Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11932/33 Samson in Dolilo Premijera 23. marca 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR LJUBLJANA. NEBOTIČNIK VI. NADSTR. TELEFON 24-63 FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI SEZONA 1932/33 OPERA ŠTEVILKA 12 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 23. marca 1933 Camille Saint-Saens: »Samson in Dalila“ Francoski skladatelj Saint-Saens spada med tisto vrsto umetnikov, ki ne puščajo za seboj globokih brazd in ne potegnejo v svoj krog in pod svoj vpliv naslednjo generacijo, pač pa zapustijo v svoji dediščini mnogo umetnin, ki so še dolgo časa v koncertnih sporedih hvaležne točke izvajajočim umetnikom in tudi širšemu občinstvu. Saint-Sensov sodobnik je bil Cesar Franck, ki je močno vplival na vso takratno glasbeno generacijo, vendar Saint-Sens ni prišel pod njegov vpliv in je obdržal do smrti h klasiki nagnjen slog in z njim mnogo doprinesel k francoski glasbeni umetnosti. Saint-Saens je bil rojen v Parizu 9. oktobra 1835. leta. Bil je čudežni otrok in je nastopal kot klavirski virtuoz, pozornost pa je vzbujal že takrat kot izreden improvizator. Študiral je pri skladatelju »Židinje« Halevyju. Za rimsko nagrado je s svojimi skladbami dvakrat propadel, čeprav so bile skladbe njegovih konkurentov slabše. Tudi svojo prvo opero »Timbre d’ argent« je napisal za neki natečaj (1887.) in je moral čakati deset let na prvo vprizoritev. Trajen uspeh je dosegel šele s svojo biblično opero »Samson in Dalila«, ki prvotno ni bila namenjena odru, ker je bila koncipirana v obliki oratorija. Franc Liszt je dal idejo, da se jo uprizori kot opera v \veimarskem gledališču. »Samson« je nastal 1. 1873., premiera je bila 1. 1877. v Weimarju in je tako ugajal, da so sledile uprizoritve na vseh večjih odrih. V operi .-Samson in Dalila« ni Saint-Saens razkril novih neizvoženih poti. V splošnem odmeva v delu duh Auber-jevega in Meyerberjevega časa, vendar prenesetijo sijajni glasbeni domisleki in zdrava melodična potenca. Čeprav prevladuje teatralnost nad dramatiko je njegova muzika v »Samsonu« visoke vrednosti in vsebuje vse dobrote Saint-Saensove muze. Saint-Saens je napisal nad deset oper, od katerih so ostale žive samo »Samson« in »Heinrich VIII.«. Poleg operne glasbe je zlagal simfonične pesnih'e (programske), v katere je prevzel Berliozov slog. Simfonična pesnitev »Danse macabre« je bila pred vojno »šlager« in je širila nje- govo ime po svetu, Tudi njegove druge skladbe: koncerti za razne instrumente, suite za orkester, klavirske skladbe itd. so našle mnogo odmeva. Svoj čas je bil zelo slaven in veliko izvajan skladatelj. Ker je bil gmotno dobro podkovan, je vse življenje posvetil glasbi, veliko potoval in sodeloval pri raznih glasbenih društvih. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik francoskega glasbenega društva »Societe nationale de musique«. Saint-Saes se je udejstvoval tudi kol glasbeni pisatelj in je med vojno ostro nastopal proti nemški glasbi. Umrl je leta 1921. v Alžiru. Vsebina (Zgodba Samsona in Dalile je vzeta iz Svetega pisma starega zakona, in sicer iz 16. poglavja knjige sodnikov. Libreto je napisal Ferdinand Lemaire.) * Na trgu pred božjim hramom Dagona (Filistejskega boga) je zbrano hebrejsko ljudstvo in prosi boga rešitve izpod jarma barbarov. Samson izstopi iz množice in razodene obljubo, da je rešitelj blizu. S svojo zgovornostjo in prepričevalnostjo preobrne k veri tudi dvomljivce in vsi vidijo vsled njegove gorečnosti in odločnosti rešitelja iz suženjstva v njem samim, zato se ga oklenejo in zapojejo hvalo Jehovi. Satrap Abimeleh pride v spremstvu vojščakov, zagrozi ljudstvu s kaznimi, jih prične sramotiti in zasmehovati njih boga Jehovo, ki je moral zbežati pred Dagonom. Samson se zoperstavi Abimelehu in pokliče ljudstvo, da se upre. Abimeleh potegne meč in navali na Samsona; ta pa mu izstrga iz rok meč in ga pobije. Vojščake Filistejcev pa je Samson pregnal s Hebrejci, da so se razbežali na vse strani. Veliki duhoven Dagona pride v spremstvu drugih duhovnikov iz templja, ugleda mrtveca in očita Filistejcem, ker so pustili, da je zbežal morilec, medtem pa je že prišel vojni sel in javil zmago Hebrejcev. Veliki duhoven prekolne v besnem ogorčenju hebrejsko ljudstvo, hudodelca in njegovo mater; če bi ga ženska ljubila, naj izvrši izdajstvo nad njim. Filistejci so izgubili zaupanje v svojega boga,' zbežijo v gore, s seboj pa vzamejo Abimelehovo truplo. Nastopijo hebrejske žene, starčki, Samson in njegovi vojaki in pojejo hvalnico za rešitev. Vrata templja se spet odprejo in Dalila se prikaže v spremstvu s cveticami okrašenimi deklicami. Ona pozdravi odrešitelja svojega ljudstva in ga povabi na slavnostni obed v njen dom v Soreku, kjer ga bo pričakovala, da postane ludi zmagovalec ljubezni. Samsona svari stari Jud pred kačinim strupom in tudi sam se bori proti njeni lepoti in zapeljevanju. 2 Dagonove svečenice hočejo s plesom privabiti hebrejske vojake. Dalila pleše z njimi in poje zapeljivo pesem, nato pa se vrne v tempelj. Samson jo je ves čas poželjivo opazoval. * Pred svojo hišo v dolini Sorek sedi Dalila še lepše oblečena kot prej in premišljuje o svojem maščevalnem načrtu zoper Samsona. Ljubezen naj ji pomaga v sovraštvu. Veliki duhoven pride in ji ponuja veliko plačilo, če razoroži Samsona in ga oropa moči, da ga lahko zvežejo v okove. Zvedeti mora za skrivnost njegove moči, ki ga ščiti. Oba prisežeta smrt največjemu sovražniku njih naroda. V temni noči čaka Dalila sama in šele po dolgem času pride Samson razburjen, zmeden in oklevajoč. Dalila ga sprejme ljubeznivo, on pa hoče oditi, da zvrši svoje veliko poslanstvo. Posreči se ji, da ga zadrži in skuša zvedeti skrivnost njegove moči. Nastane silno neurje in Samsonova ljubezenska strast vzkipi do vrhunca. Samson se Dalili zoperstavlja, dokler ga ne ozmerja s strahopetcem in zbeži v hišo, Samson pa za njo. Pred hišo so se zbrali vojščaki Filistejcev, Dalila jih je iz terase poklicala k sebi. »Izdaja«, zakriči Samson. Vojaki planejo v hišo, zvežejo Samsona in ga odvedejo v ječo. * Samson z ostriženimi lasmi in oslepljen vrti v ječi težak brusni kamen. Boga prosi usmiljenja zase in za svoj narod. Vojaki razvežejo Samsonu okove in ga peljejo k slavnosti zmage Filistejcev. * V Dagonovem templju slavijo zmago nad Izraelci. Deček pripelje Samsona v posmeh sovražniku. Veliki duhoven ga sprejme s posmehom, ravno tako Dalila, ki mu hlini ljubezen. Duhovnik zapove Samsonu, naj pokliče svojega boga, da mu vrne vid, nato bodo tudi Jehovi žrtvovali daritev. Samson prosi boga Jehovo naj mu še enkrat podari luč in moč, ker pa se čudež ne zgodi, ga pričnejo zasmehovati, svojemu bogu Dagonu pa žrtvujejo daritev in ga slave. Tudi Samson naj poklekne pred Dagonom in naj mu žrtvuje. Deček ga pelje k stebrom, na katerih počivajo oboki. Med tem ko poje zbor Filistejcev, objame stebre in jih skuša omajati. Še enkrat prosi boga naj mu vrne prejšnjo moč; stebri se zamajejo in tempelj se zruši in pokoplje njega in njegove sovražnike. Razno Male legende v veselih vižah. Dvorak je imel kakor vsi mojstri nekatere učence rajši, druge spet manj, kar je tudi večkrat očitno pokazal. Zapostavijenci so 3 bili večinoma užaljeni in so se hoteli včasih prikupiti mojstru s tem, da so ga presenetili s kakšnimi visokodonečimi idejami in cilji. Nekoč je tak učenec rekel Dvoraku: »Mojster, rad bi napisal sonato!« Dvorak ga je premeril od nog do glave, nato pa mu je odvrnil: »Ti koštrun, in ta sonata naj bi bila še lepša kakor so Beethovnove — kaj?!« * Mlad skladatelj je prišel nekoč k Richardu Straufiu, da bi mu zaigral neko svojo skladbo. Straufi je potrpežljivo poslušal. Mladi skladatelj ga je prosil za oceno in StrauB mu je odkritosrčno svetoval: »Dragi prijatelj, najboljše bo, če opustite skladanje in se posvetite drugemu poklicu!« Jezen je pobral svoje note in zapustil sobo, Straufi pa je zaklical za njim: »Če vam smem svetovati še nekaj: Ne belite si glave radi moje sodbe! Meni so svoj čas ravno tako svetovali.« * Stravinski je imel in tudi še ima precej neprijateljev med glasbeniki. Tako na primer Puccinija. Italijanski skladatelj se je nekoč izrazil o Stravinskijevem »Posvečenju pomladi«: »Ples je smešen, glasba obstoji iz samih disonanc. Nekoliko originalnosti in nekaj talenta sem že odkril v skladbi, ampak vse skupaj je napisal blaznež! Občinstvo je sikalo, se smejalo in — ploskalo.« Stravinski se je nasmehnil: »Puccini ima prav. Jaz v resnici nisem normalen. Ampak on pozablja, da so pri premieri njegove ,Butterf!y‘ tudi sikali in se smejali in da je prišlo ploskanje šele par let pozneje, ko so opero na novo naštudirali. Pri meni so sikali, se smejali in ploskali vsaj ob istem času.« * Rossini je nekega dne igral na klavirju iz Wagnerjeve partiture in ves čas kimal z glavo. »Ampak mojster« ga je opomnil nekdo, »saj imate narobe obrnjeno partituro«. »Vem«, je odvrnil Rossini, »poizkusil sem tudi že iz druge strani, ampak ne zveni nič boljše«. * Grieg in njegov prijatelj Frauts Beyer sta napravila izlet s čolnom. Griegu se je porodila prav lepa melodija. Hitro jo je napisal na košček papirja in jo brezskrbno položil na klop. Sunek vetra je odpihal listič, ampak Beyer ga je prestregel, ne da bi Grieg to opazil. Prijatelj je prečita! zapisek, si zapomnil melodijo in kmalu'nato jo je začel žvižgati. Grieg je začel debelo in razburjen poslušati ter ga je vprašal: »Odkod pa imaš to?« Prijatelj mu je ravnodušno odgovoril: »To mi je kar tako prišlo v glavo, moja ideja.« »Vrag vzemi«, je odgovoril Grieg, »pred petimi minutami sem imel prav isti glasbeni domislek«. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI CAuari/tto /rof^či Ljubljana, Marijin trg ■ Tel. 3456 Dirigent: dr. D. Švara. opera v treh dejanjih (štirih slikat)?Sal P. Lemaire, uglasbil C. Saint-Saens. Koreo?1^ • Golovin. Režiser: prof. O. Šest. Dalila...................... Samson....................... Veliki svečenik Dagonov Abimeleh, satrap Gaze Star Hebrejec . . . Vojni sel Filistejski . I. Filistejec .... II. Filistejec .... Filist ;tči ^ebr V. Thierry-Kavčnikova St. Marčec R. Primožič M. Rus J. Betetto J. Rus A. Drmota G. Driga , ejci. Godi se v Gazi v Palestini, leta 1150 pred Kristusom. — Dekoracije po ^ ^ Uljaniščeva izdelala gledališka slikama pod vodstvom šefa V. Skružnega, kostimi: krojačnica P° ^°m L. Polaka. Blagajna se odpre ob pol 20. Parter I Sedeži 1. vrste ■ ■ . Din 48 - Nadaljni ložni 11. - 111. vrste . * 42'— . IV.-VI. . . . . 37-50 Balkon» 1. * . Vil.-IX. „ . . , 33-50 . X. 29-50 II. - XI. . „ 26-50 III. Leta Lože v parterja ■ . . . 158'— 1. . I. reda 1-5 . . . . . 158‘— II. 6-9 . . . 188-- Jfetek ob 20. * H VSTOPNICE s* dobivale v predprodaji pri gledališki •»** Konec po pol 23. , terio ’ f*du Din 27-- 32- • • » 26-50 • • » 2150 • „ 16-50 6* • „ 21-50 I • „ 16-50 i J« vraiunana v cenah Sedeži 1. vrste . . . Din 15 — „ U. . . 12'50 .. III. „ . . . 12-50 .. IV. . • • .. 10-50 » v. „ . . . „ 10-50 Stojišče . . 4-50 Dijaško stojišče . . . 7-50 pol 1. In od 3. de S. ure O MElNL-ova KAVA RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Caboivko ✓TOV'*1 Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^ SUMI LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9 Tovarniška zaloga Vedno sveže blago cgvs?^) Nizke cene