2) Hišo z vrtom v Ljubljani ali poleg LJubljane kupil bi rad nekdo. — Ponudbe naj se izročč: Poljanski naitlp siev. 14, II. nadstropje. (692—3) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ (589—2) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla ~ je biez cL-o.li.a,, se DaA-tro s-u.Sl In dolg"© traja,-Zaradi teh praktičnih laitnostij in jednostavnoga rab ljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah /.opet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daio samo svit). — Uzor o 1 lakiranja in navod rabi dobi s* v vseh zalogah V Ljubljani se dobiva pri . f^fjffS^S^S^am^ j j r izumitelj 111 jedim udelovateil pristnega Iv. J ^111*1*11131,1111-11. svetlega laka za tla, PRAGA & BER0L1N. Vozni red Rudolfove železnice, veljaven o«l 1. Juniju 1886. TerTDlzi-I-ij-u.TDljSLXs.si I»ostuJe Terblf........odh. Rateče-Bela Peč . . . • „ Kranjska Gora.....» Dovje........„ Jesenice.......„ Javornik.......„ Lusce-Bled......„ Radovljica ',m. p.) . , . . „ Podnart-Kropa.....„ Kranj........„ Loka........„ Medvode.......„ Vižmarje.......» Ljubljana, Rud. žel. . . • prih. Ljubljana, juž. žel. ...» Osobni vlaki 1. 2. 3. razred ljutraj 7.28 7.44 7.f>7 8.22 8.41 8.47 9.06 9.12 929 9.45 9.59 10.12 10.23 10.31 10.35 dopoludne 1. 2. 3. 1. 2. 8 razred iieier 6.20 6.36 6.49 7.14 7.34 7.40 8.04 8.11 8.35 8.55 9.13 9.28 9.41 9.r>o 9.55 xie«r razred po 1100' 12.32 12.55 1.13 1.46 2.17 2.24 2.511 2.58 3.23 3.45! 4.051 4.211 4 34i 4.44! 4.60 zjutraj'■ Xjj"ULTDl3a,nsL-1,©rTDiž; Postaj o .Ljubljana, juž. žol . . . . odh. Ljubljana, Rud. žel. . . „ Vižmarje....... „ Medvode ....... „ Loka........ „ Kranj........ „ Podu art-Kropa..... „ Radovljica (m. p.) . . . . „ Lescc-Bled...... „ Javornik....... „ Jesenice....... » Dovje........ n Kranjska Gora..... n Rateče-Bela IV,č . . . . » Terbiž........ prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred razred razred ljutraj dopoludiie neder 6.40 11.40 6.25 6.44 11.45 6.29 6.53 11.55 6.38 7.04 12.07 6.49 7.17 12.21 7 02 7.31 1238 7.16 7.48 12-56 7.33 8.05 1.14 7.50 8.12 1.24 7.58 8.29 1.46 8.15 8.39 1.57 8.23 8.56 2.18 8.40 9.21 2.48 9.04 9.37 i 3.03 9.18 9.55 3.20 9.33 liopoluJiit1 popoludno tuiler. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".