PoSfofnt pitifam v {otovtal Leto XXII., št« $2 Ljubljana, nedelja t marca 1941 Cena iDfn UprttvoiMvo. LjuiHjua, Haafijeva * — Telefon ttev. »122, 8123. 3124, S126. 312«. Laseratni oddelek: Ljubljana, Seten-burgova oL — TeL 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Orajald trg tC 1 — Telefon 2466. Podrti talca Celje: Kocenova ulic« 2. Telefon ftt 190. Računi pri po*t ček. savodih: LJubljana «L 17.74«. Javna in zasebna služba Živimo v časih, ko nastajajo za družbo vedno večje naloge in dolžnosti. Kjer take zavesti še ni, jo je treba vzgajati z vsemi sredstvi. Časopisne in vse druge javne razprave naj služijo temu cilju. Treba je pa določiti neko mejo med zasebno in javno socialno službo. Javna socialna siužba je odraz socialnega pojmovanja organiziranega obče stva, njegovega gledanja na dolžnosti skupnosti do poedinca ter ravni njegove splošne in še posebej srčne kulture. Lahko je tako popolna in toliko prof in j ena, da postaja privatna dobrodelnost podrejenega pomena. Pri nas še nismo daleč. Zato je neizogibno, da javno socialno službo dopolnjuje še zasebna dobrodelnost. To ja povsem razumljivo in ni znak nazad-njaštva, marveč dokaz, da ima družba brez ozira na razpoloženje večine v organiziranem ožjem ali širš?m občestvu .smisel za pomoč bližnjemu ter voljo, da mu v stiski pomaga. Tako pripravljenost družbe je treba vztrajno gojiti in krepiti, ker zasebna dobrodelnost ni le dopolnilo za javno socialno službo, temveč često njeno edino nadomestilo. Drugo je, ako je kdo primoran p'ače-vati davke, da more n. pr. občina izvrševati svoje v proračunu predvidene socialne naloge, in zopet drugo, ako kdo prostovoljno prispeva za pomoč soobčancm, ki so prišli po sili razmer v hudo stisko. Zvto je važno, da se uradna socialna služba loči od zas bne dobrodelnosti, ker ima ta namen pomagati bližnjemu preko okvirja državne, banovinske ali občinske socialne službe. Zdi se nam potrebno poudariti to zlasti danes, ker izgleda, da v tem vprašanju nismo vsi složni. Občinska socialna politika je odraz mišljenja večine v vodstvu občine. Po njenem delovanju in prizadevanju jo javnost ocenjuje ter ji poklanja ali odreka zaupanje. Vsak pošten občan mora želeti, da bi vsaj socialna politika vsake občine bik taka, da bi ji vsi brez pridržka zaupali in bi bili pri njej že v naprej izključeni vsakršni strankarsk-i ali dru~ gi vplivi, ki bi mogli vzbujati dvome v njeno nepristranost. Kar se tiče prostovoljne, zasebne socialne službe more biti ta organizirana po raznih stanovih in interesnih skupinah, celo ločeno po idejnih ali političnih opredelitvah. Čim bolj pa se ta služba opredeljuje po raznih krogih, 'tembolj se oddaljuje od prave, po resnični srčni kulturi narekovane dobrodelnosti, saj ta ne pozna ne strankar-jev, ne skupin, temveč vidi le trpečega sočloveka, kateremu hoče pomagati. Ako se prostovoljna dobrodelna služba organizira z javnim apelom, naj vsi po svojih močeh prispevajo in pomagajo pomoči potrebnim, je treba obenem najti način, ki jamči za nepristransko razdelitev nabranih sredstev. Zlasti pa je treba, da se ustvarja v javnosti prepričanje, da se je z nabranimi sredstvi dosegel cilj. ki so ga darovalci želelL Samo tako se da ohraniti njihovo razpoloženje tudi za bodočo dobrodelnost. Načeli smo to vprašanje, ker ga smatramo za važno ne le za danes, temveč tudi za jutri. Ni dovolj, da je n pr. zaključena akcija za zimsko pomoč pokazala svoj uspeh. Prav tako važno je da darovalce ne razočaramo pri podeljevanju pomoči. Zato se nam zdi potrebno, da uporabljajo odbori za zimsko pomoč nabrana sredstva kolikor mogoče skladno z željami in razpoloženjem darovalcev, brez sleherne druga tendence edino za pomoč resnično potrebnim soobčanom. Da v tem ozlru ne bo očitikov, naj bi zlasti tam, kjer so občinske uprave sestavljene enostransko po političnih vidikih prevzeli razdelitev zbranih sredstev posebni odbori, sestavljeni tako, da jim bodo mogli zaupati vsi darovalci in podpi-ranci brez ozira na politično opredelitev. Na deželi in v drugih manjših krajih menda v tem pogledu ne bo prigovorov, ker se ljudje med seboj poznajo in so tudi manj razpoloženi, da bi se tudi pri siromakih delala politika V večjih mestih"pa naj bi se še posebej služba zimske pomoči kolikor mogoče ločila od uradne socialne službe občine, dasi je seveda tudi tu medsebojno sodelovanje neizogibno, ako naj bo uspeh čim popolnejši. V Ljubljani opažamo, da se porablja glavni del sredstev zimske pomoči ta javna dela. Odobravamo načelo, da je treba nezaposlenim predvsem nuditi možnost zaslužka, smatramo pa, da ima mestna uprava tudi danes dovolj javnih del, ki se morajo finansirati iz rednega občinskega proračuna ali iz občinskih posojil, da bi z njim mogla nuditi zaslužka nezaposlenim občanom Ne vemc, če so darovalci milodarov za zimsko pomoč imeli namen darovati svoje prispevke za gradnjo nsprav ki jih občina ne smafra za t?ko ru n' da bi Z?.gotov?la gradijo svo'h lastnih proračunskih sredstev. Mnenia smo, da bi se smela sredstva iz akcije za zimsko pomoč porabljati le izjemno ali Izhaja na dan rasen poncdeljfca Naročnina znate mesečno 30 din Za toosemstvc 50 dtn Uiedoiltt«; Ljubljana, Knafljeva ulica a, telefon 3122, 3123. 3124. 3126. 312«; Martoor, Grajski trg St i, telefon ftt 2456 Celje, Strossmayerjeva ulica Štev L telefon St 66 Rokopisi M ne rraftajo Pristop Bolgarije k osi izvršen Včeraj popoldne je predsednik bolgarske vlade Filov v navzočnosti kancelarja Hitlerja, zastopnikov velesil osi in ostalih zavezniških držav podpisal protokol o priključitvi Bolgarije k berlinski pogodbi Dunaj, 1. marca. n. (DNB). V dvoren Belvedere se je danes že četrtič zvrstila posebna diplomatska svečanost, ki pomeni razširjenje kroga držav, Id sodelujejo na evropskem kontinentu z osjo in so se uvrstile med zaveznice Italije, Nemčije in Japonske. V opoldanskih urah je namreč kot četrta država Bolgarija svečano pristopila k berlinskemu paktu. Njen ministrski predsednik je v prisotnosti vseh zavezniških držav skupno z zastopniki treh velesil berlinskega pakta podpisal protokol o izvedbi te bolgarske zgodovinske odločitve. Tudi za to priliko je prišel na Dunaj poglavar nemške države kancelar Hitler, ki je sprejel po izvršenih diplomatskih ceremonijah državnike in diplomatske zastopnike osi in njenih manjših zaveznic. že od snoči sta se na Dunaju mudila nemški zunanji minister von Ribbentrop in novi japonski veleposlanik v Berlinu, general Ošima, ki sta prispela iz Berchtea-gadena. Danes dopoldne se Je s posebnim vlakom pripeljal na Dunaj italijanski zunanji minister grof Ciano z večjim spremstvom funkcionarjev Italijanskega zunanjega ministrstva Ln novinarjev. Iz Berlina so prispeli tudi madžarski poslanik Sztoja;, odpravnik poslov rumunskega poslaništva grof Greclanu ln slovaški poslanik Cermak. Ob 13. je prispel s posebnim letalom iz Sofije bolgarski ministrski predsednik Filov v spremstvu generalnega tajnika zunanjega ministrstva šišmanova in nemškega poslanika v Sofiji von Richthofena. Kakor grofa Člana, tako je tudi njega sprejel ob prihodu zunanji minister von Rlb-bentrop, v spremstvu Baldur von Schlra-cha, letalskega generala Bauerja in drugih zastopnikov vojaških in civilnih oblasti. Svečan podpis protokola Kmalu po 12. uri so se pričeli državniki osi in diplomatski zastopniki ostalih zavezniških držav zbirati v dvorcu Belvedere, v katerem je bila rumena dvorana še prav posebej okrašena in pripravljena za diplomatski akt. V dvorani so bili že navzoči posamezni poslaniki, tuji in domači novinarji in razni visoki funkcionarji, ko je Filov prispel v dvorec. V predsobi ga je sprejel zunanji minister von Ribbentrop v družbi italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in veleposlanika generala Oši-me. V dvorani so se državniki in diplomati razvrstili ob dolgi mizi. Na desni strani von Ribbentropa je sedel prof. Filov, na levi italijanski zuiianji minister Ciano. nato na obeh straneh poslaniki ostalih zavezniških držav. Diplomatsko ceremonijo je otvoril ob 12.45 nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je spregovoril: »Ekscelence, gospodje! V imenu nemške vlade se zahvaljujem vsem pooblaščenim zastopnikom držav, ki so podpisale trojni pakt ter zastopnikom držav, ki so se mu priključile. Pozdravljam italijanskega zunanjega ministra Ciana, japonskega veleposlanika barona Ošimo, madžarskega poslanika Sztojana, odpravnika poslov rumunskega poslaništva Greciana in slovaškega poslanika čermaka. Četrtič smo se že sestali, da svečano opravimo pristop nove države k trojnemu paktu. S posebnim veseljem ugotavljam, da je to tokrat kraljevina Bolgarija, ki je v duhu že d*lgo bila z nami, a se je sedaj odločila, da se našemu paktu tudi stvarno priključi. Kot zastopnik nemške vlade in poverjenik tu prisotnih pooblaščenih zastopnikov zavezniških vlad imam čast in hkrati veselje, da Izrazim najprisrčnejšo dobrodošlico predsedniku bolgarske vlade g. Filovu v našem krogu. Hkrati moram z obžalovanjem sporočiti, da bolgarski zunanji minister Popov zaradi bolezni ni mogel priti na Dunaj.« Takoj nato je načelnik oddelka zunanjega ministrstva poslanik von Dornberg, pre-čital naslednji protokol o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu: »Vlade Nemčije, Italije ln Japonske na eni, ter vlada Bolgarije na . drugi strani ugotovljajo po svojih pooblaščenih zastopnikih: 1. Bolgarija se pridružuje paktu, ki je bil podpisan 27. septembra 1940 v Berlinu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. 2. Po določbah čl. 4. tega pakta bodo v tehnične komisije za obravnavanje vprašanj. ki se tičejo bolgarskih interesov, povabljeni tudi zastopniki Bolgarije. 3. Besedilo trojnega pakta je dodano temu protokolu kot priloga. Ta protokol je sestavljen v štirih izvodih: v nemškem, italijanskem, japonskem in bolgarskem jeziku in velja vsak izvod kot original. Protokol se uveljavi s podpisom. To potrde pooblaščeni zastopniki vlad sodelujočih držav s svojimi podpisi ln žigi.« Podpisano na Dunaju, dne 1. marca 1941. Von Ribbentrop in grof Ciano, prof. Filov, veleposlanik Ošima, poslanika Stojay ln čermak ter nimunski odpravnik poslov Grecianu so nato takoj podpisali vse štiri izvode protokola. va nr©i. Filova Ko je bilo podpisovanje zaključeno, se ie dvignil bolgarski ministrski predsednik Filov, ki je izjavil: »Ekscelence in gospodje! želja bolgarskega naroda, da bi živel v miru in dobrih odnošajih s sosedi, je bila nenehoma osnova bolgarske zunanje politike. V imenu te politike je bolgarski narod tudi potrpežljivo in mirno prenašal težke pogoje, ki jih je bilo treba izpolniti, ko je bil sklenjen mir po zadnji svetovni vojni. Vedno pa je Bolgarija izražala željo, da bi se na miren način uredila vsa vprašanja, ki so nastala zaradi mirovnih pogodb. Bolgarski narod je vedno veroval, da se bo izpolnila njegova pravica. Ta vera je bila preteklo leto potrjena s sporazumom, ki je bil sklenjen med Bolgarijo in Rumunijo glede južn« Dobrudže. Bolgarija je hvaležna vodji Hitlerju in duceju MussoUnijn, ki sta posredovala za prijateljsko in ugodno ureditev tega problema in tako pripomogla, da se je lahko spet obnovilo prijateljstvo med Bolgarijo in Rumunijo. Osni državi pa si s tem nista samo pridobili hvaležnost bolgarskega naroda, marveč sta tudi s svojo odločnostjo dokazali, da v resnici delujeta za boljši in pravičnejši novi red v Evropi, pri čemer se lahko z gotovostjo zanašata na iskrenost vseh, ki v to svrho z njima sodelujejo. Izhajajoč iz tega velikega dejstva, se Bolgarija priključuje Italiji, Japonski in Nemčiji, ki hočejo zagotoviti vsem narodom možnost mirnega razvoja, pravo blagostanje in utrditev stalnega in pravičnejšega miru. Bolgarija pristopa k temu paktu prežeta z željo, da tudi sama v okviru svojih možnosti sodeluje pri dosegi tega velikega smotra. Bolgarija bo zato ostala zvesta prijateljskim dogovorom, ki jo vežejo z njenimi sosedi in še prav posebej tradicionalnim dobrim odnošajem s Sovjetsko uniio, ki jih bo Se nadalje razvijala. Kot udeleženka pri trojnem paktu pa bo Bolgarija prispevala s svojim sodelovanjem k resničnemu ustaljenju miru in ostvarilvi pravičnejšega novega reda.« entropov Svečanost je zaključil nemški zunanji minister Ribbentrop z naslednjo izjavo: »Kot zastopnik nemške vlade in poverjenik zastopnikov Italije ln Japonske ter ostalih zavezniških držav Madžarske, Ru-munije in Slovaške, pozdravljam prijateljsko Bolgarijo kot novo članico naše ^veze na osnovi berlinskega pakta. Bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu prisrčno čestitam k izvedbi za njegovo državo tako zgodovinsko važnega dejanja. Ko so se po izbruhu vojne. Iti so jo leta 1939 Anglija in Francija vsilili Nemčiji, nemška, italijanska in japonska vlada v septembru preteklega leta odločile, da sklenejo berlinski pakt, so bili razlogi njiho- vsaj le delno za zaposlitev nezaposlenih, potem ko je uradna socialna služba za pobijanje nezaposlenosti storila svojo dolžnost. Ne vemo, če bo koristno in če se bo dala pri nas prostovoljna dobrodelnost ohraniti in še razširiti, ako jim bomo nalagali skrb za nezaposlene. Delo in zaslužek mora nuditi javna uprava, ako postane problem brezposelnosti pereč. Glavno nalogo zimske pomoči pa vidimo v temu da se nudi revnemu, za delo nesposobnemu prebivalcu skromna možnost preživljanja, brezplačna ali nezadostno preskrbljenim vsa* cenejša prehrana v javnih kuh!njah vsai najnujnejša preskrba z obleko in kurivom itd. Tako so tudi druga mesta v državi razumela to akcijo ter organizirala n. pr. celo vrsto javnih kuhinj za rame sloje, ki danes zaradi drag nje in še posebej pozimi zaradi nedostajanja kurjave in obleke trpe pomanjkanje. Organizacija javnih kuhinj bi tudi sicer pomenila velik prihranek na kurjavi, živilih in na času, ker bi se dober del prebivalstva navadil na javne kuhinje, kjer bi mogel posameznik mnogo ceneje kakor doma prejemati izdatno in okusno hrano. Tako bi dobila vsa akcija pomen še daleč preko ozkega okvirja zimske pomoči, ter bi lahko bistveno olajšala vprašanje prehrane v naših večjih mestih Obenem bi bilo treba primerno podpreti S® po lujoče javne kuhinje, zlasti tudi dijaSke. da bodo mogle kljub draginji nadaljevati svoje človekoljubno delo. vega prizadevanja Jasni. Hotele so z združitvijo sile, ki jo predstavljajo njihove države onemogočiti sleherni poskus Anglije, da bi spravila v vojno še nadaljnje države. S koncentracijo vse svoje politične, vojaške in gospodarske moči so te tri velesile hotele Anglijo spraviti nazaj k razumu in od nje izsiliti mir že od vsega početka pa so hotela japonska, nemška in italijanska vlada omogočiti tudi drugim državam, da bi se jim pridružile v delu za dosego tega cilja. Bolgarija Je sedaj četrta država, Id se je priključila tem trem velesilam in rad bi dal izraza svojemu prepričanja, da ne bo poslednja med državami, ki se bo priključila berlinskemu paktu. Prepričan sem, da bodo ob dozorevajočem spoznavanju pravih in pravičnih ciljev zaveznikov trojnega pakta ln glede na njihovo silo vedno nove države izrazile svojo solidarnost z nami. Kajti končni smoter naših sil je bil in bo ta, da se realizirajo in za gotove življenjske pravice narodov v prostora, ki jim po njihovih naravnih sposobnostih pripada in odgovarja njihovim narodnim močem, a to v nasprotju in na račun onih sil, ki imajo takega prostora odveč in ki tega načela ne priznavajo. Sile, ki stoje za mladimi narodi, so ogromne, še prav posebno po zmagah v letih 1939 ln 1940. V sredi oblasti treh sil in onih držav, ki so se nam že in se nam še bodo priključile, je na stotine milijonov ljudi. Delo vseh teh ljudi služi že sedaj prizadevanju, da se izvojuje končna zmaga stvari naše zveze, da se v Evropi vsi ljudje ln narodi, ki so živeli v konglomeratu evropskih držav, ki ga jo Anglija zasužnjila, v bodoče razvijajo neodvisno od Anglije in si pod zaščito osi zagotove svoj eksistenčni razvoj in blagostanje. Vsi oni vedo, da bodo v bodoči Evropi države in narodi živeli popolnoma svo- bolno, da si bodo omogočili odslej še nedosežen razvoj. Ta že prihajajoči neizbežni razvoj Evrope oddaljuje naše države vedno bolj od države, ki je vojno povzročila in ki sedaj že gre nasproti svoji lastni katastrofi. Nič Ji ne pomagajo poslednji napori, njene moči in volja. Njena usoda je prav za prav že zapečatena. Zaman je, da kliče na pomoč tuje narode, kajti, tudi če bi njihova pomoč kdaj prišla, bi bila prepozna ln bi na stvarnem razvoju dogodkov ničesar ne iz-premenila. Anglija si zaman prizadeva, da bi vedno z novimi lažmi in prevarami premotila svet, da bi ga z grožnjami in zvijačami zapletla v svoje mreže. Leto 1941 bo to njene mreže pretrgalo. V tem letu bodo namesto angleških prevar in laži spet nastopile nemške stvarnosti. Vojne sile osi so nastopile in se razvile in bodo Anglijo udarile, kjerkoli jo bodo nasie. Na koncu bo sledila zmaga vseh mladih narodov, ki se zavedajo svojega položaja in svojih življenjskih interesov na svetu. Prisotni zastopniki zavezniških držav so priča njihovi pripravljenosti, da branijo te svoje Interese. Oni predstavljajo tudi najjačje sile na svetu. Novi red bo pravičen in trajen. Kakor vedno v zgodovini, bo mladina premagala vse, kar je staro. Kot znamenje pravične osnove, na kateri bo zgrajen novi red, kot njen simbol, pa bo za vse čase ostal naš trojni pakt.« Ribbentrop je nato bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu stisnil roko in mu še enkrat čestital k pristopu k paktu. Ob 13.05 so se državniki in diplomati poslovili od prisotnih in odšli v sosednjo dvorano, kjer jih je sprejel kancelar Hitler. Tam je bilo bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu in ostalim gostom ca čast prirejeno svečano kosilo. Nemci že korakajo Sofija, 1. marca. s. Associated Press poroča, da je nemška vojska danes popoldne nekaj ur po podpisa pristopa Bolgarije k osi, prestopila Dunav in pričela korakati v Bolgarijo. Zvečer so prvi nemški oddelki dospeli v Sofijo. Nemški motorizirani in oklopni oddelki so vozili po sofijskih vojnih ulicah Nemško vojaštvo je bilo v polni bojni opremi. Ista agencija javlja, da bo angleški poslanik Rendell zapustil Sofijo najbrž že nocoj. Reuterjev dopisnik poroča, da so že danes skoro vsi angleški državljani zapustili Bolgarijo in da je ostalo v Sofiji samo še aradništvo angleškega poslaništva. London, 1. marca. s. Reuterjev dopisnik v Sofiji poroča nocoj, da so prvi oddelki nemških vojakov v polni bojni opremi danes ob 16. dospeli v Sofijo Ob 18. je bila odrejena zatemnitev v Sofiji- Na nekaterih nemški hposlopjih so bile izobešene ob prihodu nemškega vojaštva nemške zastave. Bolgarske oblasti vesti o prihodu nemškega vojaštva v Sofijo še niso potrdile. Odločilna seja bolgarske vlade Sofija. 1. marca, n (SDA). Bo^arska vlada ie imela snoči ood vodstvom ministrskega predsednika Fi'ova seio. ki ie trajala dobre ool ure Predsednik vi d3 ie na niei poročal o odločitvi Bolgarije da se oriključi berl;nrkemu oaktu Eol-garska v'ada ie takoi nato o tem obvestila d:Dlomatske zastopnike vseh s sed-niih držav Po seii v'ade se ie minist ifci predsednik odD3l;al na dvr kier ga ie sprejel krali Boris v prsobni avdienci. Davi na vse zeodal ie orof Filov s no- l sobnim nemškim letalom odpotoval na D-naj.' Sofija. 1. marca. i. (Un. Press). Nenad- no odpotovanie predsednika bolgarske vlade Filova na Dunai le vzbudilo v sofijski javnosti silno pozornost in tudi precejšnjo nervoznest. Čim se ie izvedelo za nieaov odhod, so se pričale do s~fiiskih ulicah zbirati velike gruče prebi a st va, ki so živahno razoravlizale o ozadiu o>-tovanja. Na ulicah ie bilo v dopoldanskih urah opažati tudi veliko število vojaštva, ki ie bilo z včeraišniim odlokom na novo vpoklicano Prebivalstvo ie manife tiralo po ulicah in prepevalo nar.die pesmi. Visoko nad Sofijo so bile ocažene - ica-drile letal, katerih narednosti oa ni bilo mogoče ugotoviti. Razširile so se govorice. da utegneio biti to prve skupine nemških letal, ki so prispele v Bolgari o. Teh govoric pa ni mogoče kontrolirati in »d tudi malo verjetne. Ves dopoldne ie bil telefonski promet med Sofiio in nekaterimi provincialr>imi kraji Dreki"1 lan. Tako so bile prekiniene trdi vse telefonsk- zveze Sofiie s pristan?ščem Varno ob Cr_,'vm morju Sofiia ie v pravcati mobilizacijski mrzlici. Položaj Grčije Berlin, 1. marca. p. Nemški vladni krogi izražajo mnenje, da je sedaj nastal nov ugoden trenutek za likvidacijo italijansko-grškega spora. Pogoji zato so danes mnogo povoljnejši, kakor so bili doklej. Grčija še ni prekinila diplomatskih odnosajev z Nemčijo. Grč'ja se službeno še zmerom ne proglaša za zaveznico Anglije. Kljub ponovnim angleškim ponudbam angleške vojske še ni na grških tfleh. Grčija je tako pustita odprta vrata za diplomatska pogajanja. spričo česar sporazum še zmerom ni izključen. Preden bo Nemčija pričeta s kako vojaško akcijo proti Grčiji, je zato treba računati z njeno diplomatsko akcija Tukaj naglasa jo, da tudi druge sile skušajo vplivati na Grčijo, da bi se sporazumela z Italijanu Zadržanje Rusije Moskva ne želi niti nagle zmage Nemčije, niti Anglije Moto to v pojile v Ankaro? Beograd, 1. marca. p. »Vreme« poroča v svoji večerni izdaji lz Carigrada, da pričakujejo v Ankari v bližnjih dneh obisk predsedn'ka sovjetske vlade in komisarja za zunanje zadeve Molotova. Službenega potrdila te vesti uredništvo lista ni moglo dobiti, ker je bila med razgovorom telefonska zveza iz neznanega razloga prekinjena. London, 1. marca. o. (United Press > Zadržanje Rusije presojajo v londonslk h političnih krogih kot negotovo. To mnenje prihaja do izraza tudi v današnjem »Daily Telegraphu«. ki misli, da Rusija ne želi niti nagle zmage Anglije, niti nagle zmage Nemčije. Zato se trudi, da prepreči eno ali drugo možnost ter polaga vso težo svojega vpliva enkrat na eno, drugič pa na drugo stran. Beograd, 1. marca. p. Večerna trdaja »Vremena« poroča te Sofije: Celokupni vo*aflk1 tisk se le bivll včerat predno Je bil znan pristop Bolgarije k trojnemu paktu, predvsem t anerleSko-turškimi posvetovanji v Ankari. Sofljrfd »Dnevnik« trdi, da je Eden okušal izvedeti od anglo- | Skega poslanika v Moskvi Crippsa za sta-• USče Moskve glede cele vrste vprašanj, tičočih se Balkana, Dardanel, B ižnjega in Daljnega vzhoda, koder ima Rusija svoje posebne interese. Od referata Crippsa je v pretežni meri odvisno, kakSno stališče je zavzel Eden o priliki razgovorov 8 Turčijo. List opozarja na nedavni članek moskovskih »Izvestij«, v katerem Je bilo rečeno, da bi imel vstop Turčije v vojno na strani Anglije za posledico, da bi se angleško vojno brodovje pojavilo na Črnem morju. Sovjetska Rusija pa ne želi, da bi pcertalo Črno morje to-išče operacij angleškega vojnega brodovja, ker bi s tem bili zadeti življenjski interesi Sovjetske Rusije. O Edenovih razgovorih v Atenah, kamor Je odpotoval lz Ankare, piše isti list, da ST6 očitno za organizaci-o enotne an-gle«ko-grške fronte. Sofijski list »Dnes« se prav tsko bavl r vp a*anj->m. kakšne predloge je stavila Anglija v Ankari |n Nadaljevanje na t strani domneva, da je Angliji predvsem do tega, da bi Turčija zaprla Dardanele in uvedla strogo kontrolo. Dardanele bi v bodoče smele pasirati samo one ladje, ki bj dobile za to od turške vlade posebno dovoljenje. Anglija in Bolgarija London, 1. marca. j. (Reuter). Iz italijanskega vira &e je danes dopoldne preko Bukarešte razširila vest. da je angleški poslanik v Sofiji Rendell danes zjutraj izročil bolgarski vladi ultimatum, v katerem vlada Velike Britanije izjavlja, da »e bo morala smatrati v vojnem stanju z Bolgarijo, ako bo Bolgarija zavrnila neke angleške predloge. V službenih krogih v Londonu pripominjajo, da je ta vest brez sleherne utemeljitve. Na sllužbenem mestu z vsem poudarkom izjavljajo, da angleški poslanik v Sofiji bolgarski vladi niti ni iz: rcčil nobenega ultimata, niti stavil kakršnih koli predlogov. Od danes dalje je tiskovni urad pri britanskem poslanstvu v Sc-fij* zaprt in ukinjen Skoraj vsi britanski državljani, ra-2en osebje sofijskega poslaništva in osebja konzulata, so že zapustili Bolgarijo. Mo-brliziranje nadaljnjih letnikov bolgarske armade se nadaljuje z namenom, »da bo Bolgarija pripravljena za vsak primer.« Službeno tolmačijo v Sofiji odredbo mobilizacije kot zgolj defenzivni ukrep. London, 1. marca j. (Un Press). Po vesteh iz Sofije smarrajc v tamkajšnjih političnih krogih današnji pristop Bolgarije k berlinskemu paktu kot direktno posledico sklenitve nenapadalne pogedbt med Bolgarijo in Turčijo' Šele ta pogodba je po mnenju bolgarskih krogov omogočila Bolgari- ji, da je napravila ta korak, čigar posledice bi bile brez prejšnjega sklepa nenapadalne pogodbe s Turčijo lahko zelo kočljiva za njo. London, 1. marca. s. (Ass. Press). V eni svojih oddaj ie dejal danes angleški radio o pristopu Bolgarije k osi, da pomeni ta korak bolgarske vlade da v lahko Bolgarija že v nekaj urah spremen; v vojno področje. S pristopom Bolgarije k osi je dobila Anglija proste roke napram Bolgariji. Ameriške informacije Boston, 1. marca. o. V komentarju o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu pravi »Christian Science Monitor«, da je bilo s tem samo formalno potrjeno razmerje, ki je že dolgo obstojalo med osjo ln Bolgarijo. Nemčiji in Italiji se Je posrečilo, da odtrgata od Rumunije Dobrudžo ln jo vrneta Bolgariji, smisel današnjega podpisa pogodbe na Dunaju pa naperjen predvsem proti Grčiji, ki naj bi sedaj pod diplomatskim pritiskom popustila in se spravila z Italijo pod naslednjimi pogoji: 1. Umik vojaštva za grško mejo, 2. Vrnitev bolgarskega ozemlja, ki ga je dobila po zadnji svetovni vojni, 3. Prepustitev oporišč na Egejskem morju ter letalskih oporišč Nemčiji, da bi mogla odtod napasti Angleže na Kreti in v Aleksandri ji. Washington, 1. marca. s. (Ass. Press). Zunanji minister Hull je podal danes popoldne naslednjo Izjavo: Zunanje ministrstvo pozorno zasleduje položaj na Balkanu. Ce bo nemška vojska zasedla Bolgarijo, bo takoj načeto vprašanje zapore bolgarskih dobroimetij v Zedinjenih državah. Vojne operacije v Afriki Angleške čete zasedle Bardero v Somaliji, drugod pa je položaj nespremenjen Rim, 1. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske beleži v svojem današnjem 267. službenem vojnem poročilu o borbah v Afriki: V severni Afriki so naši bombniki uspešno bombardirali sovražne motorizirane sile južnovzhodno od Agedabije. V Vzhodni Afriki se je sovražni pritisk severno od Mogadiscia nadaljeval. Naše čete so se branile z izredno odločnostjo. Na drugih predelih fronte so bile vojne operacije le krajevnega značaja. Sovražna letala so bombardirala Asma-ro. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Angleška poročila Najrobl, 1. marca. s. (Reuter). Današnje poročilo poveljstva angleške vojske v Keniji javlja, da so v sredo južnoafriške čete zasedle važno cestno križišče Bardero ob Džubi v Italijanski Somaliji. V okolici Bar-dere se nadaljujejo očiščevalne operacije proti manjšim oddelkom Italijanov, ki se še niso predali. V Mogadisciu je bilo v četrtek odkrito veliko skladišče vojnega materiala, v katerem je bilo več tisoč pušk, lahkih stroj- nic, radijskih naprav, itd. Na letališčih v Somaliji so Angleži zaplenili tudi mnogo dobrega letalskega materijala. Kairo, 1. marca, s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V Libiji so angleška lovska letala pre-stregla nemški bombnik tipa Junkers 88 ter ga v bližini Bengazlja sestrelila. V Eritreji je bilo neko angleško lovsko letalo napadeno od dveh lovskih letal tipa CR 42. Angleški lovec je eno izmed njih sestrelil. Angleški bombniki in lovska letala v vzhodni Afriki so nudili pomoč kopni vojski v operacijah v Eritreji in Abesiniji. Izveden je bil napad na železniško postajo v Asmari, lovska letala pa so napadla prometna vozila na cesti iz Asmare v Keren ter so več vozil poškodovala. Bombni napadi so bili izvršeni tudi na Massauo, Ber-bero in Neghelli. Kairo, 1. marca. AA. (Reuter) Vrhovno poveljstvo poroča: V Libiji, Eritreji in Abesiniji nič novega. V Italijanski Soma-liij naše čete po zavzetju Bardere čistijo okolico, odkoder se sovražnik umika. Do zavzetja Mogadiscia je bilo ujetih v Somaliji 9.000 vojakov. Krajevni spopadi v Albaniji Italijani poročajo, da so sestrelili 9, Angleži pa javljajo, da so uničili včeraj 26 sovražnih letal Rim, 1. marca. n. (Štefani) O položaju na grški fronti je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske davi v svojem 267. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti nI bilo nikakih posebnih dogodkov. Skupine italijanskih bombnikov so razpršile in s strojnicami obstreljevale skupine sovražne vojske. Bombardirale so tudi neko važno sovražno pomorsko oporišče. V hudih letalskih spopadih je bilo sestreljenih 9 sovražnih letal, štiri naša letala se niso vrnila na svojie oporišče. Na Egejskem morju so dne 25. februarja posebne angleške ekspedic/jske čete s pomočjo močnih pomorskih vojnih sil prodrle na mah otok Kastellorizo, ki ima vsega kakih 10 kv. kilometrov površine in na katerem je bilo nekaj naših vojakov in mornarjev. Na otoku ni nobenega letalskega oporišča. Ogromne sovražne sile, ki so bile angažirane v tej akciji, so po hudem obstreljevanju otok zavzele in premagale našo posadko. Dne 28. t. m. pa je nekaj naših tqrpednih čolnov izkrcalo na otoku ob sodelovanju našega letalstva poseben oddelek vojaštva, ki je takoj navalil na angleško postojanko, jo uničil ln se tako spet polastilo toka. Nekaj Angležev je bilo ujetih. Zaplenjeno je bilo njihovo orožje in strelivo. Zasežena je bila tudi ena angleška zastava. Milan, 1. marca. j. (DNB.) »Popolo dTtalia ugotavlja, da Grčija zadnji čas spet kaže večjo pripravljenost, sprejeti dodatno pomoč v obliki angleških čet, ki bi se izkrcale na Grškem. List označuje to kot pripravljenost Grčije, da izvrši samomor in navaja nato izrek, ki ga je pokojni predsednik grške vlade general Metaxas izrekel še na smrtni postelji, potem ko je bil odklonil prvo angleško ponudbo za pomoč, ki mu jo je predložil general Wavell. Metaxas je tedaj rekel, da je Velika Britanija Grčijo ubila. To spoznanje pokojnega Metaxasa — pravi »Popolo dTtalia« — je danes že zelo domače tudi na vseh atenskih ulicah. Grška poročila Atene, 1. marca. AA. (At ag.). Ui-adno poročilo št 125 glavnega stana grške voi-ske pravi: Po uspešnih krajevnih bojih smo zavzeli nove postojanke Ujeli smo nekaj sovražnih vojakov. Napad sovražnih tankov je bil odbit in mri tej priliki je bil uničen en tank. Angleško letalstvo se ie spustilo v bitko s ovražnimi letali in ie bilo uničenih 30 italijanskih letal. Angleška letala niso imela izgub. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi. da so sovražna letala bombardirala Prevezo, kjer je bilo nekaj ranjenih. Bombe, ki so padle na Krf in Lerin. n so napravile nobene večje škode. Atene, 1. marca. AA. (Reuter) Srr či je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi d aso angleška letala med včeraišniimi boji nad Grčijo setrelila 26 sovražnih letal. 9 pa jih je bilo težje p šeodovanih in je dvomljivo, če so se lahko vrnila na svoja oporišča. Vsa angleška letala so =e vrnila nepoškodovana. Neki drugi oddelek angleških letal je včeraj bombardiral vas Sandro. ki ie vzhodno od Tepelen.ja. Angleško-nemška vojna v zraku in na morju Nemci so včeraj bombardirali pristaniške naprave ob jugovzhodni obali Anglije, Angleži pa Emden in Wilhelmshaven Berlin, 1. marca. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Posamezna bojna letala so včeraj kljub neugodnemu vremenu učinkovito bombardirala pristaniške naprave in druge vojaške važne objekte ou južnovzhodni obali Anglije. V severni Afriki so bite uspešno napadene pristaniške naprave v treh lukah Ci-renajke ter letala na nekem ietališču. V poslednji noči so posamezna bojna ?e-tela znova napadla objekte oboroževalne industrij« v In okrog Londona Sovražna letala so v zadnji noči v večjem številu prodrla v Nemški zaliv ter bombardirala nekaj krajev v severnoza-padni Nemčiji. Odvrgla so le malo eks- ploziv. in aažigalnih bomb. Nekaj poslopij je bilo neznatno poškodovanih. Neko nočno lovsko letalo in protiletalsko topništvo mornarice sta sestrelila po eno sovražno letalo. Pomorske in letalske vojne siile so v mesecu februarju s prav posebnim uspehom nadaljevale trgovinsko vojno proti Vefliki Britaniji. Sovražnik je v tem mescu izgubili skupno 740.000 ton svojega trgovinskega ladijskega prostora. Pri teh uspešnih operacijah sita bili udeleženi vojna mornarica * 550.000, letalstvo • 190.000 tonami. Poleg tega je bilo 67 aovrainih trgovinskih ladij z bombami tako zeta poškodovanih, da *e lahko računa s njihovo delno izgubo. \ Podvigi angleškega letalstva London, 1. marca. j. (Reuter) Preteklo noč so bili angleški bombnik; navzlic slabemu vremenu spet zelo aktivni nad Nemčijo in zasedenimi pokrajinami Poročile letalskega ministrstva pravi, da so sinoči o mraku angleški bombniki napadli zaliv Quiberon v Bretagni (severnozapadno od izliva reke Seme) ter razne cilje ob holand-ski obali. Letala so dosegla mnogo direktnih zadetkov in so se vsa srečno vrnila. Kasneje je bil poglavitni cilj angleških napadov \Vilhelmshaven, ki so ga angleški bombniki silovito napadli, m to navzlic viharnemu vetru in slabi vidljivosti. Zaradi neugodnega vremena je bilo opazovanje zadetkov sicer težavno, vendar so angleški bombniki vrgli nekaj najtežjih bomb na določene ciljt.. Druga skupina angleških letal je nato napadla luko Emden, kakor tudi več letališč v severnozapadni Nemčiji in na Hoflandskem. S teh poletov pogrešajo eno angleško letale London, 1. marca. s. i Reuter.) Sinočnji napad angleSkih bombnikov na Wilhelm-shaven je bil že 44. v dosedanjem poteku , vojne. Angleška letala so pričela z napadom ob 23. ter so bombardirala Wilhelm-shaven več ur. Glavni cilj napada so bile ladjedelnice, doki in bencinske naprave. 2e ob začetku napada so bili povzročeni veliki požari, ki so pomagali poznejšim skupinam letal pri ciljanju. Protiletalska obramba je bila ves čas napada zelo aktivna. Streljali so protiletalski topovi in tudi nočna lovska letala so skušala angleškim bombnikom preprečiti napad. Eden Izmed nemških lovcev se je v zraku skoro zaletel v angleški bombnik. Močan napad so angleška letala preteklo noč izvedla tudi na oporišča nemških podmornic v Lorientu. Spustila so se do 15 m nad zemljo, nakar so odvrgla svoje bombe. Zadete so bile med drugim vojašnice nemške vojne mornarice. Odseljevanje prebivalstva z obal Kanala Vichy, 1. marca. j. (AR). Po še nepotrjenih vesteh se nadaljuje odseljevanje francoskega prebivalstva z cbale Rokav-skega preliva, m sicer v 35 km širokem pasu. Odseljevanje se je pričelo že sredi februarja. Vzrok ni znan. Potopljen angleški ruSilec London, 1. marca. AA. (Reuter). Angleška admiraliteta je snoči objavila tole poročilo: V prejšnji noči so nemške izvidnice za metanje torpedov skušale napasti neki naš konvoj v Severnem morju. Napad je bil odbit. Admiraliteta z obžalovanjem naznanja, da je bil ob tej priliki potopljen angleški rušitlec »Expoor«. Angleški blokadni ukrep Buenos Aires, 1. marca. AA. (DNB). Tukajšnji angleški veleposlanik je objavil, da bo angleška vlada v bodoče odklonila navicerte in dovoljenja za uvoz v Anglijo in za izvoz iz nje vsem parni-kom, kf bodo zavarovali svoj tovor pri zavarovalnicah sovražnih držav. V prošnji za navicert bo treba navčsti ime zavarovalnice, ali pa bo morala biti priložena izjava, da parnik in tevor ne bosta zavarovana pri kaki zavarovalnici sovražne države. Isto velja za blago, ki bo naročeno v Angliji Manjši letalski napadi na Anglijo London, 1. marca. j. (Ass. Press). Preteklo noč so bila nemška letala spet nekoliko aktivna nad angleškim otočjem, da-si napadi zaradi neugodnih vremenskih prilik nikjer niso dosegli večjega obsega. Napadi so bili usmerjeni spet večinoma proti raznim ciljem v vzhodni Angliji. V zgodnjih večernih urah so nemška letala vrgla manjše število bomb na več tamkajšnjih obalnih mest, pri čemer je bilo manjše števiilo ljudi ubitih in ranjenih. Gmotna škoda je bila povzročena več nema na stanovanjskih in trgovskih poslopjih, vendar ni bila nikjer težjega značaja. Nad ostalimi deli Anglije so bila posamična nemška letala opažena predvsem na jugu in jugovzhodu, vendar so bili fi napadi povsem lahkega značaja ter so bili vsi končani še pred polnočjo. Prihod ameriškega poslanika v London London, 1. marca. s. (Ass. Press.) Novi ameriški veleposlanik pri angleški vladi Winant je danes z letalom prispel lz Lizbone v Anglijo ter je pristal na nekem letališču pri Bristolu. Na neki železniški postaji v bližini je pričakoval veleposlanika sam kralj Jurij, ki je s tem želel izkazati ameriškemu veleposlaniku isto čast, ki jo je bil deležen angleški veleposlanik v Zedinjenih državah lord Halifax, ko ga je prišel ob prihodu v Ameriko pozdravit v pristanišče predsednik Roosevelt. Je to prvi primer, da je angleški kralj izkazal tujemu poslaniku tako čast. Kralj Jurij se je s poslanikom Winantom več minut razgo-varjal, nato pa ga je povabil v svoj posebni vlak, kjer sta kralj in kraljica pridržala Winanta in njegovo spremstvo na čaj. Vlak je potem nadaljeval pot v London. V spremstvu Winanta sta prispela v Anglijo tudi njegov posebni pomočnik Cohen, član znanega Rooseveltovega »možganskega trusta«, ter rektor Harvvardske univerze Conant, ki prihaja v Anglijo v posebni misiji. Nemci o angleSkih naSrtih glede Grenlandije Berlin, 1. marca. n. (DNB) Na Danskem so izzvale veliko vznemirjenje vesti, da je pričela Velika Britanija izvajati na Ze-dinjene države pritisk, da bi pristale na zasedbo Grenlandije, na kateri naj bi se uredilo posebno oporišče za letala, ki bi služilo kot vmesna postaja za pošlljatve ameriških letal preko Grenlandije in Islandije v Anglijo. Vse kaže, da v Wa-shingtonu niso načelno proti takemu angleškemu načrtu. V danem primeru bo ameriška vlada prekršila obveznosti, Id jih ima do Grenlandije kot danske posesti. Naročajte, čltajte in Širite »J U T R 0 < Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi. Katarju pljučnih vrhov, zastarelem Itašlju, zasluzenosti, dolgotrajni tiripavostl ln hripl, a doslej še niso naAll zdravila Vsi l ani bolniki dobe prt nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med Gutmanna. — Treba je pisati samo karto ifrankirano z 2 din > s točnim naslovom na: PCHLMANN & Co., Berlin 614. Mttggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min »oc pot unitetsko oddelmic S. o« ^416 od li XII 19J6 Spravljiv odgovor francoske vlade Tokiu V sporu s Siamom to francoski odgovor tvoril osnovo za nadaljevanje mirovnih pogajanj Vlchy, 1. marca. j. (Un. Press.) Francoska vlada, ki je včeraj prejela ultima-tivno zahtevo, da se nedvoumno izreče za japonski kompremisni predlog o ureditvi obmejnega spora med Francosko Indokino in Siamom, se je v svrho proučitve japonske zahteve sinoči sestala pod Petainovim predsedstvom k Izredni seji. Po seji je bil izdan kratek službeni komunike, v katerem vlada sporoča, da je sprejela drugi predlog japonskega zuna % iT S»«dar ' S -A ■ BrJi WrTnfa —— Trnovo *§om«r» BOLGAR I JA Sliven* S7egora • tfambol SmTOKjvgrad Trr*ov^ 'V* "/''"I J NEMŠKA AKCIJA NA BALKANU Iz švicarskega »Journala de Geneve« posnemamo naslednji članek o položaju na Balkanu: f'I jsmarck ie nekoč dejal, da sta v !fi J j ^vr°Pi samo dve osebi. ki te- OJ meliito poznata balkanske pro-}i bleme »Ena izmed teh a veh J oseb strm jaz. kar pa se i. če druge, ie zblaznela pod težo tega zam ta-nega znanja,« ie rekel. Skorai da res ni nič težjega, kakor napraviti si pravilno sliko o položaju. ki sc vedno izpreminia zaradi razi čnih teženj, ki se ooažajo v notranjosti balkanskih držav ter zaradi sil. Id od zunaj izvajajo svoj pritisk na njihcvo politiko. Med temi pritiski je oni, ki prihaja iz Nemčije nedvomno najmočnejši, kajti Nemčija ima silno velik interes na tem. da bi se ne kalil m r v tem delu Evrope. V Berlinu smatrajo Balkan za nei črp-no Tralogo surovin ter kmet iskih prid 1-kov ld jo ie trebi ohraniti nrditaknjeno kot neobhodno potrebno za nada ievanie voine Nemčija naivečii knneo jugoslo-ven^kega bolgarskega in romun-k^ga o°ajanjih Jugovzhodna Evropa potrebuje nemški trg. Nemčija pa s svoie Osemnajst mesecev vojne j i i | ilijoni ljudi strahoma štejejo meji i j sece sedanje vojne. Oni, ki jih i J\j\ je vojna neposredno prizadela, j / f % j merijo z njimi obseg svojega '--trpljenja, oni, ki še uživajo bla- godat miru, pa si žele, da bi vsaj še toliko mesecev preživeli v miru. Omikanim narodom je številka osemnajst trden pojem s popolnoma določeno predstavo, manj razviti narodi pa si pomagajo na razne načine, ki se nam zdijo vsaj čudni, če že ne naravnost smešni. Nekateri izražajo številke s prsti na rokah in nogah ter se morajo za vsako številko nad deset posluževati prvih dveh osnovnih računov, seštevanja in odštevanja Marsikdo bi si mislil: Kakšno seštevanje in odštevanje neki? Osemnajst je pač osemnajst. Toda stvar ni tako enostavna. Vsak narod izraža števila na čisto svojski način in ti načini so včasih med seboj take različni, da je za pojasnitev nekaterih treba dolgih učenj aških razprav. V slovanskih jezikih se vrši štetje skoro povsod na isti način, le tu pa tam so neznatne razlike. Od vseh Slovanov smo samo Slovenci opustili logično-matematično štetje »dvajset dva, trideset dva, štirideset dva itd.« ter sprejeli nemški način dvaindvajset. Deloma so tako štetje privzeli tudi Cehi, na katere je tujina še bolj vplivala nego na nas. Del koroških Slovencev se od ostalih rojakov že razlikuje v toliko, da šteje desetice takole: Tri redi, štiri redi, pet redi, kar pomeni trideset, štirideset, petdeset. Rusi so izgubili slovanski Izraz za štirideset in pravijo »sorok«. To je davna izposojenka iz grške besede tet-tarakonta ali tessarakonla. Prišla je v ruski jezik preko cerkve. Hagioi Sarakonta pomeni praznik štiridesetih mučenikov. Novogrško se glasi kratko saranta, nekoliko starejša oblika pa je sarakonta in iz te so si Rusi prikrojili svoj števnik sorok. Naši čitatelji poznajo iz vojnih poročil albansko mesto Santi Quaranta, grški Hagioi Saranta, imenovano ravno na čast 40 mučenikom. Francozi nimajo enotnega izraza za 70, 30 in 90, marveč delajo pri teh številkah že majhne računske operacije, ko pravijo 60 + 10, 4 x 20, 4 X 20 + 10. Pri deseticah je stvar še nekoliko enostavna, toda pri številu 89 mora Francoz reči 4 X 20 + 9, pri 99 pa celo 4 X 20 + 19. Seveda ne izgovarja tudi računskih znakov, toda številka je vseeno dolga, ker mora nanizati eno število za drugim: štiri dvajset deset devet Te posebnosti so ostale Francozom od starih Galcev, ki so imeli drugačen številčni sestav nego Rimljani. Lepo sliko, kako različni narodi izražajo isto število, na mnudi n. pr. številka 18, ko je ravno toliko mesecev poteklo od začetka vojne. Mi pravimo osemnajst, kar je nastalo iz »osem na deset«. Pri nas je razvoj nekoliko zabrisan, v ruski besedi vosemnadcatj je nastanek iz osem na deset bolj viden. Francoz pravi »dix-huit«, deset-osem, Nemec: achtzehn, osem deset, Armenec: tasn-jev-uht, deset in osem, Valižan: triar-bim-teg. tri in pet na deset, Mehiški Indijanec: kakstu-liom-ej, petnajst in tri, Litovec: asetunilika, osem na deset, Laponec: kaklzeloke-nalu, osem več deset Estonec: Kahekza teist kjumend, dva manj kakor vsi, t. j. kakor vsi prsti na rokah in na nogah, Latinec: duo de viginti, dva od dvajsetih, Novozelandski črnec: katekau-ma-uitl, enajst in sedem. Korejec ima pet besedi, ki pomenijo do-slovno deset manj dva in še deset, Hindu pravi: deset pa še tri in pet, Senegaleo: deset in pet pa tri povrhu, Greniandec ima za ta števnik osem besed, ki pomenijo doslovno: obe roki in ena noga. od druge noge samo tri. To pomeni 10 + 5 + 3. Karaibcki Indijanec: trikrat ena roka tr od druge. Br97;li*-ki Ind^ane'* pa- obe roki. tri, m^n reka t. i- 10 -*- 3 + 5. 7-.Mivč:mo nn greniVojna traja fo m^-ecev »obe roke in ena noga. od <5 ruše samo tri« N;ti ta humorist'čni števnik ne more zabrisati žalostnega dejstva, da ji ni videti konca... A. F. strani skrbi za to. da bi vojni spopad ne Dreprečii dovoza ter onemogočil produkcijo blasa. ki ie Nemčiji potrebno. To je vzrok, zakaj je vse pr zadevanje Ribbentrooa posvečeno ohranitvi miru na Balkanu. Vojaška zasedba Rumunije ie imela namen zagotoviti varnost pet olcj-skih vrelcev ter preprečiti v dežeii nemire. zaradi katerih bi Rumunija ne mogla več dajati Nemčiji po 3 do 4 m 1 jo-e ton tekočega goriva letno Akcija Nemčije postaja popolnoma iasna. ako upoštevamo to važno okoliščino. ? • - • In res ie ta vojna dala An-*I:j; možnost, da se je zasidrala na evroo ki celini, da si ie uredila oporišča za bro-dovje in letalstvo na grškem ozemlju. Tako se ie Velika BrianMa oribižaln ru-munskim vrelcem ter doMa možnost da izkrca svoi« čete na Ba'ka^rkem d 1~loku. Solunska fronta ni ostavila lepih sr>o-minov v Nemčiji. Z^to je mo al rajh pi-rirati to nevarno erožnio. preti ravno'ežju nje^ove^a gosrrdaTtva i" k: ima lahko tudi posledice vojaškega značaja. Za to podietie <=e ie Nemčiin skrbno pripravljala. Oiači'a ie s^-oio vojsko " Rumumji. ki ji poveljuje rmr^al von L;st in ki ie ob koncu februarja štela gotovo že 500 000 mož. Poznavalci pravijo, da je številčno stanje nemške vojske v R"mu-"iii še orecei v^šje ter da "-mogoča Nemčiji vsakršno ofenzivno podjetje za zavarovanje vzhodneea krila vojske, stoie^e na romunskih tleh S tem je preprečila morebitni sovjetski napad. k; Pa ie vsekakor zelo neverjeten. Onirajoč s? na to dejstvo, ie začela Nemčija pogajanja z Jugoslavijo in z Bolgarijo. Morala ie do- biti v Beogradu popolnoma zanesli vo zagotovilo za popoln o nevtralnost za pr.m;r da bi se stvari na Balkanu zasukale v kak drug pravec. Jugoslavija ie preveč izpostavljena, da bi opustila svojo nevtralnost. Tudi ne dobiva več orožja iz Italije. iz Sovjetske Rusije oa dovoz še ni urejen. V ostalem pa v Berghofu niso od nje zahtevali. naj dovoli prevoz nemških tet preko svojega ozemlja marveč so žeeli le. naj deluje v smislu p:mirjenia Balkana. Jugoslovanska ministra sta odpotovala iz Nemčije precej pomirjena. Zahteve Nemčije nasproti Bolgariji so bile mnoso večie. Raih. ki hoče naprav;ti konec grško-tali ianski voini. si hoče tudi zagotoviti možnost, da pošlje svoie č te proti Grški preko bolgarskega o em ja, ako bi bilo nemška prizadevanje no diplomatski poti brez uspeha N?m*i}3 gotovo nima namena zasesti Bolgarije mora pa si zavarovati prevoz čet Ni verjetno d? bi se bol »nroika vlada uprla temu prehodu. Sovjetska zveza tudi ne bo nasprotovala temu prehodu, ker se noče za nobeno ceno zaplesti v sr> pod z N~mčro. Tudi Turčiia. s® zdi. ne b- opustila nevtralnosti. Nemčiia v^d-Htje z G čiio normalne dip'oma'ske od oš1 je in videti je. da n1 razsrjena na Grke. Zarila jo grško-italijanski spopad le v t liko. v kolikor se ie vanj vmešala Anglija ter stopila na balkanska tla DLolomat?k: del nemške akcije ie po vsem videzu že do vršen, zdai oa bo Nemčia nodkušala odstraniti pretnio. ki ogroža nie preskrbo z živili in surovinami. Ta sm:s°l imi nemško delovanie na balkanski šahovn'ci. Akcija se bo seveda razširila, ako bo Velika Britanija pokarala namen, da b-ani svoie ooziHie. ki jih je zavzela kot zaveznik Grčije.« Vas peče koža po britju ? Kdor ima občutljivo kožo, pri tem pa še trdo brado, ta se boji neprijetnega in močnega pečenja kože po britju. tu pomaga. Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar m napetost kože popustita in neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka m mehka. 2e naslednji dam boste opazili, koliko lažje in kako brez bolečin se brljete. Konj in traktor fla} večji pogCavar foCama D očim v Angliji že pomišljajo, ne bi-li živalsko konjsko silo nadomestili z motorjem, se kaže v Sovjetski zvezi, ki je vsa zadnja leta z največjo gorečnostjo izvajala motorizacijo poljedelstva, ravno nasprotni razvoj. Prvotno navdušenje za traktorje se ie precej poleglo in razni kmetijski strokovnjaki zopet razmetrivajo vprašanje o prednostih živalske keniske sile. ne da bi se bali. da bi jim kdo očital zaostalost in konservativnost. Danes prodira v Rusiji miseL da za kmetijstvo nikakor ni koristna prav lOOodstotna mo-torizacija in da morata obstojati druga Poleg druge mehanična in živa sila, Id se vzajemno izpopolnjujeta. To misel zagovarjajo mnogi govorniki in mnegi listi v svojih uvodnikih. Načelnik komunistične stranke v Ukrajini Hruščev se ie odločno uprl današnjemu načinu, ki zahteva, da vse poljsko delo opravi traktor, dočim se živina brezdelno pase po travnikih. Navadno se delo. ki bi ga čisto lahko opravil konj, nalaga traktoriu in je zato treba najti pravilno razmerje pri uporabi žive in mehanične sile. Sovjetski komisar za kmetijstvo Benediktov je sedaj izdal poziv vsem kolektivnim in državnim kmetijskim gospodarstvom, nai v večji meri pritogneio k delu živo silo. kajti kani ne sme postati domača žival, ki brez dela postaia po IVevih. stajah in pašnikih. S tem pozivom se zopet uvaja živa konjska sila v kmetijsko delo ter je konj zopet drfoil svojo zaposlitev pred plugom in pred vozom. Razvoj v pravcu t^aktoaizaciie ie namreč priti-ral stvar tako daleč, da so se kmetje bali i vpregati živ no, da ne bi na ta način i zmanjševali odstotka vperabe mehanične sile. kar je smatrati za višek s~do'on^ga napredka. Zgodilo se da kolekt:vna gospodarstva, ki niso iz kakršnegakoli razloga pravočasno prejela dovolino število traktorjev, za oranje ni^o uporabila konj. marveč so raje čakala, da so prejela potrebne traktorje. Posledica tega ie bila. da se znatne površine obdelane zemlje niso preorale in da ie bil donos letine manjši. Zlasti v Rusiji, kjer je leto kratko, zavisi veliko od tega. da ie polje zorano, takoi ko sne sneg staja in ie treba pomladne dni izrabiti do skrajnosti. »Izvestia« se pritožujejo, da ie pridelek žita sladkorne pese in drugih vrst znatno manjši, kakor bi lahko bil. samo zato. ker kmetje ne izkoriščajo dovolj no živalske sile. S tem se tudi preobtežujeio traktorji, kar zopet nanese lepe milijone za popravo slednuh Z druge strani pa tudi vojaški strokovnjaki nujno priporočajo večjo vporabo živalske šle v poljedelstvu. V primeru voine se zna pripetiti da bo dovoz pogonskih sredstev zaradi prevoza vojaštva in vojnih potrebščin znatno zastal in v takem primeru bi bilo poljedelstvo zopet navezano na živalsko silo. Koni ie zato dragocen pripomoček v vojnem primeru, ko vojska trosi pretežni del pogonskih sredstev in ko ie tudi niih dobava posameznim gospodarstvom zaradi preobremenitve železnic močno otežkočena. Maršal konjenice Budjonnvi ie že prejšnja le'a opozarjal na to okoliščino ter je glasno svaril pred zmanjšanjem številčnega stanja konj. Upadek konj ie bil tudi v resnici strašen. Ob kolektivizaciii L 1923. so našteli še 23 milijonov konj. šest let nato pa le še 13 milijonov. To število se je medtem sicer dvignilo zopet na 18 milijonov in država si prizadeva, da bi dvignila število na višino pred kolektivizacijo. Predpisano ie celo. da se mora up-raba traktorjev skrčiti in poliedelski strokovnjaki so določili, za katera dela se v bo-do&3 sme in. mera uporabljati t-ak4or, pri katerih pa se mora izboriš*iti živa konjska sila. V 240 000 kolektivov h gospodarstvih bo poslej konj zopet prišel v rabo. traktor ca bo pobegel v delo le tam kjer bi živa'ska si1 a ne bila kos poljedelskemu delu in bi bila nevarnost, da se zamudi pravi čas za oranje, vlačenje in žetev. DOGODKI PRETEKLEGA TEONA Negotovost glede bolgarske odločitve o propustu nemških čet preko bolgarskega ozemlja je vladala ves teden. Ameriške vesti, da bodo nemške čete prestopile Dunav že v prihodnjih dneh se k sreči niso uresničile, vendar napetost še ni ponehala marveč je postala nekako kronična. Bolgarski kralj ni sprejel zastopnikov opozicije, ki so hoteli biti na jasnem glede namer vlade v zadevi prehoda nemških čet. Dasi se je sprva javilo, da je vladar sprejel opozicionalce, je bila kasneje ta vest uradno demantirana. V zvezi s tem je Grčija že drugič odklonila angleško ponudbo za pomoč, nadejajoč se, da bo s tem odpadel vsak povod za napad nemške vojske na grško ozemlje. Ob koncu tedna je prišlo razčiščenje položaja. Izvedelo se je, da je Bolgarija pristala na pristop k trojnemu paktu in da bo tozadevno pogodbo podpisal na Dunaju bolgarski zunanji minister Popov. Glavni politični dogodek preteklega tedna sta bila vsekakor velika govora italijanskega predsednika vlade Mussolinija in nemškega kancelarja Hitlerja, ki sta podala svoje poglede na sedanji položaj ter izrekla tudi nekoliko napovedi za bodočnost. Duče je v desetih točkah nagla-sil svojo trdno vero v končno zmago in v popolni poraz Anglije ter potrdil zvestobo Italije napram nemškemu zavezniku. Tudi Hitler je odločno naglasil zavezništvo Nemčije in Italije do zmagovitega konca. Poleg tega je napovedal poostreno podmorniško delovanje proti Angliji ter zagotovil, da bo napel vse sile nemškega naroda, da doseže poraz Anglije. Dejal je tudi da se bo v ta namen poslužil, če bo treba, polovice Evrope, ki bo delala sredstva za napad na Anglijo. Naša zunanja politika je prošli teden zabeležila lep uspeh. V sredo in četrtek se je mudil naš zunanji minister dr. C1 n car-Markovid v Budimpešti, kjer sta z madžarskim ministrom zunanjih zadev Bar-dossyjem izmenjala ratifikacijske listine za pogodbo o tralnem miru in večnem prilatelisvtu med Madžarsko in našo kraljevino. Zastopnik naše država Je bil svečano sprejet in toplo pozdravljen tudi od madžarske javnosti. » Pomembno je to dejstvo tembolj, ker je pobuda za pogodbo prišla z madžarske strani, kjer si v sedanjih časih izredno žele našega prijateljskega sodelovanja za ohranitev mirti. V zadevi balkanske politike sta britanski zunanji minister Eden in šef angleškega generalnega štaba D i 11 pose-tila Ankaro, kjer sta imela važne pomen-ke s turškimi državniki in politiki. Plod teh pogajanj je Izjava turškega zunanjega ministra Saradžogla, da bo Turčija slej ko prej ostala zvesta svojim zaveznikom in da se bo strogo držala pogodb, sklenjenih s posameznimi državami. V petek je dal angleški poslanik pri bolgarski vladi pomembno Izjavo, da ne bo zapustil Sofije, dokler se ne izkaže, da se je Bolgarija popolnoma predala Nemcem in dokler mu bo mogoče vztrajati na dosedanjem mestu spričo vedno razločnejših znamenj, da se Bolgarija nagiblje na nemško stran. V Franciji je maršalu P 61 a i n u uspelo sestaviti novo vlado po dolgih in mučnih pogajanjih z Lavalom ta pariško Nemcem prijazno skupino, ki je hotela imeti v vladi na vsak način močno zastopstvo. Zadeva med Francosko Indoklno ta Ta jem še ni urejena ta koncem tedna je prišla vest, da Japonska ponuja svoje posredovanje, ki bi bilo v celoti v prid Taju. V Parizu naglašajo, da se bodo na vso moč borili za svoj imperij ta da Ima Francija še vedno dovolj sil, da ga ubrani pred napadi. Na bojiščih se položaj razvija Se dalje v prid angleškemu orožju. Britanske čete so 26. febr. prodrle do Mogadiša, glavnega mesta italijanske Somalije ter zasedla to važno luko. V Libiji so javili spopad neke motorizirane angleške edini ce z nemškimi tanki, kar je nedvomno svoje vrste senzacija Invazija proti Angliji je še vedno v stadiiu čakanja, medtem pa se vrše običajni poleti nemškega letalstva nad Anglijo ter angleškega — v glavnem — nad zasedenim ozemljem Francije, kjer «> angleška lzvidnlSka letala po vsej priliki zopet ugotovila nemške priprave za Invazija Prihajajo vesti, da Je arabski kralj Ibn Saud skhcei v Er Ri-ad panarabsko konferenco, ki se bo bavila s splošnim položa jem vesoljnega muslimanskega sveta. Položaj arabskih dežel je v sedanji sve tovni vojni tem bolj važen, čim bolj se prenaša žarišče konflikta na Sredozem Ije, kateremu tvori prav arabski svet važno kontinentalno zaledje. V zadnjih letih so se izvršile v arabskem svetu velike spremembe, v katerih je imel posebno važno vlogo Ibn Saud. Osebnost tega velikega reformatorja arabskega svet& je pri nas docela neznana, zato menimo, da bo zanimala naše čitatelje. če jo prikažemo po članku, ki ga je za mesečnik »Voici la France de ce Mois* spisal Luis Balsan. Usoda tega velikega moža. ki je kralj Arabije, zaščitnik Meke in mogočen sosed Svete dežele, zanima ves muslimanski svet, ki se razteza od severne Afrike do Indije, preko Libije in Egipta, dežel, ki so prizorišče ene najvažnejših faz s\'etovnega konflikta. Ibn Saud je kralj tiste Arabije, ki zavzema največji del arabskega polotoka in ki predstavlja danes najčistejši primer Čiste arabske miselnosti. Nje nedavna ustanovitev sodi med najzanimivejše po-ja\'e v zgodovini naših dni Ko si je v Turčiji pridobil oblast Mustafa Kemal, je to pomenilo upor zoper islam in je Turčijo na stežaj odprlo modernemu duhu. Nastop Ibn Sauda pa pomeni nasprotno vrnitev k najčistejšim tradicijam pr\'otnega islamizma. Ibn Saud je potomec Sauda Velikega, emira v Riadu Ta .Saud je skupaj s prerokom Abdulahom Wahubom ustanovil v začetku 19. stoletja arabsko kraljestvo, ki ga je pozneje premagal Mehmed Ali Ibn Saud se je rodil leta 1881 Mlada leta je preživel v izgnanstvu in v siromaštvu Živel je v kraju Kovveit ob Perzijskem zalivu, odkar je bil njegov oče premagan in izgnan iz mesta s\>ojih prednikov. Riada. Ko je Ibn Saud dorasel, je leta 1901 neke noči z dvanajstorico vojščakov skrivoma vdrl v Riad in ga osvojil. Združil ie okrog sebe vahabitska plemena, se spustil v boje z drugimi plemeni v notranjosti ter zasedel velik del osrednjega ozemlja Arabije. Leta 1913 se je spustit v boj * turškimi četami Ko je nato izbruhnila svetovna vojna, je Ibn Saud utihnil in čakal, kako se bodo razpletali dogodki. Angleži so v tem času dajali prednost velikemu šerifu v Meki, Huseinu, ki so ga kupili za 8 milijonov liver šterlingov. Le-ta je s sodelovanjem sloveče ga angleškega polkovnika Lawrenca sprožil leta 1916 znani »upor v puščavitr, ki se je končal tako, da so bili Turki skupaj s svojimi nemškimi za\'ezniki pregnani iz Arabije, Palestine in Sirije wrence je v tem času komaj poznal Ibn Sauda. saj v s\'oji knjigi o Arabiji »Sedem stebrov modrosti«, ki šteje 700 strani, omenja samo na enem mestu Ibn Sauda in pravi. da je skupaj s trojico ali četvorico drugih nestalen poglavar nekega plemena v puščavi. Ko se fe končala s\'etovna vojna, je Ibn Saud občutil, da je prišla njegova ura. Zavedel se je. da hedžaski kralj Husein in niegova sinova Abdulah in Fay*al, ki so Jih Angleži postavili na čelo Transjordani-je in Iraka, ne uživajo pravega zaupanja med arabskimi plemeni in da ne bodo mogli uresničiti sanj o vsearabskem gospostvu. Leta 1924 se je Ibn Svud proti volji Angležev nagloma polastil Meke in Hedžasa. Prejšnji šerif Meke Husein je pobegnil na ' Ciper in odnesel s sebo j vso zalogo zlata, j Kmalu se Je oblast Ibn Sauda raztirila preko vsega arabskega polotoka in od le- j ta 1934 ga vs> priznavajo za zaščitnika j svetih mest, za največjega poglavarja isla- i ma, za »gospoda Arabijet. Od tega časa dalje so morah tudi Angleži računati s tem sposobnim Arabcem in se t njim pogajati. Pes je, da ea obdaja oklep držav, ki so pod angleškirr. vplivom ali so celo angleške kolonije: Transjordani-Ja, Itak, Oman, Hadramut. Aden. Toda Ibn Saud je znal ostali popolnoma svoboden. Prvič v radnferr stofetiu }*■ A rabi i a, ki Je bila toVkc časa prizorišče večnih nemirov, pod njegovim vodst\vm mirna in urejena. Razbojniftw Je prenehalo, prebivalstvo plačuje redno svoje davke. Ibn Saud, ki se naslanja na armado kakih 100 tisoč mož, vseh prežetih s puiitanskim idealom rvahabitov. predstavlja danes v tem delu sveta moč, ki nikakor ni povprečna. Njegovi polki so moderno opremljeni in imajo vse vrste sodobnega orožja. Kralj potuje po svoji deželi v spremsivu avtomobilske kolone in kamionov: v njegen-em avtomobilu je stalno radijski aparat, s katerim vzdržuje stalno zvezo s svojim glavnim mestom Riadom ter z guvernerji svojih provinc. L. 1934 se je — tokrat s podporo Angleže\' — zaplete/ v vojno z emirjem Jemena, ki so ga podpirali Italijani. Svojo bojno ekspedicijo, ki je šla t' boj na 800 kamionih, je vodil šest tednov z mojstrsko spretnostjo Dosegel je popravo meje v svoj prid in pogodbo z emirjem Je-menom. l*REPREČlTJE SPUŠČANJE ZANK in podaljšuje trpežnost ženskih nogavic. Steklenica z navodilom din 30.— zadošča za 20 parov nogavic. V dro-gerijah in trgovinah. Samonrodaja »NIMELA«, Celje, p. predal 2. Ibn Saud skuša uresničiti načrt velikega arabskega imperija, ki ga nekdanji dostojanstvenik turške države. korump;rani Husein ni mogel izvesti. Zdi se. da je Ibn Saud dosegel že velike uspehe na tej poti. Če je imel take uspehe, gre hvala temu, da ni bil samo dfsher bojevnik marveč uteleša v sebi mogočni religiozni :deal u a-habizma, ki je neke vrste murhrr nsko puritanstvo. \Vahibitska verska ločma oznanja vrnitev k prvotnemu islamskemu nauku in nag aja svoje vernike k zelo strogemu verskemu življenju. Ta sekta je nasprotnica praznoverja in skuša obnoviti slavne tradicije priih islamskih vernikov. Svoja načela je vsilila Arabcem z mečem, prav kakor so širili vero tudi prvotni ozna-njevalci Mohamedovega nauka Arabci v Ibn Saudovi državi ne smejo piti, ne kaditi, ne plescti in ne igrati na godbene instrumente; tako je gramofon v arabski drži%*i uradno prepovedan. Raz-bojništvo in tatvino zatirajo z zelo strogimi ukrepi. Zaukazane so molitve, dovoljeno je nositi orožje, v razgovorih se smejo obravnavati verska vprašanja, vse javno in zasebno življenje mora biti v znamenju stroge discipline in neizprosne vernosti, za katero daje najboljši zgled sam Ibn Saud s svojim osebnim življenjem v prestolnici Er Riadu. Romarji, ki prihajajo v sveto mesto Meko. so presenečeni, ko vidijo kakšen red je zavladal v tej deželi, odkar so wahabiti zaščitniki Mohamedovega groba. Ibn Saud se pač dobro zaveda velike koristi, ki jo ima od posesti Meke Ne samo, da dobiva odtod znatne prejemke, marveč je tudi močno zrasel njegov ugled v muslimanskem svetu. Preko romarjev, ki obiskujejo Meko, se širijo njegove ideje in njegov vpliv v vsa plemena muslimanske vere. Ugled Ibn Sauda je močno zrasel tudi pri evropskih velesilah, zlasti še pri Angležih, ki so spoznali, kakšno moč predstav-: Ija ta vladar z neveliko. vendar pa izredno ! disciplinirano in moderno oboroženo vojsko, z urejeno državo in z močnim verskim prestižem, ki lahko vpliva tudi na ostali islamski svet. Po svojem zemljepisnem položaju obvlada država Ibn Sauda pomorsko pot v Indijo in zapadno stran Sueškega prekopa, prav kakor angleške zračne linije in kopneno pot v severrtevzhodno Indijo. Ob vratih njegovega vpliva so Iran in Angleško perzijska petrolejska družba s sinjimi osmimi milijoni ton letne proizvodnje petroleja. Dalje Irak s svojimi tremi milijoni tonami petroleja in otok Ba-hren, na katerem so odkrili nove velike vrelce petroleja. Prav tako lahko Ibn Saud kontrolira lov na bisere v Perzijskem zalivu. Okrog te zanimive osebnosti, ki ima vpliv na toliko bogastva in na tako važne mednarodne zveze, se v sedanjem sivtovnem konfliktu plete cela mreža intrig Ponesrečeni atentat ki je bil izvršen na Ibn Sauda ob koncu lanskega leta, je bil nedvomno v zvezi s temi spletkami. Dejstvo je, da je Ibn Srrud danes najpomembne jša osebnost v muslimanskem svetu izven Turčije in da se v tega vladarja vedno bolj upirajo pogledi državnikov, ki odločujejo v sedanji ogromni borbi za gcs; cdarsko moč in za bodočo ureditev sveta. Zakonci, Qr j\ ulturno človeštvo in posamezni j / narodi so organizirani po drža-f-^ I vah. Vsaka država ima svoj [ ^J pravni red, ki izključuje vsak --' drug pravni red. Država je suverena organizacija, ki ne trpi in ne sme trpeti nobene oblasti ali sile nad seboj. Državna oblast je konsolidirana, ko si ustvari enoten pravni red za vse državno ozemlje. Ta proces izenačevanja in konsolidacije traja v modernem času po navadi po več desetletij, ker je vsak pravni red zelo zamotana zadeva v dolgem zgodovinskem razvoju. To nam dokazuje posebno moderna zgodovina Nemčije in Italija. Zalo ni nič čudnega, če imamo v naš: t1 r i. a vi še danes več zakonitih predpisov za isto panogo javne uprave. Podedovali smo avstrijsko, ogrsko, srbsko, hrvatsko, črnogorsko in turško zakonodajo, iz katerih je bilo treba ustvariti enoten jugoslovanski pravni red. Po pretežni večini se nam je že v kratkem času posrečilo to težko vprašanje ugodno rešiti Ostalo je pa marsikaj še iz prejšnjih časov, kar bo treba še popraviti. Sem spada tudi n. pr. vprašanje enotne ureditve zakonskega (bračnega) prava. Strokovna razprava o tem vprašanju spada v znanstveni časopis. Zato se hočemo tu dotakniti samo dela tega vprašanja s stališča vsakdanjih praktičnih izkušenj, in sicer vprašanja veljavnosti drugega zakona zakonskih drugov, katerih prvi zakon je pravno še vedno v veljavi vsaj za enega zakonskega druga. Kulturno človeštvo stoji danes na stališču monogamije (enoženstva), to se pravi, da sme en moški imeti za ženo samo eno žensko, in je poligamija (mnogo-ženstvo) prepovedana. Na tem stališču stoji tudi naš obči državljanski zakonik iz leta 1811. Tu ne mislimo na tako imenovane koruznike, ki niso poročeni in ki živijo, kakor pravimo, v divjem zakonu, na veri ali na koruzi. Večkrat ljudem ne konvenira, da bi sklenili pravno veljaven zakon ali se poročili. Tako živijo v takem divjem zakonu ljudje, ki bi se sicer poročili, če bi jim pravno veljaven zakon materialno nt škodil. Večkrat zgubi zakonski drug s poroko pokojnino ali rente in se 2-aradi take gotove izgube rajši ne poroči, ampak živi »na koruzi«. To pa ni r kak postavni zakon (brak), ampak samo dejanske stanje, in ne bomo govorili tu o srečnih ir» nesrečnih koruznikih. Tudi ne gre tu za monogamijo ali poligamijo, ker se pri koruznikih ne more govoriti niti o monogamiji, ker je koruzništvo nelegalno j e. ieveda ne moremo in ne smemo priporočati koruzništva, ker bi to privedlo v strašen moralni in socialni nered. Naš zakon določa, da ni mogoče veljavno skleniti drugega zakona, dokler je prvi zakon še v veljavi. Do kdaj je prvi zakon v veljavi pa vemo iz drugih določil, ki pravijo, da je prvi zakon v veljavi, dokler se sodno ne proglasi za neveljavnega ali dokler se ne razveže Neko drugo važno določilo pa ustanavlja, da se zakon katoliških zakonskih drugov razveže edino le s smrtjo enega izmed njiju. Če je bil torej ob času sklenitve zakona samo eden zakonski drug pripadnik katoliške vere, potem je ta katoliški zakon nerazdružljiv do smrti enega izmed zakonskih drugov. Ker je pa vsak drugi ali naslednji zakon neveljaven in nedopusten, dokler je prvi zakon v veljavi, potem se oseba, ki je sklenila katoliški zakon, torej bila na dan prve poroke katoliške vere, ne more več veljavno v drugič poročiti, dokler je drugi njegov zakonski drug živ. Tudi ne, če bi po sklenitvi prvega zakona pristopila k drugi veri, ker se presoja veljavnost ali neveljavnost zakona po dnevu sklenitve istega. Pripominjamo, da ločitev zakona od mize in postelje čisto nekaj drugega od razveze zakona Pri ločitvi zakonskih drugov ostane zakon v polni veljavi, zakonskim drugom se djvoljuje le živeti ločeno drug od drugega in i e več v obvezni družinski skupnosti. Ločenca sta še vedno mož in žena, dobit - le pridevek ločen in ločena Razveza zakona je pa dejanje in ugotovitev, da si zakonska druga nista več mož in žena, sta zopet neporočena in lahke sklene vsak izmed njiju nov zakon z drugo osebo. Zopet nekaj drugega je neveljavnost ali ničnost zakona. Neveljaven ali n'čen ie zakon in se kot tak sodno proglasi, če mu stoji na poti tako važen zadržek, da do sklenitve zakonske vezi sploh ni moglo priti. Taki zadržki so: absolutna nesposobnost izraziti svojo voljo (blazni, otroci), obstoječa zakonska vez, umor zakonskega druga po dogovoru z bodoč;m drugom, impotentia coeundi in še nekaj malo primerov. V naši državi, posebno pa v Sloveniji, skušajo katoliški zakonci stroge zakonske predpise obiti, k čemer jim dajejo lepo priliko zopet drugi zakonski predpisi. Slovenci smo krščeni za katolike in kot katoliki stopamo v sveti zakon. Vsaj prvič. Zakon, sklenjen po katoliškem obredu, pa vtisne človeku neizbrisno znamenje svetega zakramenta, da te lahko reši zakonskega jarma samo še smrt Taka je postava. Na drugi strani pa vemo, da druge krščanske (akatoliške) vere v naši državi dopuščajo pod gotovimi pogoji razvezo zakona in sklenitev novega. Sem spadata predvsem pravoslavna in starokatoliška cerkev, ki prideta pri tem v poštev za katoliške Slovence. Dva katoliška zakonska druga se ne razumeta in pristopita oba ali eden izmed njiju v pravoslavno ali starokatoliško cerkev. V tej novi cerkvi razvežeta svoj katoliški zakon po predpisih teh cerkev in ko je to pravo-močno kerčano, pa se poročita eden ali oba po pravoslavnem ali starokatoliškem obredu z drugo osebo, ki tudi pripada k pravos'avni ali staroka^oliški veri. Ta novi zakon je sicer za pravoslavno ali starokatoliško cerkev veljaven zakon, ne pa tudi po zakonih, veljavnih za Slovenijo in bivšo Dalmacijo, kier velja še vedno avstrijski obči državljanski zakonik iz leta 1811. 2e zgoraj smo povedali, da ti drugi pravoslavni ali starokatoliški zakoni niso veljavni po občem državljanskem zakoniku, ako je b'l samo eden od zakonskih drugov že enkrat katoliško poročen in ako njegov zakonski drug še živi. Takšno je pravno stanje. T^k neveliaven zakon lahko iznodb'ia vsaka prizadeta o?-eba. kakor tudi javna oblast. Prizadele o*ebe so predvsem zakonci sami, ki živilo v ta Vem ne vel lavnem zakonu, kakor tudi zakonski drug* i? prvega veljavnega zakona. Taki prizadeti zakonski drugi bodo izpodbijali neveljav- ločenci, koruzniki nost drugegt zakona, sklenjenega po pravoslavnem ali starokatoliškem obredu, le, če so njihove osebne koristi ali koristi njihovih bližnjih sorodnikov prizadete. Zgodi se lahko, da ima prizadeta oseba korist na tem, da se drugi zakon proglasi za neveljavnega, če so n. pr. prizadete koristi otrok iz prvega ali drugega zakona ali pa, če gre za dedne pravice. V takih primerih se bodo torej obrnile prizadete osebe na sodišče in zahtevale, da se proglasi drugi zakon, ki je bil sklenjen po pravoslavnem ali starokatoliškem obredu, za neveljavnega, in ugotovi, da je prvi katoliški zakon še vedno v veljavi. Nekaj arugega je, kdaj ima javna oblast pravico in dolžnost, da uradno nastopi zoper take neveljavne zakone in da zahteva od sodišča ugotovitev neveljavnosti takega drugega zakona. V smislu zakona ima ;avr>a oblast vedno pravico zahtevati, da se drug' nev»ljcvni zakon proglasi od sodišča za neveljavnega. Vendar nastopa javna oblast pri takih predlogih za raz-veljavJjenje oprezno. Mnogokrat je v interesu sor-alnega življenja, da se tak neveljaven zakon proglasi za neveljavnega in ugotovi veljavnost prvega katoliškega zakona. V pretežni večini primerov pa bo javna oblast nastopala državniški modro in preje ugotovila, ali so zakonski drugi iz prvega katoliškega zakona še voljni in sposobni skupnega zakonskega življenja in ali živita zakonska druga iz drugega neveljavnega zakona srečno. Do ločitve katoliškega zakona pride po navadi iz zelo tehtnih razlogov. Zakonska katoliška druga spoznata, da med njima ni nikake ljubezni, da jih prav nič več ne druži in da se celo sovražita ter živita v pravem peklu že na tej zemlji. Tudi dajeta s svojim nemoralnim življenjem lahko povod za pohujšanje okolici. Taka dva človeka posebno če nimata otrok, ne spadata skupaj in bi bilo socialno zelo krivično, da bi se jih hotelo prisiliti, da skupaj še nadalje živita. Človek se poroči zato, da živi v ljubezni, da se zakonska druga medsebojno podpirata in pomagata, da rodita in vzgajata otroke in da vlada med njimi harmonija v interesu njih dveh samih, kakor tudi v interesu njune družine. Zate ne moremo zahtevati, da ostaneta dva zakonska druga v skupnosti, ko ju popolnoma nič več ne veže. marveč se cele medsebojno sovražita. Človek ni ustvarjen za to, da bi živel že na tem svetu v peklu. Na drugi strani pa je možno, da se zakonska druga, ki živita v drugem neveljavnem zakonu prav krščansko razumeta in medsebojno ljubita ter da sta koristna člana človeške družbe. Zato se v praksi javna oblast ne bo vtikala v take srečne zakone, marveč jih bo pustila v miru in sreči še nadalje. Saj vemo, da v naši državi živijo srečno mnogi visoki ljudje v takem neveljavnem zakonu in nihče jih ne preganja. Tudi je tako pravilno, kei glavna naloga državnikov je, da podpirajo srečo in blagostanje svojih državljanov. Tudi z verskega stališča bi ne bilo opor-tuno, da bi drugi neveljavni zakon uradno preganjali, ker med katoliško, pravoslavno in starokatoliško vero ni prav za prav nobene verske razlike. Pravna razlika pa je v tem, da katoliška cerkev ne dovoljuje razveze katoliškega zakona, do-čim pravoslavna in starokatoliška vera dovoljujeta tako razvezo in zopetno poroko Vse tri veroizpovedi so pri nas priznane in enakopravne ter ne bi smela kaka veroizpoved v tem pogledu drugače postopati. Potem bi primere izstopanja iz ene vere v drugo preprečili, oziroma b' take prestopanje postalo brezpredmetno. Danes se dogaja, da prestopajo katoliki v pravoslavno in starokatoliško cerkev samo zaradi tega, ker jim dajo te cerkve možnost razdružitve katoliškega zakona in zopetno poroko. Dokler se torej naše zakonsko (bračno) pravo ne izenači v vsej državi, bo opor-tuno za socialno življenje, da se v praksi postopa po uradn'h predlogih za razve-Ijavljenje drugega neveljavnega zakona zelo oprezno. Ko sem predočil neki stranki, da mora biti nien drugi no starokatoliškem obredu sklenjeni zakon proglašen za neve-liavnega zaradi veliavnosti prvega katoliškega zakona, mi je stranka odgovorila da se bo lahko to sicer zgodilo, da pa ona svojega prvega zakonskega druga ne bo nikoli ljubila, ker je popolnoma pokvarjena oseba, in da bo ljiibila in zvesta ostala svojemu drugemu zakonskemu drugu, pa naj se zgodi, kar hoče, in četudi se bosta morala sestajati na Golovcu. Iz zgorniega vidimo, kako so zakonske zadeve delikatne in da je treba velike uvidevnosti in širokogrudnosti, da se ne ustvari še večje zla Suvorov pri Izmailu Ko so lani sovjetske čete vkorakale v BesaraMjo in zavzele ozemlje do ustja Dunava, se je vse rusko časopisje toplo spomnilo 150-lctnlce rusko-turške vojne pod carico Katarino, ki je poverila svojega ljubljenca glasovi tega kneza Potemkina, da osvoji in priključi Kusiji vse pokrajine na severni obali Črnega morja. Glavni junak tega pohoda pa je bil kasnejši maršal Suvorov, polftovodec, ki nikoli ni bil premagan, ki je pokazal toliko strateške sposobnosti in osebne hrabrosti, kolikor je to združeno v redko katerem vojskovodji. Sovjetski listi so tedaj naglašali. da koraka sovjetska vojska po potih Suvorova ter izražali prepričanje, da je sodobna ruska vojska takisto poklicana, da izvrši slavna dela ter se izkaže vredna svojih davnih prednikov. Ves december so se na jugu Rusije vršile pomembne proslave takratnih zmag ruskega orožja ob donavskem ustju in v severni Dobrudžl. Največje proslave so veljale zavzetju turške trdnjave Izmajla po četah herojskega Suvorova in zlasti sovjetska vojska je priredila izredne svečanosti v mestu Izmajlu, ki je najjužnejša sovjetska postojanka ob dunavskem rokavu Kiliji. Tedne in tedne se je ruska javnost bavila z zavzetjem trdnjave in s Suvorovim. »Krasnaja Zvezda« pa je nedavno posvetila celo svojo številko tej zmagi. Cela vrsta ruskih vojaških strokovnjakov je objavila članke o Suvorovu in njegovi znameniti strategiji. Za naše čitatelje priobčujemo članek kapetana Nikolaja Fokina, ki je v glasilu rdeče vojske podrobno opisal zavzetje Izmajla. - eta 1790. je ruski polkovodec, kasnejši maršal in zmagovalec nad celo vrsto Napoleonovih generalov, Suvorov, v devetih dneh - pripravil vse potrebno za napad na prvovrstno turško trdnjavo Izmajil ter nato v enem samem naskoku zavzel silno turško oporišče na levem bregu Dunava. Izmajlske trdnjave so bili zgradili franco-ki inženirji na temelju najmodernejših načel takratne fortifikacijske znanosti. Veljala je za nepremagljivo in se je ruskim oblegovalcem tudi z uspehom ustavljala, dokler ni Suvorov prevzel poveljstva nad oblegovalci ter po kratkih pripravah za vselej stri njeno silo. Takratno vojno proti Turkom sta vodili Avstrija in Rusija. D očim Avstrija ni mogla doseči nikakršnih uspehov, je Suvorov vodil ruske čete od ene zmage do druge, dasi so mu bile avstrijske čete samo v breme in jih je moral večkrat reSevati iz zelo kočljivega položaja. Po smrti cesarja Jožefa H. je Avstrija popolnoma opešala in cesar Leopold H. je z vso naglico sklenil mir s Turčijo ter pustil svojega ruskega zaveznika na cedilu. Izmajlsko trdnjavo sta tedaj oblegala general Gudovič in brat slovitega kneza Potemkina, ki pa sta operirala tako nespretno, da je vrhovno poveljstvo ruske vojske sklenilo opustiti obleganje in so se ruske čete že umikale izpod silnih zidov in okopov. Skoro zadnji trenutek je bilo zavzetje Izmajla poverjeno Suvorovu, ki je prihitel iz Vlaške, zavrnil odstopajoče ruske čete nazaj v položaje, nato pa začel priprave, ne za obleganie, marveč za zavzetje mesta. Izmajl je branil serasker Mehmedpaša s 40.000 Turki, med katerimi je bilo 17.000 odlične janičarske pehote in 8.000 konjenice. d očim je Suvorov imel na razpolago le 30 000 mož, od katerih je bila četrtina kozakov, oboroženih samo s sulicami. Prvi dan po svojem prihodu je Suvorov poslal pismo v Izmajl: »Jaz sem tu. Dajem vam 24 ur za premislek, če se udaste, imate prost odhod. Po mojem prvem strel n je mogoče samo še ujetništvo, moj naskok pa pomeni za vas vse neizogibno smrt. Izbirajte!« Medmed paša je odgovoril Surovu, da bo prej padlo nebo na zemljo in bo Dunav začel teči nazaj, preden bo paša brez boja predal trdnjavo. Suvorov je pod Izmaflom našel slabo vojsko, ki jo je dolgo in brezuspešno obleganje demoraliziralo, ki pa Je vkljub temu z izrednim navdušen-fem pozdravila novega poveljnika. Ne da bi izgubljal čas, je Suvorov začel osebno poučevati čete, kako je treba Izvesti napad. V ta namen ,1e dal zpradlti npdftleč od tabora svoje vojske posebno utrdbo, podobno glavnemu lzmajl-skemu fortu ter Je tu vežbal svoje čete v napadu. Dal Je napraviti mnogo lestev ter do 3.000 butaric dračja, s katerim je bilo treba zausti mestoma 8 metrov globoke in 20 metrov široke rove pred izmajlskimi okopi. Po tednu dni priprav, je Suvorov določil dan 22. decembra za generalni naskok. Razdelil je bil svoje čete na pet kolon, ki so imele nalogo sredotežno prodirati proti trdnjavi ter zasesti obzidje. Eni izmed kolon je načeloval sam, drugo je poveril Kutuzovu, ostale pa so vodili podrejeni generali. Dan pred napadom se je začelo silno obstreljevanje. Tristo ruskih topov je bljuvalo ogenj in železo na turške položaje, pa tudi Turki so krepko odgovarjali iz svojih 250 cevi. Zvečer je ogenj ponehal, nakar je Suvorov vso noč razporejal svojo vojsko za napad, ki se je začel še v popolni tenu naslednjo jutro. Ruske čete so že v prvem zaletu osvojile prednje okope, le kozaki zaradi slabega orožja niso bili kos izvrstni janičarski pehoti. Toda položaj je rešila ruska konjenica, ki je pregazila janičarje. Tik pred zoro so Rusi osvojili utrdbe ter začeli prodirati v mesto samo, kjer se je sovražnik obupno branil. Napadajoče ruske čete Suvorova so si morale osvojiti vsako ped zemlje v ljuti borbi. Po 4-urnem boju Je bila zmaga popolna. Turkov je padlo v boju preko 26.000, ostali so bili zajeti. Turški poveljnik Mehmed paša je hrabro boreč se na čelu evojih čet padel In z njim večina višjih poveljnikov. Iz splošnega poboja se je otel samo en turški častnik, ki je prinesel v Turčijo vest o strahotnem porazu. Tudi ruske izgube so bile znatne: 4000 mrtvih in 6000 ranjenih. Od 650 častnikov, ki so sodelovali v napadu, jih je bilo 400 ubitih ali ranjenih. Genialna strateška zamisel Suvorova, njegova imenitna priprava naskoka ter brezprimerna hrabrost ruskih vojakov je pod Izmajlom izvojevala sijajno zmago, k! je ena izmed najznamenitejših v zgodovini ruske vojske. Nafta v sodobni vojni t i ■; aradi vse večje in večje meha-I M nizacije in motorizacije :e t»-f stala nafta v današnji vojni j f j\ ena najvažnejših, če ne ravno *l najvažnejša med vsemi tako zvanimi »strateškimi surovinami«. Pol~g tega da 1o rabiio kot po~o^sk^ sredstvo. 1e nje pomen še večji, ker se iz nje pridobiva cela vrsta izds kov. brez katerih današnie gospodarstvo ne rrrre biti in ki se v vel;ki meri uporabllalo tudi v voni Zahteve dan?8nJ©-ja volevan^a so znatno zvišale potrošnjo nafte in nj? Izdelkov ter se vojna potrošnja škoro da na da primerjati z mirovno potreba V mirni dobi so posamezne države na | leto potrošile nafte in iz nje izdelanih pogonskih sredstev v naslednjih mn-.inah: | Anglija — 12 milijonov ton. N-mčija — j 8 milijonov ton. Francija — 7 mi jo.iov I ton. Iialiia in Japonska po 3 mil.ione ' ton. Vse te države Da na tvojem ozetnliu ne Drid-bivaio nafte, ra^en Nemiiie ki . je proizvajala do 7G0 C00 ton .e no. Vse ! ostale količine se morajo uvoziti bodisi iz j koleni i ali iz inzems.va. V zvezi s temi ogromnimi kol činami se postavlja takoj vpiašanie. da-li je mogoče zmanjšati potrebo tek če^a eeriva. kadar to zahtevaio posebne ckoliščine. Glede civilne uporabe se ie to zka a o za p:oolnoma mo>no. S pov š nien ce e pogonskim sredstvom se njih cotošnja samo po sebi zmanjša, dal e se potr š \ia zniža z omejitvijo avtomobilskega pr meta v državi, še bolj seveda s oreoo.eiio teea prometa, ako ni ravno n obhodno potreben. Vcjuioee države so se odslužile vseh teh ukrepov ter seveda s 1em moč ^.o zmanjšale voorabo pogonskih sredstev v civilnem premetu. Kar oa se tiče potreb® obor že^e sile. se potr: šn j a ne dd omejiti kajti mo er-na volna cožira silovite mn žice eoriva. ako se vojske tehn čno in meha-dč^o na sodobnem vrhuncu Proračun nemš^e^a gospodarskega strokovnjaka Strinbergeria iz L 1935 ki oa v glavnem ustrezaio tudi današnjemu sta-tju. n?vaia;o da potrebuje Nemč ia za svojo vo sko do 5 in pol mili ionov to^ tekočega poriva. P tr°-be Italiie in Anpliie k' imata o e ei manjšo voisk^ pa zrašiio š^ vedno d^ 3 miljone ton letno. Voina mor^rca potrebuje zlast' velike količ'ne nafte V času voinih operacij troši brodovie tr1 do štirikrat več nafte neSfi znaša nie«*nva to-naža. Za ore-krbo brit"nske morna-ice s tekočim gorivom ie po tem takem potrebno 5 do 6 mil';onov ton doč'm potrebujejo Japmci naima^i 3 do 4 mi'ij~ne ton. ItaVjani oa do 2 miliiona ton Tako se samo potrte brodovia in letalstva pribl ž ie^o ob5i ko' č'ni k: io kaka država p-trehuie v mirnem času. Kolikor več oa potroši tekočega eorivo av+omobil"ki premet. toVko več pa r«ora država nad mejiti, da pok-^e po* ošnjo mornarice, letalstva in krip->inske vo:ske Voiuioče se države meraio t'doi il-doti. da rešiio ugodno problem ore-kri>e z gorivom kajti sicer na u^-šno boirvtnie niti misliti ne mo~e:o ni^a dorm rafte. mora skrbeM da gorivo ra- domesti z drugimi izvori e-e*-g j\ s nli-nom. o°liem itd da si zag^t-v' uv^t iz irozemstva ali da si os o M izvirke nafle ali da troši rr^mvlien^ zaloge, ki pa moralo biti vsekak^ znatne. Ni težko spoznati, da so ti tri ie n"5ini preskrbe v o*ki zvezi z g<~sr>o'ar»kim in strateškim položajem vsake d-žave Problem se rešuje v P^avne-n z uvozom, zato ie velike važnosti pri tem va nos* o~e-voza ter drvoMna ton^ža p-e oznSTi 1 di\ Angliji s^ doclei prist-oni vri sv t vni izvori nafte: Zodinj-n:h d"žav. Ju*ne Amerike. Iraka. britanskfh p~?e~ti v Ariji itd. Nemčija pol?g dom^e O"olr- od "ie izkorišča d^lrma še pa'iyk? v-~l~e daTie vrelce v Rumunlii. svoie z~at->e zaloge ter ve one množine V* j"v» b?la za-e^a v češkoslovaški. Poljski. Ni^ozer^V Belgiji. Franciji, Danski in Norv šM Izmb3 ■ . kMUMSUUi Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatmo dosežena zdravljenja neki tajinstvem sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je tc blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete E o g a š k o slatino! britanskega brodovja za prevez naite doslej niso tako znatne, da bi ogrožala preskrbo z nafto, zlasti kar so bile obi.no nadomeščene z norveškim: in ersk mi ladjami Dasi mora imeti Nemčija zratie zaloge tekočesa £ori a lzhai ioče iz raznih zasedb vendar ie zelo raz ir la Dro-izvodnio sintetičnega E r \a iz čm^g :n rjavega Dremjga. Razon t3ga v v čii meri uporabila benzol Dl-n3 in drugč su-rogate. Japonci so v oosledu nafte na v-z" ni samo na uvoz iz Nizozemska I^dje tsr Južne Amerike, delema oa izkoriščajo tudi s;vietske vrelca na Saholiiu k uh imaio že dolgo vrsto let v naiemu Ako bi nenadoma nastale težkoče glede uv za. bi prišle v Doštev samo zsloie mo v manjši meri sir.tetičn m p om pri: oble-no gorivo Italiia mora r;čuniti v slavnem na domačo p-oizvrdrio. d 11? n~ a1-banske vre'ce v g avnem Da na uvo? iz Rumuniie Ako se bo voina zavlek a bo za Italiio problem rrork be postal silno pereč. Tak položai ie že v Vzh-dni Afriki, kier so italiianske ko oniie od ezane od osta'csa sveta in mo aio trešit. samo še svoie zaloge. Preskrba s teko"im g"r"vom ros'aia dandanes celo namen in cili nek^trrih voinih pohodov sai vemo da so n mški pohod v Rumunijo 1 1916. imenovali »pohod za nafto« Tudi danes i3 nrft3 tako važen činitelj. da sp~do cn3rro~oč?~i2 preskrbe z pogonskimi sredstvi med noj-glavne;še cilie vsrke strateg;:e Vid mo tudi. da si na~nrotnik — Angleži in Nemci — medsebojno z letalstvom uni"uieio zalo"e nafte tcv-rne za D-ed^av n fLe ter tovarne za izdelovanje si-t-Mč ega bencina. Tudi na ita'ijan"kem boj "ču napada britansko le'~l?tvo nojboli z lce tekočega goriva N f a ie o-s a'a na' ^ž-nejšo bojno sred "t ve, brez katere "a H 'e-talskesa delovan:a ne D0^!0rsk:vi onero-cii. pa tudi ne motoriziranih divizij in bliskovite vojne. F. S. Samo še pol leta Je do vsesokolsfc® Dvodnevna šefa vrhovnega vošstva fugcslcvesf&sga sokolstva — Sokol na Hrvatskem — Petrova petletka Zadnje priprave za vsesokolski zlet Seja celotne uprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je privabila v Beograd 22. in 23. februarja zastopnika sokolstva iz vseh pokrajin Jugoslavije Zborovanje je vodil I. savezni podstarešina br. dr. Belaj-čič. V uvodnem nagovoru je nag!a$»il resnost časov in podčrtal pripravljencsit sokolstva, da da iz sebe vse. kar potrebuje domovina. Toplo občutene besede je dr. Be>.ajčič posvetil umrlemu bivšemu starosti poljskega sokolstva. grofu Adamu Zamejskemu, predhodniku mednarodne telovadne zveze. Savezni tajnik br. Radmilo Grdjič je orisal delo izvršnega odbora in odsekov saveza od zadnje plenarne seje. Zanimiv referat je imel br. dr Hugon Verk iz Zagreba o položaju sokolstva v banovini Hrvatski. Sprožil je z njim živahno razpravo, ki se je je udeležila cela vrsta govornikov. Pokazale se je, da je sokolstvo tudi na področju banovine Hrvatske postalo ena sama neTazdruzljiva celota. Pri tem naglaša savezno vodstvo, da je sokolstvo na Hrvatskem slej ko prej pripravljeno, da bo aktivno in konstruktivne sedelovalo z vsemi onimi, ki jim je država nad vse in red v banovini Hrvatski cilj. O letošnjem vse&ckolskem zletu v Beogradu so poročah dr. Bclajčič, savezni načelnik Kovač in prosvetar Stanojevič, vsak za vvoje področje dela. Glede na sedanji izredni polcžaj v svetu je seve prireditev zileta v dosedaj običajnih oblikah nemogoča, ker ni niti časa. niti sredstev za postavitev primernega stadiona in ureditev še drugih važnih vprar~anj. Zate bo zlet obsegal vrsto najrazličnejših tekem, javnih telovadnih nastopom v manjšem obsegu, reprezentativno telovadno akademijo z najboljšim izmed najboljšega, sokolsko razstavo, ogromno sckolsko povorko po Beogradu, niz koncertov, radijskih predavanj in drugih prireditev. Največja pazljivost bo zlasti posvečena sokolsJci telovadni akademiji, razstavi in manifestacijskemu sprevodu. V tem smislu so bil' odobreni razni predlogi odsekov in odborov in storjeni vsi potrebni ukrepi. Sledilo je poročilo o zaključnem stanju sokolske Petrove petletke, saj je samo še šest mesecev in že bo poteklo pet let, ko se je sokolstvo zaobljubilo, da hoče v petletnem izrednem delu počastiti spomin bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. in nato sivečano proslaviti nastop m'adega krailj Petra II., svojega starešine. Najkasneje do 1. junija mora biti zbrano vse gradivo za sestavo velike spominske knjige o delih v okviru petletke, ki jo namerava sokolstvo na dan polnoletnosti kralja dne 6 septembra izročiti njemu Poročevalec je bil inf. Smlljanič, ki je tud« podčrta' namero saveza SKJ ca postavitev spomenika Milošu Obflidu na Kosovem po>!ju v spomin na zaključek prve sofcgfcke petletke. Uprava je nato predebatirala in odobrila savezni proračun za leto 1941 in napravila potrebne nadaljnje sklepe glede ustanavljanja sokolskih bratstev in poverjeni-štev. Prav tako je tudi vzela na znanje poročilo prosvetarja Stanojeviča o ustanovitvi sokolskega muzeja v Beogradu v zgradbi, kjer je bilo 1. decembra 1918 proglašeno zedinjenje Zbcr je predleg enoduš-no odobril in izvolil po&eben muzejski odbor, k: bo vodil vsa nadaljnja dela Prav tako je bila odobrena cela vrsta sklepov Izvršnega odbora. izglasovan kredit za zgraditev sokdskega okrevališča na Palah pri Sarajevu Dalje so bili kooptirani v va-vezno upravo starešine žup v Beogradu, Skoplju. Ljubljani bratje Velja Popovič, Ivan Branovački in dr. Viktor Murnik. Sokolskl drobiž »Sokolska volja«, ki ie izšSa 25. februarja, pr'občuje na uvodnem me;>tu toplo občuten članek br. E. Gangla o pokojnem starosti po'jskcga sokolstva Adamu Zamejskem. Opozarjamo tudi na članek važnosti razn h tekem«, ki v jedrnatih besedah opisuje lepoto sokol sk i h tekem in pozdravlja vse pedvige v tej rrneri. Ostali del števi'ke zavzemajo poročila iz društev sokolskega zboTa v Sloveniji ter ostalega jugoslovenskega in slovanskega sokolstva. Društvena javna knjižnica Sokola I posluje na Taboru v paviljonu na telovad1-šču v torek, četrtek in soboto od 16. do 20. in v nedeljo dopoldne. Priporočamo obisk vsem onim Sokolom, ki radi čitajo, saj bodo dobili v tej knjižnici mnoge tega. kar si želijo. Pri tem pa bodo podprli brate knjižničarje v njihovem marljivem delu in pomagali knjižnici do še večjega razmaha. Še smo v početku leta in rendar čuje-mo že vesti o javnih nastorrh sok-^kih društev. Ljubljanska župa se pripravlja na svoj župni zlet. ki bo letos v prvi polovici junija pri Soko'u II. v Trnovem. Tr.borski Sckol je določil za svoj dan 25 maj, mo-ščansk- Sokoli pa bodo nastopili pri društveni iavni telovadb' 13 julija, medtem ko bo njihova četa v Dcflu pros'avi!a svojo desetletnico z nastopom 1. junija. Kar naenkrat bo doba nastopov pred n-vmi. Zato je nujno potrebno, da se vse edinice nad vse skrbno pripravijo, sai smo v z*!et-nem letu in treba bo letos v B?->grad, kjer bo vse na?e soko'stvo polagalo svoj obračun pred narodom. Orpanizactia Sokolov-kolesarfev. Pri sa-veznem nače!niftvu v Beogradu je bil lansko leto ustanovljen poseben referat za kolesarstvo Dnsedaj je ustanovi jen :h do so* ko'r&-'h dru?tvih — ivv^avitno izven naše banovine — nad 100 ko'esarskih odsekov. Pri nas pa je itak kolesarstvo že nad vse razvitja. Mesto slovanskih apostolov Mesto Solun je stopilo do dvajsetletnem presledku zopet v ospredje m.dnarodne pozornosti. Marsikje ug,bi jejo voj_ški - strokovnjaki, kakšna vloga ie namenjena meatu. ki ie bilo ustanovljeno okoli i. 315 Dred našim štetjem ter ie dobilo ime na čast Thessaloniki. s_stri Aleksandra Macedonskef.a. Ime se ie iib.usiio že v grški izgovarjavi v Saloniki. iz tega so Slovani napravili Solun. Turki ki so prišli za njimi oa so prikrojili grško ime svojemu izgovoru ter imenovali mesto Selan:k. Skcro 500 let so vladali mastu Turki, ki so ga vzeli Benečanom. 1 1912. se ie vršila za njegovo posest zname.iita dirka med grško in bolgarsko vojsko ter je bila posest mesta odločena v drugi balkanski vojni v Drid Grčiji. Med svetovno vojno ic stari Solun, zlasti turški del mesta Dogorel do tal pred Dar loti na se ie zadnji Turek izselil v Azijo, tako da je mesto danes čisto grško, ako ne štejemo znatne in bogate židovske kolon: ie. ki ima v rokah vso trgovino S luna Va>i v najbližji okolici mesta so ostale slovanske. v kolikor se niso pogrčile s pritokom grških beguncev iz Male Azije, o nekdanji beneški pretek"osti pa še vedno priča beneški beli sto.p. ki je značilno znamenje Soluna. Mesto samo ie tesno ocvezano s slovansko zgodovino ne samo kot roistn. kraj slovanskih apostolov sv. Cirila in Mato-da. marveč ie pred prihodom Turkov spadalo v meie raznih slovanskih držav, ki so bile ustanovljene na Balkanu, za vse večne čase oa ie Solun prešel v našo ju-gcslovensko zgodovino zaradi solunske fronte v prvi svetovni vojni in zaradi naših dobrovoljcev. ki so učinkovito podprli posledni i naoor hrabre srbske vojske v njenem prodiranju proti severu. Na solunski fronti se ie zlomila moč centralnih držav, tu se je začel njih veliki poraz. Po zlomu Srbije, ki ni mogla odoleti združenemu napadu Nemčije. Avstriie in Bolgarije, ker so ji zavezniki Dren ozn o prihiteli na pom:č. je antanta izkrcala svoje čete oktobra mesca 1 1915. ter napravila novo fronto cb severni grški meji. Najprej ji ie poveljeval genera1 Sarrsil. od 1. 1917. pa znani Franchet d' Esperey, ki si je na tem bojišču pridobil maršal-sko palico in slavo zmagava ca. Kakor so antantne države napravile nap~ko. ko so prepozna prišle na pomoč Srb ji, tako so isto napako ponovile centralne sile. ko niso pravočasno onemogočile izkrcanja antantnih sil ter zasedbe Soluna. Sredi septembra 1918. leta so jugoslovenske čete z brezprimernim junaštvom prebile fronto, nakar se ie zružila celotna stavba centralnih držav. Tudi v sedanji vojni se pojavlja možnost nove solunske fronte in ni morda slučaj, da si bosta na nji stali nasproti •nemška in britanska vojska. Solun je važna strateška točka, pa tudi važna luka. :rato ni izključeno, da bi ga katera izmed bojujočih se velesil skušala zasesti ter si s tem zagotoviti oporišče, velepomembno za akcijo na vsem Balkanu. Važncst posesti Soluna za Nemčijo je na dlani. Nemške čete. ki bi preko Bolgarije pr drle do ustja Vardarja. bi lahko pretežni d 1 Balkana odrezale od stikov z Anglijo ter tako onemogočile vsako možnost razširjenja britanskega vpliva. S tem oa ie tudi podana vel ka važnost Soluna za Veliko Britanijo. Zasedba mesta je tedaj za obe strani zelo vabljiva, zlasti ker obema še dobro v spominu usodni napaki, ld sta jih v prvi svetovni vojni napravili ravno na balkanskem bojišču. Britanci bi morda na Balkan lahko poslali čete generala Wavella. toda Grčija v sedanjem trenutku ne vidi rada, da bi ii prišla Anglija na pomoč s kopensko vojsko. Letalska pomoč ie za sedai dovoli na. zlasti ker bi Nemčija takoj poslala svoje čete P oti Grški, ako bi na Ba'kanu nastopila An-gliia s svoio vojsko. Berlin doslei kljub angleški letalski porneči še ni prekinil od-nešajev z atensko vlado, marveč si še vedno prizadeva, da bi itali iancko-grški spoda ostal osamljen kot zadeva Rima in Aten. Po vsem tem se vidi. da Nemčija še ne smatra, da so nje koristi o^T-žene. ako Anglija pomaga Grkom s svojim brodov-jem in letalstvom. Anglija bi Solun lahko zasedla z dovoljenjem svojih grških zaveznikov, toda ^rsa kaže. da se i i ne mudi preveč s to akcijo. dokler Nemčija glede Božanje ne pokaže svojih pravih namenov. Vendar pa je Anglija na otoku Leninu uredila nova letališča ter si napravila oporišča t'"4i na drugih otokih Egejske?a mria. odkoder bo lahko podvzemala svoie akcije, če bi se nemške čete preko bolgarskih tal približale Grški. 1 ' ' ' ' ' ' ■ > ■■ » ti «#■••» •» »• T " . t » • * v « * - V r ' 1 » _ ■ « •k j - * - V ,r • - -I -v ^ -.J- V > f * > - ; " A Vsekakor oa n^m Kodo že prihodnji teden razodel? svrivn"st ne namere, ki jih imata mrrda bojujoči se stranki glede mesta Soluna. N. Z O koristih Svojo dozdevno korist Imamo po navadi tako pred očmi da izgubimo pri tem kaj lahko pogled za našo prave korist. Pogostoma si človek koristi najbolj s tistim dejanjem, od katerega ni pričakoval niti najmanjše koristi zase. Koristi, ki jih imajo drugi, povzročajo marsikomu več nemira nego bi ga mogla pomiriti lastna korist. Čeprav temelji korist nekoga običamo na izgubi drueega. si zna mars kdo iz lastne izaube izbi ti več koristi, nego du; iz svoje koristi. Mnogokai ostaja na svetu neizkoriščeno, da bi kakšen »neupravičeni« ne imel pri. tem koristi. Ansleški domobranci R o umiku pri Dunkerqueu nI Imela Anglija drugega kakor rešeno vojsko brez vsakega orožja. Vsa oprema, domala vse orožje in m uniči ja je ostala v Belgiji, kazalo pa je, da misli sovražnik takoj napasti Britansko otočje. Vlada je na brzo roko organizirala obrambo obrežja z rešenimi četami, za zaščito notranjosti pred padalci pa ni imela niti moštva niti orožja. Zato je uredila prostovoljno ljudsko stražo ter naslovila na javnost prošnjo, naj da vsakdo tej straži na razpolago svoje strelno orožje, revolverje, pištole in lovske puške. Tujci, ki ne poznajo angleških razmer, so se čudili, da vlada tako vljudno prosi javnost, naj da svoje orožje na razpolago ljudskim stražam in da tako prijazno svetuje ljudem, naj ustanavljajo zaščitne čete. Bil je to trenutek največje nevarnosti in po mnenju tujcev je bila vlada tedaj poklicana, da ukaže ustanovitev straže ter izvede prisilno oddajo orožja. Kdor se je čudil temu načinu in vprašal, kakšen smisel ima v tako nevarnih časih taka pretirana vljudnost, je dohil čisto enostaven odgovor: »Vlada ve, da bo na vljuden način in s prošnjo zbrala več orožja, kakor bi ga dobila na povelje. Anglež je vljudnosti zelo dostopen, brani pa se na vso moč vsakemu pritisku.« Novim ljudskim četam je hotel general Ironside dati svoje ime, ki pomeni železnega jezdeca, da bi tako osvežil davno tradicijo Cromwellovih vojakov, ki so se ponosno nazivali železne jezdece, ironsides. Ime se ni prijelo, kajti prostovoljci so v svoji skromnosti zavračali ponosni naziv, češ da še v ničemer niso pokazali sijajnih lastnosti te vrle čete iz davne angleške preteklosti. Brambovci so si poiskali novo ime »Local Defence Volonteeis«, prostovoljna krajevna zaščita, kar so pa ljudje na kratko po začetnih črkah imenovali »Eldivi«. Zdaj pa Churchill ni bil zado-ljen z nazivom, ki mu je bil preveč mrzel in mehaničen. Izmislil si je novo ime »Home Guards«, čuvarji domov, kar je zadovoljilo vsakogar. Tudi pri organizaciji teh straž se je pokazalo, da je vlada dobro računala z du-ševnostjo Angležev, ko jih je prav prijazno vabila, naj vstopijo v nove čete. Računala je, da bo na ta način dobila vsaj pol milijona čuvarjev, pa se jih je priglasilo 1 milijon in 250.000. V četah so mladeniči izpod vojaške starosti in starejši letniki, ki ne pridejo več v poštev pri novačenju. Kdor je prej služil v vojski, se mu v novi četi ne prizna stara stopnja, marveč se mora v vsem pokoriti naredbam ln poveljem imenovanih poveljnikov. Vsak brambovec ima svoje lastno orožje, ki ga po končani službi jemlje s seboj domov. Vlada je s tem ustanovila novo vojsko, ki v vsakem pogledu ustreza miselnosti širokih slojev angleškega ljudstva, ima pa v ostalem še eno veliko prednost. Vojaki dobrovoljne stražne službe delajo po osem ur dnevno v svojih poklicih, nato pa gredo za dve do štiri ure v četo, kjer se uče stre- ljati, vrše stražno službo ter se vežbajo zlasti za primer, da bi ob napadu sovražnika onemogočili njegove poskuse s padalci v notranjosti Anglije. Zaposlitev članov straže tako prav nič ne trpi, če pa bi bila vlada poslala za obrambo posebno vojsko, bi morala na sto in stotisoče pridnih rok Izločiti iz vsakdanjega dela, kar bi se nedvomno bolestno poznalo v vsem narodnem gospodarstvu, zlasti pa v vojni industriji. Tudi nabor vojakov za redno vojsko se vrši na osnovi, da je treba pustiti strokovnjake v tovarnah, kajti njih sposobnosti državna obramba bolj potrebuje na dosedanjem mestu, kakor v vojski ln na fronti. Dva vojaška strokovnjaka, general de Gaulle in za njim nemški general von Seeckt sta napovedala, da se sedanja vojna ne bo odigravala med milijonskimi množicami na obeh straneh, marveč da se bo boj vršil in odigral med razmeroma maloštevilnimi skupinami tehničnih delavcev ln strokovnjakov. V flanderski bitki se je to prorokovanje že izkazalo kot pravilno. Nemci so navalili z majhnimi tehničnimi silami na francosko milijonsko armado, ki je bila sicer jaka, ki pa jI je manjkalo le nekoliko čet specialistov, da bi lahko ustavile sovražni nalet tehničnih čet. Angleška domobranska organizacija ima tedaj pred vsem ta namen, da osvobodi britansko vojsko krajevne službe ter da omogoči specialistom, da ostanejo pri svojem delu, obenem pa kljub temu lahko vrše svoje vojaške dolžnosti, ako bi se zato pokazala potreba. Ta sistem je tedaj zelo smotren, varčen pa je tudi zato, ker prostovoljni stražarji ne dobivajo nikakršne plače. Plačani so samo njih poveljniki, ki so iz vrst aktivne vojske ter jim je vlada poverila poveljstvo nad domobranstvom. Poleg te britanske domače vojske ima v Evropi edino Švica tako vojaško ureditev, da vojaki doma hranijo uniforme, muni-cijo in orožje ter v primeru potrebe že oblečeni, oboroženi in opremljeni prihite na zbirališče. Kakor pa napreduje angleška oborožitev in izvežbanost domaČih čuvarjev, v enaki meri se lovske puške in drugo orožje nadomešča s pravimi vojaškimi puškami, s čimer bo dobila država pravo pravcato vojsko tretjega poziva, ako četo imenujemo z izrazom, ld je v navadi v naši vojaški organizaciji. To je vsekakor velikanski napredek, ako pomislimo, da Anglija pred poldrugim letom sploh ni imela prave vojske, razen nekoliko čet, ki so zadostovale komaj za osnovne kadre nekoliko divizijam. Toda še ti kadri so obstojali iz samih najemnikov. Ta angleška vojska stalno raste ln jo bodo v času potrebe lahko porabili tudi za kake druge strateške namene. Sicer ni nihče dolžan služiti izven svojega kraja, vendar bi se zopet po načelu prostovoljnosti lahko iz tega domobranstva sestavili celi bataljoni, ki bi lahko služili v aktivni armadi. V obrambi države se ta vojska doslej še ni izkazala, ker pač ni imela prilike, . M' Kemična vojna ozorni čitatelji vojnih poročil se gotovo spomin.,ajo, da so od lanskega septembra dalje pri opisih zračnih napadov zelo če-sto brali dostavek, da je bil napad tega in tega dne največji in naj-silovitejši med vsemi dotedanjimi napadi. Strahote so se tedaj stopnjevale in marsikdo se ie vprašal, kako daleč lahko gre to stopnjevanje tako glede števila 1 tal. ki se udeležujejo uničevalnega dela. kakor glede količine eksplozivov, ki j.h mičeio letala nad sovražnika. Jasno je. da ima vse to neko mejo in poznavalci razmer zatrjujejo, da ie ta meja že dosežena in z dosedanjimi sredstvi ni več mogoča strahot. Ker oa vojna divja dalje in se srd ter bes kopičita, slutijo nekateri, ds bo ena ali druga bojujoča se stranka ie še posegla po hujših sredstvih in se zatekla h kemični vojni. 2e takoj po prvi svetovni vojni, ki je uporabljala oline v razmeroma cmeienem obsegu, ako ta obseg merimo z današnjimi tehničnimi možnostmi, so mnogi pisatelji fantastičnih romanov napovedovali kemične strahote prihodnje vojne in tako pripravljali svetovno javnost na črno bodočnost človeštva Plinska voina je bilo priljubljeno torišče živahne fantazije in nekatera dela te vrste so pripevdovala o porušenih mestih, katerih pre'~iv3l tvo je bilo nato še nodušeno s slrupenimi p'i-ni. Ona leta je vladal na svetu še globok mir zaradi vsesplošne preutrujenosti. miroljubne ideje so ime'e mnogo pristašev in romani cmeniene vrste so bili skoro nekak donesek k mirovni propagandi saj so nad vse nazorno slikali ?r-^zote vojne sploh, posebej na še grozote kemične vojne V tej zvezi so temeljiti ljudje takoj za-.eli raziskovati, kdaj je človek prvič segel po tem okrutnem sredstvu, kjer ga ie z uspehom porabljal in komu se nai pripiše zasluga za usodno iznajdbo. Izkazalo se je. da ie kem'čna vojna tako stara, kakor človeški rod. Se ko ie bil človek na tako nizki stopinji omike, da se je preživljal le z lovom, mu je bila znana kemična vojna. Stara zvijača lovcev, ki pred duplom divjačine zažgo močno se kidečo tvarino. da nie ostri dim prižene plen iz skrivališča, ie v svojem bistvu Drav za prav osnova kemične vojne Kmalu je umni človek iste načine začel uporab'jati v bojih zoper sočloveka, kaiti svražnik mu ni bil nič drugega, kakor »d /onrga divjačina«. Poslej se ie človeški duh lotil te panoge, napravil iz nje vojno zna-ost ter ii seveda dal na razpolago uničevalna sredstva vsake vrste. V oblegane trdniave so sovražniki najprej metali prižgane snope slame, nato so slamo namakali v smolo ali olje. izumili sc znani grški ogeni,. Ki se ie izkazal zlasti v pomo skih bif1-ah. prvi pa so po plinu segli Kitajc'. ki so na sovra?n'ka metali lonce z ostro smrde"o vsebino. Srednji vek z večnimi vojnami, k* so iih vodile države druga proti drugi, mesta med seboj in celo posamezni velikaši dru£ zoper drugega, se ie z vnemo oprijel misli. kako bi s tajnima kemičnimi iznajdbami prizadejal nasprotniku največ izgub. Vojaki in učenjaki so tekmovali, kdo bi odkril učinkovitejše sredstvo, pri tem na so vsd složno naglašali barbarski značaj takega vojevanja. Kakor vidimo, je v človeku le še tlela iskrica viteštva. ki je zahtevalo pošten boj in resnici na ljubo se mora priznati, da človeštvo ni rado posegalo po tem skrajnem sredstvu. Nai-kulturnejši narodi so ea uporabljali s~mo kot odgovor na enak napad. V esta^m pa so izkustva taka. da učinek plin-ks vojne niti od daleč ni tako strahovit po svojih posledicah kaker obstreljevanje z današnjimi granatami. Statist ka svetovne vojne ie dognala, da iih ie umrlo od vojakov. ki iih je prizadel plin le 2 do 3°'o. dočim dosega cdstotek pri raniencih po granatah visoko število 40 Tudi je proti-plinska maska nrecei zanesljivo obrambno sredstvo, dočim zoper granatne raz-strelke ni pripomočka. Po svetovni vojni so se države zedinile in sporazumno prepovedale plinsko voino Mednarodno p-godbo o tem so podpisale vse države, toda znano ie. da vojna ruši vse Dosodbe in da v vojnem s+aniu pravno ni nihče vezan, da se jih drži Takoj ob začetku sedanje vojne smo videli da je v Franciji in v Angliji nastop:l velik strah pred plrni. Spadal-* je nekako k vsakdanii ob'eki. da si s s^boi vedno nosil proH plinsko krinko Zksti v Parizu in v L^nd-nu je bilo to ne'-ai oHčainega in vsakdo se fotovo s-omrnia slik lc: si kanale tr-edsed-"'ka angleško vk-d"» Cham-berlaing na SDr®hodu z ma^ko o-eko rame. To je bil menda eJini '"brambni ukrep ki je prijel v veljavo nr^ vl^d^ te trebn4h obrambn!h priprav dočim bi vojske trpele veliko m^ni Zdi se da se tu in tam zavedaio velika"sk° cd ^vornosd nred človeštvom prei zg-dovino in nr^ lo«tn'm narodom ki bi si io nakopal kdnr bi Drvi zače1 in s tem izzval d^vi^ško uničevanje. Kemična ind^riia cbeh vo-iujočih narodov ie tako vsoko razvita, da bi na vsak udarec oriš^l nedvomno še hujši r-dgcvor in grozntna mo^ja b; se nadaljevala v nedogled. Te velike odgovornosti se ola«i vsak pam°ten človek, ki mu besno sovraštvo še ni zatemnilo mrsli. Postani iti ostani član Vodnikove družbe! j Vzorne ceste ob libijski meji fs=\l dlične ceste, s katerimi je ita-g \ lijanska uprava prepregla svo-f i jo kolonijo Libijo, so plod zna-Ine graditeljske sposobnosti ita- -' lijanskega naroda. Ko je Italija L 1911. zasedla zanemarjeni turški pokrajini Tripolitanijo in Kirenajko, je našla tam samo bedna karavanska pota, po ka. terih se je promet razvijal izključno le z velblodi, osli in mulami. Prve vozove so vpeljali novi gospodarji in je bila njih uporaba na kamenitih tleh puščave kaj lahka, dočim so bili peščeni deli puščave popolnoma neprimerni za vozila. Italija se je z resno vnemo lotila dela ter se v nasprotju z angleško in francosko kolonialno upravo ni odločila za železnice, marveč za gradnjo cest Delo je seveda prvih dvajset let ovirala upornost domačinov, ki so bili šele 1. 1931. popolnoma ukročeni in podvrženi. Velika zapreka pa so bili pomisleki glede premajhne rentabilnosti dragih cest Prva leta je bila uprava pokrajine bolj naklonjena gradnji železnic ter je zgradila nekoliko ozkotirnih prog okoli glavnih dveh mest Tripolisa in Bengazija, kasneje pa je zmagala misel betoniranlh cest za katere je bilo vsekakor mnogo materiala na licu mesta. Libijski slavolok Najvažnejša cesta je nedvomno ona, ki drži od Tripolisa ob obali do egiptske meje. Do izbruha abesinske vojne je je bilo zgrajene 907 km, treba je bilo zgraditi še 975 km preko puščavskega dela, ki loči Tripolitanijo od Kirenajke. Maršal Balbo se je lotil tega dela z nepopisno energijo ter ga je dovršil v čudovito kratkem času. V marcu L 1937. jo je Mussolini izročil prometu. Težkoče, ki jih je bilo treba premagati pri gradnji, so se tikale v glavnem neznosnega podnebja, kakovosti tal in dovoza gradbenega materiala. Razen tega se je glavno delo vršilo v dobi sankcij. Mnogo gradbenih sredstev je morala država uvoziti iz tujine, pa še to se je večji del porabilo na abesinskem bojišča V teku ogromnega dela so delavci izkopali 4 milijone kubičnih metrov zemlje in razbili 200.000 kubičnih metrov skale. Posebno huda reč je bila preskrba z vodo. Kar se je lahko dobilo na terenu je bila slaba, zelo pomešana s soljo in z magnezij o. ki silno kvari stroje. Tudi dovoz vode za delavce je bil težak problem. Včasih je bilo treba delati pri 65 stopinjah, često pa so peščeni puščavski viharji delo popolnoma onemogočili. Vendar je bilo delo v 15 mesecih dokončano, kar je lep dokaz za organizacijsko sposobnost in energijo pokornega maršala Balba. Delalo se je v 16 odsekih, od katerih je vsak imel po 2500 delavcev, pretežne domačinov, kajti italijanski delavec bi ne bil prenesel strahovitega podnebja. Od 4,510.000 delovnih dni je odpadlo samo kakih pol milijona dni na italjanske delavce Samo katrana so pri gradnji porabili 20.000 ton za 20 miliionov štirijaških metrov cestne površine. Velika prometna žila, občudovanja vredno delo italijanske gra-diteljske sposobnosti, je omogočila, da so na posameznih odsekih v okolici Tripolisa, Bengazija, Barke in Kirene nastale cvetoče naselbine italijanskega poljedelskega življa. Vojna je s svojim uničujočim prijemom posegla v to krasno kulturno idilo. Odlične ceste, ki so doslej služile prometu, olajševale izmeno pridelkov ter dvigale gospodarsko raven domačinov in priseljencev. so postale sedaj prometne žile vojske. Najprej so drdrale po njih oklopljene divizije železo;h gorostasov, skupne tovornih avtomobilov, nosečih vojaške potrebščine. vmes pa so se gibale voiaške množice — vse od za Da da proti vzhodu. Izkazalo pa se nrekmalu. da ista be*onirana pota olajšujejo tudi pot v obratni smeri in da so taka moderna občila v miru blagoslov za gospodarstvo, v vojni pa postajajo dvorezno orožje, ki se ga z enakim uspehom lahko poslužuje nasprotnik. Ceste so tudi sedaj polne prometa, toda ta promet je poln šuma, hrupa in mrzlične napetosti. Opoteča vojna sreča je prinesla temeljito izpremembo in ceste so doživele svojo usodo, ki je bila določena že ob njih nastanku, ko se je poudarjalo, da niso ve-lepomembne samo za promet v miru. marveč imajo tudi veliko strateško važnost. Nepristranski opazovalec mora priznati: Skoda je velikega kulturnega dela. ki služi zdaj vseuničujočemu vojnemu bogu. Pohvala gena-rala Brusilova VI Sovjetski Rusiji je po letih nespametnega zametavanja slavnih zgodovinskih izročil ruskega naroda .napočila doba pomembne ozdravitve in obnove v tem pogledu. 2e pred leti je z najvišjega mesta padla potrebna beseda, da »se ruska zgodovina ne začenja šele z revolucijo, marveč da so sovjetski narodi s svojo rodno zemljo povezani že dolga stoletja ter da je današnje pokolenje le naslednik in de- I 'sa/edo ite d da je Aspirin sredstvo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, da je vsak zavitek in vsaka posamezna tableta obeležena z „Bayer"« jevirn križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez „Bayer"-jevega križa, ni! Osi«« n^pMlK TJ67 M a mana KM. dič onih pokol en j ,ki so s krvjo in žrtvami ustvarjala to državo.« V učne knjige so bile spet sprejete razne zgodovinske osebnosti od Aleksandra Nevskega, ki je na ledu Cudskega jezera pobil nemške križarje, preko Petra Velikega, ki je za vedno pokončal švedsko silo, do Suvovora, Ku-tuzova in drugih znamenitih polkovodcev, ki so širili slavo ruskega orožja po bojiščih Azije in Evrope. Zlasti v vojski se je občutno poznala kratkovidna politika, ki je zametavala tradicijo blestečih primerov, brez katerih „e pravilna vojaška vzgoja, razvoj pravega bojevniškega duha ter požrtvovalna ljubezen do domovine nemogoča. Kakor rečeno, je prišlo do osnovne izpremembe že pred leti, tako da je le v inozemstvu vzbudilo precej pozornosti dejstvo, da je gasilo rdeče vojske »Krasnaja Zvezda« posvetilo obširen članek celo carskemu generalu Brusilovu. ki je bil eden naibo14?;h in najuspešnejših ruskih strategov svetovne vojne. Članek v simpatičnih potezah riše osebnost generala Brusilova. poudarjajoč, da je bil sicer plemiškega pokolenja ter gojenec odličnega korpusa pažev. kamor so se sprejemali samo sinovi družin z odličnimi zvezami, vendar pa se ni nikoli pokazal kot brezdušen lovec za čini in odlikami, dasi je bila ta nelepa navada zelo ukoreninjena v takratni ruski vojski. Vkljub temu je napravil lepo kariero, ker se njegove sposobnosti niso dale skriti in mu sovražniki — caredvorci — niso mogli v nobenem pogledu do živega . List poudarja, da bi se bile izredne sposobnosti generala Brusilova izkazale v pravi luči, da mu ni dvorna kamarila neprestano metala polen pod noge. Znano je. da si je le z največjim naporom izposloval dovoljenje za glasovito ofenzivo L 1916., ki je prizadela avstrijski vojski silovit poraz in bi bila nedvomno še večjega pomena, da se sosednji poveljniki niso izkazali kot popolnoma nedorasle položaju. Razen tega glavni generalni štab iz ljubosumnosti ni dovolj podprl Brusilova, ter mu s tem preprečil, da bi bil razširil in poglobil prodor avstrijske vojske »Krasnaja Zvezda« šteje v čast Brusilovu, da ni klečeplazil niti pred carjem in da je z gnusom odklanjal sramotno Rasputinovo komedija Vkljub svojim uspehom ali morda ravno zaradi njih, je car Brusilova zapostavljal ter bil z njim često neuljudno osoren. Popolnoma prirodno je, da članek danes zlasti pohvalno omenja dejstvo, da se Bru-silov ni hotel pridružiti belim generalom ter je zlasti v poljski vojni sodeloval pri obnovi sovjetske vojske. Njegov sin edi-nec je padel na poljski fronti, dočim je oče naslovil poslanico vsem ruskim častnikom, naj se takoj stavijo na razpolago moskovski vladi, ki je organizirala obrambo proti poljskemu vpadu. Tudi po končani vojni je Brusilov ostal zvest moskovskemu režimu. Sprejel je inštruktorja sovjetske konjenice ter posvetil delu za obnovo ruske vojske vse svoje veliko izkustvo. Njegovi spomini so redek primer mdd mnogoštevilnimi deli te vrste, ker ne vsebujejo niti besede samohvale, krivičnih obdolžitev ter valjenja odgovornosti na druge. »Bil je mož«, pravi glasilo rdeče vojske, ki zasluži, da se ga naši vojaki spominjajo in da ga posnemajo v hrabrosti, odkritosti in odločnosti« Bolgarija pri trojnem paktu Dr. Bogdan Filov, ld je na Dunaja podpisal pristop Bolgarije k trojnemu pakte Narod brez otrok fe narod brez bodočnosti lihe rezerve ljubljanskih proračunov V zadnjih petih letih je znašal finančni efekt novih občinskih davkov skoro loo milijonov din Vojne razmere so tudi v finančnem gospodarstvu nevtralnih držav postavile v ospredje velike nove naloge. Izredne potrebe držav, ki so v zvezi s sedanjo vojno zahtevajo od prebivalstva velike nove žrtve. Zato je razumljivo, da skušajo povsod omejiti ostale izdatke, da bi se olajšalo kritje ogromnih izrednih izdatkov. V mnogih državah so prav zaradi tega občinam strogo predpisali omejitev izdatkov in znižanje proračunov. To je razumljivo, kajti nalaganje javnih bremen ima končno tudi svojo mejo. ki je praktično tem bližja, čim višji je odstotek narodnega dohodka, ki ga absorbirajo redna javna bremena. Tudi pri nas morajo imeti v sedanji težki dobi izredne državne potrebe prednost pred vsemi ostalimi, ker je treba za vsako ceno preprečiti, da bi se te izredne državne potrebe krile z najemanjem sredstev pri novčanični banki. Država je v zadnjem času naložila prebivalstvu izredno občutne nove dajatve, ki jim bodo gotovo sledila še nadaljnja. Tem novim bremenom se ne moremo upirati, ker je nas vseh interes. da se vprašanje finansiranja izrednih potreb države uredi tako, da se izognemo nadaljnjemu najemanju kreditov pri Narodni banki, s tem pa ob enem inflaciji in dviganju cen brez konca. Nainovejša prizadevanja države in Narodne banke, ki gredo za tem, da se omogoči financiranje izrednih državnih potreb, brez najemanja kreditov pri Narodni banki, morajo z vidika višjih interesov podpirati tudi samouprave. Zlasti občine si morajo naložiti omplitve in izvajati skrajno štednjo. S tega vidika je treba tudi presoiati predlog nrornčuna mestne občine ljubljanske za leto 1941. Spričo novih znatnih bremen imamo vtis. da se občinska uprava ne zaveda v polni meri potrebe skrajne šted-nle. V brošuri »Pet let dela za Ljubljano«, ki jo je nedavno izdala občina, je postavljen kot nekak ideal finančnega gospodarstva občine, da se doseže čim višji proračun. Avtor te brošure se čudi, na kakšen načlrt je mofrla prejšnja občinska uprava v letih 1932 in 1933 (to je v dobi naihujše krize) znižati proračun od 50.7 na 45.8 milijona din. češ da so potrebe razvijajočega se mesta od leta do leta večje. Zniča-nje ororačunskih kreditov je avtoriu »naravnost nerazumljivo«, češ da Ljubljana ni propadajoče mesto. Pri tem očitno pozablja, da so se v letih gospodarske krize po vsem svetu zniževali javni proračuni in celo v mnoero večjem obsegu, kakor se je znižal ljubljanski proračun. V nadaltniih izvajanjih pravi avtor, da je nova občinska uprava, ki je bila imenovana 1. 1935, d?!a občini vsem potrebam ustrezajoč proračun za leto 1935/36. ta ni hotela ostati sredi pota. kar je povzročilo, da so proračuni narnščali. leta 1940/41 pa Je pro-ra?r«n dosegel v resnici zavidanja vredno vfš?no«. Takih prepričevanj se je te?ko Avtor sicer priznava, da so številke nrorpčunov res tako visoke, da b! morale nenor^pnega bralca dovesti do napačnih zaključkov, zato smatra za potreb- 1935/36 1937/38 1938/39 1939/40 trošarin in uvoznin 17.98 (—1.20) 26.24(+1.32) 28 06(+3.76) 29.60 (+4.46) Gornjim številkam o dejanskim donosu davščin je treba za zadnja leta dodati še donos občinskih davščin iz prejšnjih let, ki so bile izterjane v dotičnem letu. Ta donos naknadno pobranih davščin iz prejšnjih let v proračunu med dohodki sploh ni predviden in je tudi v računskem zaključku posebej izkaza (izven proračuna); znašal pa je leta 1937/38 386 000 din, naslednje leto 515.000 din, leta 1939/40 pa 1.921.000 din. Tako je mestna občina na javnih davščinah že leta 1937/38 pobrala za 3.180.000 din več, ne«ro je bilo predvideno v proračunu. naslednje leto za 8.464.000 dinarjev več. leta 1939/40. pa je bilo nobrano že za 10,245.000 din več nego je bilo predvideno v proračunu. V petih letih za 100 milijonov novih davkov Finančni efekt novih m povišanih dajatev v zadnjih letih se iz gori omenjenega razloga ne kaže toliko v proračunih, kakor v računskih zaključkih. Po računskih zaključkih se je donos občinske do-k'ade. trošsrin in uvoznin ter ostalih občinskih davščin, taks in pristojbin povečal, kakor to sledi iz naslednje primerjave: dej?nskj donos do- klade, trošarin, obč. davščin, taks in pristojbin skupaj z njihovimi dohodki iz prejšnjih let 1935-36 40 2 milijona din 1936-37 53.5 mirjoiia din 1937-38 56.9 miU:'ona din 1938-39 61.5 milijona din 1939-40 65.7 milijona din V gornji primerjavi smo številkam po proračunskih zaključkih za leta 1935-36 In 36-37 dodali še dohodke od voda rine in ostalih vodovodnih pristojbin, ki v računskih zaključkih teh dveh niso upoštevani med davščinami, ker se je prej mestni vodovod smatral za občinsko podjetje. Kakor je iz gornjih številk razv!dno, je bil v primeri z letom 1936-37 dejanski donos občinskih davščin v letu 1936-37 večji za 13.3 milijona din, v letu 1937-38 za 16.7 milijona din, v letu 1938-39 za 21.3 milijona din in v letu 1939-40 za 25.5 milijona din. Ce vzamemo za osnovo dejanske dohodke iz leta 1935-36, se je davčno breme v omenjenih štirih letih v celoti poveč3lo za 76.8 milijona din. V tekočem proračunskem letu so se dohodki nadalje dvignili vendar predpostavljamo v našem računu, da so dosegli le znesek iz leta 1939-40 Ce dodamo še za leto 1940-41 znesek 25.5 miliona din tedaj se gornja »kupna vsota večje obremenitve za zadnjih pet let poveča na 102.3 milijona din. Tu pa niso upoštevana vsa povišana davčna bremena ki amo jih d~b'U zadnja leta. ker je mestna oWha nabila tudi preko mestnih podjetij občanom zn?tna bremena, ta sicer s povišanimi priznavalninami ta z uvedbo upravnih prispevkov, no, povdariti glavne značilnosti zadnjih proračunov in razmere, ki so vladale ob njih sestavljanju. Kdor čita brošuro mestne občine po vsem tem prepričevanju ne more biti presenečen glede višine novega proračuna, ki bo menda dosegel še bolj »zavidanja vredno višino«. Čeprav so se davčna bremena občine od leta 1935. stalno poviševala, nam je občinska uprava za novo proračunsko razdobje pripravila še cel šopek novih ali povišanih davščin. Dosedanje povišanje bremen Sklicujoč se na potrebo sanacije financ to kritja starih obveznosti priključenih občin je mestni svet leta 1936 povečal proračun za preko 12 milijonov (od 45.6 na 58.2 milijona din), medtem ko so redni izdatki v zvezi s priključkom občin narasli le za 5.5 milijona din. Tako smo dobili proračun za leto 1936/37., ki da je mestni svet imenoval »sanacijski proračun, kar je dalo občanom upanje, da bo naslednji proračun zopet znižan. To upanje pa se ni uresničilo, kajti naslednje leto je bil proračun povišan za nadaljnjih 6 milijonov kot »socialni proračun«. Sledi! je za 5 ta pol milijona povišani »prvi gradbeni proračun« za leto 1938/39 ta za nadaljnje 4 milijone povečani »drugi gradbeni proračun« za leto 1939/40, lani pa je bil proračun petič povišan za nadaljnje 4 milijone, sklicujoč se na »izredne potrebe«. Tako je od leta 1935/36 do leta 1940/41 proračun narasel za preko 32 In pol milijona din, namreč od 45.6 na 78.2 milijona din. Leta 1939/40 so bili davčni dohodki za preko 10 milijonov večji nego Je bilo predvideno v proračuna Povišanje davčnih bremen, ld so nam ga prinesli ti proračuni, pa iz primerjave proračunskih vsot ni v celoti razvidno, ker je mestna občina v zadnjih letih vse bolj nizko ocenjevala pričakovani donos davščin in je dejansko povišanje še mnogo znatneje, kakor to izhaja lz primerjave proračunskih vsot. Tako je bil dejanski donos trošarin ta uvoznin že leta 1937/38 za 1.3 milijona din višji nego je znašal v proračunu predvideni donos; naslednje leto Je prekoračil proračunsko številko za 3% milijona din, leta 1939/40 pa je bil dejanski donos trošarin in uvoznin za skoro 4% milijona din večji nego je bilo predvidenih v proračunu. Enaki presežki so bili doseženi tudi pri drugih davščinah. Vse te presežke nasproti proračunu je občina dosegla, čeprav je leto za letom poviševala v proračunu predvideni donos posameznih davščin in čeprav se izkazane številke o donosu posameznih davščin nanašajo le na donos davščin za dotična leta brez naknadno pobranih davščin iz prejšnjih let. Kakšen je bil donos posameznih vrst davščin v zadnjih letih, v primeri s proračunom najm kažejo naslednje številke (v milijonih din; v oklepajih razlike nasproti zneskom; ki so bili predvideni v proračunih): občinske doklade 5.92(—0.70) 9.22(4-0.78) 10.71(4-2.33) 11.61 ( + 2.66) taks to ost. davščin 8.39(—0.33) 21.05 (+0.69) 22.27(+1.84) 22.60(+1.21) ki morajo plačevati oodjetja občini, čeprav sama nosijo ur ~ne stroške. Leta 1935-36 je pn-ipevala le mestna elektrarna priznavalnino mestni občini v višini 2.2 milijona din. Naslednje leto pa so bili uvedeni omenjeni upravni prispevki, ki se vsako leto zvišujejo. V 1. 1936-37 so te dajatve podjetij narasle po proračunu na 4 milijone din (naslednje leto na 5 6 nvHjona din, leta 1938-39 na 6.5 milijona din, leta 1939-40 na 7.3 milijona din. v tekočem letu pa na 7.7 milijona din. V predlogu novega proračuna pa je predviden znesek 6.77 milijona din, kar da preračunano na vse leto kar 9 milijonov, ki naj jih mestna podjetja prispevajo obč'nt Ti prispevki niso nič drugega, kakor posredno obdavčenje občanov, ki se poslužujejo uslug mestnih podjetij. Te priznavalnine in upravne prispevke mestna podjetja s težavo plačujejo. V zadnjih letih so bila s plačilom precej v zaostanku, leta 1939-40 pa nam kaže ravno proračunski zaključek, da so bili ti zaostanki v znatni meri izterjani od mestnih podjetij. Ker se ti prispevki v celoti izterjajo, lahko vzamemo za pcd'ago na?ega računa SHjrnje številke iz rporačunov. iz katerih sledi, da so v zadnjih petih letih mestna podjetja plačala za 14.6 milijona din več prispevkov, kakor bi jih plačala če bi prispevki ostali na višini fz leta 1935-36. Za gomil znesek 14.6 milijona din ki predstavlja posredno obremenitev prebivalstva za kritje upravnega proračuna odnosno neke vrste davek, je treba povečati znesek 102.3 milijona din. ki smo ga zgoraj izračunali kot več-'o obremenitev v zadnjih petih letih. Tako, da dobimo za zadnjih pet let skupno povečan ie obremenitve za skoro 117 milijonov din. Gotovo bi se tudi pri nespremenjenih davčnih stopnjah iz leta 1935-36 dejanski dohodki občine povečali, toda le v onem obsegu, ki ustreza naraščanju števila prebivalcev (ki ni bilo znatno) ta povečanju dohodkov prebivalstva. Toda s tega naslova moremo za zadnja leta v celoti upoštevati le kak*h 20 milijonov din, tako da znaša finančni efekt novih In novlšanth davščin mestne občine v zadnjih petih letih skoro 100 milijonov din. Nerealnost dosedanjih proračunov Gotovo ie pozdraviti, če ie občinska uprava previdna pri ocenjevanju bod rih dohodkov, dokler se ta previdnost giblje v onih mejah, ki jih zahteva vestno občinsko gospodarstvo. Pretirano nizko ocenjevanje dohodkov pa ima za po leiico nerealnost proračuna prav tako. kako" previsoko ocenjevanje. Zadnji računski zaključek za leto 1939/40 nam pove. da so v tem letu dejanski dohodki po pro x,t-nu dosegli 127.5 miliiona din; če k t ,nu prištejemo še 3.6 milijona din doh-d^ov iz oreišnj:h let. za katere v dt r čunu n bilo nobene postavke tedai vidimo da ie znašal dejanski d hodek 131.1 miltfona din, to je za 5 mil'ionov din več nogo je bilo predvideno. Ker pa so znašali izdatki po proračunu le 123.8 milijona din (pri proračunski vsoti, ki je bila med letom povišana od 123.6 na 126.1 milijona dini je to leto 1939/40 dalo presežek dohodkov nad izdatki v višini 7.3 milijona din. Skupaj z znpskorm 1.5 miliiona din kolikor se od začetnega blagajniškega prebitka iz prejšnjega leta ni porabilo kot proi-ačun-ski dohodek, je znašal presežek 8.8 milijona din. Od tega presežka se ie porabilo 7.3 milij. din za razne nakuoe in inve.ti-cije (gradnja stražnice, nakupi raznih zemljišč). Pretirano nizko ocenjevanje dohodkov je dalo v tem letu možnost ne samo naknadnega oovišania proračuna izdatkov, temveč tudi možnost raznih in ve vtiči i izven proračuna Računski zaključek za leto 1939'40 nam zgovorno pritrjuje, da je bil proračun za to leto v prvotni višini in tudi v pozneje zvišanem znesku enako nerealen. kakor bi bil nerea en. če bi se izkazalo. da so dohodki previsoko ocenjen: in bi nastal orima-ijkljaj Ob'anom ni nudil prave slike občinskega finančnega gospodarstva Precežek. ki ga je izkazal r-o računski zakliuček je tako velik, da b: se lahko znižala marsikatera davščina, čt bi bili predvideni dohodki realno ocenjeni. Tudi računski zaključki pred letom 1939'40 nam nudijo p dobno sliko V letu 1838/39 so bili ororačunslri dohodki le na videz manjši od proračuna Kakor v prejšnjih letih ie mestna občina v tem proračunskem zaključku v nasprotju s proračunom izkazala pri elektrarni manjši dohodek, kakor ie bil v resnici. V oro računu 1e bil predviden ori elektrarni do hodek v višini 206 miliiona din v računskem zaključku pa ie izkazano le deian-ski dohodek 13.8 milijona din Izdatki elktrarne so bih v oro^ač ^u predvideni v višini 18.7 miljiona din. dejanski izdatki no računskem zaključku oa so izkazani le v višini 11.9 milijona din. Gornja razlika ie nastala zaradi te«a ker 90 v računskem zaključku, v nasprotju s proračunom izkazani d>hoHki od predaje električnega toka oo odbitku izdatkov za kupljeni tok. med izdatki elektrarne zato ni izkazan izdatok za kiipUo-nd tok. (Računski zakliuček navaja na strani 36 pravilno zneGek 20.6 miliiorov din kot v proračunu predviden' doh^dok str. 56 pa navaja kot predvideni dohodek oo proračunu le 15.3 miliiona din: o-avta":o ie na strani 19 naveden kot proračun izdatkov elektrarne znesek 18.7 milijonov din. na str. 55 pa le znesek 15.3 mili i ena din). Ne moremo se ubranit- utiša, da ie imelo to prikazovanje dohodkov in izdatkov — čeprav ie končni račun pravilen t— edino ta namen, prikazati man-iš? znesek dejanskih dohodkov In dejanskih izdatkov v primeri s proračunom. Ta nepravilen način izkazovanja dohodlaov in izdatkov ie bil z nainoveišim račun3k'm zaključkom za leto 1939/40 zepot opuščen Nerealnost tekočega in novega proračuna Kakor je bil nerealen proračun za leto 1939-40 (skupaj s prejšnjim proračunom), tako je morda še v večji meri nerealen proračun, za tekoče leto. Tekoči proračun predvideva od občinske doklade le dohodek 9.98 milijona din med tem ko je že za leto 1939-40 izkazan dohodek v višini 11.6 milijona din (brez dohodka iz prejšnjih, let). V tekočem proračunu je predviden donos trošarin in uvoznin v višini 25.9 milijona din, čeprav je znašal ta dohodek že v prejšnjem letu 29.6 milijona din. Znano je, da so se v tekočem proračunskem letu dohodki mestne občine še znatno dvignili in je verjetno, da bo računski zaključek za leto 1940-41 pokazal še večji presežek, kakor ga je pokazal računski zaključek za prejšnje leto. Iz tega presežka se bodo zopet krili razni v proračunu nepredvideni izdatki. Poudarjanje štednje pri sestavljanju to predlaganju proračuna nima prav nobene opore, če se ustvarijo s proračunom ogromne tihe rezerve, s katerimi se potem krijejo razni izdatki (zlasti investicije) ki morda ne bi bili odobreni, če bi bili vne-šeni v proračun ob istočasni realni ocenitvi dohodkov. Kar velja za tekoč proračun velja v enaki meri tudi za predlog novega proračuna, kjer so na papirju črtane vse investicije, razen podaljšanja Šubičeve ulice, s čemer pa ni rečeno, da v novem proračunskem razdobju ne bo izdatkov, ki niso predvideni. F. S. | stvom dr. Slokarja razpravljal o tekočih zadevah, zlasti o bilančnem zaključku, ld izkazuje za pret. leto čisti prebitek nad 545.000 din. Bozni svet je sklenil dopolniti stavbni sklad na 3,000.000 din, in sicer s prenosom 500.000 din iz računa dobička za preteklo poslovno leto. Uprava že resno razmišlja o nakupu primerne parcele v središču mesta za gradnjo lastnega doma Glavni tajnik J. Kovač je predložil novo Gospodarske vesti = Popis vseh zalog pšenice v državi. Iz- Beograda poročajo, da so se na pristojnih mestih odločili za popis vseh količin pšenice v državi, da se na ta način za jamčijo potrebne količine za prehrano prebivalstva. Pripravljena je že uredba, s katero bo predpisan splošen popis zalog pšenice. Ta uredba je v načelu že odobrena od merodajnih činiteljev in je treba izdelati samo še tehnične določbe za izvedbo podpisa. Sele po izvršenem popisu zalog, bodo določene količine, ki jih bodo imetniki lahko pridržali. — Prijave za blago, ki je postavljeno na novo pod kontrolo se vrši na tiskovinah Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen razglaša: Prijava cen za blago, ki je postavljeno na novo pod kontrolo (SI. L št. 17-1941) se vrši izključno na tiskovini, ki se nabavi pri »Zvezi trgovskih združenj« v Ljubljani, = Dodelitev gum za motorna vozila. Kr. banska uprava razglaša: V zvezi z uredbo o prometu z gumami za motorna vozila z dne 12. oktobra 1940 (SI. Ust št 553-84), izvršilnim pravilnikom k tej uredbi z dne 28. decembra 1940 (SI. list št. 43-6 iz 1941) in v zvezi z razglasom od 10. januarja 1941 (VIII. št. 216-4, priloga k SI. listu št 5 iz 1941) opozarja kr. banska uprava interesente, da je razpoložljiva množina gum za motorna vozila zelo majhna to gum najbrž ne bo več mogoče dobiti. To naj upoštevajo interesenti v prošnjah za dodelitev gum. Potrebna je čim večja šted-nja z gumami. Nadalje se opozarjajo interesenti, da prihajajo po predpisu za dodelitev gum za motorna vozila v poštev v prvi vrsti avtobusna podjetja, ki prevažajo tudi pošto, in podjetja, ki prevažajo vojaško blago. Sele za temi podjetji prihajajo v poštev ostali interesenti, ki pa jih je tudi treba razporediti z vidika javnih interesov. V vsakem primeru ima vozilo na pogon z domačim gorivom prednost pred vozilom na bencin ali nafta — Seja uprave Ljubljanske borze. Borzni svet Je na seji 27. febr. pod predsed- sestavljene »uzance za trgovanje z mlinskim kokoljem« s posebnim opozorilom na § 3., ki določa ugotavljanje odstotka pše-ničnih zrn s tehtanjem, ne pa s štetjem, kakor je bil doslej običaj zlasti v Južni Srbiji. Nove uzance je borzni svet soglasno sprejel ter bodo takoj predložene ministrstvu za trgovino in industrijo, da jih odobri in potrdi. BELEŽKE Sedanjost in bodočnost Pod naslovom »V časih usodnih odločitev« objavlja beograjski »Napred« članek, v katerem razpravlja o trenutkih, ki lahko odločijo o usodi kakega naroda za cele generacije. Posebno velja to za majhne narode, medtem ko lahko veliki narodi sčasoma popravijo tudi največje pogreške in prebole najtežje poraze. Na koncu pravi članek: »So trenutki, ko je treba za pravice naroda v bodočnosti žrtvovati prehodno in negotovo sedanjost. Narodi, ki tega ne morejo razumeti, morajo često žrtvovati sedanjost in bodočnost. Država, ki se ni sposobna braniti in se ohraniti, ni država v pravem smislu. Dva osnovna življenjska pogoja vsake države sta sposobnost obnavljanja ta sposobnost obrambe Brez sposobnosti obrambe ta odločne volje za njo narod nima možnosti ta pravice do življenja, posebno ne do srečnejšega in boljšega življenja.« Italijanski glas o položaju na Balkanu Italijanski list »Gazzetta del Popoio« je prošli torek objavil članek o položaju na Balkanu, v katerem pravi med drugim: »Bolgarija je na miren način dobila od osnih sil Dobruždo Ln na enak način bo dobila tudi izhod na Egejsko morje. Zato je razumljivo, da pristopa k trojnem paktu. Ni pa nazumljivo, zakaj se hoče Turčija izpostaviti udarcem nemške vojske, saj je nihče ne ograža Turki nimajo nikakršne nade na rusko pomoč, njih strateški položaj pa bi bil v Evropi zelo neugoden, ker hi imeli za hrbtom morje V ostalem pa bi turški v.-;top v vojno povzročil, da bi rumunska vojska nastopila kot zaveznik osi. Tudi Jugoslavija je zvezana s prijateljskimi pogodbami z Madžarsko ta Bolgarijo. Turčija bi hila takoj obdana od neprijatelj-skih držav, ki pripadajo protiangleški fronti. Velesili oei sta gospodar položaja na Balkanu. Solun, kjer namerava Anglija otvoriti novo fronto, pa je ključ Balkanskega polotoka, toda ne za vstop na Balkan, marveč za izhod- O solunski fronti tedaj ne more biti niti govora.« Politična opredelitev Srbov na Hrvatskem V zvezi z našo nedavno beležko, da pristaši JRZ na Hrvatskem niso zadovoljni z imenovanjem dr. IvkovnJa za podbana, ker so mnenja, da bi moralo podbansko mesto pripasti njim, objavlja včerajšnji »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem razT prarlja o politični opredelitvi na Hrvat-sJcem List pravi,- da •sicer obstoja- v Zagrebu banovinsiki odbor JRZ za Hrvatsko, da pa žive vsi njegovi funkcionarji izven Hrvatske. Nato navaja glavno glasilo dr. Mačka rezultate zadnjih občinskih volitev ter pravi, da so pri teh volitvah dobile HSS 9385 odbomiških mest, SDS 767, HSS in DS na skupnih listah 1708, JRZ pa 489. Na osnovi teh rezultatov zaključuje, da so občinske volitve v polni meri manifestirale pristanek ljudstva na politiko sporazuma, ki je na Hrvatskem utelešena v zvezi HSS in SDS, ter obenem pokazale, da je Samostojna demokratska stranka legitimni predstavnik velike večine na Hrvatskem živečih Srbov. Krščanski socialisti o sebi Krščansko socialni »Delavska pravica« polemizira z nek'm člankrm v »Reviji katoliške akcije«. »Delavska pravica« pravi med drugim: »Za nami je deset najhujšh let. Preživeli smo jih težko«, od vseh zapuščeni, zadnje čase izobčeni, brez vseh gmotnih sredstev ... Danes ne spadamo več k šibkim tokovom naše dobe Koliko organizacij se more pohvaliti, da se vzdržujejo izključno iz lastnih sil? Za nas je to popolnoma jasno. Poln h 300 000 din si pritrga-jo od ust naši delavci v svojem ideaJliz-mu. 7000 izvodov dosega naklada »Delavske pravice«. . M> vemo, da smo močni. Močni smo ne zarad' mooo in 7 nskega sveta dunavske banovine. Banski svet bo razpravljal o proračunu za bodoče proračunsko leto Izdelani banovinski proračun izkazuje 210 milijonov dinarjev stroškov in prav toliko dohodkov. Jezikovni problem Podkarpatske Rusije Komisar madžarske vlade za Podkar-patje je dal pobudo za ustanovitev »znanstvenega društva za Podkarpatjea — kakšen čas je to?« Pepe: »Preteklost, gospodična učiteljica!« (s Schweizer Illustrlerte«) Običajno menimo, da so v Angliji prvič uporabili periodični tisk za oglasne namene. To velja morda za evropski tisk, toda kitajski časopis »Kin Pana«, ki je ta čas najstarejši časnik na svetu sploh, se lahko postavlja, da so v njegovih stolpcih izšli prvi pravi oglasi. Ta uradni list kitajske vlade je prišel izhajati 1. 989. štiri sto let pozneje, L 1381. je začel izhajati kot tednik, a 1. 1457. je začel v svojem gospodarskem delu sprejemati plačane oglase. V Evropi pa so potem Angleži odprli stolpce svojih časnikov oglaševanju. Nekatere številke časnika »English Mercurie« iz L 1588. vsebujejo oglase novih knjig, ki so imele senzacionalne naslove, kakor »Vzdihi iz pekla« in »Strahotna zlodejstva grozovitega morilca ljudi v Perziji«. Angleži so bili že tedaj strastni lovci, in tako ni čudno, da so se poleg teh oglasov pojavili tudi takšni, Id so iskali izgubljene dragocene lovske pse. Pasji »trop kralja Karla n. je pri tem dobil oglas na prvem mestu. Tako je neka Številka navedenega lista iz 1. 1663. objavila naslednji oglas: »Zopet moramo Radio v dvigalih Američani smatrajo za izgubo časa že vožnje z dvigal v nebotičnike Sedaj si je izmislila neka tovarn« nekaj proti temu. Zgradila je pdi sicer je ostala nepoškodovana. povpraševati po črnem lovskem psu, križancu med hrtom in jerebičarjem, ki rima posebnega znaka, razen bele proge na prsih in zmerno prirezanega repa. Tega psa so kralju gotovo ukradli, ker se ni rodil na Angleškem in ga niso tu vzredili in bi torej svojega gospoda prostovoljno gotovo nikoli ne zapustil. Zakaj ne prenehajo s tatvinami zoper Njegovo Veličanstvo? Kralj mora psa vendar imeti!« Ti prvi oglasi so bili torej za naše pojme nekoliko naivni in gostobesedni. Dvanajsttisočletna Venera V Cbiozzi di Scandiano, kakšnih 15 km od Italijanskega mesta Reggio Emilia, so izkopali predzgodovinski kipec ženske. Kipec se je ohranil popolnoma nepoškodovan in je visok 21 cm. Strokovnjaki menijo, da Izvira iz prehodne dobe med prvo in drugo kameneno dobo tn bi tedaj bila njegova starost okrog 12-000 let. »Venera iz Chiozze«. kakor so jo imenovali, ima okroglo glavo brez obraznih potez. Kipec je ena najlepših najdb iz predzgodovinskega časa ln podaja žensko telo zelo naravno ter z vidnim čutom za plastične vrednote. Izročili so ga muzeju za paleontologijo v Reggiu. Trgovinske podmornice. • • Znani ameriški graditelj podmornic Simon Lake je poslal prezidentu Zedinjenih držav pismo, v katerem ga opozarja na nevarnosti, ki grozijo Angliji zaradi napovedane poostritve podmornlške vojne. V pdsmu veli Lake, da se mora najti uspešno sredstvo proti sovražni blokadi. Predlaga tudi, naj bi Amerika začela graditi ladje, ki bi lahko vozile pod vodo vojne potrebščine iz Amerike v Anglijo. To bi bile nekakšne trgovinske podmornice, ki bi imele 400 do 450 čevljev dolžine. Zaenkrat bi bil potreben za gradnjo takšnih ladij kredit dveh milijonov dolarjev. Postani in ostani član Vodnikove druibe! Stava je končala gladovno stavko Kako so ukrotili odpor kaznjencev v ameriški jetnttniei Pred kratkim je zavladalo v veliki kaznilnici v Filadelfiji silno razburjenje. 140 jetnikov je stopilo v gladovno stavko ln ne lepa ne grda beseda jih nI mogla pripraviti do tega. da bi kaj zaužili. Deset dni je že trajal ta pasivni upor, ki je ravnatelju, zdravnikom in paznikom delal velike preglavice. Jetnik po imenu Leopold Strathern, ki so ga bili zavoljo vloma obsodili na daljšo ječo, je bil vodja stavke. Njegova žena je bila težko obolela, tako da je bilo pričakovati njene smrti Prosil je, da bi ga za en dan izpustili iz kaznilnice, da obišče umirajočo ženo. Prošnjo so odbili. Ko so mu pa sporočili, da je žena umrla in da so mu dovolili dan dopusta, da bi se lahko udeležil pogreba, je izjavil, da noče iz kaznilnice. Prisegel je maščevanje. Od celice do celice je šlo geslo ln naslednji dan se je začela stavka. Kaznjenci se niso dotaknili niti ene izmed 140 posod z jedjo zanje. Sprva kaznilniško ravnateljstvo stvari ni jemalo tragično, ko je pa stavka trajala dalje in so kaznjenci že popolnoma oslabeli, je postalo vendarle malo neprijetno. Tedaj se je v najvišji sili prikazal deus ex machina. Patrick Cagney. kuhar nekega velikega filadelfijskega hotela, ki Je bil slišal o stvari, se je ponudil, da bo za sto dolarjev gladovno stavko zlomil, in sicer v enem dnevu. Ravnatelj, ki mu je bilo do tega, da bi se stavka čim prej zaključila, je stavo sprejel in že naslednje jutro se je mojster kuhar spravil na delo. V velikih ponvah so cvrli 280 tečnih kosov pečenke, ki jih je Patrick pripravil z vso svojo spretnostjo, kakor bi šlo za poročno pojedino kakšnega milijonarja. Blag vonj po praženi čebuli se je Siril skozi kaznilnico ln stavkajoči, ki so ležali brez moči na svojih slamnjačah, so vsrkavali ta blagi vonj ter začudeno vpraševali, kaj se dogaja. . . Prave muke pa so se zanje šele začele. Proti poldnevu so se odprle linice njihovih vrat in pred očmi vsakega jetnika se je pojavila skleda z dvema pečenkama, ki sta ju obdajala pražena čebula ln zlato-rumen krompir. Gladujočim je bilo treba samo to, da sežejo po jedi, a ponos jim tega ni dopuščal. Težki boji so se odigravali v možeh. Zmagal je na zadnje kuhar Patrick. Po dveurnih Tantalovih mukah je kolovodja Strathern kot prvi pograbil skledo s pečenko in začel jesti. Kakor blisk se je raznesla vest o tem »stavkolomu« po ječi ln nekoliko minut pozneje je jedlo vseh 140 izstradanih kaznjencev. Cagney, ki Je stavo tako sijajno dobil, je spravil z zmagoslavnim nasmeškom 100 dolarjev v žep ln odšel. parju, zato so mu tudi nezaupni ljudje kmalu zaupali. Toda pregled njegovih knjig in papirjev, ki je zahteval štiri mesece napornega dela, je pokazal, da je izvršil najmanj 2523 sleparstev. Preiskava je dala 2 m visok kup aktov. Prva obtožnica pa obsega »samo« štiri sto zločinov. Rekordni slepar je živel vedno zelo redno življenje in je bil s te strani bolj podoben kakšnemu samotarju. Ko ga je pa preiskovalni sodnik v dolgih zasliševanjih skušal pripraviti do tega, da bi povedal, kam je dal ogromne vsote, ki si jih je bil prisleparil, je možak molčal kakor grob. Mladina kipari Neki 14-letnl Rus v Moskvi je napravil pričujočo figuro , Id predstavi** strojevodjo na lokomotivi ANEKDOTE Slovita francoska igralka Sara Bern-hardtova je nekoč obiskala Ameriko ter si ogledala tudi njeno provinco. Na postaji nekega mesteca jo je pričakoval reporter treh provincialnih lističev. Bil je zal mladenič in umetnica je na njegova prikupna vprašanja ljubeznivo odgovarjala. Ob slovesu ga je trikrat poljubila na čelo, nakar je razvneti reporter vzkliknil: »Spoštovana gospa, dovlite mi pripombo, da sem prišel k vam kot lokalni poročevalec koncema, ki razpolaga s 380 listi!« ★ Carlyle pripoveduje o na smrt bolnem možu, ki je umirajoč vzkliknil: »Jutri izide zadnje nadaljevanje Dicken-sovih »Pickwickovcev«. To bi še rad doživel — potem bi mirno umrl!« Edinstven primer za učinek literarnega dela na svojega čitatelja! VSAK DAN ENA »TI — ti — ti — ssl prava Ksantipa!« »Mogoče sem jaz Ksantipa — a ti nisi noben Sokrat!« (»Vart Hem«) „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Davčna osnova za splošni prometni davek Davčno osnovo za splošni prometni davek tvori celokupna prejeta odškodnina ali vsota vseh odškodnin, prejetih za posamezno opravljeni promet. Ako pa prehaja davek s prevalitvijo na porabo oziroma potrošek, ker je vračunan v odškodnino, spada v davčno osnovo tudi oni del prometa, ki ga kdo opravi sam s seboj, n. pr. če vzame iz svojega obrata kaj za svoj oosebno ali domačo uporabo — torej nastopi sam kot potrošnik — ne glede na to, da v tem primeru ne gre za prejeto odškodnnio. To pa velja izključno z:a premične telesne stvari. Vsi postranski stroški prometa (ambalaža, zavarovanje, prevoz, zamudne obresti in podobni stroški) so sestavni del odškodnine in se ne smejo izločati iz odškodnine oziroma davčne osnove. Nasprotno pa se državne In samoupravne trošarinske davščine pri tej priliki izločajo iz odškodnine. Pri prometu, kjer se ni dogovorila odškodnina ali se ni določila cena, se določa odškodnina za davčno osnovo po uradno ugotovljeni ali krajevni ceni. Pla-čevalec davka (prodajalec) ne sme onemu, ki ima pravico do prejema (izročitve) ali storitve, zavezane splošnemu prometnemu davku, zaračunati davka posebej. Isto tako ne sme niti kupec od odškodnine, ki mu jo je zaračunal prodajalec, odbiti davka, ki pripada na nadaljnjo prodajo kupljene stvari. Na pogodbe, ki bi nasprotovale temu določilu, se ne sme sklicevati niti plačevalec davka, oziroma v poslednjem primeru niti kupec. ★ »Žalec«. — Koliko rentnine odpade na prejete obresti v znesku 6.400 din za izplačano posojilo? — Davčna stopnja je določena v ftl. 69. o neposr. davkih, če so predmet davks obresti od posojenih denarnih zneskov in če nI dogovorjena obrestna mera z vsemi ostalimi odškodninami vred višja od 12%, znaša davek 12%, v vašem primeru torej 768 din s pripadajočimi samoupravnimi dokladami. Vendar pa pri tej priliki pripominjamo, da plačujejo vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siromašne osebe, katerih skupni dohodek, zavezan kateremu koli neposrednemu davku, ni po cenitvi davčnega odbora večji od 10.000 din, od obresti posojenih denarnih zneskov samo 8%-no rentnino. B. V. — C. Neka davčna uprava je zasegla radi večjega davčnega zaostanka vaše osebne prejemke, vendar pa v svojem rešen ju ne navaja, na kakšen davek se ta zaostanek nanaša. V začetku leta 1936 ste predložili davčni upravi za leto 1936 pridobninsko prijavo za leto 1936, niste pa od davčne uprave še do danes prejeli obvestila o odmerjeni pridobnini. Ali je davčna uprava postopala pravilno, ko vam je zaplenila osebne prejemke in kam vam je vložiti event. pritožbo? — Ako Je po čl. 153 zak. pravica države do odmere davka res že zastarela, jc umevno, da je s tem zastarala tudi njena pravica do kakršne koli izterjave. Vendar pa vas opozarjamo, da se zastaranje prekine z vsakim službenim aktom, ki je bil davčnemu zavezancu ali plačniku tekom petletnega razdobja, ki ga zahteva zakon, predpisno priobčen. Eventualno pritožbo vložite pri oni davčni upravi, ki vam je dostavila rešenje o zasegu vaših službenih prejemkov. F. T. — C. — Koliko odstotkov se mora odpisati zaradi elementarne nezgode na davkih kmetu-dolžniku za zaščitene dolgove, da zapade v plačilo le anuiteta, ne pa celokupni dolg? — Višino odstotka zak. o neposr. davkih za odpl3 davkov nikjer ne navaja. Pač pa določa fil. 12., da se predpisani osnovni davek (zemljarina) odpiše v celoti ali deloma po tem, če In kolikor prizadenejo elementarne nezgode letini škodo za več kot četrtino. Uredba o likvidaciji kmet-skih dolgov z dne 25. IX. 1936 pa po naši vednosti kakšnih olajšav pri odplačevanju dolga radi davčnega odpisa zaradi elementarne škode nikjer ne omenja. I. R. — Z. — Ali se vzame za odmero doprinosa za obrambni sklad samo državni neposredni davek ali davek z dokladami vred? Kdaj zapade ta doprinos v plačilo pri zemljarini in kdaj pri zgradarini? — Posebni doprinos za narodno obrambni sklad se odmerja od skupnega osnovnega neposrednega davka po predpisu preteklega leta. V to osnovo pa ne spada davek na poslovni promet, luksuzni davek in vojnica. Prav tako nimajo nobenega vpliva na odmero tega doprinosa tudi samoupravne doklade. Doprinos se plačuje hkrati z davkom, ki mu služI za osnovo. Doprinos, odmerjen na osnovi zgra-darine, se torej plačuje skupno z zgradarino dne 1. I., 1. IV.. 1. VII. in 1. X. vsako leto. Doprinos na zemljarino pa dne 15. VIII. In dne 1. XI. vsakega leta. A. S. — P. — Motite se! Za čl. 53. zak. o neposr. davkih Je bil dodan z uredbo z dne 22. Xn. 1939 nov člen 53. a. ki se v dotičnem odstavku glasi: »če ima davčno oblastvo kaj razlogov, da dvomi o verodostojnosti davčne prijave in podatkov kakor tudi poslovnih knjig, po katerih Je bila narejena bUanca, ugotovi davčno osnovo s primerjanjem s podobnim podjetjem, obratom ali poklicem, če se pa tudi na ta način davčna osnova ne d& ugotoviti, jo ugotovi davčni odbor po prostem preudarku, pri čemer vpošteva mogoči dohodek po vseh konkretnih činjenieah ter krajevnih ln splošnih pogojih.« Davčna uprava Je torej postopala pravilno. Pravna Postavitev v prejšnji stan v civilno pravdnem postopanju Ce je bila stranka z nepričakovanim ali neuklonljivim dogodkom zadržana priti o pravem času k sodišču na narok, ali zadržana opraviti pravdno dejanje, ki je bilo vezano na gotov rok, in je imela s tem povzročena zamuda za stranko to škodljivo posledico, da je bila izključena od pravdnega dejanja, se dovoli tej stranki predlog na postavitev v prejšnji stan. Tak predlog stranka ne sme opirati na take okol-nosti, katere je navajala že takrat, ko je zahtevala podaljšanje roka ali odgoditev naroka in jih je sodišče že v takratnem predlogu smatralo za nezadostne. Predlog, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, je treba podati sodišču, pri katerem je bilo treba opraviti zamujeno pravdno dejanje. Predlog se mora podati v petnajstih dneh, razen v postopanju v meničnih, čekovnih in v sporih, ki izvirajo iz zakupnih ali najemnih pogodb, kjer je ta iok skrajšan na osem dni. Ta zakoniti rok za vložitev predloga začne teči z dnem, ko Je minula zapreka, ki je povzročila zamudo, če je pa stranka šele pozneje zvedela za zamudo, z dnem, ko je zvedela za to. Ta rok se nikakor ne sme podaljšati. Ko minejo trije mesci od dne zamude, ni moči več zaprositi za postavitev v prejšnji stan. Stranka, ki predlaga postavitev v prejšnji stan, mora navesti v pismenem predlogu ali v zapisniku, ki se sestavi na njeno zahtevo pri sodišču, vse činjenice, s ka-tudi vsa dokazila, s katerimi Izkazuje ver-terimi podkrepljuje svoj predlog, kakor jetnost teh činjenic. Stranka mora izkazati verjetnost činjenic, s katerimi opravičuje svoj predlog, četudi bi nasprotna stranka morda pristala na postavitev v prejšnji stan in četudi bi nasprotna stranka priznala činjenice kot resnične. Obenem s predlogom mora predlagatelj opraviti do-tično zamujeno pravdno dejanje; če je pa zamudil narok, mora opraviti vse, kar bi bil moral storiti za pripravo ustne razprave. O predlogu, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, odloči sodišče s sklepom po predhodni ustni razpravi; vendar pa sme dovoliti tudi brez predhodne ustne razprave postavitev v prejšnji stan, če se opravičuje predlog za postavitev v prejšnji stan s činjenicaml, ki so sodišču obče znane. Očividno prepozno podani predlogi se zavračajo brez nadaljnjega postopanja. Ce se je dovolila postavitev v prejšnji stan, se povrne pravda v ono stanje, v katerem je bila pred zamudo. Ko se dovoli postavitev v prejšnji stan, se razveljavi sodba, izrečena zbog izostanka ali zbog tega, ker se je zamudil odgovor na tožbo. Ce se je pa zamudil narok, se sme združiti že na naroku, določenem za razpravo o postavitvi v prejšnji stan, ta r?oprava z razpravo, ki bi se bila morala izvesti na zamujenem naroku; če se pa dovoli postavitev v prejšnji stan, se sme Izvesti ta razprava takoj tudi brez navedene združitve. S predlogom, da se dovoli postavitev v prejšnji stan. se ne zadrži pravda. Vendar pa sme sodišče na predlog začasno prekiniti pravdo, če se pokaže to za neizogibno potrebno, da se zagotovi popolni uspeh postavitvi v prejšnji stan in če se s prekinitvijo ne prizadene znatna škoda predla-gateljevemu nasprotniku. Ce se postavitev v prejšnji stan dovoli, ni moči Izpodbijati tega sklepa z nikakim pravnim sredstvom. Stranki, ki je predlagala postavitev v prejšnji stan. se v vsakem primeru naloži, da povrne nasprotniku vse stroške, ki so mu bili povzročeni z zamudo ali razpravljanjem o predlogu. ★ J. K. LJ. Kdo ima pravico do zapuščine po možu, ki je sodno ločen in ima zakonskega in nezakonskega otroka. — Ce je umrl dotičnik, ne da bi zapustil veljavno poslednjo voljo, bo dedovala zapuščino njegova ločena žena, toda le, če ni bil zakon ločen iz njene krivde, in njegov zakoniti otrok. Ce je zakon lečen po ženini krivdi, nima žena nikake pravice do zakonitega dedovanja, sicer pa deduje četrtino, otrok pa estale tri četrtine. Nezakonski zapustnikov sin nima nikake zakonite pravice do njegove zapuščine, ker more dedovati le po svoji rodni materi. Oporočni dedič je pa tudi nezakonski otrok lahko po svojem očetu. N. J. V kakšnem roku vam mora popraviti mizar pohištvo, Id po nekaj mescih že ni uporabljivo. — Ker ste dogovorili z mi-, zarjem dvoletno garancijo, vam mora v tej dobi nastale hibe na pohištvu popraviti brez doplačila, ker vam je jamčil za izdelek. Ce so hibe popravljive, zahtevajte popravo, če, so pa nepopravljive, pa smete zahtevati razveljavljenje celotne pogodbe. Ce v zahtevanem roku ne izvrši popravil ali ne pristane na razveljavljenje pogodbe in vrnitev kupnine, ga boste morali k temu prisiliti s tožbo. »Mačeha«. Ali je pastorka po zakonu dolžna skrbeti za svojo obubožano mačeho. — Po zakonu so otroci dolžni dostojno vzdrževati le svoje rodne starše, če zapadejo v bedo in pomanjkanje, da se sami ne morejo preživljati. Mačeha nima pravice zahtevati vzdrževanja od moževih otrok in bo priniorana iskati podpore pri pristojni občini, če ji pastorki morda ne nudijo kake podpore. »Pomlad 41«. Ali Imate pravico do dote kot hči iz prvega zakona. Ali imate po očetovi smrti pravico do dednega deleža, četudi bi vse premoženje zapustil svoji drugi ženi in otrokom iz drugega zakona. — Ce je oče premožen in ima lastno premoženje, vi ste pa brez premoženja, smet«? zahtevati od njega primerno doto, ki p bo odločilo po vašem predlogu nesperno sodišče, upoštevajoč Vaše in njegove razmere. Četudi bi oče v oporoki določil kot dediče le drugo ženo in njune otroke, imate pravico zahtevati vsaj nujni delež. Nujni delež znaša polovico onega, kar bi vam pripadalo, če bi vsi dedovali po zakonu, kar bi bilo v primeru, da ne bi zapustil veljavne oporoke in bi dedova'a vdova eno četrtino, vsi zapustnikovi ctroci pa ostale tri četrtine po enakih delih. Zdravniška Irena: Vsa zdravila ne pomagajo takoj. Potr-pite torej ln zaupajte vašemu zdravniku! Vislava: Skoraj bi rekel, da ste noseči. Svetujem, da greste k zdravniku v svrho pregleda. Na daljavo Je mogoče v tem primeru samo domnevati Ruža d. T.: V primeru, da ima ženska napačno lego maternice, je zanositev daleko težja, rdnosno včasih skoraj nemogoča. Te napake nI mogoče odpraviti z zdravUl. V poštev pride samo operacija. Posvetuj te se ponovno z vašim zdravnik om! Dijakinja Nada: Jasno Je. da se more tudi na način, Id ga omenjate, prenesti sifilis. Ako upravičeno sumite, da je bila dotična oseba s!i:)itična, vam svetujem, da si daste pregledati Kr* n« tkzv. Was6ermannovo reakcijo. To vam napravijo v Higienskem zavodu Za vaše po-mirjenje pa bi bilo še boljše, ako greste k zdravniku, da pregleda obenem še Jezik. Mislim, da nima ta zadeva nobene zveze s sifilisom, vendar vair pregled svetujem. Drda 42: Boke se pote pri neke vrste živčnih motnjah, odnosno pri ljudeh labilne narave. V poštev pridejo zdravila, ki jih more predpisati na—. zdravnik. Glede prhljaja stvar še ni docela pojasnjena. Priporoča se 2% sallool, odnosno tudi lahko 2% resorcin špirit. Pa tudi večkratno pranje lasliča z zavrellco korenin koprive Je na mestu. Vzrok zbadanja je lahko vnetje rebrne mrene, ali pa je vzrok povečana vranica. Na vsak način priporočam zdravniški pregled. Jan-. Učinek zdravil Je med drugim odvisen od načina aplikacije, t. J. dali zdravilo použi-jemo, ali ga dobimo v obliki injekcije. Nekatera zdravila pa sploh vplivajo samo v obliki Injekcij. V vašem primeru mislim, da pridejo v poŠte1. »iiv injekcij*. Pomlad 1941: Kar se tiče nastanka raka, ni t nobeni zvezi z boleznijo, ki jo imate vi. S tem seveda nočem reči, da ne bi bilo zdravljenje potrebne. 2 zdravljenjem morate torej nadaljevati. Glede vaše matere ml niste dal) nlkaklh podatkov. iz katerih bi mogel sklepati, da Ima povečan krvni pritisk. Zato vam ne morem ničesar odgovoriti. Svetujem pa, da peljete mater k zdravniku Potrebno Je namreč izmeriti krvni pritlsK per>c!atl vodo ln določiti način prehrane A. B. C.: Vaše vprašanje ml nI popolnoma jasno. Samo toliko lahko rečem, da je žena verjetno noseča. Ako sumite na omenjeno komplikacijo. svetujem, da se obrnete na dotlčnega operaterja, ki vam bo pojasnU. da 11 Je zanositev sploh še mogoča. Slavka 123: V poštev pride operacija ali pa posebni obližl. Kasneje pa na vsak način prostorno obuvalo, sicer se vam kurja očesa ponovijo. Obupana: Mislim, da ne bo drugega izhoda, kakor da se bo poskusilo umetno (z zdravili) prebroditi vaš nedostatek. Napaka je očitno na vaši strani. Dali Je duševnega ali telesnega izvora. ne morem reči. Svetujem na vsak način, da greste k zdravniku za ženske bolezni. Obupana - Celje: Opisani turi verjetno res niso v zvezi z nlkako spolno boleznijo Važnejše pa je dejstvo, da je umrl vaš zaročenec radi spolne bolezni. Preiskava krvi ne zadostuje. Potrebna je še preiskava možganske tekočine. Svetujem, da se v to svrho podaš te v tamošnjo bolnico. A. S. Hrastnik: Ako radi slabega srca zdravnik odsvetuje operacijo žoičnlh kamnov, ne preostane nič drugega kot dljeta ln razna zdravila. Tudi na ta način se da napraviti življenje znosno. Napadi postanejo redki ln se pojavijo samo 1—2 krat letno, ali pa to redkeje. Jutrova naročnica, Jesenice: Zdravila, ki se vam ostala, spadajo v roke zdravnika. Najbolje je, da jih prepustite dispanzerju. Znake, ki Jlb opls"V te opažamo pogosto pri ljudeh, ki so prioo'"'« Jetlfco. Bilo bi preobširno, ako bi vam hotel vse to pojasniti. Pojdite k vašemu zdravniku, da vas ponovno pregleda ln vam da potrebna navodila, odnosno zdravila. Obupana - Maribor: Vaš primer Je res trdovraten. Mislim, da je deloma v zvezi z meno. Naj bolj »• bi bilo. da greste za nekaj časa ▼ l:a> večjo bolnico, ali pa celo na kliniko v Zagreb V domači oskrbi je namreč težko Izvesti '.ssp.-š.-o zdravljenje. M. A. Lj. VII Tugomerjeva: Glede prehrane bolnika, ki je bolan na sladkorni bolezni, vam ne morem na daljavo nič svetovati. Ti bolniki ramreč ne prenašajo hrane enako. V vsakem taktnr primeru odloča poskus. Ker je bil vaš sin v b j let, svetujem, da se glede nasvetov, k« se tičejo hrane obrnete na Interni oddelek tukajšnje bolnice. Verjetno je, da je vaš sin navodila že itak dobil.. L. J. M. a.: Zdi se ml. da močno pretiravate. Vse skupaj, kar doživljate. Je vendar nekaj povsem normalnega. Edino, kar vam svetujem, je to, da si daste ono malo napako operirati. M. š. Trbovlje: Vaša domneva, da ste zanosili, je zelo verjetna. Rodili boste verjetno okoli 22. avgusta z ozirom na vaša leta spadate med tkzv. stare prvesnice. Pri teh je porod včasih težji, kot pri mladih ženah. Svetujem, da greste k vašemu domačemu zdravniku, ki bo na podlegi pregleda odredil, dali naj rodite doma, ali pa Je potrebno, da greste v bolnico. Barblca: Kot žena drž. uradnika Imate pravico na brezplačen pregled na okulističnem oddelku bolnice. Peljlte torej otroka tja v svrho pregleda! Ker niste navedli starosti otroka, vam ne morem reSl ničesar glede zob. Ppjdlte v Dečji dom, ali pa pišite obširneje! ŠPORT Kmetijska E. P. Sv. A.: Glede sadik se morate obrniti na kako vzgojevallšče te rastline. Svetujemo vam, da vprašate na naslov: Državna ogledna stanlca za Južne kulture u Toplici kod Bara. Pred leti so začeli tam z vzgojo raznih sort, pa vam bodo morda že mogli postreil s primernimi sadikami. SADNO DREVJE A. A. K.: Kot gnojilo za sadno drevje Je najboljši hlevski gnoj, zelo dobra pa Je tud! gnojnica in straniščnica, zlasti če gnojite s fosfatnimi gnojili. Potrebno pa Je gnojiti tudi z apnom v večletnih presledkih. Za odraslo drevo se raiuna letno okrog 200 kg hlevskega gnoja z dodatkom cca 4 kg superfosfata. Koščlčarjem pa Je treba gnojiti še s kalijevimi gnojili. — Hruškovi samosevci so prav dobra podloga za hruške moStnlce. POKONCEVANJE MAHU 2. T. Kr. Travnik imate, ki ga prerašča mah. Čeprav travlšle vsako leto dobro prebranate ln mah v večji meri odstranite, se vedno znova pojavi in zelo bujno raste. Travnik Je v visoki ln viseči legi, ni moker. Kaj Je vzrok, da se mah tako množi? Mahu Je več vrst. Zato pa ravno opazimo, da se širi na mokrih, kakor na stihih tleh, prija mu pa tudi srednje vlažna zemlja. Ne drži torej trditev, češ da se mah pojavlja samo na močvirnati zemlji. Glavni vzrok, da se mah širi, tiči v izčrpani, pusti zemlji. Le poglejte zapušien travnik, kjer se komaj po!:aže trava ali tu in tam red::a detelja, kako prerašča mah prazne mesta. In ravno v visokih ln visečih legah prevladuje pogostokrat mah zato, ker se tamkaj redkokdaj ali nikoli ne gnoji. Mah se uničuje ljenje z modro gaiico, ki mah docela po^ge Se tako dober način pokončevanja pa mehu nikoli za sta.no ne odpravi. Prvo leto ga ne bo, v drugem se pa zopet pojavi v nezmanjšani meri. Popoln uipsh moremo do-eii samo z gaojonjem travnika. Da se niia hitro obraste. Je treba najprej gnojiti z dušikom. V ta namen vzamemo gnojnico ali apneni dušik. Za dopolnUno gnojilo damo mešanico superfosfata ln kalija. Se boljša Je Tomaževa žlindra, ki se počeši razkraja. Priporoča se tudi nltrofoskal. ki Je mešanica vseh treh glavnih gnojil, to pa samo tedaj, ako nismo že preje potrosUi apneni dušik. Pred gnojenjem se mora travnik temeljito prebranati ln odstraniti čim več mahu. Ne pozabiti na apno, tega potrebujejo trave še največ. Vsako leto ga potrosite na jesen ali zgodaj v pomladi. PITANJE PERUTNINE Bosna: Radi bi vedeli, kako se starejša perutnina najbolje spita. Redite v glavnem kokoši. Pravite, da Je krmljenje z zrnjem drago ln bi ga radi nadomestili s cenejšo hrano. Težko si Je misliti cenejšo beljakovinsko krmo brez zrnja. Vse. kar naj bi zrno nadomestilo. Je še dražje. Radi tega vam svetujemo, da pitate pač toliko, kolikor je gospodarsko mogoče. Za lastno domačo potrebo se ne gleda, če je meso nekoliko dražje. V prodajne svrhe pa morate računati, kaj se splača ln kaj ne. Prikladna hrana za pitanje naj sestoji lz ene tretjine pšenlčnega, tretjine ječmenovega ln tretjine koruznega zdroba. Poleg tega prldamo še eno šestlnko litra posnetega mleka dnevno. Dobra je za pitanje tudi skuta, seveda v manjši meri. Zadnjih 10 do 14 dni pred dopltanjem primešamo hrani na 1 kg zmesi 4 dkg topljenega loja. 8 takšno hrano opltana perutnina da zelo sočno in okusno meso. IV. ztet gorenjskih smučarjev Knific prvi zmagovalec Včeraj so se začela tekmovanja v Mojstrani in so v teku na 18 km, dosegli prva tri me^ta Knific, Razlnger in Snaolej Mojstrana. 1. marca. Četrtič so se v teh dneh zbra i g r ni-ski smučarji na svojem zletu. Za K anj-sko goro Bohiniem in Trž čem. ie o.i la na vrsto Motfstrana. zib lka smuia v va. da v njei manifestiralo za soo-t in smu-čarstvo med gorenjsko mladino Leloš.iji praznik eoreniskih smučar ev slav im v nekih izredn.h razmerah ne ^amj z radi tega. ker ie v sedanjih časih samo v t_m gorenjskem toku tako mirno temveč i ud. zato. ker se tukai še sora"uiemo zakai v teh dnevih nismo vsi pri i rte" j i smu'an^a zbrani na eni prireditvi, bod si na tei ali oni v Planici. Toda teea sedai ne moremo rešiti več kajti dosodld se že vs"ijo. Začelo se ie kljub vsemu lepi Nabito ooln vlak ie oriDelial množico sinu^rev ob 15. v Moistrano Z godbo in s^relin-niem so iih sore;eli ootem oa v pr orki krenili na srede trga orei hote1 Triglav, kier ie bil slavnostni nactop Na sve^a^o okrašeni trlbunici so zbrano mnržco r»o-zdravili zastnmiki prirediteljev nr°d««H-nik GZSi= Cinko\rc ored^fdniv SZSZ magister 2abkar dalie zast nnik TPZ ^r. 2ižek itd. Godba ie zaigrala d^avno himno. nato pa so potegnili na dro° državno zastavo, rakar se ie takoi pričel športni del sp-reda Start za tek na 18 km le bil s*rel'ai za hotelom. Za konkurenco ie od 26 -Vjav- ljenih nastopilo vsega 18. v glavnem člani jeseniškega Bratstva. m:-d niimi p, o.i-ca onih. ki so letes nosili vse breme naših zastopstev v tujini Razinger. Cmolej. Knific in Klančnika vmes ca še r.e atcri najboli agilni. ki se niso u tralil niti te hude konkurence Snes ie bil užc. r.oti kcncu oa osrenien Pro a ie tek.a v Kct in nazaj, ter ie bila orecei težka Naj vut težav oa so imeli tekmovalci zarad: so^e-menliiveaa snega, kar ie zahtevalo .i ii dve žrtvi, namreč oba brata Klaninika, ki sta zaradi slabaga mazenia odato ila. Na cili ie tako prispelo samo 9 tekm val-cev. Ogorčena borba za Drvo m?sto ?e 't razvila med Raz neeriem in Sm>'eiem. v katero ie z usoehom Diesel tudi KMfi~. ki ie prispel orvi in obanem tudi zmagal Pcdrobni re/u^ati: 1. Knific Jože (Bratstvo) 1:13 32 2. Razinper Tone fEntrtvo) 1:15 14 3. Smolei Franc (Bralstvo) 1:16.33 4 Zemva Lovro (Bratstvo) 1-16.55 5. Rožič Janez (Ilirrat 1:2^40 6 Ravnik Ivan (Ilirija) 1:32.32 7. Kaiser flliriia- 1:32.34 Izven konkurence ie tekmoval Can smučarske L^bli^n« Janko Rts. ki ie dosegel čas 1:25 14 Glavni del te,jmiO 'an a bo iutri dop^ld^e k^> bo na^oniia gorenjska mladina oonoldno r>a bM* skoki za konkurenco in samostojni skoki Planica vabi! Planica, 1. marca DanaSnja planifika prireditev na edinstveni skakalnici sveta bo spet pomemben datum v razvoju smuških poletov. Od leta 1934. ko so bile prve skakalne tekme ▼ Planici, imamo leto za letom nov praznik. lOOmetrska znamka — želja vseh. ki smo prva leta hodili v Planico — je že večkrat prekoračena Letos se ji bližajo že nafii pogumni fantje. Ce bo vse prav, bomo morda že jutri lahko p.sali o novem uspehu nažih tekmcvs'lcev. Danes na skakalnici ni bilo treningov. Tekmovalci so oabirali svežih moči za jutrišnji dan. Prišlo so že številni obiskovalci tekem. Zanimanje za letošnjo prireditev je zelo veliko Poieg rednih vlakov bosta vozila še dva izredna. Vreme obeta najbolje, tako da bo tudi s te strani vsem ustreženo. Kaj tošena sp&redu Razen obeh velikih »konkurenčnih« pri rea;tev, ki bosta danes za kil iča ii v g> rer.Tskem kotu — IV. zlet goreafckih smn-čpi-jev v Mojstrani in zaK,.i-v v skakalna pvheaitev ra veliki skaka i :i v Pltin^i — moramo med današnjimi dogodki opozoriti še na naslednje: tekmovanje za prvenstvo MZSP v alpski kombinaciji na Pohor u, tekmovanje v klasični kornbinafii*! za prvenstvo banovine Hrvatske na Sljv>in»*-nu, tekmovanje v alp"ki kombinaciji za Smučarsko prvenstvo Jahorine. Nogomet Trkme za nrgometno prvenstvo v obeh narodnih ligrh srbski in hrvatski, v katerih bodo danes igra:i že XV. kolo, bodo že prej razčistil po!ožaj posameznih klubov in prinesle naslednja srečanja: V HRVATSKI LIGI v Zagrebu: železničar : Slavija iz Osi-jeka, Gradjanski : Ccncordia. v Splitu: Hajduk : Slavija iz Varažd na. v Sarajevu: Sašk : Hašk, v Subotici: Bačka : Split; V SRBSKI LIGI v Beogradu: Bask : Jugoslavija ii Ja-buke, Jedinstvo : Gradjanski lz Skop 'a, v Subotici: 2AK : BSK, v Novem Sadu: Vojvod na ; Jugoslavija, v Borovu: Bata : Slavija iz Sarajeva. Omembe vreden je še TABLE-TENIŠKI TURNIR za prvenstvo sredni h šol za dijakinje ki bo v telovadnici državne k.asične gimnazije v Ljubljani. B"l;ardna tekma, ki bi se imela višiti včeraj in danes med Zagrebom in Ljubljano, je bila zaradi nepredvidenih ovir cd Zagrebčanov odpovedana. Z^fctovs skvamklh vlsakcihlcav AScsija za o£gravo slehernih tafcs In šolnin ter za zvi-ša&jč liatsclj fosaincz&lisi fakultetam Ljubljana. 1 marca. Na sestarkih strokovnih klubov ljub-ij.mske univerze smo zbra'i slovcmki vi-sok^Solci g:ad vo, Da podlagi katerega ugotavljamo, da je slovenska univerza, ki je enakovredna zagrebški in beograjski, občutno zapostavljena v pogledu državnih dotacij. Za s ojo dolžnost smatramo da obvestimo tudi slovensko javnost o stanju slovenske univerze in o potrebah in težavah slovenskaga visokošolca. F*c3ici&sl?a fakulteta V č?su vedno narašča;cče draginje stojimo 5'oven.^ki medicinci pred poraznim dejstvom, da verjetno v jeseni ne bo možno odpreti sedmega kliničnega semestra. T?ko bi bil večini slovenskih medicincev sploh onemogočen npda^inji študij, ka.^ti življenje v Zagrebu ali Beogradu je vsaj še enkrat dražbe k?kor v L"ubl_'ani. Dal;e plačujemo že ?edaj ?a tako dragi študM fzf^o dr3ge. toda neogibno potrebne učne knjige, kakor so anatomski atlasi itd.) na ljubljanski medicinski fakulteti rrn^ro večje ifknratorilskp kakor v Zagrebu in Beogradu. T?ko je na primer k<-nr j^ka taksa v LJub' tako da je postal študij na nekaterih oddelkih privilegij premožnejših. Predvsem na koiruji so takse tako velike kakor ni-: kjer drugje. Zanimiva je tu zopet primer-i java z ostalima univeizama. Medtem ko i morajo plačevati nagi kemiki povprečno na leto og.omno vsoto 1300 d n. plačujejo njihovi beograjski kolegi le 400 din kemijske takse. Ra:en tega morajo naši kemiki plačevati ljubljanski občini za plin, vodo in elektriko občutno vsoto, katere so bili prej oproščeni in zaradi česar so se jim sedaj zvišale takse za tretjino. DaJje so državne dotacije znašale pred desetim! leti 350 000 din. medtem ko znašajo sedaj le 80.000 din, kemiki sami pa plačujejo letno 240 000 din. V pomanjkanju risalnic in institutov je glavni vzrok dolgotrajnega študija naših tehnikov. Teološka, furidična in filozofska fakulteta Na teološki, jurid čni in filozofski fakulteti revne akademike najbolj občutno prizadevajo visoke izpitne takse. Tako se zahteva za diplomo taksa 600 din. Doktorska čast pa ;e pridržana samo premožnejšim akademikom, ker se zahteva tiskanje doktorske teze. že v normalnih razmerah je stal tisk disertacije okoli 10.000 din. Poleg disertacije je treba plačati še takso 1000 din za doktorsko diplomo. Tako stane danes doktorska čast najmanj 15 000 din. Prizadeti so revni akademiki predvsem zato. ker morajo ta precejšn;'i znesek plačevati hkrati, pri čemer pa se ne upoštevajo premoženjske razmere. Prav tako se tudi pri izpitnih taksah, ki znašajo za vsak izpitni predmet 50 din. ne upošteva premoženisko stanje posameznika. Zato je upravičena naša zahteva po progresivnem plačevanju izpitnih taks. Ju-ridlčna in filozofska fakulteta imata tesno odmerjene prostore v osrednjem prostoru univerze, kjer bi bilo komaj dovolj prostora za univerzitetne urade Medtem ko ima v Beogradu vsaka fakulteta svo'o palačo ima slovenska juridična fakulteta na primer samo tri predavalnice. Na podlagi navedenih dejstev, ki dovolj glasno govore, smo slovenski akademiki sklc-nli pokreniti širokopotemo akcijo ra odpravo slehernih taks In šolnin ter za Istočasno zvijanje dotacij posameznim fakultetam sloven8ke univerze. Na začetku te svoje akcije se najprej obračamo na vso slovensko javnost, pri kateri smatramo. da bomo želi popolno razumevanje in vsestransko podporo. Podpisane so naslednje visokošolske organizacije: Društvo sluš^e-jev Juriil«ne fak l ete Zveza strokovnih klubov tehniške fakuTtete. Dmfitvo medl-lneev. Društvo slušateljev filozofske fakultete in Društvo slušateljev teološke fakultete, Listnica uredništva Uganke in križanke iz zadnjih Številk so pravilno rešili: Benedičič Franci, uč. HI. razr. na Jesenicah, Kožuh Marija, učenka osnovne šole v Stražišču pri Kranju. Ada škerlj, dijakinja v Ljubljani, Andres Jan. dijak v Kranju, Svarovski Jirko, uč. m. raza-, v Kranju. Dušica: Ne, spisa »Naš razred« pa res ne objavim! Toliko moraš pa že sama vedeti, kaj sodi v mladinski list in kaj ne sodi vanj. In tudi vse naše dijakinje menda niso takšne, da bi le »po promenadi promenirale« itd. Pesnikovanje pa pusti! Glede ostalega Ti pa svetujem, da poizkusiš rajši z inštrukcijami S. D., V. I- zrele za tisk! J. L. M.: Vaše pesmi niso D. R.: Sama po sebi je stvar prav dobra in zanimiva. Prevod pa ni posebno uspel. Jezik je slab. Marsikaj bi bilo treba opiliti in popraviti. Resno predelaj zadnji slovenski pravopis! Jezikovno znanje je mnogo važnejše, kakor mislijo mladi ljudje. Ogibaj se tujk, papirnatih izrazov in spakedrank. Mnogo Ti bo koristilo branje dobrih slovenskih pisateljev. Izvirne stvari bolje pišeš, pri prevajanju se pa močno boriš z jezikovnimi sredstvi. Rokopis Ti vrnem, da ga lahko popraviš. Cado uho drobnega ščinkovčka, ki ima zlomlje- I no nožico. Možak je dobrega srca. Ker se mu nebogljeni žvrgolivček smili, ga pobere in vtakne v žep. Nekako sredi pota, ob njivi, na kateri so se bohotile debele zeljnate gla- | PIŠEJO... JUTROVČK? Manica: Pretental ga je Zagorski kmet je peljal z voličema voz drv na prodaj. V strmem klancu pa se je ustavil voz. Voznik je zaman priganjal voliča, ki sta že itak vlekla na vse kriplje. Končno se je še sam naslonil ob voz in potiskal kar so mu dale moči, a vse je bilo zaman. Voz je stal kakor ukopan. Kmeta je začelo skrbeti. V tej stiski je zaklical: »O da bi mi zdajle kdo pomogel, pa magari če bi bil sam hudobec!« Komaj so šle te besede čez njegove ustne, že je bil peklenski kosmatinec tu. Zasadil je svoje nabrušene kremplje v naložena drva in potisnil. Zdaj je šlo kakor po maslu. Kakor bi mignil, je bil voz vrh klanca. Še preden se je kmet od strahu in začudenja dobro opomogel, se mu je črnuhar zarežal v obraz: »Haha-hehoj! Ali si videl kako znam? Ampak — zastonj se ne bom trudil. Tak bedak nisem! Čez leto dni pridem pote. Pripravi se!« Hudobec je odkopitljal, kmeta je pa zaskrbelo. V hudobčevem oblastvu — kaj pa mislite...! »Eh, morda ga pa ne bo,« se je slednjič v mislih potolažil kmet in kmalu pozabil na črnuha. Leto je hitro minilo. Kmet se je prav tedaj mudil v gozdu. Nalagal je ste-Ijo. Pomagal mu je njegov sosed bajtar Lovrač, silno velik in močan dedec. Imel je košate brke in grdo je gledal. A privzdignil je za dva, če je bilo treba. Ko je bilo naloženo, je Lovrač skočil na voz. Legel je po dolgem in kar utonil v mehkem listju. Gospodar je pa z bičevnikom napravil pred voličema križ in pognal. Kmalu nato je na cesti pred njegovimi nogami nekaj začivkalo. Kmet se skloni in zapazi na tleh pred seboj ve, pa voznik ustavi, da se voliča nekoliko odpočijeta. Tedaj pa — kakor bi padel iz zraka — stoji pred njim hudobec in zarjo-ve: »Hohoj! Prav to minuto je minilo leto dni, odkar sem ti pomagal. Halo, takoj z menoj!« Kmet se vragca sicer prestraši, toda pokaže mu tega ne. Trdo mu odgovori: »Ne grem s teboj. Škoda bi me bilo!« Kako si predstavljam strica Matica? Strica Matica že osebno poznam. Je sicer precej v letih, zato ga večkrat napade revmatizem v desnem kolenu, čeprav je že star, trna za nas Jutrovčke vedno odprto srce in roke. Zdravo, stric Matic, še na mnoga leta! — Vrisk Vera, dij., Novo mesto. Dragi stric Matic! Odgovarjam Ti na Tvoj novi natečaj. Upam, da ne vržeš mojega pisemca v nenasitni koš. Ti si manjše postave, kratke brade, redkih sivih las. srednje debel in nosiš očala. Te prisrčno pozdravlja Andres Jan, dijak I.a razr. drž. real gimnazije v Kranju. Dragi stric Matic! Prvo, kar sem opazil v »Mladem Jutru« prejšnjo nedeljo, je bil Tvoj novi natečaj. Pogumno sem se vrgel na delo. Sicer je precej težak, vendar upam. da ga ne boš vrgel v žrelo nenasitnega koša. Predstavljam si Te nekako takole: Postave si srednje, ne prevelike ne premajhne. Tvoj obraz krasi na koncu priostrena bradica sive barve. Na nosu imaš naočnike ali po domače rečeno ščipataike. Brk ni videti Oči so dobrodušne in prijazne. Ako zagledaš malčka, se ti ustnice raztegnejo v smehljaj. Ves Tvoj značaj kaže. da ljubiš mladino, saj jim deliš" lepe nagrade za njihova pisemca. Te prav lepo prosim, da ne zavržeš pisemca Kilar Mitja, učenec m.b razreda na Vrtači v Ljubljani. Drajri stric Matic! Tudi jaz se Ti zopet enkrai oglasim. Hočem namreč opisati Tvojo postavo, kakršno si zamišljam jaz. Moje mišljenje je, da si srednje velikosti, bolj okroglega trebuščka, lepih rdečih lic, črnih žarečih oči in temnih las. Toda ne vem sedaj, koliko je na tem resnice. Ko boš Ti objavil svojo sliko v »Mladem Jutru«, se Te hočem ogledati in potem za vedno zapomniti. Te pozdravlja čitatelj »Mladega Jutra« StAre Dušan, dijak na L di'ž. reaL gimn. v Ljubljani. Dragi stric Matic! Čeprav že dolgo prebiram »Mlado Jutro«, se nisem mogla ojunačiti, da bi se pridružila Tvojim natečajem. Danes pa sem se le odločila. Stric Matic! Hm! Predstavljam si ga kot moža z dolgo sivo brado, majhne in debele postave. Na nosu mu skoroda tiče naočniki, skozi katere čita pisemca mladih Jutrovčkov. Bog ve. kakšne oči ima? Morda modre sive, rjave? Oh. striček, kar nič pravega si ne morem misliti o Tebi. Zato Te pa prosim, da čim prej objaviš svojo sliko V nadi. da to pisemce ne bo romalo v Tvoj nenasitni koš Te prav ier>o pozdravlja Majda Justin, dijakinja n.a razr. gimn, v Ljubljani. Dragtf stric Matic! Prvič se oglašam v Tvojem kotičku Nikoli nisem imel toliko poguma, da bi ti pisal Danes pa sem se le ojunačil Odgovoriti Ti hočem na Tvoje vprašanje, kako si zamišljam strica Matica. Zamišljam si Te takole: Si starejši gospod. Imaš dolgo sivo brado in velike naočnike skozi katere bereš naša pisma. V roki drž š svinčnik s katenm pišeš odgovore Jutrovčkom. Ko hodiš po svoji pisarni. Te vidim, da si precej rejen in majhen ter imaS lepo zlikane modne hlače. Končam v nadi da ne boš vrgel moje prvo pismo v Tvoj požrešni koš Pozdravlja Te Herlak Jože, učenec 5.b razreda v Laškem. »Huuu —«, se mu roga hudobec, »kaj pa vendar znaš, da si tako nepogrešljiv?« »Čarovnik sem,« samozavestno laže kmet »Tako, tako,« se poredno muza vra-gec, »to bomo pa takoj videli. Če je res kar trdiš, te bom pustil v miru.« Nato pobere vrag kamenček in ga spremeni v — živo ptičjo glavo. »Naredi še ti tako,« veli kmetu. »To si pa slabo napravil,« se opogumi kmet. »Kaj bo sama glavica —. Jaz bom pričaral kar celega ptiča!« Zdaj tudi on pobere kamenček, ga vtakne v žep in potegne ven — ščin-kovčka. Vragec presenečen zazija, da se mu vidi v kosmato grlo. Nato pa ves besen izruje na njivi zeljnato glavo in jo spremeni v — v živo človečko glavo. »Pa še ti to napravi,« zatuli ves to-goten. oioioioioioir ioic wc L ubke senčne slike »To je zame igrača,« se norčuje kmet in tudi on izruje zeljnato glavo. »Ampak jaz sem pa že drugačen junak. Začaral bom iz te glave kar celega človeka!« To rekši trešči kmet zeljnato glavo na voz. Lovrač, ki ga je glava precej trdo pobožala po kosmatem obrazu, skoči kvišku in jezno zavpije: »Kdo si, kje si, da ti zmeljem kosti?« Kosmati kopitar se Lovrača tako prestraši, da pri priči zbeži čez drn in strn. Od divjega teka se mu vname gosta in dolga dlaka. Ves osmojen tre Izrežite črne slike, nalepite jih na tenko lepenk oin izrežite potlej še le-v t^VpI r»o k; X 1 J • I ^>enko natančno po obrisih. Trakce pa- ^LlltčlS? hl y.aLn.a- pod slikami, zlepite v dlegoval kmeta — čarovnika, mu seveda ni hodilo nič več na misel. obročke. Obročke nataknite na prste — in zdaj lahko pričarate na steno ljubke senčne slike. Če pripnete med odprta vrata kos belega platna, si lahko napravite celo gledališče s senčnimi slikami. Važno je le, da si oskrbite močno luč, ki vam od zadaj osvetljuje roke in meče prave črne sence na platno. NIKOLAJ FOL — Iz bolg. K. Špur Svatba Miki Miške — Vidim, — je odvrnil cesar in se zamislil. Z njim vred so se zamislili mandarini in celo cesarjev norec Lu-Tu-Tu. Le Prelepa princeska se ni zamislila To pa iz dveh razlogov: prvič — ker po dvorskem pravilniku na Kitajskem princeze nikoli ne mislijo, in drugič — ker je bila princeska Tiki-Taki tako pametna deklica da sploh nikoli ni mislila. Šesto poglavje Zakaj so cesarjevemu norcu odrezali uho. Ples mišk in mišev. Zakaj se princesa ne sme preveč smejati. Miška Miki gre iskat strašnega zmaja — Ha, ha, ha!... Hi, hi, hi!... He, he, he!... — — Kdo se smeji v tej resni uri? — je jezno zaklical cesar. Vsi so se obrnili k cesarjevemu norcu Lb-Tu-Tu, ki se je od smeha valjal po stopnicah prestola — Predstavljam si, — se je krohotal Lu-Tu-Tu, — kako se bo ta miška dvobojev ala s strašnim zmajem in mu iz-drla ognjena zoba ... Ha ha, ha!... Hi, hi, hi!... He, he, he!... — Tedaj so tudi najbolj neumni razumeli, da je takšen smeh žaljiv. Dejali so: — Cesarjev norec žali enega izmed teh, ki je bil prišel prosit za roko cesarjeve hčere, žali torej tudi njo samo. z njo vred pa žali kitajskega cesarja, to se pravi celo kitajsko cesarstvo. Zali nas!! — Cesar je uvidel, kako huda je bila ta žalitev za njegov narod. Zapovedal je torej, naj odsekajo norcu desno uho. Še več! Naj mu ga odsekajo in ga vržejo dvorskemu psu za zajtrku Cesarjeva zapoved je bila nemudoma izpolnjena. Dvorski pes je prišel do naslednjega zaključka: Škoda, da cesarjev norec nima sto ušes! Z eno besedo, pes je bil zadovoljen, cesar tudi in narod tudi. Sredi vsesplošnega zadovoljstva je cesar šestkrat za-kašljal in počasi izbrano in resno, ka- 1 gc I ^ j Vo>" i kor se spodobi kitajskemu vladarju, rekel: — Čuj, Miki, dal ti bom hčer za ženo, če mi prineseš dva ognjena zoba zmaja Hu-hu-hu. Si zadovoljen? — Miška Miki je v znak pristanka trikrat zamahljala z repkom. Nato je obstala sredi prestolne dvorane in glasno zaklicala: — Miši in miške, pridite iz temnih kotov dvora in zaplešite najlepši ples v čast Prelepe princeske! — In iz vseh kotov dvora so prilezle miši in miške in začele plesati. Plesale so tako veselo, da je Prelepa princeska umirala od smeha. Dojilja, ki jo je vzgajala, jo je morala opomniti: »Princeza, ki bi rada imela majhna usta, se ne sme preveč smejati. — In princeska se je brž prenehala smejati, zakaj hotela je imeti najmanjša usta nd Kitajskem. Nato pa se je miška Miki odpravila na pot, da poišče strašnega zmaja. (Dalje prihodnjič) j Mara J. Tavčarjeva: Biba in cekin Palček Balček, kraljev sin, v gozdu izgubil je cekin, zlatnika ni nič iskal, kralj že drugega bo dal. Kaj cekin je za kraljiča, oče rad ima lantiča. kar želi si, to mu da, tudi soma iz morja Biba je pod brezo stala svetlo stvarico pobrala; »Jaz sem našla ta cekin, morda vaš je, kraljev sin.« M — Moj je, moj, pa kaj mi mar, oče moj je kralj in car, meni ni za tako robo, — v žvižg našpiči svojo šobo. — Za denarček, reva ti, novo krilce kupi si, beračica. hajd, naprej, mi bogati bino, juhej! — Biba je odšla domov, mimo polja in vrtov, spravila si je cekin, na kraljiča za spomin. Pa sovražnik je prišel, kralju — carju vse je vzel. palček Balček siromak, h Bibi usmeril je korak. Balček plaho je potrkal, v nosek malo je povrtal, mirno čakal je na to, da se vrata mu odpro. «Ti si, Balček, kraljev sin? Kakšen pa si, potepin? Ves umazan, razcapan, tak je menda le cigan!« PUNjsr — Vse sovražnik nam je vzel. kar moj oče je imel, zdaj nesrečen sem berač, nimam srajce, nimam hlač — »Palček — Balček, kraljev sin. jaz imam še tvoj cekin, srčnorada ti ga dam, revček si na svetu sam.« Biba je cekin mu dala, tisto noč je sladko spala Balček pa zdaj dobro ve. Biba zlato ima srce. Uganke Ime njegovo vsem je znano njegovo mesto, njega grad on je zaslovel že prav rano v njem vidimo mi polno nad. CH -K^d flBJS) Železna pot se vije preko polja in ravnine sk jzi hrib se rije spenja se v viSine (•BDTOzap^) Kdor mene uporabi da daleč govori in često se brez mene še tata ne vlovi. (•uojapjJ Rešitev križanke Vodoravno: 1. Svak; 4. beda; 7. romar; 9. vi; 11. tir; 12. ti; 13. ako, 15. voh; 16. ono; 17. bar; 18. ena; 20. iep: 22. Da; 23. en; 25. ko; 26. omara; 28. roea; 29. kava. Navpično: 1. Sava; 2. ar; 3. kot; 4. bar; 5. er; 6. Ajuh; 8. mir; 10. ikona; 12 torek; 14. ooa; 15. vol; 18. Epir; 19. ona; 21. Pola; 23. Ema; 24. Krk; 26. os; 21. a a. »JUTRO« št 52. = 10 Nedelja, 2. m. 1941. Kraljestvo mode čedne delovne obleke in predpasniki Tistim mnogim, ki preži vi jaio svoje dneve do večini v lastnem domu. ti?t m ki se trudijo z gospodinjstvom, s suho s snaženiem in praniem. vsem tistim posvečamo te vrstice. Sai ie ni žene. da ne F f(#J ji 'Ji. U REK; TO1 W 4S n Pomladna Muza z barvasto bleščico Pomlad se bliža s hitrim' korak: in nič prezgodai ne bo. če začnete že te dni d e-sti ljubko malo bluzo s kra-kimi rokavi, ki jo boste nosile pcipoldne in zvečer k lahkemu pomladnemu kostumu. Za bluo si izberete svetlcsmjo. svctloroiasto ali bolo d<. rai tanko volno in io Dlrtete oo-v~em eiadko. le ob oasu stisne e kroi ta ko. da Dletete eno zanl:, levo. druso resno. Kroi si izrežite iz Daolria oo načrtu, ki ga oredočuie naša sirca. številke odgovarjajo v centimetrih ve'.ikc«t: sr d je postave. Pletivo prlagaite od časa da č >sa na kroi in po niem snemajte ali dodajte zanke Ko so vsi deli gotovi jih na levi strani Dolikaite ped vlažno krpo in rat > sešijte skupaj. V barvi volne si izberite bleščice in io v enakomernih Dres eikih pošijte po bluzi. Seveda takšna e"e ant-na. z bleščico pošita bluza ne učinkuje čisto nič športno, dasi ie iz volne, in jo lahko nosite samo za .lepše*. ! bi v svojem stanovanju imela ogledala — in en sam oogled v to ogleda »o včas h za dostuie da ie ta ali ona za ves dan nekoliko slabše ali nekoliko boljša vol.e In kolikokrat na dan gre žena on svoiem gospodinjskem delu mimo zrcala in uzre tam četudi še tako bežno svoio Dodobo v delovni obleki! Zato smo Dač mnenla da ie moči tudi ta dela ki se o navliaic dan za dnem in leto za letom mnoeo laže in z neko večio vedrostio opravljati, če smo on tem oblečene v praktično toda | čedno obleko Tudi Dri dolgočasnem delu se nam bo nemara obraz nasmihal če 9e počutimo mikavne in liubke v sveži, nri-iazni. delu namenjeni obleki. Kako ljubek ie na primer Dredoasnik iz enouarvneea kretona. ki je dovuli širo;< in dolg. da nam zakrije vso obleko! Ta predpasnik je prekrižano ukrojen in ga zapnemo postrani s široko pentljo Posebnost so obrobki v obliki zobčasth ravnih volančkov ki obdajajo vratni izrez, žep in stransko ooio (1. skica). s»S2 fezav ^ deluje Oarnrtoi * 'emu pri|e»no»» p" upo«at nooenege kunanja <8-/ lev.nitipo/1'a"ia krogljic tnnegrerv \5 Vib soli Oa«moi Ie akuser kako» tokoiada N« ooifcuiaj»e t nepreiz-nuSenlrri preparati, temvef uredite «vo|o prebavo » dohrirr odvajalnim tredstvorn ftj^IMlJtf tUlNIlSUUUTltf Delovna halja iz enobarvnega in iz pikčastega oralneea tvoriva m ra biti tako izdelana, da io lahko hitro sleč mo in oblečemo. Zato ie po vsei dolžini prerezana im napeta z gumb'". Širok2 rakave z zapestniki lahko zavihamo nad komolce, če ie treba. Or eček. ovratnik in rokavi so iz pikčastega blaga, ki pa mora biti tako pristno pobarvano, da ca lahk"> Dri pranju tudi i?kuhavamo. Halja je široko zvon čast o krojena, da nas ne ovira pri delu (2. skica). Druga takšna halja 1e iz bele kotenine, ki ie tako čedna, kadar le sveže oprana in »olikana. Ima moderne velike žeoe in ie po sredi zapeta z gumbi (3 skica). Za mlade vitke gosp d:nie je dos bno priporočljiva delovna pižama s ši. ikimi hlačami, v katerih ie mogoče izvrševati vsako, tudi boii naporno delo Pižama ie izdelana iz progastega pralnega katma. nosimo pa io v zvezi z p-alno bluzo. Posebno obeležje ii daieio velik5 praktični žepi in zgornji, v široko progo ukrojeni del živeta, ki se končuje v široke na am-nice (4. skica). Pri kuhi si najbolj zavarulemo obleko, če preko nie oblečemo prano haljo z rokavi. V p:letni vročini lahko nosimo takšno halio tudi kot samos oino oblačilo. Halja. ki io pr^doču e raša skca. ie cku~no sestavljena iz dveh tvori v in ima plad?k život in krilo ter karirast pas s orikrai-čenimi karirastimi žepi (4. skica). Delovni predpasnik brez rokavov si zamišljamo v živo modri barvi zaonemo pa ga na hrbtu. Takšen predpasnik ima praktične velike žeoe in ob vratnem izrezu zapete naramnice (zadnja skica). Iz sodobne kuhinje Kruhovka. Glede redilnih snovi orekaš kruhova tuha vsako goveio juho: primer na le zlasti sedai ko imamo dovoli črne pa malo ali nič bele moke — Ptsu koščke rženega kruha do trdega in iii stolci v možr.arju ali 7melii v ml nčk Presei drobtinice, da bodo drobnt kak i ostra nwka Nato zavri lite: mle'-a ra i-tepi v njem 3 žlice te kruš >e nv k naj vre oar minut in juha ie gotovi Ar razmotaš v niei rumen !ak o tem. ko s io že vlila v skledo ali par iVu dibr- kisi smetane, io izdatno izboljša- Namesto mleka vzameš lahko tudi gcveio oziroma kostno juho ali celo vodo V tem orim^rj treba kruh.vko z mas om zabeliti in s<> liti Na mleku k> hana kr ;hovka 'e .lasti primerna za otroke in za stare liudi ie meso dovoli mehko a se ze'eni^va takisto pravilno zmehča Nato zloži /e'-»n.avo v skledo oolii io z 1uho ki se 'e orecel vkuha'a oovrhu oa nal-tfi na tanke rezine narezano m^so I>d tne ša 1p ;ed ako ii dodaš še dva oUm'iena na kosce vrezana oosebei kuhana kromp ria Trojed Pristavi pol ke nam č^eea belega fižola, ko zavre odlii vodo ^reži v fižol doI ke goveiega me^a č^u^e. dva stroka česna dodai lov rjev l st in vr'4-ček maiarona Za ii z juho ali vodo toliko da 9ega približno dva orsta visoko nad drugim Osoli in oooprai ter oari pokr tr> na štedilniku ali v pečici Ko ie m so Je mehko primešal dve žlic na^^ižnikove mezge ponovno prevri oakar odstrani 'o-voriev list in majaron in jed ie g tova Biti mora boli gostliata S?ve 'ahkr kuhaš s fižolom tudi nekol ko na^e^anp zel [ nate glave malo korenčka k lerahe c< e tače oa tudi namočenega ješprenčka adi oroti koncu oar pest; riža Kromp'r.ieva salata brez olja Sk tbai v slani vodi 1 kg krompiria v ob icah olupi še prav vročega in ga zreži t°k i na kocke; posipai ga z žlico sesekljane čebule, dalje z drobno seseklianim zelnim oe-teršiljem. s sekljanimi listi zelene in drob-njakom: vsega skupaj na< bo tčkiste jedilno žlico D-x!ai še D-trebne soli in popra. Okisai pol skodel:ce goveje ali kostne 1uhe z dobrim v'n k'm kisom, rri-mešai žličko gorčice in ščana sladkorja prevri tekočino in stresi vanio orip-av-Ijeni krompir, ki naj se samo dobro segreje. Posipaj ga povrhu z nastrganim hrenom in dai vrečega na mizo Poda se dobro h kuhanim safaladama. hrenovkam ali h kranjskim blobasam. Sladka polenta. Skuha i h kor^zn ga zdroba polento, ki pa na; se kuha *U ure; zato uporabljaj malo več vode. a rr.eš :j neprestano, da se ne pripali. Potem raz-beli masti in presnega masla, vsakega polovico; zaiemai z žlico polento, p tnakaj te žl;5nike v zabe'o ln iiii p lagai na vroč krožnik Potresi polentine žličn ke z drobti-nami. sladkorjem in cimetom in da jed gorko na mizo. S kuhanim sadiem daje prarv izdatno večerjo. V medklubsikih tekmah za pnrenstvo Slovenske šahovske zveze je bila v prvem razredu ljubljanske skupine odigrana v četrtek najvažnejša tekma med prvima moštvoma Ljubljanskega in Centralnega š. k. j Rezultat bo predvidoma 5:3 za Ljubljan- : siki š. k. Vodstvo v skupini bo s tem pre- ; vzel Ljubljansiki š. k., vendar ga lahko Centralni š. k. še prehiti, ker je igral doslej eno tekmo manj. V drugem ljubljanskem razredu vodi mladinska sekcija Ljubljanskega š. k., v tretjem pa 111. moštvo , Centralnega š. k. Na turnirju za prvenstvo Belgije, ki je bil konec decembra odigran v Gentu. je zmagal van Seters. S turnirja je naslednja partija. Španska otvoritev Bell: van Seters Črni: Tondrlan 1. e2—e4, e7—e5, 2. SgJ— f3. Sb&—c6. 3. Lfl—b5 a7—a6 4. Lb5—a4 Sg8—f6, 5. 0—0. Lf8—e7, 6. Tfl—el. b7—b5, 7 La4— b3, d7—d6 8. c2—c3 0—0, 9. h2—h3. Sc6 James O' Niel: Gospod Killop je prišel zelo dobre volje proti polnoči domov. V klubu je z nekaterimi prijatelji proslavljal dobro posrečeno dogodivščino, o kateri pa ni smel govoriti Z nikomer, tudi z najboljšimi prijatelji ne: Zato je moral tudi za to nočno proslavljanje izbrati navidez drug povod Dejal je. da hoče pozabiti svojo jezo nad vlomom v svojo zasebno pisarno in prijatelji so mu pri tem pošteno pomagali. Zdehajoč je odložil klobuk In plašč ter Sel v svojo delovno sobo. Prižgal si je smotko in postavil steklenico žganja na pisalno mizo. Potem je vzel svinčnik in začel računati. Obraz mu je postajal čedalje bolj zadovoljen. Iznenada pa se je zdrznil. Na balkonu je nekaj zaropotalo. Za zastorom je čisto razločno videl senco. Potem je nekdo pritisnil na kljuko — hudiča! James ni zaklenil! — Killopu je mrzel pot obli! čelo Toda naglo je odprl predal pisalne mize in prijel za revolver, že je zagledal pod plapolajočim zastorom moške čevlje, nate pa je zavpil: »Roke kviSku. sicer streljam!« »Le mirno ustrelite, to bi bilo naibolje!« se oče več preprečiti). Va&ja Pire Novi orehi Posetnlca L Palačinka Nitra Kaj je ta gospod po poklicu? Skrit pregovor STRANKA - BISAGA - KADILO — PRIJ jJM — NAVADA — GAJBICA — STOLNICA — LAJŠANJE — DIURNIST — VEČINA — TELICA — LJUBEZEN Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki ln sestavi iz njih upoštevanja vreden pregovor. Dopolnilni ca Kr . . a — B ... je — . . vo. . — . . . elbina — slo. . . — . god . . — . . . pirljivost — .o.r.ta — ..lo.ba — D. . . trij — ... vada — p. . ep — k... vana — . a. ezdn . k Namesto pik vstavi prave črke, da dobiš besede. Nove črke ti dajo znan rek. Veriga — Ta — — DI — — PA — — LI — — GO — — NI — — RI — — ME — Namesto črtic vstavi prave zolge, da dobiš besede. Zadnji ziog vsake očscuc je hkrati tudi prvi zlog naslednje. Premlkalnica Sll.krSTiJ A KROJASTVO KtiLMORAJN NIKODEM POi.AB.JE Premir j te besedo '•ako. da <5ob:S v trtsh zaporednih navp:<': -•.--•> sicer dve ptici, v sredi pa naziv za vrata ptic. SestsvSžalnisa D1'A — VHSK — DAM — Jfci — POl — AH2t — ROM — J AH — Aii\ — SNJ - BOG — ZKU — VSA — NS1 — JE V - A rt - LLi — U_ — A Tu — SAK ČLO — KDA - EJ6. Uredi te skupine črk Lako. da ooš -bil rek Skdti krafl IA^KOMv/KILA APOLON MA SARA (»OS \ PITA (iO HA PRHKJBITNia STOJIŠČE iiii A M BOR Premik:*.! t^ oesede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemliepia-na Imena. Rešitve je treba poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti obelil Račun s črkand: Število 355122 deliš • 543 ln dobiš 654. Premikalnica: Katalonija, Amerikanec, Paramarlbo. Skrit pregovor: Vse življenje je vrsta vzrokov, ki vlečejo za seboj velike posledice. Posetnlca: Brigadni general. Dve posodi: Tudi v drugi posodi je bilo v začetku 11 litrov vina Izpremenilnlca: Amur. nagon, trava, omara, namen, Afrika, škarje, krak, Emil, Razor Cesar. — Anton Aškerc. Nogometna tekma: Madžarska: 3:0, 2:0, 2:1; Jugoslavija: 0:3. 0:0. 2:0; Turčija: 0:2, 1:1, 2:0; Rumunija: 1:2, 0:2, 0:2. Stric Matic je nagradil pet reševalcev. Po eno knjigo revije s življenje in svet« dobe: Danlel Rudolf, Ljubljana VII. Kamniška 4, Fran Berglez, Cadram, 27, p. Oplotnica. Franc štepančič. Ljubljana, Jer-nejeva 8. Maks žitnik, Šmartno v Tuhinju in Miloš A. Polič, Ptuj. Križanka št 9 Vodoravno; i. grboslovje 9. črnogledost; nagnjenje, stvari imeti za slabe. 17. vojni strupeni plin, 18. ki ima ostrino, 20. vrsta pesništva, 21. tatarski poglavar, 22. korist. 24. predlog. 25. igralna karta, 27. »o-rocnica. 29. Webrova opera. 31 nota iz solmnizacije, 32. kratica Roseveltove gospodarske organizacije, 34. Verdijeva opera, 36. kaznivo dejanje. 37. migljaj. 38. južni sadež, 40. planina s sanatorijem v Švici, 43. japonska obleka, 45 slavni italijanski izdelovalec gosli, 47 Izraz pri nogometu, 49. trinog, 50 ime hrvatskega pisatelja Mesariča. 51. ttalijanski pisatelj (Luigi), 55. egipč. božantvo, 56 pisati na pisalnem stroju. 58. oblika glagola misT'ti, 61. pravoslavni cerkveni obred (množ ), 63. gledališki prizor z živimi slikami. «5. sovražnik železa. 66. najmanjši delec elektrike, 67. žensko ime, 69 snamka radio-aparatov, 70 sorodnik, 71. hrvatsko tme 73. 8mešnica, 75. kopno obkroženo 2 vseh strani 2 vodo, 76 otok v Velikih Antilih 77- član senata, 78. naša reka. Navpično:, l samostan, ld ga Je ustanovil Štefan Nemanja, 2. pesnitev, 3. pregovor, 4. reka v Armeniji, 5 ravnilo (množ.) 6 dva konsonanta, 7 ime nekaterih nemških cesarjev. 8. žensko ime. 9. pisalni pribor. 10. ognjenik na obrežju Rossovega otoka ob južnem pelu, 11. vrsta zemlje, 12. drugo iime za frančiškana, 13. planota v Aziji, 14. stana. 15. Lutrov protivnik (foo.) 16. dragocen les. 19. oeebni zaimek (2. sklon). 22. kratica pri naštevanju. 23. oblika pomožnega glagola biti. 26 sramota. 28. močna luč. 30 moško Ime. 31. majhna odprtina. 33 napasti (tujka), 35 rusko žensko Ime 37 ljudje ki učijo moralo 39 del poti. presledek 41 turški plemič 42 star fanglpško). 44 znamka čokolade 46 ne^tninena kača Ir.loAeii t,)pi 51 sev čan nastop, zanos, 52. zver, 53. žensko ime, 54. kakor 18. vodoravno, 56 skrivnost, 57. grška črka, 59. gaj, gozd, 60 pozitivno nabit ion, 61. drobna snov. ki se nabira na predmetih, 62. neranljiv, 63. dogovor, 64. Aškerčeva pesem, 68. rimska boginja jeze, 72. tuji veznik. 73. kam. znak za berilij 74. kratica za »aib ovo«, 75- zlato (franc.). Rešitev križanke št. 8 Vodoravno: 1. Dubrovnik, 6. Aristotel, 11. rok, 13. krt, 14. Stoilov, 17. kos, 19. arbiter. 23. alg, 24. ič, 25. Potop, 27. la, 28. vre. 29 Miran, 31. gol, 32. tip 34. trias, 36 As, 37 dalaj-lama, 39. P. n., 40. Rod, 42 Ka. 43 rd. 46 ar, 47. Kario (I. oz. V.), 51. Ivana. 54. ac, 55 Lunder, 56. Gogolj, 58. oh. 59. Jutro, 60. bo, 62. marnje. 64. rentir. 67. in 68 rde. 69. sok, 71. Idn, 72. ta. 73 nič. 75 ilnat. 78. arija, 81. sir, 82. id 84 ekliptika. 85 om. 86. gobar. 89 log, 90 ena. 91 snaga. 93. ave. 94. On (R. Owen). 96 dleta. 98 et. 99. rov. 100 rene-gat 103 ata, 104 klobasa. 106. Ita. 107. Ra. 108 u. i, 109. log, 110. nikalnica, 111. Amsterdam. Navpffno: 2. Beograd. 3. vroč. 4. nov, 5 I K flffnatij Kr^sicki). 7. rk., 8. ira. 9. stri. 10 tatvina. 12. pot. 14. samuraj. 15. tli, 16 lin. 17 kol ar. 18 SoUa 20 bat. 21. era. 22 resrvca 25 nol 26 Pia 30. as 31. ?a. 33 P M. 35 Rp 37 Da*dane!e. 38. AraeonMa 41 or. 42 kan. 43 n dno. 45 fa, 47 kuh*r. 48 le. 49 orie. 50 Jutro. 51. Teor W vo 53 Alb'r> «?<; T rsrn TOR, 61 F'n*ear «3 rdi. 65 TDA H^mislav, rtrf^lav AnJfBil W SO 70 katpfa 72 ti 74 76 nVl 77. TO BO TIri «1 • m OO IOt fta lOJ. tri. 104 kis, 105 Bor. 108 umi Demaie vesti * Ma]a princeska častna predsednica. »Srbska maika« ie znano dobrodelno d u-štvo v Beogradu, ki vsako leto o:ireia koncerte za beograjske otroke Koncerte priredi po geslu Otrok otroku Doiiei ie bil predsednik odbora »Sroske maike« dt-vorojenec kneza Pavla, kneževič Aleksander. Ker pa ie že odrasel in že opravlja vojaško službo, ga je le os nadoiz^e lila niegova sestrica princesa Elizabeta. Letošnji otroški koncert »Srpske majke < bo danes v beograjskem Narodnem gledališču. * Napredovanje železniških uslužbencev. Z rerenjem g. ministra za premet z dne 28. februarja so iz območja direkcije drž. žel. v Ljubljani napredovali naslednji uradniki: v VIII položajno skupino, prometna uradn:ka Sajna Ferdinand in Ličof Franjo^ admin uradnik Čarman Rudolf, oficial Kuntner Edvard, vlakovodji Besjak Franc in Klampfer Rudolf ter strojevodji Sluga Anton in Fukne Ciril. V IX. položajno skupino: oficial Repina Jožef, prometniki Rettinger Bogomir, Paul Ivan in Zabkar Karel, blagajnika voznih listov in prtljage Belič Viktor in Fischer Franc, vlakovodji Šabeder Franc in Ivančič Franc, brzojavec Marcga Rudolf, strojevodje: Škoflek Fra-njo, Oman Franc, Matuš Frančišek, Smre-kar Jožef, Kremžar Alojzij Pižent Peter, Kocijančič Ivan. Vrhovšek Karol, Pesjak Franc, Operčkal. Jožef. Černe Franc, Čer-ne Frančišek, Moljk Karol in Kovač Leo-po-ld ter nadzorniki proge* Cemivec Frančišek, Jordan Henrik in Varoga Ivan. Z re Sen jem g. generalnega direktorja državnih železnic z dne 28. februarja pa so napredovali naslednji zvaničniki: v I. kategoriji v I. pc-lož skupino: sprevodnik Pav-liha Anton, podvlakovodja Grilc Janez in prometni zvaničnik Istenič Viktor V III. položajno skupino: sprevodniki: Križman Peter, Bratok Ivan, Trampu? Franc, Mer-telj Janez, Štritof Alojzij, Hanner Janez, Ket'č Josip, Korže Martin, Zakušek Martin, Šabeder Rudolf in Hribar Jožef; nadzornik skladišča Seilič Adolf podstrojevo-dje: Domjan Ivan, Majcen Martin, Ven-gust Leopold, Hafner Anton, Jager Adolf, Schebart Adoif, Blejec Anton, Ažnik Alojzij in Hlebš Avgust, ter računski zvaničnik Imperl Peter; Zvaničnik II. kategorije blckar Istenič Matija v I položajno skupino in služitelj svetilničar Puc Andrej, v I. polcžajno skupino1. * Iz »Službenega Lsta«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. IS z dne 1. marca objavlja ukaz o spremembi uredbe o oprostitvi mož od vojrške s'užbe, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih, pravilnik za izvrševanje uredbe o ustanovitvi sklada za podeljevanje nagrad erganem finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in izterjavi davkov, pravilnik o ravnanju s kontrolnim skladom oddelka za davke ministrstva za finance in njegovi uporabi, pravilnik o postavljanju in delu veterinarskih pripravnikov vo"cnterjev v resoru ministrstva za kmetijstvo, navodila o uvedbi evidence zalog, p.oizvcdnje, predaje in cen karteli-raneja blaga, posebno navodilo za pošiljanje podatkov o zalogah prodaji in cenah kartelir:n'h pro zvodov, odločbo o priznanju vzerčnih veleseimov v Ljubljani in vzo čnih se;'mov Zagrebškega zbora, na-vodi-a o prepovedi zvišanja cen predmetov pod kontrolo, odločbo o činu raznih strokovnih šol, uredbo o spremembi uredbe o občin kih us užbencih, naredbo o d:po'nit-vi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. — Temu kesu »S^žbenega listac je priloženo kazalo za II. polletje 1940 (kosi 53 do 104). * Razpis zdravniških met. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani raz- pisuje mess^tj. pogodbenih zdravnikov v Mislinji, Beltincih, štrigovi, Fari pri Kočevju, eno mesto zdravnika-uradnika 1. plačilne stopnje za splošno prakso v Mariboru in eno mesto zdravnika-uradnika za higieno dela in poklicnih bolezni v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj je do 22. marca. * Tekstilnim strokovnjakom! Vodstvo ljubljanske krajevne skupine »Zveze tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije« vabi vse obratne nameščence-obra-tovodje, kemike, mojstre, tehnike in dessi-naterje tekstilnih tovarn na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 9. t. m. ob 9. d:pol-dne pri »6« nasproti nebotičnika. O delu in programu Zveze bo poročal delegat mariborske centrale. Isti dan ob 14. bo v Kranju enako zborovanje tekstilnih tehnikov kranjskih tovarn v prostorih hotela »Jelen«. Vstop imajo le jugoslov. državljani, ki se izkažejo z nameščensko legitimacijo ali cdlokom Pokojninskega zavoda. IZ L A 3 I N C PktDILiNlCt KUPITE N A |CE N 111 HRi /IMA OOSPOSVETcKA c ♦ O še neporavnani vojni škodi iz zadnje Svetovne vojae. Odbor voinih oškodovancev dobiva pogosto in ponovno ris-n a. s katerimi se vojni oškodovanci bridko pritožujejo, da še ni rešeno vpra"anj-= odškodnine za škodo, prizadejano iim pred več nego 20 leti v zadnji svetovni vo nii Odločno zahte\aio p ia~ni'a o se'aniem staniu te za nje va"ne zadeve. Naravno ie nepovoljno razpoloženje nesrečnih vojnih oškodovancev, ki še danes trpe posledice voine in č:m dalie tem tež:e č~kaio na odškodnino. Posebno rri sedanji d a-giiii in v sedaniih razburljivih časih ie postala zelo nujna rešitev njih ve. odškodninske zadeve Zato se ie od^or ponovno u strnejo in pi=-rreno rbr^ii na odločujoče osebe za re"itev te zaJeve. Liublianski in mariborski odbor v jn'h oškodovancev sta ooslala tudi kralievemu namestništvu prošnjo za končno rešitev uredbe :za lilrv'd"ciio in n"aoilo vjrih odškodnin, predložene goToodarskemr f -nančnemu cdboru. Odbor ima utemeljeno nado. da pride do reš tve navzlic izvrp-rednim razmeram, povzročenim sedanji voini. ki so gotovo tudi vn^vale na to. da zadeva voine cdškrdnino š^ ni rešena. Odbor ne bo miroval. f^oVer ne čo-be vojni oškodovanci odškodnine za vojno škodo. kak*rr so io dobili voini oškodovanci v druw'h evronsk^h državah in ori nas vojni oškodovanci iz bivše Srbije in Črne ?ore. * G°spa J°sipina Lausche je slovenskega rodu. Naša operna in konce: tna pevka gospa Pavla Lovšetova nam je včeraj poslala naslednje pismo: Gosipcd urednik! V današnjem članku »Kaj je kdo med našimi rojaki v U. S. A.?« čitam, da je Josipina Lausche Welf po rodu škotka. Ker vem, da bi moja prijateljica Josle krepko protestirala proti taki pcmoti, vam namesto nje pošiljam sledeči popravek: Josipina Lausche, poročena Welt, je znana pevka naših narodnih pesmi, katerih gramofonske posnetke pridno vrtijo tudi v našem radiu, (še jaz sem včasih deležna pohvale ali graje pri enih, ki me zamenjavajo s ** 0 J za dekorativno pisavo, za katero vlada, posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi KLUB IZLOŽBENIH ARANŽERJEV V LJUBLJANI Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca t. L bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave in informacije: SIMONCIČf L., trgovec, Pred škofijo. Odbor. to pevko). Ona in njena partnerica, altist-ka Udovičeva. sta hčerki slovenskih izseljencev. Josieni starši so se priselili v Ameriko z Dolenjskega in je zlasti njena mama, cobrovoljna Ribnlčanka. naučila svojih'šest otrek nebroj slovenskih pesmi, ki so v izvajanju hčerke Josie ln Mary Udovlcheve ter v harmonizaciji in spremljavi sina dr. Viljema Lauscheta tvorili dolga leta koncertne sporede naših izseljencev v novi domovini. Zlasti njih gramofonski posnetki, ki so dosegli vprav rekordno naklado, so razširili našo pesem kot nihče drugi povsod, kjer bivajo Slovenci. Josien brat, sodnik France, ki se mnogo udejstvuje kot političen vodja cleveland-skih demokratov-Slovencev, pa je poročen z Irk°, cdtod je najbrž zamenjava s škot-ko doletela čistokrvno Slovenko. hrapave in rdečkaste roke postane5 jo z uporabo PERlNAKBEME GLADKE IN LEPO BELE UUSltlANA MARIBOR OHO • J A KAN C Ostali so v Zagrebu. Ljubljani in Osiieku. Tako se ie moglo zgoditi, da ie Josip Er-man samo za 8 potovani v Zagreb zaračunal 16.000 din stroškov. Doslej je beograjska policija nrejela 57 p ij iv z. radi nerodnosti v ooslovaniu zadruge. • Novi Totl list je izšel. Dobite ga povsod, kjer so prodajali starega. • Strojepisni teč3ji — novi (dnevni in večerni) se začnejo 3. marca. Pri""ave sprejema Christofov učni zavod Ljub'ja-na. Domobranska cesta 15. Dnevi ln učne ure po želji obiskovalcev. Največja stro-jepisnica — 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago! • posestniki večjih posestev se opozarjajo na današnji oglas o nakupu večjega posestva pod šifro »Ustanove«. t» f S — * Prijateljem dobre knjige se nudi samo še do 5. t. m. ugodna prilika, da naroče po subskripcijski ceni (95 din broširan in 105 din v platno vezan izvod) novi izvirni roman Mire Pucove »Obraz v zrcalu«. Knjiga, ki šteje 400 strani, je že pripravljena za razpošiljanje in se bo subskrlbentom takoj dostavila. Po 5. marcu pride na knjižni trg, kjer bo znatno dražja. Pohitite torej z naroči'om! Prijave subskriben-tov sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. o— Pogreb ge Marije Fettichove. 2Me in pokopališče Sv. Križa sta bila včeraj popoldne prizorišče globoko pietetne žalne svečanosti, ko je porvmaila k večnemu počitku ga. Marija Fettichova Pred kapelico Sv. Nikolaja se je pred 15. uro zbrala velika množica Ljubljančanov, gospodov in dam, na krsto pa je bilo po'oženih častno število vencev Med več kakor 30 venci, ki so jih darovale prijateljske družine in prvsamezne ustanove, sta bila še zla&iti opažena venca Rdečega križa in g. ministra dr. Alberta Kramerja. V žalni sprevod so se uvrsitili številni ugledni predstavniki, med njimi podžupan dr. Ravni-har, bivši podban dr. Pirkmajer. predsednika Advokatske zbornice dr. Janko Zi-rovnik z dr. Ivom Tavčarjem tajnik Trgovke zbornice dr. Pless za^opn k Zdravniške zbornice dr Mavricij Rus zastopnik stolnega kapitlja kanonik dr. Klinar Izmed organizacij je bil posebno častno za-sitr.j-an ljubljanski pododbor Rdečega križa s podpredsednico go. Minko Krof-tovo in člani uprave Poleg zastopn kov uprave Sokola II. je bilo zastopano seveda tudi vse ostalo ljubljansko sokolstvo. PriSli so predstavniki Jadranske straže, PETROLEJA NI pa vendar krasna ia prijetna svetloba s »LILIPUT« SVETILKO Z 80 SVEČAMI 1 liter špirita gori 33 url Svetilka tehnične popolnosti! Brez kompliciranih vijakov kot pri podobnih 6vetUkah. Dokler traia zaloga Je cena din 295.— e kompletnim priborom Varujte se zablod! NI podobnega fabrikata za to ceno ln s to JakostJo svetlobe. PETRO-LUX, K. D., Zagreb, Radušina ulica 9. Prospekti brezplačno ln franko! Telef. 72,-60. Iščemo agilne zastopnike in preprodajalce! ?0 KOLON JSKIH VOD — odlično partumiraoih — toči i PARFUMERIJA »VENTTS«. palača Bata | « Te dni bo izšla n»va številka ilustrirane družinske revije »žike«, ki je izredno lepa in zanimiva. Lepe slike, pesmi resnična zgodba o tragični usodi dekleta. Id postane redovnica in s trpljenjem odkupi svoj mladostni greh, zabavne poučne črtice, praktični nasveti za mlaee matere ln gospodinje, vse si sledi v tako neprisiljenem in pestrem redu, da to štivo vsakomur nekai nudil in je za vsakogar privlačna Vsebina je naslednja: 1) Mirko Kragelj, Slovo; 2) France Borko, Sestra Santa; 3) S. K., Spomin iz mladosti; 4) Karneval v Niči; 5) Melnar, Bogastvo ln uboštvo; 6) Martin Benčina| Nekaj besed o likovnih umetnosti; 7) Miran Jarc, Slovenska pesem; 8) Venillot, Zaspane; 9) Ljubezen in zakon v ruskih pregovorih; 10) B. F., Ce sloneč spregleda; 11) Kaj moramo vedeti o grafologiji; 12) Vinko Gaberski, Drobiž; 13) Zdaavniška posvetovalnica za bolne otroke; 14) Gospodinjski kotiček. Revijo »2iko« prejemajo brezplačno vsi, ki se zanimajo za proizvode naše domače tvrdke 2ike, to je predvsem za rženo kavo 2iko, žikino kavino mešanico, 2ikin otrefeki zdrob in za žikine ovsene kosmiče. Kdor naštetih prvovrstnih domačih živil še ne pozna, naj pošlje svoj naslov pražarni Siki, Ljubljana-Vič, pa bo «*»blval revij® »žiko brezplačno. (—) • Posestniki večjih posestev se opozarjajo na današnji oglas za nakup večjega posestva pod šifro »Ustanove«. * O poslovanja Vzajemne dobrodelne zavarovalne zadruge v Beogradu prinašajo beograjski dnevniki obširne ša poročila in navajajo, da je b:l njen ust-novi-teli Josip Erman, ki so ga aretirali z nekaterimi drugimi člani upra.e. svojč s sodni uradnik, nakar pa je bil zaradi obrtne prevare obsojen na 22 mescev strogega zap:ra. Kljub temu mu je uspelo ustanoviti zadrugo in je bil njen upravnik in član upravnega odbora s n!a"o 3.500 din. Tudi up. avni svjtnik Ma i j 3 Sokolovič je bil prej državni uradnik in obrojen na dve leti ječa za adi utaie in zlorab. Mihajlo Kreč. ki ie bil član nadzornega odbora, ie bil svoj čas or:žmk in nima pojma o zadružnem poslovanju. Uradnik zadruge Svetozar Nčečak ie tudi že imel opravka s policijo. Člani upravnega in nadzornega odbora so raz trojni po vsej državi. Edino Josip Errran in Si-men Piskar sta stanovala v Beogradu. krajevnega odbora ljubljanskega in njene ženske sekcije, dalje je bilo dostojne zastopano Kolo jugo&lovenskih sester z gospo Majaronovo. prav tako »kneginja Zor-ka« in še druga ženska društva ter dolga množica zasebnikov. Ko so bile opravljene molitve pred cerkvijo na Žalah in molitve v cerkvic-' pri Sv. Križu so pogreb-ci ponesli blago gospe orano do zadnjega kotička. Predprodaja vstopnic dopoldne od 10. do 13. in popoldne od 15. do 18 ter eno uro pred predstavo. Diplomirani tehniki so zborovali. Absolventi tehnične srednje šole so imeli svoj občni zbor. Organizacija obstoja že 17 let in se je lansko leto, ko je bilo ustanovljeno v Zagrebu »Hrvatsko društvo graciteljev« reorganizirala- Predsednik je v svojem poročilu naglasil težko stanje organizacije, za katero vlada med člani vedno manj zanimanja. Delo združenja v Internem pogledu je bilo ugodno. Udruže-nje šteje danes 300 članov. Na novo jih je pristopilo 48, izstopilo pa je 6 članov. Ljubljansko TSš je absolviralo 320 tehnikov gradbene stroke, 430 strojne in 200 elektrotehnične, torej skupno 950. V društvu včlanjenih pa je le okrog 30«/o vseh absolventov. Letos bo v mesecu juniju poteklo 20 let, odkar je 20 tovarišev zapustilo tedanjo višjo strojno šolo. Ob tej priliki bo izšla spominska brošura, ki jo nameravajo izdati ob priliki proslave 201et-nice prvih absolventov ljubljanske TSŠ. Odbor je prevzel akcijo glede spremembe zakona o obrtih, kakor tudi vstopa diplomiranih tehnikov na univerzo. Izvoljen je bil nov odbor z Milanom Greg ritem na čelu I podpredsednik F. H"a:lnik, II podpredsednik K. Rilbert, tajnik S. Jašar, blagajnik I. Sotelšek odborniki: Minka Potokarjeva, L. Mlakar, C. Vrščaj, M. Brezar, B. Race in M. Gale; nadzorni odbor: J- šenk, Brilli in S. Lužar. u_ jubilej Htnka Nučiča. Na povabilo Narodnega gledališča v Ljubljani bo praznoval slovenski režiser in igralec H. Nu-čič v sredo 12. marca tudi v Ljubljani svoj jubilej 401etnega gled3-liškega dela. Nastopil bo z Viko Podgorsko v Begovi-čevi drami -»Brez tretjega«. Na ta jubilej naše občinstvo že danes opozarjamo. Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove grenčice — ena polna čaša na prazen želodec. Franz-Josefova grenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485 35 u— Dobrodelna akademija. Pod pokro- - vitel jstvom ge. banice Ni je Nat'ačenove bo priredilo društvo prfjateliev Gornika. v petek 14. marca, v veliki Filharmonični dvorani dobrodelno akademijo s sodelovanjem naših umetnikov. S koncertnimi točkami in recitacijami bodo nastopUi: pianistka Dora Gusič iz Zagreba, primadona ljubljanske opere Valči Heybalova, člani ljubljanske drame Mira Danilova, Fran Lipah Ln Stane Sever, soloplesalca ljubljanske opere Erna Moharjeva in Boris Pilato. violinista docent Rupel Ksrlo in prof. Leon Pfeifer. docent Marjan Linov-šek ter komorni orkester slušateljev Glasbene akademije pod vodstvom prof. dr. Danila švare. Prodaja vstopnic za to akademijo bo od 8. t. m. v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—) Za doma kuhano milo prodaja tnžnl kamen hi ostale dodatke drogerija Kane Ljubljana — Židovska nI. L Preizkušeno navodilo na razpolago n— Danes bosta v Šentjakobskem gledališču dve predstavi; popoldne ob 15.15 bo poslednja uprizoritev zabavne Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica« zvečer ob 20.15 pa poslednja večerna uprizoritev »Visoke pesmic, 8 slik like Vaštetove iz Prešernovega življenja. Obe igri sta imeli tak uspeh, da so bile dosedanje predstave razprodane. Kupite vstopnice že v naprej. "jI. DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejmu — 10. marca 1941. Blago pošljite na naslov: Ljubljana — »DIVJA KOŽA«, Velesejem. u— Kaj bo nudilo predavanje Slavka Smoleja. Ljubljančani so že vajeni skiop-tlčnih predavanj, vajeni pa so tudi kvantitete na teh predavanjih, tako da je njih okus že zelo strog. Zato pa prikazujejo predavatelji skoro vedno izbiro najboljših slik. ceJo slike raznih avtorjev, ki med seboj niso v nobeni zvezi. Nasprotno pa bodo tvorile zaključeno enoto slike, ki jih bo prikazal Slavko Smolej. Njegova zbirka med seboj povezanih slik, ki je bila zbrana na poteh s Karavank v Julijske Alpe, prikazuje najprej okolje: gorsko pokrajino s sončnim vzhodom. Nato se sl'ke čedalje bolj približujejo predmetu, ki tvori glavno vsebino slikanja v danem kraju, nato se spet oddaljujejo in naposled je pokra'ina spet v sončnem zatonu. V vseh teh slikah je prikazano stremljenje k življenji, borba za obstanek. Vse Smolejeve , si ke preveva vodilna nit: življenje. Smolej je znal to vodilno misel odMčno izraziti, prav tako pri izbiri oblik kakor tudi barv v svojih motivih, tako da so njegove Slike vseskozi na estetski višini. Smolej torej ne išče pri slikanju samo estetskih vrednot, temveč hoče vedno izraziti tudi neko misel tn v njegovih slikah vlada sistem. Predavanje bo torej ne le po kakovosti dogodek prve vrste, temveč bo predstavljal po svoji sestavi za Ljubljano po-r polno novost. (—) o— O vzgoji sadnih ftpaIlrjev bo predaval g. Kafol Fran sadjarski inšpektor kr. banske uprave v četrtek 6. t. m. ob pod 20. v deški ljudski šoli v Sp. ftlški. u— Vrtnarski tečaj za. lastnike malih vrtov pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva, Ljubljana L bo imela prihodnje predavanje v torek 4. t. m. ob 19. ur$ v kemijski dvorani I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici. Z njim se začne tretji del tečaja, določen gojenju cvetic na malem vrtu. Predaval bo ravnatelj mestnih vrtov g. Josip Lap o pripravi eeralie za cvetične napade ln o gojitvi ln Izboru enoletni* in dvoletn h cvetic na malem vrtu. Fkip'ič-e -T e Vs*op prost. u_ Knjfgovcd tvene pTalne računske »troje in registrirne blatne vam strokovno popravi Boris V. SimandU, Ljubljana, Dvofakova 3, telefon 24-07. (—). „_Uprava električne cestne železnice v Ljubljani ne more več sprejemati nobenih prošenj za službo, ker so vsa službena mesta zase.ena. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske bo priredilo v ponedeljek 10. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani pod vodstvom dirigenta L. M. šljanca koncert svojega godalnega orkestra. Prodaja vstopnic bo od torka dne 4. t. m. dalje v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Prvi del koncerta pevskega društva »Save«, ki bo v nedeljo 9. t. m. v Slepanjl vasi, bo izpolnila naša umetna pesem Vse skladbe bodo prvič tzvaali pevci »Save«. Imena skladateljev (dr. Schwab, C. Vremšak H. Volarič, A. Ha;drih, dr. Ipa-vec in Venturlni) jamčijo za dobro izbiro sporeda. Zlasti pa opozarjamo na Ventu-rinljev »Oče naš« in na »Vasovalca«, ki bosta doživela svoj krst. Z drugim delom sporeda bo društvo seznanilo javnost v naslednjih dneh. Prodaja vstopnic v trgovini g. Hlebša Jerneja nasproti kavarne Tabor. u— Končal »e je EL kuharski tečaj za francosko-rusko kuhinjo pod vodstvom inozemske strokovnjakinje v gostilni »Pri lovcu« na Rimski cesti. Tečaj se je končal v splošno zadovoljstvo obiskovalk, ki ga zato priporočajo v nadaljnji obisk tudi drugim gospodinjam in bodočim gospodinjam. u— Vsi plesni tečaji Jenkove šole v Kazini se vršijo še do nadaljnjega redno in sicer: v ponedeljek ob 20. url začetniško-nadaljevalni, v torek ln četrtek ob 20. iz-popolnjevalnl, v petek ob 20. nadaljevalni in v nedeljo ob 16. uri popoldanski. Posebne ure dnevno. (—) Nogavice za krene žile ter pasove za kilo dobite v drogeriji »Emona« IV. KANC, Ljubljana, Nebotičnik. u_Danes in v^ko nedeljo od 16. do 20. ure v veliki dvorani Kozine popoldanska plesna vaja prd vo^sHora mojstra J®nka. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. Članarina znižana. Študenti (-nje) popust. u— Maša zadušnica za pokojno go. Marijo Fettichovo bo v ponedeljek 3. marca ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih. (—) u— ženski sp°lni h°rmoni in rak. o tem bo predaval v sredo 5. t. m. na Ljudski univerzi (mala dvorana filharmonije, Kongresni trg) ob 20. primarij g. «r. Leon šavnik. u— K otroškemu r in gara ji TKD »Atene« nam sporočajo, da je spored pripravila S. Danilova in N. Golieva, ne pa gdč. Pri-jatljeva, kakor je bilo pomotoma objavljeno. u— Nalivna peresa Osmia dobite v papirnici M. Tičar, Ljubljana, šeleburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26. (—) u— Tisočak je izgubila v tramvaju proti Rakovniku ob pol 23. url trgovska uslužbenka. Poštenega najditelja prosi, naj odda tisočak v oglasnem oddelku »Jutra«, kjer bo prejela nagrado 200 din. (—) u— Zvez«, gospodinjskih pomočnic bo priredila stanovsko strokovni tečaj. Na dnevnem redu bo: 1. poselski red, 2. bolniško zavarovanje, 3. starostno in brezposelno zavarovanje, 4. strokovna organizacija itd. Za predavatelje bo poskrbela uprava Delavske zbornice. Predavanja se bodo vršila v prostorih Narodne strokovne zveze v Delavski zbornici n. nadstr. (nedeljsko shajališče) in sicer v nedeljo 9., 16. in 23. marca ter na praznik sv. Jožefa, vsakokrat ob 17. uri. Vabimo vse hišne uslužbenke, ki se hočejo poučiti v dolžnostih in pravicah svojega stanu, da se tega poučnega tečaja udeleže. (—) u— Nova cvetličarna. V Prešernovi ulici nasproti drogeiije Gregorič zbuja pozornost novo otvorjena moderno urejena cvetličarna (salon), ki jo vodi gospa Her-ta Prinčlč, najmlajša hči znanega umetnega vrtnarja F. Herzmanskega. Gospa, ki si je pridobila svoje zatanje pri svojem očetu, bo gotovo dobro Jamstvo, da bo lahko vsestransko ustregla zahtevam Občinstva. Podjetno gospo toplo priporočamo in ji želimo v njeni stroki mnogo uspeha. t* e— Matija Benčan — 75-tetnlk. Danes bo dopolnil br. Matija Benčan, prvi naš sokolski telovadec evropskega formata, 75. leto. Po redu je iz Ljubljane. Že kot dijak ljubljanske realke je bil med svojimi vrstniki vedno najboljši telovadec. Leta 1884 je postal član Ljubljanskega Sokola. Na svojem prvem nastopu v Postojni je vzbudil veliko pozornost s sivojimi veleto-či in saltom. Leta 1890. je postal telovadni vodja Ljubljanskega Sokola. Telovadbo je vodili po čeških vzorih, kajti že v mladosti je spoznal češko sokolstvo. Leta 1891 se je na čelu deputacije 24 slovenskih Sokolov udeležil II. vsesokoiskega vleta v Pragi in nastopil kot tekmovalec. Postal je naš prvi slovanski telovadni zmagovalec in obenem tudi slovanski prvak v rokoborbi. Pozneje se je kot tekmovalec še dvakrat udeležil vsesokoiskega zleta v Pragi in je bil obakrat med prvimi telovadci. Leta 1893. je zapustil Ljubljano in se naselil v Celju. Tu je postal duša telovadnega in nacionalnega dela v mladem sokolskem društvu. Ustanovil je poleg skupine mlajših telovadcev še posebno skupino starejših telovadcev-atletov, ki so na javnih nastopih vzbujali splošno pozornost. Požrtvovalno je vežbal tudi lijake in vajence ter tako vzgojil društvu 'n'?ni-ci na^^niV dr. Jožeta S^nnria g. dr. Gusfcev MOller Petrič. ki mu želimo mnoge uspehov sig— Hoda nesreča v guStanfski jeklarni. V jeklarni grofa Thuma ▼ Guštanju se je primerila v petek dopodne nesreča, katere žrtev je postal 24-letni Henrik Lisnik. Ponesrečence je kakor običajno delal s tekočim železom Okrog 10. ure dopoldne se mu je ziilo tekočt žeiezo na obe n; gi. Ponesrečenca so prepeljali c rešilnim avt-/-mubilom v s!ovenjgra>kr, bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo nogi. S ponesrečencem, ki mora preživljati ženo in otroka, sočustvuje ves Guštanj. sg_ Nedeljski počitek v slovenjgraških trgovinah Zdaj bodo končno tudi naši tr-govsk, pomočniki pnšli do nedeljskega počitka, na katerega se, pristali že vsi gg. trgovci. Pričakuje se samo še odobrenje banovine, kjer pa gotovo ne bo zadržano. Iz Krania r_ Podružnica uprave »Jutra« v Kranju je začela poslovati 1. marca, s čimer je izpolnjena mnogoletna želja naročnikov »Jutra« in inserentov. Odslej bodo prejemali »Jutro«, ki ga bomo po raznašalcih dostavljali na dom, mnogo prej v roke. Dobro došla jim bo tudi ugodnost, ker jim ne bo treba naročnino nakazovati po pošti, temveč jo bodo poravnavali kar v podružnici. Seveda bodo naročnino poravnavali v podružnici samo oni naročniki, ki jim bo podružnica po svojih raznašalcih dostavljala »Jutro« na dom, dočim bodo naročniki, Id jim bo središčna uprava v Ljubljani še nadalje pošiljala »Jutro« po pošti, nakazovali naročnino po poštnih položnicah središčni upravi v Ljubljano. Podružnica »Jutra« Ima ob Izidu vsake številke »Jutra« že tudi vse naslove malih oglasov ln jih lahko dobe Interesenti takoj in brezplačno. Podružnica sprejema tudi vse vrste oglasov, smrtna naznanila in vse druge objave kakor tudi ponudbe na oglase. Naročnike, ki jim bomo od 1. marca naprej dostavljali list na dom. prosimo, da eventualnim prvim neogibnim nerodnostim, ki bi se pojavilo zaradi neuvežbanosti raznašal-cev, oprostijo in da svoje pritožbe In želje takoj sporočijo podružnici, ki bo vse storila, da bodo nedostatkl takoj odpravljeni. Podružnica »Jutra« je v Layerjevf ulici 4. Banovinski zdravnik dr. STANE SKULJ se je preselil v KRANJ in ordinira v palači Pokojninskega zavoda, vhod s Koblarjeve ulice. r— Podružnica »Jutra« v Kranju naproša vse naročnike, ki niso prejeli »Jutra« v soboto 1. marca, naj to takoj javijo v podružncl, Layerjeva 4 (nasproti Kocbekove hše). Podružnica posluje cd 8.50 do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vsi, ki žele, da bi bil njihov oglas objavljen že naslednji dan, naj oddajo naročilo do 12. ure v podružnici, ali pa vsaj od 12.30 do 13. ure na zasebnem stanovanju poslovodje, Mestni trg 15-1. SOKOL Sokoi 1. Ljub'jana-T- bor p ired d nes točno ob 16. v veliki dvorani na T boru mladinsko televadno akademijo z naslednjim sporedom: 1. godba, uvodna koračnica: 2. pesem sokolrkih leffij. Doie mladinski zbor: 3. »Sončece že vzhaja«, izvaja ženska dsca: 4. »Ujeli smo med eda«, izvaja m:ška deca: 5. rajanje nrimla š h, izvaja ženska deca; 6. »Vesela wmad«, izvaja ženska deca: 7. »En hribček bom kupil«, izvaja ženska d~ca: 8. vaje na ere-di. žen-ka deca: 9. skupnske Drcst; vate. moška deca: 10. šestorica z obr č?m ženska deca: 11 preskoki, moške dece: 12 osmorica ž n ka deca: 13 devetor ca. moška deca: 14. godba ko ačni-a Sedeži so po 6 in 4 din. stojišča pa 2 din P.ič?tek b-> t-^no rb 16. Prosvetni program Sokola na Bledu. Da bi svoje sile čim uspešneje izrcbili, je prosvetni odsek Sokola na Bledu na nedavni seji temeljito razpravljal o svojem do-zdajšnjem delu in izdelal načrt za prihodnje tromesečje. Ugotovilo se je. da vsi oddelki prosvetnega odseka (dramski, godbe-ni, knjižnični, mladinski zbor in kinematografska ods>ek)) tudi res z vso silo delujejo. Na željo članstva se začne v marcu uriti tudi moški pevski zbor, ki bo imel vaje vsak ponedeljek od 8. do Vj 10. Če nas ne dosežejo še hujši časi, ima Sokol na Bledu v načrtu nastopne prireditve: 9 in 16 marca uprizoritev Hascncleverje-ve veseloigre »Boljši gospod«, na cvetno nedeljo 6. aprila koncert orkestra, posvečen velikima slovanskima skladateljema Cajkovskcmu in Dvofaku. ob koncu uprizoritev Gogoljevega »Revizorja«, za materinski dan v maju mladinsko igro »V kraljestvu palčkov« (mladinski zbor in deca). Knjižnica posluje kakor doslej vsako nedeljo od 11. do 12. Poudariti moramo velik porast števila rednih čitatetljev, čemur je vsekakor vzrok srečna nabavka knjig novejših pisateljev. Vse prosvetno delo mora biti kakor doslej v koristno dopolnitev glavnega društvenega dela — sistema točne sokolske telovadbe in je strogo paziti, da ta ni nikdar ovirana. Sklenilo se je tudi, da se takoj začne idejna šola naraščaja in mlajšega članstva z obravnavo sokolskih vprašanj in tekočih dogodkov, o katerih mora biti vsak Sokol poučen. Društvo bo v tekočem letu skušalo zaposliti čim večje število članstva v tej ali oni panogi sokolskega deta, da se tako s tesnejšim sodelovanjem okrepi čut za dolžnosti, ki jih ima članstvo nasproti Sokolu. £VOrN» KINO SOKOLSKI DOM V SISK1 — Telefon 41 -79_ Ruska komedija — ruska drama, ki se odigrava v Parizu Lfisbezen Tatjane Pefrovne V gl. vi.: Claudette Colbert, Charles Boyer. Predstave: danes ob 3. 5., 7. In 9. _jutri ob 7. in 9. uri._ Prihodnji spored: 8. HI. (v soboto): Torpedo češki ve*efilm. skovna zadruga 200 din dijaškemu podpornemu društvu »Domovina«. V počastitev spomina ge. Marije Fet-tichove poklanja osebje Tiskovne zadruge 150 din za Rdeči križ. P°dpornemu skladu na zavodu za slepe otrok« v Kočevju So darovall: g. Batteiino Angelo 500 din, tvrdka A. Prelog 300 din, neimenovana gospa iz Trbovelj in g ir. Ivan Lavrenčič po 100 din, ga Karla Go-ričar in g. dr. Flajs po 20 din ga. Grobel-nik ženi 10 din. Vsem dobrotnikom v imenu slepe mladine iskrena hvala! Neljuba pomota se nam je vrinila cb objavi zahvale za velikomušni dar g. Zorana Skerla za zimsko pomoč' dijakom, ki jo je organiziralo naše novinarsko udru-ženje. Daroval ga je v počastitev spomina pokojnega g. Karola Batističa. Naše elesMfšče DRAMA Nedelja, 2. marca: ob 15. uri: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 3. marca: zaprto O f E K A Nede'ja, 2. marca: ob 15. uri: An ge! z avtom. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Tri stare škatle. Izven Ponedeljek. 3. marca: zaprto ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. ob 15.15.: Gospa "oistrlca Popoldanska predstava., poslednjič. Ob 20.15: Visoka pesem. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. ob 15.: Cigan baron. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20 : Dva tucata rdečih rož. Znižane cene. Kinematografi Kranj. Kino Narodni tlom prikazuje danes ob pol 16., pol 17. in 21. uri kiasno filmsko delo »Kaljuža« in veselo komedijo Cestnf muzikanti«. (—> Je^niče. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. velefllm »Strel iz občinstva« (»Zavesa je psdla«), v ponedeljek ob 20. uri pa velefiJm »Moja m: la iz Pariza«. Med dodatki kulturni fil^ in vojni tednik. Sledi »Robinzoa z južnega morja«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal dane« popoldne ln zvečer film »Vest človeštva« (življenje Emila Zoaja). Za dodatek Foxov zvočni tednik. (—) R D I Oblave V počaSčen :e spomina go»pe Marije Fettichove, odvetnikove soproge, daruje rodbina šefa primarija v p. dr. Ivana Jenka 150 din za dijaško kuhinjo »Domovino« — Nnmestu venca na krsto pokojne ge. Marije Fetticbove je darovalo JNAD Jugoslavija 300 din za podporni fond »Jadrana«. Namesto cvetja na krsto soproge predsednika ge. Marije Fettichove daruje Ti- Nedelja, 2. marca Ljubi j8 na 8: Jutrnji pvzdrav. — 8.15: Kvartet pihal. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Radijski salonski orkester (vodi g. V. Novšak). — 10.15: Verslu govor (g. p. Gvido Rant). — 10.30: Prencs cerkve£ae glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11: Havajski kvartet vmes pojo sestre Finkove (spremlja g. prof. St. Mihelčič). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Veseli' domači zvoki: Radijski komemi zbor in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 16.30: Smučarska telovadba ln ZOF (g. inž. Nerima). — 17: Kmet. ura: Sadovnjake gnojimo pozimi (g. Fr. Kafol). — 17.30: Po domače Optašče). — 18.15: Pevski zbor »Krakovo—Trnovo«. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Brede Sčekove poje gdč. Vida Rudolf, pri lavlrju g. prof. M. Lipovšek. — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje g. Franc Deržaj in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovanski skladatelji (plošče). Beograd 19.40: Koncert godbe kraljeve garde. — 22: Lahka ln plesna muzika. — Zagreb 20: Rezervirano za prenos. — Praga 18.30: Koncert češke filharmonije. — 20.30: Lahka glasba- — 23.45: Ples. — Sofija 19.30: Simfonični koncert. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Orkester in solisti. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19 45: Koncertni večer. — 22.10: Lahka glasba. P°nedeijekt s. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Koncert gedbe grena-dirske garde (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovecj. — 13.02: Opoldanski spored radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 17.30: Pisan spored radijskega orkestra- — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Mesečna slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) ■ — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Čajkovski j: Romeo in Julija, uvertura (plošče). — 20: Shakespeare: Romeo in Julija — Tragedija (člani Nar. gledal. ▼ Ljubljani). — 22: Napovedi, poročila. Beograd 19.40: Komorni pevski zbor. — 21.10: Koncert g. Zlate Gjungjenac. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Bosanske sevdalinke. — 20: Rezervirano za prencs. — Praga 19: Zvočna igra. — 20: Orkestralni koncert. — 22.30: Operna glasba. — S°flja 20: Bolgarski pevski zbori- — 20.45: Bolgarska simfonična glasba. — 21: Vesela muzika. — Belin. 19 15: Pester glasbeni arored. — 2115: Orkester in solisti. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19 45: Koncerti večer. — 22.10: Lahka glasba. Pobude za kmetsko delo Nasvet! za marec iz „Kmetovalčevega" koledarja se na močnih nagibih v položnih in ravnih legah pa bi morali biti že davno opravljeno. ' Vrtnarstvo: Če nismo jagode presadili v jeseni, storimo to sedaj. Pripravljamo toplo gredo m urejamo vrt. Seje-mo peteršilj, korenček, čebulo, posadimo čebulček, česen, izklijen zgodnji krompir. Za tem salato. grah, fižol itd. Presajamo cvetlice lončnice in urejamo vse kar krasi dom. Sadjarstvo: Za sadjarja najvažnejši mesec! Gnojenje v tem mescu sicer ne bo več izdatno koristilo letošnjemu nastavku. prišlo bo pa v dobro prihodnji letini. Prccepljamo slabe in nerodovitne sorte, sadimo nove nasade. Proti škodljivcem škropimo še pri spečih očesih z 8 — 10% karbolinejem ali 15 — 20% žvepleno brozgo, proti škrlupu pa še z 1% modro galico. Škropljenje s karbolinejem opravimo v presledkih nekaj let. prihranimo pa si ga. Ze marec nam pokaže, ali smo zimske mesce koristno uporabili in vse pripravili za dela na poljih in nasadih. Malomarne-ža bo čas prehiteval in nobeno opravilo ne bo pravočasno opravljeno. Posledica _ trpljenje in nazadnje izguba! Poljedelstvo: Izbiramo semenski .krompir, razkužujemo semena jarih žit in v kolikor nam še manjka semen in gnojil, jih pravočasno nabavimo. Čim vreme dopušča ter je zemlja presušena, poravnamo zimsko oranje s poljskim ravnalom. S tem preprečimo prekomerno izhlapevanje zimske vLage in pospešimo kaljenje plevela; teko pcotane zemlja pravilno godna. Ko smo raztrosili umetna gnojila, pripravimo zemljo za setev brez oranja z okopalni-kom in močnim brananjem, ker kakršna je setev, takšna je žetev. Nadaljujemo s setvijo jarih žit in začnemo s setvijo krmnih mešanic. Sejcmo že vlaknaste rastline, črno deteljo, bob; proti koncu mesca se-jemo tudi seradclo za zeleno gnojenje, oziroma medeno deteljo na apnenih zemljah v ozimna žita. Lucerno temeljito branimo. Pripravimo izklijen krompir ter raz-sad za peso in zelje. Ozimmam, ki so slabo prezimile, še lahko pomagamo s čilsikim sol i trem in superfcsfatom. Sedaj jih moramo tudi pobranati, da pospešimo rast. Seveda smo poprej zemljo povaljali, ako jo je uraz vzdignil in če to nismo že v februarju opravili. Brananje ponovimo na močno zaplevljemh žitih v suhem in sončnem vremenu Na lahkih zemljah gnojimo z umetnimi gnojili pc navodilih za težke zemlje v februarju. Le zanikrni še gnoje s hlevskim gnojem, sa> bi morali to delo že davno opraviti On- pa, ki zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja v jeseni tega gnojenja takrat niso mogli opraviti, naj si gospodarjenje s hlevskim gnojem primerno urede, da jih drugo leto ta očitek ne bo zadel. Pcbnramo kamenje po njivah, posebno po poljih, ki jih bomo kosili. Nadaljujemo ali tudi ponovimo temeljito brananje travnikov in pašnikov, posebno če so močno zapleveljeni in mahoviti. Včasih je potrebno tudi valjanje na lahkih zemljah. Poprej posejemo koristne trave, ki naj spcpolnije nastale praznine Gnojenje z umetnimi gnojili je opravičljivo le j vzgoji in hranjenju pomladka. Milijoni v dim. V soboškem okraju, kjer živi nad 50.000 prebivalcev, so pokadili lani 29.173 kg tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 4,990.000 din. ms— šolska kuhinja v Murski Soboti razdeli vsak dan 60 revnim otrokom toplo malico. Vsaj 40 otrok bi bilo Se potrebnih pomoči. Ali se bo med bogatimi soboSkim! meščani našel kdo, ki bi s kakim darilem to omogočil? ms— »DOpUnor, humoristični soboški list, je izšel na pustni torek s prav pestro vsebino in ilustracijami slikarja Karla Jakoba. Iz Hrastnika h— Smrt ml?de SokoHce. Nepričakovano je segla smrt v hrastniško sokolsfco družino. Nehalo je biti mlado sokolsko srce sestre Štefke Drakslerjeve, rojene Po-tisek. Od rane mladosti do zgodnje smrti je bila v sokolskih vrstah pri deci, naraščaju in pri članicah. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. Od h:še žalosti so nesli bratje Sokoli krsto s truplom blagopokojne pred naš Sokolski dom. raz katerega je plapolala črna zastava. v Ljubljano. Gospa je službovala 16 let na hrastniški dekliški šoli in zadnjih 6 let je »Sefovala«. Poprej je služila na Ciril-Me-todovi šoli v Trstu. Stroga in pravična upraviteljica je bila nadvse stanovsko zavedna tovarišica, ki bi lahko služila marsikateremu za zgled. Za vse, kar je storila dobrega naši mladini, se ji najlepše zahvaljujemo ter ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let! če smo navadili koristne ptice v sadovnjak. ) Tu se je starosta brat Farčnik toplo po-Postavljamo vahšča za ptice. i slovil od mlade Sokolice, ki je štela ko- Vi nogra ndišt vo in vinarstvo: Zaključimo trsne rez in količenje. Le v legah, kjer dostikrat nastopijo spomlad ni mrazi, odložimo rez za april. Mažemo po kodravosti napadene trse s 3% razstopine solbara ali 20 % raztopine apneno-žveple-ne brozge. Zrigolana zemljišča planiramo in razkoličimo, izsekane parcele preorje-mo, da jih bomo v aprilu mogli' zasejati z lucerno. V kleti opravimo drugo pretakanje. dolivamo sode m zračimo kleti v sončnih dneh. Gozdarstvo: Pripravljamo gozdna tla t^m, kjer s setvijo pomlajujemo. Čistimo in redčimo v mladih gozdnih sestojih. Z zimsko sečnjo končamo. Živinoreja: Hranjenju živine posvetimo še več pažnje. Beljakovine in vitamine dodajamo v sladkem senu 'n deteljah, odnosno tudi z dokupljenimi močnimi hranili. Delovno živino in breje krave oziroma takšne s teleti hranimo izdatno, sicer se pozneje počasi popravljajo. Krave in mlado živino kakor tudi svinje dnevno izpuščamo za nekaj ur na prosto Hlevi se naj medtem zračijo. — Pri perutnini posveti gospodinja mnogo pažnje valjenju, Je gimnazija v Krškem potrebna? Večina prebivalstva Je za ohranitev meščanske šole Na Vidmu, 1. marca. Kakor ored nekai leti smo tud; nedavno spet čitali želie posameznih izrednih dopisnikov, da bi se v našem starem mestecu Krškem ustanovila gimnazija. Naj še in z kot okoličan do vem svoie mnenie. Meščanska šola v Krškem, ustanovljena že ieta 1877. no Martinu Hočevarju kot meščanska š la in na kot simnaz ja, je naistareiša v Sloveniji, če ne morda v vsej Jugoslavija. Ima torei že lepo tradicijo. Nekdaj so to kot tako obi:k.:va!i di-jaki srednjega .stanu, z. vsesa .Dolenjskega, da celo z Gorenjskega. Na njej so delovali odlični šolniki in tudi dmes gotovo še vrši svoio nalogo vsa i v toliki meri za-covoijivo kakor o tale meščanske šele, od katerih so se nekatere komaj rodile. Šola ie setovo tud'; danss kakor nekdai nai-blje založena s potrebnimi učili. S številom učencev ie t>a. kakor slišimo, celo preobložena in se delajo načrti za ooveča-nie poslopja. Sem erav radi cošiljajo svoie otroke okovčani in sicer eni. katerih nas ie naj- DIN DIN DIN DIN DIN DIN 5733 GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINSEK BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 1. marca 1941 V. razreda, 41. kola. DIN 200.000.— št. 21155 DIN 40.000.— Št. 39684 86181 30.000.— št. 2074 24.000.— št. 66018 20.000,— št. 27729 82475 16.000.— št. 14134 35136 60043 12.000.— št. 22583 94259 10.000,— št. 6675 7882 42950 43522 48181 86764 PO DIN 8.000.— 8937 25209 31375 40422 41105 49304 56121 70314 77378 7906S 84901 85624 86253 PO DIN 6.000.— 5065 7014 11793 20710 23206 24877 29395 37463 39544 47388 52748 79347 85218 88884 94662 PO DIN 5.000.— 7621 10080 3 0441 15327 20490 23657 25556 23538 33684 37178 43074 50327 50943 59038 59923 67618 68205 74504 78870 80521 84873 87139 PO DIN 4.000.— 1233 7852 10153 10670 10997 12310 13437 13595 15247 15720 22241 27505 29253 29566 32277 34317 39111 40028 44080 45523 51798 53922 63204 64130 64699 69751 72701 80204 85220 89933 91573 Nadalje je oiio izžrebanih še veliko šte-vtio dohitkov po dir. t.000 — Ker so oili dobitki javljeni telefonično, evpnrupina pomota ni Izključena Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, dne 3. marca. Vsi oni. ki so zadeli v kolekturi »Vrelec ereče. naj srečke takoj predložijo v izplačilo Novim naročnikom so srečke še na razpolago. več. to smo kmetje, obrtniki in trgovci V gimnazijo bi jih ne mogli pošiljati, ker vemo. da bi, tudi če bi zmogli večje dajatve in žrtve za vsai osemletno šolanje, postali potem naši otroci brezposelni maturantje. katerih je itak že preveč. Do sedaj so redki bogataši pošiljali svoie red-koštevilne otroke študirat v naša kulturna središča, pa nai to storijo tudi potlej. Za kakih 10 otrok premožnih in imenitne j ših meščanov oa še ne kaže ustanavljati tu gimnazije in s tem nekako neposredno preprečiti širni okolici, da bi bila deležna izobrazbe, ki io ie že nam daia a in jo sedai našim otrokom daje meščanska šola. Dobro bi bilo. da omogoči prosvetna oblast orehod iz meščanske šole na gimnazijo. kar bi prav prišlo tistim redkim, ki imajo denar in če bi iim seveda učenje šlo. Ali nima mala Slovenija že dovolj gimnazij? Če gre oa za ustanovitev gimnazije samo zaradi oddaljenasti od drugih krajev z gimnazijami, bi morala potem tudi Rakek in še boli Jesenice dobiti gimnazijo. Ce je kai denaria preveč, nai ga uoorabliaio raiši za izvedbo popolne medicinske fakultete v Ljubliani. ki je tudi že na papirju ustanovljena, a kakor čitamo. ne more prav delovati. Da sa ne bi še z našo gimnazijo tako zgodilo! Ali pa tako. kakor se ie godilo onima v Murski Soboti in Kočevju, ki sta bili kakor jeziček na tehtnici. Bolje ie torej, da obdržimo to preizkušeno, kar imamo že več kot pol stoletia. kakor pa negotovo gimnazijo, ki bd ustregla le maloštevilnim izvoljenim, ki imaio enesa ali kvečjemu dva otroka in ki si itak lahko pomag^io. Okoličan maj 20 pomladi. Zaigrala je sokolska godba iz Trbovelj, nato je krenil dolg žalni sprevod proti Dolu. V sprevodu sta nesla sokolska deca in naraščaj nad 20 vencev in šopkov, poklonjenih od sorodnikov. Sokolov, znancev ln tovarišic šivilj. Za god bo je korakala četa Sokolov v krojih z društvenim praporom na čelu ter mno?o bratov in sester v clvilu z znakom. Za mrtvaškim vozom so bili sorodniki, skoraj sami Sokoli, kajtf obe družini Draks-lerjeva ln Potiskova sta sokolski Zelo veliko ženskega sveta, med njimi več odličnih žen. je spremilo mlado mamico, ki je zapustila 18rresrčno dete Slavico in mladega moža. Sokola Vladka. Ob grobu je poljubil soko'ski prapor krsto pokorne sestre in sokolska godba je za'grala v srce sesrajočo žaJostinko. Prerani sveži grob je pokrilo mnogo vencev in šopkov. "Naj ji bo lahka domača zemlja? Močno prizadetemu možu in preostalim sorodnikom naše iskreno sožalie! h— Osebna vest. Zapustila nas je upokojena šolska upraviteljica ga. Ema Za-mejičeva. Decembra je bila po daljšem dopustu upokojena in zdaj se je preselila Potres v Grčiji Beograd, l. marca. AA. Davi ob 4,54,49 so aparati seizmološkega zavoda na Taš-majdanu zabeležili začetek zelo močnega potresa v daljavi 660 km jugovzhodno od Beograda. Tla so se v. Beogradu najbolj tresla ob 4.55.51 in je premikanje tal znašalo 265 mikronov. Potresni valovi so se vrstili v razdobju po 6 sekund. Beograd, 1. marca. p. Beograjski seismo-loški zavod je zabeležil danes ob 4.55 zelo močen potres, oddaljen okrog 660 km v južnovzhodni smeri. Maksimalno premikanje zemlje je znašalo 265 mikromov. Trajalo je 6 sekund. Pozneje je sledil nekoliko slabejši potresni sunek ob 5.23.06. Bern, l. marca. br. (SDA.) Po poročilih, ki jih je prejel tukajšnji potresomerni zavod, je bil epicenter danes zabeleženega potresa v Grčiji. Središče potresa je bilo v Larisi v Tesaliji. V dosedanjih poreč i lih je povzročil potres znatno škodo. Porušenih je mnogo hiš. Bilo je tudi več smrtnih žrtev- Objavljene izvozne in uvozne uredbe Beograd, 1. marca. p. »Službene Novi-ne« objavljajo danes celo vrsto uredb, ki Jih je predpisal minister trgovine po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino, in sicer: uredbo o kontroli izvoza jajec. uredbo o kontroli izvoza perutnine, uredbo o kontroli izvoza perja, uredbo o izvozu živalske dlake, kož krzna, izdelkov iz krzna in ro-ženine. uredbo o kontroli uvoza filmov, uredbo o kontroli izvoza prediva in lanu. uredbo o kontroli uvoza biciklov motornih koles in avtmobilov, uredbo o kontroli uvoza umetnih gnojil in uredbo o kontroli izvoza žive živine iNSERIRAJTE V „JUTRU"! Bodočnost je za vas neznana dežela e spremembe v konstrukciji pisarniškega pohištva Na tukajšnji trg je prišlo novo, zelo praktično pisarniško pohištvo, izdelek tovarne Remec-Co, Kamnik. Ono je revolucionarno prekinilo z že zastarelimi oblikami, ki brzini modernega trgovske- slovanje, morate tudi pisarniško pohištvo tmeti tako. da ne bo zaviralo, marveč pospeševal© organizacijo dela. Kdor se zaveda, da Ima tudi pisarniško delo svojo tehnično stran, ki jo je treba torej čim bolj racionalizirati, ta gotovo ne bo štedil z dopisnico, naslovljeno na Remec-Co, Kamnik, s katero bo zahteval brezobvezno ponudbo za tako pohištvo. (—) POZOR! Ako nimate poslovnega prostora sprejmem v lokal na ddbrem mestu, 2 izložbi, telefon opremljen in "Vpeljan, razne predmete v prodajo. — Prevzamem tudi zastopstva in kom. zaloge. — Ponudbe pod »Resen trgovec« na ogl. odd. »Jutra«. Revolversko STRUŽNICO znamke »Precis«. brez opreme za rezanje zavojev, fabriško novo, ugodno prodam. Vprašati: Schmidt, Zagreb, Boškovičeva 38 če hočete poznati Vašo življenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite grafologu. ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem . položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste poprašali kakega domačina, da Vam pokaže kod in kam? Zakaj ne bi vprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaželjeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja. ko bi pa vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata ljubeča žena. tu Vas čaka kariera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svoj: h navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo. Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanju, pišite grafologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti. Spoznali boste jasno in natančno to kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih ter prj Vaših odločitvah. Grafolog F. T. Karmah Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale mojih klijentov. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 prekrasno ljubezensko dramo »Trije vojni tovariši«. Film nesmrtne ljubezni, neomajnega prijateljstva in tovarištva. V glavnih vlogah Štirje sijajni ameriški igralci: Robert Taylor, Magaret Sullavan, Robert Young, Franchot Tone. Predigra Foxov žurnal. (—) Iz Trbovelj t— Dve razglasni omarici je nabavilo poverjeništvo UROIR v svrho obveščanja gg. rez. častnikov o sestankih, predavanjih in drugih prireditvah. Ena je nameščena na poslopju rudniškega konzuma za spodnje Trbovlje, druga pa na hiši g. Go-ropevška v trgu za gornje Trbovlje. Obveščanje po raznašalcu bo odpadlo. t— Vprašanju javnih stranišč bi občinski odbor moral posvetiti večjo pozornost. Cele Trbovlje imajo le tri zastarela stranišča. O posebni snagi v teh treh straniščih ne more biti govora. Zlasti bode zadnji čas v oči in nos tržno občinsko stranišče. Občina bo storila prav, če tržno stranišče temeljito popravi čim prej ter sploh vprašanje javnih stranišč v Trbovljah uredi skladno higienskim potrebam zelo obljudenega kraja. Vzdolž ddline naj bi se zgradili vsaj še dve stranišči in to eno med kolodvorom in Vodami, drugo pa v zgornjem delu Trbovelj. Iz Murske Sobote ms— Rešitev spora v Cveti če vi tovarni. Ker je vest o odpustu 41 delavk v Cveti-čevi tovarni perila vzbudila velik odpor delavstva, je podjetnik pristal na predlog, da naj delavke same odločijo, ali so za skrajšani delovni čas z vsemi 120 delavkami, ali pa da jih dela omejeno število z daljšim delovnim časom. Pri tajnih volitvah. ki jih je vodil šef Borze dela g. Kerec, je 79 delavk glasovalo za skrajšani delov-nj čas, 32 pa proti. Glasovale so seveda tudi že odpuščene delavke. S tem je ta pereči spor zaenkrat končan. V tovarni bo delalo odslej vseh 120 delavk po dva dni v tednu. Delovni čas se bo kajpak zvečal, če bo tovarna dobila več blaga za izdelavo perila. Kakor smo že omenili, ga potrebuje 4000 metrov na dan aH pri polnem obratu 100.000 metrov na mesec. ga poslovanja več ne odgovarjajo. Nove konstrukcije pisarniške opreme namreč v največji meri upoštevajo moment preglednosti spisa, vzdrževanja reda tudi pri veliki obremenitvi, prilagodljivosti na razne vrste in načine poslovanja, udobnosti itd. Nadaljnje odlike novega pohištva so so-lidnost, brezhibno funkcioniranje, ekono- mična izraba prostora in cene — katere so glede na kakovost zelo nizke, kar se je dalo doseči samo s fabrikacijo velikih serij. Ako hočete osvežiti svoje pisarniško po- SoL za NIKLANJE (Nickelsalz-Brillant) originalno, do 80 kg kupimo. Ponuditi: »NEPTUN«, Zagreb, pretinac 419. V- % Strašne besede. Se hujše posledice! Zato: Preskrbite si pravočasno dobre gasilne naprave, ki jih dobavlja: Gospodarski procvit, družba z o. z., Ljubljana, Resljeva 13. Tel. št. 20-74. Na zalogi: vse vrste gasilnih aparatov, vstavljive ročne brizgalne, bren-tače, kometne cevi ter kompletne gasilske garniture v smislu pravilnika pred zračnimi napadi. Zahvala Za Izraze sožalja ln sočutja, ki smo jih prejeli ob Izgubi BaSega nepozabnega moža, očeta, brata itd., gospoda Ivana Vinterja posestnika ln lesnega trgovca se najiskrenejše zahvaljujemo. Predvsem izrekamo zahvalo Sokolom društva Straža Vavtavas, ki so ga tako lepo počastili, nadalje tuk. gasilskemu društvu, ter pevcem za žalostinke, tako kakor vsem onim, ki so v tako obilnem Številu spremili našega dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vavtavaa Straža, dne 1. marca 1941. Žalujoči ostali »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na študij mojega življenja in moje psihoanalize se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se' vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da se vam pismeno zahvalim, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, Vam vedno hvaležen Jernej Kovačič. dipl. tehnik. Maribor.« Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo »Vaša lična draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zasisrurali Vašo ljubezen. Vaše zdravje in večno privlačnost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno din 40. Pošljite še danes rojstne podatke in vsa važnejša vprašanja, ki Vas zanimajo za Va«e bodoče življenje, na moi natančen naslov: F. T. KARMAH, ŽALEC. Denar se pošlje vnaprej na ček. račun 17455. DENAR TAKOJ dobite za odgovarjajoče rabljene foto in druge predmete. — Izdelujemo pokrajinske fotorazglednice (slikamo brezplačno) amaterske izdelave, povečave, lepo in po ceni. V zalogi ves fotomaterial. FOTOTRGOVINA, VošnJakova ulica 4. ZASTOPNIKA za Slovenijo za takojšen nastop išče tovarna kovinskih izdelkov, brezpogojno mora biti izučen železninar z najboljšimi referencami, vojaščine prost, s fiksno mesečno plačo in dijete. — Ponudbe pod »železninar« na ogl. odd. »Jutra«. NATEČAJ! V »Zavodu vojne odeče« se ustanavlja ekonomska podoficirska četa» v katero se sprejme gotovo število gojencev s 1. aprilom t. 1. Prednost imajo pomočniki kuharskih, pekovskih in vrtnarskih obrti in ostalih sličnih poklicev. Za vse ostale podatke se je obrniti na pristojno vojno okrožje. E. Op. br. 200/41. Iz pisarne ekonomskega oddelka ministrstva vojske ln marnarlce. GENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta oeseuo, um davita. za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi m ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak ogtaa in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17v— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od ^CiSS Dl« J.- v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5. —. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Je bilo, in je, in ostalo bo tako, da v gostilni pri Panju danes veselo bo, toii se vince. vince sladko, zato pridi prijatelj, da prepozno ne bo, pripravljene so dobrote, tudi ti Jih do biš, zato urnih korakov, da Jih ne zamudiš. Zato nasvidenje v Vegovi uli Ci pri Panju. 4328 18 Jelen te razne kuhinjske spe-cialitete. Vino od 15 din dalje v gostilni Lovšin. 4310-18 Pri Putrichu danes koncert. Vsi vabljeni. 4638-18 Halo! — Pozor! Ali veš, Da je v nedeljo 2. marca koncert na har moniko v gostilni pri »Univerzi* v židovski ste zi 4. kjer se boste do bro zabavali. Toiijo se pristna domača vina. lz-borni cviček, štajersko, dalmatinsko črno in be lo. Za topla in mrzla jedila je preskrbljeno po zmernih cenah. Se pri poroča Rezi Velkavrh. 4517-J8 Sluibodohi Dva urarska pomočnika za takoj išče A. .Janko, virar, niaribor. Teden ska olača 400 ao 500 din 4076 1 Železostrugarja sprejmem v -talno stu Žbo Strojno podjetje Llubliana Sv. .Ternei:-št, 18 4241 ' Garažni delavec z ?nanjem pranja in ma zanja avtomobilov v svojstvu hišnika se sprei me. Ponudbe pod šifro »Tako (sen rastop na ogl. odri. Jutra. 4320-1 Strugarja (tokarat spec:ali.-ta za izdelovanje štanc sprejme industrija v Srbiji. Obširne pismene ponudbe na og!. odd. tutra poG i Specialista' 429S-1 Puškarje izvežbane. samostojne sprejme takoj tovarna lovskih pušk Janko Mi-štč. Kranj. 4274-1 Treznega in poštenega sodarja ki b! bil vešč tudi kle tarskih del sprejmem Starost od 23 do 40 let. Nastop službe rakci. Ivan žumer, veletrs vina m žganja v Cerknici pri Rakeku 4177 1 Strojnika veščega upravljanja Wo!i lokomobile in popravil polnojarmenikov itd. — sprejmemo. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »žaga 777. 4148 1 Trgovskega pomočnika mlajšo moč. za špeceri-jo, železnino in steklo steklo, sprejme Tuinč. Domžale. 4142-1 Vzgojiteljico s perfektn:m z::an'em nemškega in francoskega jezika za moje tri dečke, stare 4. 6 in 8 let, iščem Nastop ta':oj. Plača in ostalo po ciogo-voru. Za pojoje se obrnite na na~lov dr. Ješa Vidid, javni beležnik, Sremska Mitrovica 4161-1 Tovarna sprejme perfektno slovensko - nemiko kores-ponaentko ali kores-pondenta. Ponudbe pod znarko »Izvežbana moč« na ogl. odd. Jutra. 4238-1 Guvernanto za 4-letnega otroka, — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4696-1 Preglednica (kontrolorka) za gostln-i sko obrt ter zmožna I vseh ostalih pisarniških del za večje podjetje, — dobi mesto. V poštev pride le ona, ki Je v tej stroki že več let delovala in je popolnoma samostojna moč. Ponudbe s prilogo slike -na oglas, odd. Jutra pod »Zanesljiva preglednica«. 4692-1 Blagajničarka ki Je obenem dobra šivilja, posebno za belo perilo inteligentna in resna, hiši vdana in ki zastopa gospodarja, — sprejmem. — Ponudbe s prilogo slik (če pri rokah). Navedba: kakšna Izobrazba, kje in kdaj rojena, kje povsod službovala. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Spodobna blagajničarka« 4693-1 Hotelski sluga dobi mesto v hotelu Slon Ljubljana. Prednost imajo, kateri razumejo nekoliko nemško. 4694-1 Starejšo gospodično z dolgoletno pisarniško prakso v knjigovodstvu in korespondenci, dobro izvežbano takoj sprejmem. Ponudbe s točno navedbo dosedanj. službovanja in starosti na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Maribor okolica, prednost«. 4711-1 Restavracijska kuharica mlajša, štedljiva, trezna, solidna in zmožna v kuhi se sprejme s 15. marcem v stalno službo. — Pismene ponudbe z navedbo aosedaniega službovanja poslati na podružnico Jutra v T\/rari-boru pod šifro »Plača po dogovoru. 4193-1 161etno deklico sprejmem takoj k otroku najrajše iz Trbovelj. Julija Toni, Šmartno pod Šmarno goro št. 64. 4237-1 Maserko nog ki naj bi hodila zjutraj na dom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana«. 4325-1 Pletilje perfektne za Links-Links pleteče stroje iščem za takoj. Služba stalna, zaslužek 50—60 din dnevno Trikotaža »Zlato Janje«, čakovec. 4252-1 Feifektno korespondentko zmožno slovenskega, hrvatskega in nemškega je I zika ter vseh treh ste-| nografij sprejme tovar-| niško podjetje na Go-; renjskem. Reflektira se samo na popolnoma sa-! mostojno moč. ki je va-| Jena tudi občevanja s strankami. Ponudbe zna vedbo dosedanje prakse na ogl. odd pod »Prvovrstna moč«. 4303-1 Gospodična z nekoliko prakse v advokatski pisarni dobi mesto. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Advokat«. 4524-1 Šivilje zmožne samostojnega dela in vezilje z obrtno šolo. dobe mesto. Bellhar Velepič, Tyrševa c. 35. 4539-1 Restavracijska kuharica samostojna. zmožna, mlajša moč, štedljiva in trezna dobi mesto v stalni večletni službi. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Službo nastopiti konec marca«. Naslov tudi . v upravi lista v Maribo- j me Ložar Prane, Kon-ru in v vseh poslovalnl- Čevljarskega pomočnika prvovrstnega takoj spre j. cah Jutra. 4349-1 Spretno modistko samostojno, sprejme takoj salon »Mia«, Kranj. 4633-1 Restavracijsko osebje za takoj oz. letno sezijo sprejme hotel Bellevue v Ljubljani in sicer: plačilnega in par perfekt-nih natakarjev, zmožni tujih jezikov imajo prednost, par dobrih kuhinjskih moči, snažilca za pribor itd. in šoferja za osebni avto, ki bi bil j voljan delati tudi druga j dela pri obrti. Pismene ponudbe do 10. marca s sliko in spričevali. 4488-1 Tkalko z večletno prakso sprejmem. Zglasite se v Črnučah 3. 4691-1 Gospodična ali gospod ki je v službi pri družb: z. o. z., in ki se razume dobro na vodstvo knjig in zaključno bilanco 1. 1940., se išče pa par ur proti nagradi. o 4688 1 Gospodična z znanjem perfektne nemščine, brez dialekta, dobi mesto k dvema o-trokoma s 1. marcem. Ponudbe z zahtevki na Josef Blazsek, Novi Sad, Jovana Subotiča 7-a. 4335-1 Delavca za sodavico. ki bi znal delati in popravljati steklenice in ki je vajen konj, 3*>rej.rem. Ponudbe pod »Sooavica« na oti. odd. Jutra. 4192 1 Pletilje se sprejmejo za plete-nie rokavic. Isto sprejmem šiviljo entlerico. — Ponudbe Je poslati na ogl odd. Jutra pod šifro »Pletilja 888«. 4384-1 Dva krojaška pomočnika dobro izurjena za dam-ska in moška dela sprejme takoj »Oblačilnica Dolinšek«, Tržič. Gorenjsko. 4370-1 Brivskega pomočnika samo mladega dobrega, sprejmem, Janko Brejc, brivec, Gorenja vas nad štofjo Loko. 4367-1 grešni trg 16, LJubMana 4537-1 Šivilje za boljše damsko perilo sprejmem v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo prvovrstna«. 4532-1 Frizerko boljšo delavko, sprejme za stalno salon »Strgar« Miklošičeva cesta 40. 4494-1 Mesarski pomočnik ki zna dobro delati in sekati, dobi mesto. Alojzij Breceljnik, Ljubljana VII, Celovška 93. 4485-1 Služkinja katera samostojno kuha, dobi mesto pri slovenski rodbini dveh oseb v Zagrebu. Fina služba. Po-izve se pekarna Vrtačnik Tržaška cesta. 4409-1 Služkinjo vajeno nekaj kuhe ter vseh gospodinjskih del, ljubiteljico otrok, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štajer-ka«. 4263-1 Trgovsko pomočnico ki ima veselje tudi do gostilne in gospodinjstva na deželi sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dežela« 4307-1 Gozdar z Izpitom in s prakso, oženjen, vešč nemščine, i dobi mesto. Plača 1000! din in deputati vredni j 600 din mesečno. Ponud- ' be z navedbo služb in koliko družinskih članov ima doma na trafiko Ilo-var, Kranj, do 8. III. 4316-1 Gradbeni inžener ali Inžener arhitekt dobi takoj zaposlitev. Pogoji: prvovrsten risar ln tušer dober praktik za projekte visokih gradenj, od-vladanje gradbenih proračunov. Starost do 30 let. Naslov v vseh posl. Jutra. 4317-1 Plačilna natakarica za restavracijo v Ljublja ni, se išče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4427-1 Mlado natakarico prijetne zunanjosti, pošteno, sprejme gostilna Mavr v Kranju. Prea stavite se osebno. 4522-1 Službo dobi izučena rokavičarka. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Rokavičar«. 4419-1 Hišnica vešča sobnih ael ali zakonski par brez otrok dobi službo v sredini mesta. Ponudbe na odd. Jutra pod »čistoia in poštenost«. 4398 1 Krojaški mojstri izdelovalci boliših konfekcijskih plaščev, dobe takoj delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4463-1 Vrtnarja za rudnik v provinci — iščemo. Lahko je poročen. Ponudbe s prepisi dokumentov in oznako plače na Propagando Beograd, pošt. pretinac 409 pod »1427«. 4498-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Ludvik Mramor, Vodnikova 84. Zg. šiška. 4543-1 Dekle pridno in pošteno takoj sprejmem za raznašanje z dvokolesom in pomoč v mlekarni s hrano, — brez stanovanja. Naslov v vseh posl. Jutra. 4541-1 Služkinjo ali postrežnico. vajeno kuhanja, pridno ln pošteno sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4632-1 Konjskega hlapca sprejmem s 15. marcem Plača po dogovoru. Turk Franjo, valjčni mlin. Laško. 4704-1 Služb* išče Gospa rgovsko naobražena. — -esna. zanesljiva, želi za dopoldne ali popoldne primerno zaposlen ;e — Ponuabe r.a ogl. oddel. Tutra ped »Skrajno za apna oseba<. 4130 2 Uradnica vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v besedi ln pisavi. želi spremeniti slu-ibo. Ponudbe pod »Uradnica« za ogl. odd. Jutra. 4299 2 Brivskega pomočnika <5obrega ter hitrega delavca sprejmem v stalno službo. Hilda Frank, Lju bljana, Zeljarska 16. 4457 1 Postrežnico sprejmem od 1. do 3. — Vprašati Tržaška cesta 14. II. levo. 4654-1 Frizerko mlajšo, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4602-1 Kuharico vajeno boljše meščanske kuhe, s spričevali, sprejmem. Plača dobra. Mar-montova ul. 28. 4496-1 Modistko res prvovrstno, vodilno moč, sprejme proti dobri plači salon Julči Klop-čič, Resljeva c. 8. 4531-1 Hlapca h konjem sprejmem. — Poljanska cesta 4. 4526-1 Deklico z dovršeno meščansko šolo in z lepo pisavo, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva deklica«. 4566-1 Mlad trgovski pomočnik se sprejme na deželo, na stop takoj. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in agll-na moč«. 4423-1 Mehanika takoj sprejme mehanična delavnica Franc Kristan, Tyrševa c. 4592 1 Kuharico ki opravlja tudi splošna gospodinjska dela sprejmem. Plača 400 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«. 4587-1 Krojaškega pomočnika aobro Izvežbanega za velike kose takol sprejmem Delo stalno. Puhar, Ko-menskega 18. 4589 1 Krojač za damska dela se takoj sprejme. Salon »Korče , Mestni trg 20. 4478 1 Kamnoseškega pomočnika brusača za marmor in granit, možnega delavca in aelavca za betonira-nje sprejme Franjo Ku-novar, kamnosek, Sv. Križ, Ljubljana. 4411-1 Fant 21 let star. treznega zna •?a1a išče službo hotel 5kega sluge ali primer r.o. Vešč nemščine. Na ■slov v vseh p06l. Jutra 4232 2 Dobra pisarniška moč izurjena v vseh strokah pisarniških del, z naj boljšimi in zaslužnimi izpričevali ter priporočili išče novo mesto. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra poQ šifro »Sposobnost« 4332-2 Gospodična izvežbana v lesni stroki, z znanjem državnega ie nemškega jezika, stenografije, strojepisja, knjigovodstva in korespondence išče mesta uradnice ali blagajni :ar ke. Naslov v vseh pesi. Jutra. 4279 2 Krojaški pomočnik se Seli izuriti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4244-2 Šivilja išče službo v kakšnem salonu, najraje v LJubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4697-2 Foto pomočnica izvežbana v kopiranju in povečanju, vešča vseh fotografskih del. Išče za> poslenja. Ponudbe na podružnico Jutra Marl bor pod »Vestna in marljiva«. 4707-2 Grem za natakarico s kavcijo, imam gostil -nlčarsko obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada pridna«. 4495-2 MIŠKEC MIH BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL Ljubljana VII — Medvedova št. 33 TELEFON 35-75. — Brzojavni naslov: MIŠKEC, LJUBLJANA-ŠIŠKA Zrcalno steklo — Portalno steklo za izložbe — Konkavno steklo (izbočene plošče) — Strojno steklo 4 do 6 mm — Ogledala v vseh velikostih in oblikah — Brušeno steklo — Steklo v medenih oklepih — Fina ogledala UMETNO BRIZGANJE NA STEKLO. Izučena šivilja začetnica, išče mesto k boljši šivilji; gre tudi za sobarico ln v pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro vzgojena«. 4323-2 Spretno dekle urna, vajena nekoliko kuhe gre kot pomožna kuharica, natakarica ali sobarica najraje na Gorenjsko. Anica Demšar. Bled, Zagorice 114 4339-2 NAWE&A DOMAČA TRGOV-HIŠA V JUGOSLAVIJI! ZAHrEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIKI Zobotehnika in vajenca Sprejmem zobotehnika takoj, zmožnega perfekt-no vsega dela v kavčuku in zlatu ter vsaj deloma v jeklu. Več se lzvežba. Ponudbe le pismeno z navedbo starosti in službenih let ter zahtevo pla če. Istotam tudi prakti-kanta (vajenca) s predpisano šolo (4. razrede srednje šole). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »LJubljana - zobar . 4512-1 Natakarica marljiva dobi mesto za dobroidočo gostilno na deželi v okolici Ptuja. Zaslužek prvovrsten, potrebna kavcija. Nastopi se lahko takoj. Ponudbe s sliko na Gostilna Bori Sv. Barbara v Halozah. 4600-1 Modistovsko pomočnico in vajenko sprejme salon Kozina, Tyrševa 51. 4603-1 Mlado dekle pošteno, zgovorno, ali fanta sprejmem za raznašanje blaga strankam. Zaslužek dober. Prednost otroci tukajšnjih želez-ničarskih družin. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod Šifro »Takoj«. 4601-1 Rudniški kovač z večletnimi dobrimi spričevali premogokopnih in drugih obratov, išče namestitve. Cenjene ponudbe Je poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Za splošna dela«. 4221-2 Izobražena gospodična vajena samostojnega gospodinjstva. dobra kuharica, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dober postopek«. 4226-2 Simpatični gospodični Iščeta mesta h krojaču kot pomočnica in prak-tlkantka. Naslov v vseh posl. Jutra pod »Kroja-čica ln šivilja«. 4249-2 Krojaški pomočnik za velike komade, dobi mesto. Modno krojaštvo Bablč Lešnik, Maribor, Vetrinjska 7. 4705-1 Pridno postrežnico pošteno, sprejmem. Za plačUo dobi tudi oprem -ljer.o sobico. Bukavec. Galetova 3. šiška. 4668-1 Hlapca k konjem dobrega, poštenega, rab' A. Bevxar, stavbno pod JetJe, Celovška c. 63. 4963*1 Iščem mesto nakupovalca plohov in drugega lesa. Kavcije zmožen. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Nakupovalec«. 4267-2 Uradniško ali pravniško službo, iščem Znanje nemščine, stenografije in strojepisja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4094-2 Strojni ključavnič. pomočnik vešč struženja, išče službe kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4125-2 Trgovski pomočnik mlad. vojaščine prost, za špecerijsko ln manufak-turno stroko, z znanjem knjigovodstva ln korespondence išče stalno službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4318-2 Trgovska pomočnica mlajša moč. izučena v trgovini z mešanim blagom. želi mesta v trgovini. Je poštena ln marljiva. vajena tudi gospodinjstva. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Zanesljiva pomočnica. 4324-2 Moška pisarniška moč samostojen, perfekten ▼ sr bo hrvatski, italijanski ln nemški korespondenci Trgovec s kavcijo. 36 let star z znanjem državnih jezikov in nemščine, z dol-roletno prakso v samostojnem vodenju trgovine ln potovanju išče primi mt zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Vsestransko izvežban«. 4348-2 Dekle z dežele 20 let stara, želi dobiti službo služkinje pri bolj šl družini v mestu. Vajena vseh hišnih del, poštena ln pridna. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4350-2 Mizarstva! Vojaščine pro6t aelovod-ja, želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Dolgolet na praksa« na ogl. odd. Jutra. 4298 2 Brivski pomočnik dober, hiter delavec iAče službo. Natop takoj aH po dogovoru. Vešč nemščine. Ponudbe na Aleš Sekavčnik, Helena, črna pri Pievaljah. 4209 2 Šestnajstletno dekle vešča nekoliko kuhe, želi nastopiti službo s 15. marcem pri dvočlanski družini. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Snažna«. 4388-2 Trgovski pomočnik izurjen železnir.ar in špe cerist s trgovskim tečajem, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod: »Mlajša moč«. 4365-2 Brivski pomočnik išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Gruden Kuharica gre k gospodu ali gospe. Ponudbe na ogl. oddel Jutra p->d »Gospociin'a- Tisoč din nagrade dam tistemu, ki mi pie ,krb! v kaki pisarni stal no službo. Imam primer no šolsko naobrazbo. ze lo lepo pisavo, sem dober risar, d:ber računar Po sten. strogo soliden in :mam do dela neizmerno veselje. Oče sem treh otrok, star 33 let. po ro au Ljubljančan. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Samobtalna služba . 4507 2 cul pu uugu.u.u. , - "1 Franc Novo mesto, šuk- Mesarski pomocniR ljetova 4. 4373-2 Brivski pomočnik, mlajši, dober delavec, išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4377-2 Službo oskrbnika (majerja). išče zakonski par brez otrok, zmožen vseh domačih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ln pošten«. 4425-2 Krojačica prvovrstna, se priporoča cenj. damam. Pridem tudi na dom star 18 let, želi plemeniti službo k večji mesa riji. Pon. na ogl. oddel. Jutra pod »15. marec« 4516 2 Frizerka vešča vseh del želi na stopiti mesto v boljšem salonu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra P nerr. ke ga Jezika, želi takojšnje namestitve Ponudbe na ogl. cod. Jutra pod šifro »Zmožna 41 •. 4436-2 Deklico 15 letno dam k otrokom Je pridna, ter vajena vseh hišnih del. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. TUtra pc*a »Zanesljivo dekle«.. 4410 2 4329-44 Manufak turist mlada moč, Ml radi Izpopolnitve premestiti z bančno ln trgovsko pri ; mesto v večjo manufak-vatno prakso lifie mesto turno ligo vino. Ponudbe Nastop takoj. Ponudbe pod I. K. na ogl. odd. Jutra. 4341-2 na podružnico Jutra ▼ Trbovlje pod »Dober prodajalec«. Gospodična z veliko maturo išče službo pri otrocih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«. 4514-2 lSletno dekle zmožna vseh del, želi zaposlitve najraje v Beo^ gradu ali Ljubljani Naslov v vseh posl. Jutra. 4572 2 Trgovsko izobražena gospa stara 35 let želi službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pomoč«. 4584 2 Trgovski potnik dobro vpeljan v dra.v:ki banovini ilfie zastopstvo renomlraae tvrdke. Ako potrebno, položim kavcijo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Siguren u-spehe. 4585-2 Vajenca za trgovino takoj sprejmem iz Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Pošten vajenec«. 4346-44 Vajenca mehanika, sprejmem takol S. Rakoš. Zaloška C. 51. 4381-44 Vajenko za modno galanterijsko trt-ovino z odgovarjajočo šolsko izobrazbo sprejmem takoj v Ljubljani. Ponudbe naj pošljejo samo resne in delavoljne na ogl. odd. Jutra pod »Zvestr in ubogljiva:. 4528-44 Strojepisni pouk (desetprstni sistem) v/ečerai tečaji oddeiid >d pol 7 do 8 tn od ooi S do 9. ure zvečer za sačetnike ln izvežbance. Tefall od 1 do 4 mesece. Pouk tudi oo diktatu. Novi tečaji se prirno 1. marca. — Šolnina aamižja Največ'a rar zmeren. Naslov r i-stite v ogl. odo. r"t<-a. 451 o-4 Učiteljica aaje pouk v nenxičini-Hiter uspeh. Vprašati od 16. nirano. trgoVbK° Kupujem I lavnlca' šušteršič. Tyr šamot, zunanja in notranja obloga se poceni proda. Vprašajte na ogl. oda. Jutra pod »Parna [ peč«. 4450-t Dve postelji dva lestenca, namizni | prt, moški plašč, dva ženska plašča, akvarij lesene posode za rastline. vrtne police, police ! za 6hrambo, prodam. — Ogledati od 13. do 16. ure, KIJ učenko. Novi trg 1-1., desno. 4629-6 Gnojilo! I večje količine svinjskega gnoja, pomešanega s kur jim proda Marica Perklič. Z zakonom zaščiteno ime »EMONA« ln stožice 180 poleg gostij gornji žig nam jamčita za kvaliteto našega I ae *Pod lipco< zdravega, resnično pravega »Emona* cve tličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) v vsakem pogledu nadkriljuje. 4677 6 Zaslužek Avto prevoznika Iščem — s prvovrstnim Diesel avtom od 3 do 5 ton za prodajo na od-pinč:!c ali pa pristopim k it kompanjon s 30 000 d'n Dam stalen prevoz z d"! rirr> zaslužkom — Trteresent' naj se hitro javt;r : a osi. odd Jutra pod s Dobre gume«. 4604-3 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, naprodaj. Kožarje. Tržaška 81. 4469-61 Športni voziček dobro ohranjen proaa Vida Kačič, Celovška 6/ Ljubljana 7. 4687-fc Ruski biljard znamke tieoel u0ocinc prodam. Polzve se pri Vidicu Jernejevu. 4681 e Kdor želi priti do lepega zaslužka s fabrikacilo stalno potrebnih artiklov, naj naroči naše navodilo s 155 najnovejših kemijskih receptov in navodila za pridobitev pooblastitve za delo. Cena 96 din po povzetlu. He-mijskl zavod, Pašl*evo. 4261-3 Natakarica lšfe službo. Gre tudi za sobarico. Ponudbe r.a ogl odd. Jutra pod »Točna n skrbna« 4659-2 Globok voziček lo^pS1 MaSce? I po^e- Prehrana V rejo vzamem bro ohranjen, takoj. Pia cam v gotovini.. Viktor Babnik, frizer. Tjrrševa. iostilna Rebec. 4586 7 Najbolje plačamo kovine, železje, stek.eni ce itd. Metalia, Gospo svetska 16. __ 4657-7 Kupim dobro ohraujeuo sedeio bano (Sitzwanne). Ponudbe na ogl. odd. Ju tra poa »Bana«. 4511-7 V najem Jelšove, lipove, Jesenove, fev» 13 Prt . hrastove fumirske hlo- 4550-101 de po dobri ceni. PO- _ dravska družba - Izredna priložnost! i __ Maribor. Kabrlolet Pord Elfel v „ UoStllna 4251-15 zelo dobrem stanju, gu- v Novem »"»tai " odda me malo rabljene. £lo LJ}^, v Hrastove deske P00^! prodam. Naslov v P^ovalnlcah Jutra 3 cm debele ln suhe. 1.5 vseh Potoval. Jutra. ' 4376-17 m prodam nirska ulica 4641-10. 19. hišnik. -——--Uostllno 4491-15 I NSU motor a11 vinotoč na promet- , 200 ccm prodam. Istotam »« vzamem v 2 dO 4000 kub. m P^iam rezervno avtom o | ^ ^ bilsko kolo. Knavs. Cer Kino projektor I bukovine na panju | icvena 21)1'. 16 mm, rabljen, dobro za hlode ln drva prodam, ohranjen, kupim. Oferi- ratl na drogerljo Hermes Ponudbe na ogl. odd. ju Ljubljana. Miklošičeva c. | tra pod >Bllžina Poij čan«. 4475 10 Enotonski avto Pord. gume ln vse v od- nudbe na ogl. odd Ju> tra pod »Dobra točka 941«. 4421-17 Mesarija ! s klavnico in ledenico na Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ERNE — juvelir. Ljubljana. IVoiiova ulica 8-3- 4672 1' Dražba lesa Začasna aržavna uprava I 100 ccm kupim. Ponudbe razlaščenih gozdov, Ljub na ogl. odd. Jutra pod Mana. Cesta 29. oktobra | šifro »DKW« | 24-1., bo prodajaJa na p s menih javnih dražbah i? svojih gozdov na območ i a tt4„ c««^«. 1u šumskih uprav Koče M „ TO Oteyer .'je — Straža. 20 Cabrlolet. 6 gum v 1. dne 4 IV. 1941 v Ko | »k> dobrem stanju pro- ličnem stanju, prodam, prometnem kraju blizu Jenlč. Poljanska cesta 69 LJubljane oddam v na-Ljubljana. 4607-10 Jem- Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Uspeh« Motor DKW 1 4430 17 Barako za živila prodam ali 4633-10 I dam v najem. Pojasnila- Pod Ježami 17. 4530-17 Oddam šupo X. uuc "S 4. V . 1711 V au I--— JVOU JU I . A n . n . , evju cca 14.200 plm je | dam za din 16.000 Kor- | hl,®v 28 ovlh hlodov na panju: "" * "*"' *" 2 dne 8. IV 1941 v straži ca 1.630 plin izde Brockhaus va 3, Moste. 4360-6 rl gornji upravi v lju:.' jani In upravah v Knff • ju in Straži pri Novem ne6tu. lige) Maribor, Loška 14 "»S?, ve»*? 471. ln dvorišče Telefon v hiši ° x 1 19-34. Kollzejska ul 19 4558-17 ^oboslikarski moister Gostilno išče kompaniona Lahko dobroldočo kierkoli vza-ie pomočnik radi po- mem v najem ali na ra-rnanstT8 v Ljubllanl čun Zmožen kavcije. — 4695"l& I Potrebno nekaj kavdle I Samo dobra gostilna. — Ladislav Rnhtč. Hradec- Welnberger, Jesenice - Kdor založi 4321-6 dln 30.000, ga sprejmem , . „ ... v popolno dosmrtno Oficirsko bluzo in Otroško posteljico oskrbo. Naslov v vseh dolamic Avto, moto Avto nall tovorni, okoli 2 to Kega cesta 7«. Fužine. 4490-1r 4627-17 Prodpm motor Horex. vožen 4.500 km dobro ohranlen za 14001 Obrt leseno prodam. Berne- poslovalnicah Jutra. ker jeva 9. Zelena jama. 4343-6 Dosmrtno oskrbo nudim v zdravem kraju 4364-14 I nošeno, takoj kupim Na ;lov v vseh posl Jutra 4573 V ta pošta Vače. Proda se stara dobro ohranjena I ^ farne cerkve ln že-skrinja za din 500 na leznlce. Ponudbe z opi- ci nosilnosti znamke I hTn" =^ r ■Chevrolet, ali »Fordt ' S,ftDar ATlfirela. Tra-; dobrim) gummi. ku Jim, Dragotln Krsnik Jastrebarsko Hrvatskaa. 4096 1C 4502-ir Zastonstvo dolsrega artikla, prevza- ' Jesenicah Naslov v "vseh I som na ogl. odd. Jutra posl. Jutra. 4256-6 | pod »Tudi knjižica«. 4386- fi ohištvo mem za Slovenijo. Ponudbe na o<*l. odd. Jutra pod »Takoj 4550«. 4432-5 Veščega potn;ka za pr-dajo oken-kih ro iet. rroti dobri proviziji sprejmem. Pismene po-nudfbe na Bardorfer — Stebe. Komenda. 4435 5 Zastonnike živilske stroke sprejme beograjska ln zaq;rebš'-a razpošiljalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ella«. 4634-5 Mizarji pozor! Avto Adler junior nov. vožen 4000 sm plombo. prodam Oglec i soboto ln nedeljo sla Voziček športni, moderna oblika, boljši družini prodam. Mele, Zaloška v Mostah želim obedo-c 7. 4428-6 j vati. V poštev prihaja Najugodnlje si nabavite -.čičarna Skrblnc. Ljub vezane plofče in panele | ana. Jernejeva c. 2 Otrrški voziček globok, zelo dobro ohranjen. prodam. Dobovšek Ivan, Jezica 85. Ljublfa-na. 4429-6 »UKOD« pri tvornič zastopstvu ________»FURNIR« le dobra domača kuhi- I Frančiškanska ulica St. 4 4201 li Zgovornega potnika za Ljubljano sorejmem. Ponudbe na ogl oddel. I ljard je na ogled pri: Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Zitnikova 12. 4400-6 | Biljard, avtomatski, skoro nov. ugodno prodam, vsled opustitve gostilne. Bi- Jutra pod stroka«. »Alkoholna 4679 3 Konjski gnoj za cveti: njake in gnojenje naprodaj — H"č Vegova ul 10. 4327-6 Mamice Otroški voziček ugodno kun.te. proda.=te ali zamenjate pri »PROMETU« nasproti Kri"an--ke cerkve. telefon št. 4390. J 332 S Čebelnjak z 12 A. 2. in 3 eksport niid praz. panji, čebel nim orodje prodam radi selitve zelo pod ceno Naslov v vseh posl. ru tra. 4445-6 Prvorazredne korenjake Riparla-Portaiis in Gnthe 9 po 50 par nudi Ziher Franjo, Zamusani. p. S« Mar;eta Moškanjci. 301 6 POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litin-tke in druge kovinske predmete, cunie, papir, gumi: in steklovino kupuie po oajviiiib dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič Maribor, Kneza Koclia ul. it. 14, telefon 21-30, tei podružnica vogal Ptujske in Tržažke ceste. Telefon 103-6 Gospodje frizerji! „ .... »parat za trajno kodra- -"bovehskl premog nje isnamke foršrlft zelo brez prahu ter bukova malo rabljen. 28 grel- drva Vam dobavi takoj cev prodam poceni ali Putrih. Dolenjska c. 6. Gabrič, Sevnica. 4383-6 Prodam no z-reml ceni dva dobra daljnogleda . eden za g'e;!ališče in staro o-ficirsko sabljo. Naslov v vseh posloval. Jutra 4393-6 nja Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Trije«. 4564-14 Kupim vsakovrstno ZIPT0 srebro r platino BRIUPHTE smprbcoe sbfib3i ru1ihe »sere i.t.d. stdrinski hbkite ter umetnine PO NAJVIŽJIH CENAH - - itbr« tvrdka J0SEBERLE UUBUflHR. TYR$EVA2 Telefon 32-49. | ZAHTEVAJTE PONUDBE 113-12 Spalnica moderno Izdelana, ple-skana na orehovo kore- Poltovorni avto Pora. dobro ohranjen losilnost 2 toni, z do orlml gumami, takoj prodam Ponudbe na og oad. Jutra pod »Itobtc ohranjen avto«. 4182-11 Ureditev dolgov i ztenavo inka in « Icup terjatev, sodne ln -- —. ------- ---- i A . n__, __. i tihe poravnave dobi Ita nino ugodno proda Jože | Avto Opel Olimpia | nosno - varno oanztTIKU« patentno nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim imenom »T i n t e n k u 11« Din 125.- ' Din 160.— v boljših trgovinah ali pri firmi „LOGOS" — BEOGRAD Pošt. pret. 386 Tel. 25-4-59 Realitetna pisarna Jager - Celje naprooaj: iepe kmetije v bližini Celja. št. Jurija Poljčan, Slov. Bistrice. Sav. doline od 50.000 do 600 0J0. Zelo donosno dd 30 oast. i gosposko posest vo z živim ln mrtvim ln ventarjem (kompletnim pohiitvom) 850.000 lepa vinograana posestva ob širna gozdna posestva, — kra i a vrtnarija z dvosta novanjsko hišo, dobro .-pe Ijane trgovske hiše v ze lo prometnih krajih: ob širna stavbišča v Celju Konjicah. Sevnici ln dru sod. žage. mini. 4698 2C Posestvo 5 oralov, z vinogradom, gozdom in leseno hišo ob cesti, pri Celju naprodaj za ceno 35.000.— Informacije v gostilni Draksler, Tremarle. po. Celje. 4356-20 Naprodaj ie nekaj pohištva ln 2 lepi rokoko sliki. Poljan ska 17, levo. 4289-12 Dobro idoča avtobusna proga Litija - Šmartno - Sv. Križ nujno naprodaj. — Koncesija brez voza din j 60.000. Z avtobusom ln 120.000.1 Spalnica šperana imitlrana orehova korenina se ugodno I rezerv, vozilom proda Celovška c. 96., Lastnik ln vozovi vojašt" mizar. va prosti. Za prevoz drž. 4382-12 I pošte letno 25.000 din. In formacije osebno pri Do- Steklo za napisne table ali ogledala 6 in 7 mm, debela. razne velikosti — ugodno naprodaj. Ponudbe na V. Kara, Vič 86, Ljubljana. 4622-6 Otroški športni voziček moško kolo prodam. Ko loavorska 29. 4454 6 Pozor! Pohištvo »SAVA« I Največja Izbira pohištva. Ilnar, Litija. 4179-10 čebelni vosek «ako množino, kuputemo I spalnic in kuhinjskih o po naivišu dnevni ceni. Ju- prav. Sprejmemo tudi goslov. pčel. ind. l. Ritz- vsa naroii-a po k~nknren man, Novi Vrbas (Dunav Snih cenah. Se priporoča ska banovina). mizarstvo SAVA. Miklo 50(58-7 i 'i5eva cesta. Otroška postelja naprodaj. Rimska cesta 13, šuster I. 4565-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. Gruden. Kav-žkova 13 šiška 4547-6 zamenjam za haubo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aparat« 4235-6 Prodamo 1 vagon zabojev, raznih velikosti, po nizki ceni. Vprašajte na naslov: fientjanški premogovnik And. Jakil d. d., Kr-melj. Dolenjsko. 4227-6 Ugodno prodam eamo en mesec rabljen aparat - višinsko sonce za 1000 din. Franc Korošec Podub 29, Stari trg. Rakek. 4330-6 ITgodno prodam 100 kom. močnih železnih zložljivih vrtnih 6tolor, 6 kom. vrtnih sončnikov, lesene karni-se ln žaluzije. nekoliko lestencev in tabl. šterk hotel Bellevue. LJubljana 4439-6 telefon 48-55. 4639-6 Zlato damsko verižico dolgo prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra 4680 6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen naprodaj. Mencingerjeva Ulica 41. p. 4465-6 Moških štofov Pozor! Velika zaloga novih in starih čevljev, snežk in g&Iol Vulk^nizirana gumijasta obutev z najfi nejšo gumo, gumi pon-petrJce vseh številk v zalogi. Klavžer. Vošnja kova 4. Vhod za Novim svetom. 4433 6 Lep globok otroški voziček naprodaj za solla. ceno Perovič. Beograjska 22 I7 za bežigrajsko gimnaz! jo. 4451-6 Vrtno zemljo dobro gnojeno prodam Polzve se pri stavbeniku Furlanu, Cesta 29. okto bra 6. 4576-6 Mizni štedilnik '.»a^per ek peč in ogroc je št?df!nlka u"o?.ni pro da Metalia. Gosposvet^ka 16 . 4658 P Otroški voziček avtomedel, maarac. oae J a, vse kakor r.ovo ugod no kupite pri Hudnik Predjamska 42. O^led «a mo od 12. do 3 3 po r>o'dne 4570 6 Izlr^ma ^kna 1 kom. 400 X 275 X 90 cm. z roloji in steklom partijo cca 40 metrov dvodelno. 2. kom. 128 X samo boljše kvalitete — 275 X 40 cm z roloji ln ugodno prodam. Ponud- steklom, vse belo laki-be nn ogl odd Jutra rano. ugodno prodam, pod »Različni štofi«. Ponudbe na V. Kara. 4470-6 Vič 86. Ljubljana ^ro^am 4621-6 garnituro =tarln*ko 6 Mofocikel Imperial stolov, zofo in mizo. — Polzve se Rak, Gregorčičeva ulica 7. 4493-6 z dobro ohr3n4en'mi gu mami prodam P">izve se-Celovška cesta 38. 4676-6 Staro lito in , jedilnica kovano zelezo palysander, nova. solid „„ „„,„,,,., ha, Izdelana, btlffe kom-kupuje — po najvišjih blnlran ^ knjige, takoj 771 'proda T^šič/mižarstvo Kupim mali avto a najnižjo porabo ben clna ali motor V poštev pride samo dobro ohranjeno vozilo. — 46"4 1? | Ponudbe z opisom vozila in ceno na naslov: M Kočo, Zagreb, Vinograd ska 23 kod Stiperskl. 4269-10 anevnih cenah Jugosla venska »Metro-, topilna družba z o. z. kovino- in železolivarna, Tezno. Maribor. 4270-7 Voz (diro aa peresih, kupim. Po nudbe na eksp. Jutra ši ška pod »Dira« 4150 7 Avto Ford Zg. Kašelj, pošta Polje I poltovorni, tipa A, pri LJubljani. brezhibnem stanju, do 4487-12 bra guma, ugodno pro dam Interesenti se Ja Krasno spalnico iz orehove korenine, z 1 jamstvom proda Franjo 51vic, Brezje. Ogleda se | v skladišču Celovška 34 LJubljana. vite na ogl. odd. Jutra pod »Dobra guma — Ford«. 4331-10 Kupim dO 1000 kg še porabne , _ . . . ?a železobetonskega že Dve kompletni leza. Ponudbe poslat: pod zna ko »Porabno 1000« na ogl. odd. Ju tra. 4193-7 novi kuhinji proda m'zarstvo Janševa -t. 1, šiška. Prodam 4372 12 | avto Olimpia, malo vo žen Naslov v vseh posl, Jutra. 3767-10 Hlevskega gnoja dva voza. kupim. Ko- I Avto Chrysler 4594-12 I 6 cU" ln °Pel Kadett v prav dobrem stanju, ma T JM . i lo vožena, s skoraj no- Jedlimco | vo pneumatlko poceni lodvorska ul. 11 Hišnica, gosposko sobo in dru so prodam. Naslov v vseh 4199-7 pohištvo prodam. Cesta posloval. Jutra. _ 129. oktobra 18-1.. levo. 4354-10 4509 1? Gorenjsko narodno nošo Avbo in sklepanec, ku- Moderne oprave Osebni francoski avto . sobne in kuhinjske .__ pim. Naslov v vseh po- ooceni proda pri Zor Jo 55 KS motor iavisten slovalnlcah Jutra. I mizarskemu mojstru. 4234-7 Aljaževa cesta 14. Ljub Jana VII 46^-1' Blagajno ognja in vloma varno I kupim. Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »B!a".a tla. RUDOLF ZORE JublJana. Gleda iška 1 znamka 3 din 45^ ir Trgovine, trafike, industrije, huffete '-otele. re-='a'TsciJe po stilne, kavarne. pen«(o ne rva-f"merlle bon bo nt"re. dr^ger »n brzo um- I ''^sl^vnica P^vlekovit luestne hranilnice •'a-reb. Tnca 144. Kamnik Trgovino z JSSS ®000 ,p mešanim blagom takoj za gotovino. Po | ,. . , , ® - 1 o?cerljo ln del kateso "osebno prometno, bre" k"nkur'n"e. dobro ido xo. renom'rano. proda mo radi iz-elltve po so 'iinih pogojih. Prostran 'o1-al. skladišče. kl°t te 'efon P-6'ovnlca Pavle '-ovic Zagreb H!ca 144 Kupim hišo Ljubljani ali na peri rerijl. qo 220 000 din it prodam parcelo na Ko deljevem. Posredovalci zključenl Ponudbe na 3uštin. Lo^nlškarjeva 31ince pri Ljubljani. 4240-20 Vinograd v Lahoncin, od žel. postaje Svetinje - Jeruza em 5 km oddaljen, ca 8 in en četrt Joha. sadni vrt ln polja ter 4 Johl ?ozda naprodaj.. Vpraša ti pod »Lahonci« v agen turi Pichler, Ptuj. 5253-20 Vilo v Ljubljani jo din 800.00J. Nadalje stavbne parcele na Tyr :evl ali arugi ulici kupim. Ponudbe na oglas jdd Jutra pod »Plačam ✓ gotovini«.. 4674 20 Hiše, vile, parcele in posestva kupite ali proaaste naj solidneje po t "m Realltet-ne pisarne P. PRI STAVEC, Ljubljana Gospo-vetska cest« 3-1. Telefon t. 23 81. 4673-20 Razne gradbene parcele v Ljubljani ln bližnji okolici preda Hinko Prlv-šek, kom. posredovalec, Ljubljana, Tyr eva c. 12. Buffet »Na-Na«. 4675-20 Stavbna parcela izmeri 5724 kv. m v Rožni dolini. Cesta na Brdo. naprodaj. Poizve se: Gllnce, Cesta XV 4. 4666 T Lepa biša s trgovino, pekarno ln mesarijo, z gospodarskim poslopjem na Hišo s trgovskim lokalom in vrtom prodam v Ljub liani Primerno za briv ca, mlekarno ali vlnotoč 4243-2t Upokojenci, joiitiini.ajj: in trgivci! Prodam posestvo tik glavne ceste, blizu Kolo dvora na prekrasnem po ležaju. Lepa zidana hiša .jospodarsko poslopje. 2 orala cadonosn!ka, vrta in njive. Cena 96 000 din Ivan Zagradišnik. Polj -ane Lušeaka 7. 4174-20 Parcelo po nizki ceni proda Jože SteblaJ, Domžale, Savska c. 23. 4185-20 Vila dvostanovanjska, komfortna, ugodno naprodaj Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Krasna lega«. 4268-20 Hiso z gostilno večjim stanovanjem, trgovskim lokalom, dobič-kanosno, prodam radi prevzetja večjega hotela za din 420.000 — Potrebno 200 tisoč din, ostalo po dogovoru. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor, pod »Prometno*. 4266-20 Stavbna parcela v Celju cca 1200 m2 se ugodno proda. Ponudbe poslati na naslov: Ivan Detoma, Kersnikova 7. Celje. 4265-20 Zemljišče ca 3000 kv. m. v bližini Sv. Križa ugodno naprodaj. Naslov v vseh nosi. Jutra. 4291-20 Vinograd s hišo v Llpnlku pri Trebnjem proda Opara, Trebnje. 4385-20 Vinogradno posestvo za din 75.000 naprodaj blizu Poljčan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4396-20 Kompleks enonadstrepne. reprezentativne. masivno zidane vile. z dvema stanovanjema s 6 prostorov ter dvorišnega enonad-stropnega poslopja s parkom ln večjim vrtom se proda v Celju radi preselitve Vprašanja je nasloviti na ogl. odd Jutra pod šifro: »Kompleks«. 4392-20 Kupim grajščino lepo, večje kmetsko, gozdno ali vinogradno posestvo tudi z hmeljiščem. V hiši Je la^ko tudi vpeljana obrt. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Strogo zannno« 4366-20 Hišo v LJubljani do 150.000 din, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rožno-dolski«. 4614-20 Lepo arondirano PPS^^VO z velikim mladim sado-nosnikom v Celju naprodaj. Naslov v vseh po slo val. Jutra. 4353-20 POZOR! Prodam krasno posestvo s popolnoma novim poslopjem. V hiši Je dobro vpeljana trgovina ln gostilna, klavnica in mesnica Zemlje je 7 ora-hov. Nahaja se v industrijskem kralu tik ob glavni cesti. Cena 325.000 din Pon-'dbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobra eksistenca 941«. 4345-20 Izšla je promet- j nova številka mesečnika nem kraju tik farne cer- »Posest«, glasila za ne-kve ln železniške posta- premičninski promet, ki Je 2 velikim njivami ln . ga izdaja realitetna pi-sadovnjakl — naprodaj sarna »Posest«. LjubUa-radi smrtnega slučaja, na, Miklošičeva c. 4. Za- Ponudbe na škof. Maribor, Meljska cesta 56. 4712-20 .lutfbe p-š: ite p->d \Me t oa — K '.-aik na og as >"la Jutra. 4578 1P Kdo posodi din 160 o'0j na i. mest' nove stano anjske m tr . , w ovske hiše za Bežtgra Elegantno mlečno ioni, vredne din 500.CO za dobo 1 leta proti do brin obre tim. Pjnuabe pod »Ug>dna naložba na >gl. odd. tu tra. 4579-1' Hranilne knjižice vrednustne p p rje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE -lubljana Gledali ka li 4580 16 Iščem posojilo do din 300 000 na hišo In posestvo v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurno mesto«. 4617-16 Kupuje — prodaja hranilne knjižice bank ln hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah iančno lt«m. zavod Maribor. 4713-18 restavracijo v Za-rreb'1. najmoaernej '-i ko-rfort ln Inventar na prvovrstni poziciji, v polnem prometu pro :lamo radi ob-ilenia last nlka za 80.003 din. Po slovnica Pav'ekovli5, Za -teb IH ca 144. Točilnico z buffetom na najpremetnej šem vo Talu zagrebškega središča. izvrstno idoča. v oolnem pogonu. kom fortni prostori prodamo z vsem inventarjem za 36.000 din. Poslovnlca Pavlekovlč, Zagreb, niča 144. Gostilna dobroldoča v bližini kolodvora, velik promet, 600.000, potrebno polovico kupnine. Trsrovina t manufakturo. ipeoerljo fteleznlno, moderna htša 280.000. Znamke n odgovor, nobenih drugih stroškov. Posredovalnica Rapid Maribor. Gosposka 28. 4710-1» Enodružinsko komfortno vilo >rodam v bližnji perlfe 1J1 Ljubljane za Tyrševo cesto z garažo ln leplrr. rtom. Ponudbe na oil >dd. Jutra poa »290 003 lin« 4678-20 Parcelo na Kodeljevem prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »110«. 4486-20 Parcelo ugašeno apno. različne deske, prodam v Stepami vasi. Poizve se Litijska 53. 4464-20 htevajte list na oe'ed, 4280-20 Hišo novo, dvostanovanjsko. Posestvo T POct!,no trgovino z mešanim blagom, senom ln lesom s mostno tehtnico. 3 km oddaljeno od železniške postaje z mesečnim prometom nad 100.000 din prodam. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »350.000«. 4355-20 V Celju kupim novejšo dvo ali večstanovanjsko hišo alt vilo. Cen j. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Plačam tako'«. 4358-20 Hiša z dobro vpeljano kavarno ln vsem Inventarjem v Novem mestu, se proda. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod »Ugodna prilika«. 4374-20 blizu tramvaja, zamen- hlSa«, Jam za enako v Llublia-ni. Naslov v vseh posl. Jutra. 4272-20 Visokopritlično hišo dvostanovanjsko, ob glav ni cesti v St. Vidu nad Ljubljano prodam. Točne Informacije pri Mre-žarju gostilna 6t. Vid. 4305-20 Parcelo v Ljubljani oddajam v obdelovanje. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Pridelek«. 4391-20 Enodružinsko hišo ne predaleč od centra, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj 4363-2C Prodam parcelo stavbno 1 tisoč kvadr. m v Dravi lah. Polzve se trgovina Kregar, Dravlje 4405-20 Prodam kompleks 300 kv. m ob Tyrševl cesti. Posredovalci Izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Rentabilno 66«. 4432-20 Parcele na prodaj na Kodelja-vem. Ponudbe na oglas, odd- Jutra pod »Lepa lega«. 4438-20 tt Zaganjaš stavka Cnttiioii amitfi pri Essh-flrrin AH zagrabi zobfianlk (Ritzel) Vašega motorja za-mafinjak (Schwungrad) ? Ali se vrti zaganja« dovolj močno ln hitro? Ali je mogofie napeljava poškodovana; ali pa baterija ne dovaja zadostnega toka? Pripeljite VaS voz k Bosch-service! Naši strokovnjaki Vem pomagajo hitro ln zanesljivo pri vseh avto-električnih vprašanjih. PERKON BOSCH-SEBVICE, Ljubljana, Celovška c. 38 tel. 30-78. Parcele J* prodaj v st. Vidu in jlžmarjlh. Ponudbe na Tižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge. v _4441 20 Posestvo v Bosni * slovenski koloniji bU-zu Banja Luke, 25 ha veliko, od tega 7 ha sadovnjaka in 2 ha vinograda se proda, bodisi vse ali polovica. Pojasnila da Slovenska seljač-ka zadruga "v BanjaJukl, Daničlčeva 17. 4538-20 Hiso novejšo, s 3 ali 4 stanovanji do 300.000 kupim ln plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«. 4597-20 Stanovanjsko hišo blizu centra, pripravno tudi za poslovne prostore, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do tričetrt milijona«. 4615-20 Točen plačnik I Opremljeno sobo ■ Prazno sobo I Mlekarski sobo s kuhinjo v) čisto ln sončnato, s po- Išče ves dan odsoten go- stroji »Alfa« išče šempe trškem okraju dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna«. 4308-21a Hišo takoj. Hipoteka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4568-20 Hiša enonadetropna. dve dvosobni. eno enoeobno stanovanje na prodaj v št. Vidu. Vodovod, elektrika. parket v hlži. Po nudbe na ogl. oda. Jutra pod »210.000 dlnt 4440-20 Posestvo v Trnovem 2000 k v. m z i g.iepodaiskim poslopjem. {H P, I!M 1,1 f J G« > i-.t prodam ali dam | aMMMoul ▼ najem — Vprašati: Uubljana. Stari trg 3-1. 4555-20 Hišo v Ljubljani kupim za 350.000 do din 400.000. Ponudbe na ogl. Odd Jutra pod značko »Do 5. marca«. 4542-20 V Vižmarjih med oržavno in banovin ako cesto ter železniško progo, prodam na najlepšem kraju dve parceli f skupni izmeri 1343 k v m (501 ln 752 kv. m). Plamene ponudbe na og odd Jutra pod »Gotovi Oa 41«. _4483-20 Parcela Ob Celovški cesti se pro da Naslov t vseh posl Jutra. 4474 20 Stanovanje v provinci, v novi vili, 2 do 3 parketirane sobe. kopalnica ln vse prinadležnosti zemlje za povrtnlno, sončna stran brez prahu, oddaljeno url od kolodvora, oddam v Sevnici št. 243. Naslov češnovar Marija, Zagreb Tkalčičeva 27. tudi vilo prodam po dogovoru. 4296-21 1000 din nagrade dobi oseba, ki mi preskrbi štirisobno komfortno stanovanje v bližini sodišča, po možnosti za takojšnjo vselitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 4399-21a Enosob. stanovanje aH samo sobo s štedUnl-kom, išče mirna obltelj treh oseb Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mož ves dan odsoten«. 4368-21a posebnim vhodom oddam z dvema posteljama takoj blizu Tabora. Flig-nerjeva ulica 13. v II. nadstropju, vrata 16. 4492-23 Opremljeno sobo s prostim vhodom, oddam takoj. Tavčarjeva ulica 5, vrata 10. 4560-23 Prazno sobo oddam, event. s souporabo kopalnice. Mllčln-skega 3 čez prelaz pri novi cerkvi. Šiška, pri Lukež. 4563-23 go- spod. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Točen plačnik 22«. 4309-23a Državna uradnica išče za takoj opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Takoj 11«. 4312-23a Enosob. stanovanje oddam. Kugler. Stožlce 153. 4090-21 Majhno komfortno stanovanje 2 sob ln pritiklin se od da v pa'a M Vlktoria ta koj ali s s 1. aprilom 4300 21 Veliko gospodarsko Za Bežigradom ▼ Staničevi ulici 21 se odda s 1. marcem dvo-poslopje I 801,110 stanovanje v vUi r* 1 s kabinetom in pritikli-nami. Informacije Florjanskl ulici 20 pri »Amerikancu«. 4375-21 8 delavnicami, pripravno z a kako obrt s kompleksom preko 2000 kv. m •v Ljubljani, proda po zelo ugodni ceni 350.000 din realitetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana, Oo-eposvetska 7, vis-a-vis »Slamlča«. 4650-20 Prodam hišo S-stanovanjsko, v LJubljani. Bežigrad, za din 400.000. Informacije daje trgovina Jax, Tyrševa 36 4646-20 Pareele na Kodri Je vem in v 81-iikl za enonadstropne in P<£l" I Trisobno stanovanje Odd. Jutra pod značko V Šiški se odda o 15 marcem ali I. aprUom dvosobno stanovanje s kopalnico in del vrta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4402-21 Enosobno stanovanje oddam s 1. aprilom v Ma"?krievl ulici 12-b, Ze lena Jama. 4397-21 »Parcel lrano«. 4648-20 Zemljišče •1300 m2, center Ljubljane po 650 prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polovico hipoteke«. 4647-20 Mlin Kln&n. v dobrem stanju, močna voda .tri orale po sestva. naprodaj za 85 tiso? din. potreben kapital 80 000 din. Peter-nel. Talin, poštnoležoie Ptuj. 4447 20 I sončno, s kopalnico, toplo vodo. 8 prostorov, v novi hiši. takoj poceni | oddam. Ižanska c. 94a. 4553-21 Stanovanje soba. kuhinja za 15. marec ali 1. april oddam največ dvema mirnima o-sobama za 300 din. Rož na ulica 21 pritličje. 4577-21 Dvosobno stanovanje s souporabo kopanlice od dam s 1. aprilom. Po Iz ve se v Predjamski 24. 4590 21 V prodaji imam: pet stavbnih parcel v krasni legi na vzhodnem de!u mesta; stavbno parcelo na Mlr-Ju: stavbno parcelo v sever nem delu mesta, 3 stanovanjsko hiSo v se vernem delu mesta. 3 stanovanjsko hišo v Vižmarjih: kon formo dvostanovanj-sko vilo na Gorenjskem; vl!o na LJubelu; gosposko hlAo s posestvom na Pohorju in še Številne druge nepremičnine v mestu, okolici mesta ln na deželi. Informacije ln strokov ne nasvete daje Luavik Kunaver v Ljubljani — Miklošičeva 34 strokovno naobraženi posredovalec pri kupoprodaji nepremičnin. 4473 20 Prekrasna stavbišča v Splitu 5» gradnjo blok hiš. na .•natprometnejsem in naj idoalne.jšem položaju v središči: Splita in kopališča »Bačvice* in v bližini železniške poetaje. v obsegu od 300 kv. m. 414 kv. m in 446 kv. oi. od nosno se morejo vse tri združiti v eno za zidavo ene same velike palače. Prodamo po strogo solidni ceni. Vse in formacije in načrte tlo rts® pošlje interesentom. Pcelovnica Pavlekovlč, Zagreb, Hi ca 144, 4407 20 Hiša na Gorenjskem enonaostropna. z dobro vpeljano trgovino tik gla vne ceste (par minut od mesta in tovarne) se pro zaradi selitve. Vodo vod ln elektrika v hiši, zraven nekaj vrta. Ponu dbe pošljite na podruž. Jutra v Kranju pod šifro »Kranj«. 4521 20 Vogalno parcelo V severnem delu mesta ▼ izmeri cca 1080 kv. m takoj prodam. Pojasnita na. Tyrševi cesti 99. 4508 20 Opekarne! 1 kompleten stroj za Izdelavo zidne opeke v brezhibnem stanju, kapaciteta 3.000 kom. na uro ln 1 kom. valjev • drobil cev, kompletnih — prodamo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Šibo »Br. 297«. 4623-20 Veliko poslopje blizu Ljubljane, enonad-stropno, pripravno za Industrijo ali obrt. — ugodno proda gospodarska pisarna Tribuč. So-darska 2. telefon 26-05. 4616-20 2-s#a»iovan*ska hila ftt Vid - Vižmarje naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4630-30 Enosobno stanovanje ! v podpritličju oddam. — Ponudbe na ogl. oddel. | Jutra pod »Bežigrad«. 4482-21 Za Bežigradom oddam v podnajem za 1. marec ali april veliko sobo, kabinet, kopalnico z vsemi prltikllnaml stranki brez otrok, katera bi dala gospodu v pokoju za stanovanje hrano in vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vdovec«. 4626-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom, kopalnico in prltikllnaml oddam takoj t I. nadstr. na Kodeljevem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4631-21 4-sobno stanovanje brez kopalnice, s prlti-kllnami oddam 1. aprila. Tržaška cesta 19. 4609-21 štirisobno moderno stanovanje novo preslikano, s kopalnico oddam za 1. maj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' »Bežigrad«. 4671-21 Stanovanja Enosob. stanovanje s kuhinjo, išče solidna gospa v mestu za mesec maj ali Junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Vestna plačnica«. 4131-21a Enosob. stanovanje event s kabinetom, išče samostojna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno 22«. 4247-21a Pisarniške prostore od dveh ali treh sob. po možnosti skupno s stanovanjem od Prešernove do kolodvora iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 4293-21a Dvosobno stanovanje ali enosobno s kabinetom, iščem za takoj ali kasneje v bližnji okolici Store pri St. Vidu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Prednost s kopalnico«. 4286-21a Dvosob. stanovanje • prltlkllraml na bližnji periferij) LJubljane Išče starejši zakonski par A junij ali julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod štfro »Solidna stranka«. <709-31* 300 din nagrade dobi, kdor mi do 1. maja ali prej preskrbi enosob. stanovanje pod enim ključem. Naslov vseh poslovalnicah Jutra, 4424-21a Pritlično stanovanje orostorl brez kuhinje, tuai v slabem stanju, se nujno iščejo. »Alpa«, — ooštni predal 370. 4449-21a 2-sobno stanovanje tščer- za Bežigradom. — samo odrasle osebe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4567-21a Dvosob. stanovanje išče tričlanska družina z drž. pokojnino, april ali maj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4640-21a Dvosobno stanovanje korfortno lš*em za 1 maj. V Sempetrskem o kraju, Kodeljevo. Naslov Ob Zeleni jami 5. 4575-21a Stalna uradnica 'Sče za maj stanovanje -•obe s kopa'nlco ln ev kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro St. 50«. 4510-21a Dvosob. stanovanje s prltikllnaml. eventuel. trisobno. Išče višji uradnik v pok. za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonski par«. 4606-21a TJjf*'Ji. T* TP. Prazna parketirana soba posebnim vlodom. se odda. Poizve se »Pod Gozdom št. 6. blizu hotela »Bellen*«. 4216-23 Sobo prazno, parketlrano, tik tramvaja, oddam. Vprašati od 13. do 15. ure. Vič, Lončnikarjeva 9. 4260-23 Lepa velika soba opremljena ali neoprem-Ijena v I. nad. vile oddaljeno 10. minut od centra mesta — na Mirni — oddam najraje solidni gospodični — uradnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4217-23 Sostanovalko Iščem. Hrenova 19, na dvorišču, I. nadstropje, levo. 4306-23 Dve gospodični Iščeta opremljeno sobo v bližini bolnice: po možnosti s souporabo kopalnice. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4351-23 Opremljeno sobo poseben vhod, čisto, — solnčno, takoj oddam, Dolenc, Barvarska steza 6, za Relchovo tovarno. 4556-23 Mirno, solnčno sobo s posebnim vhodom od dam takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl Ju tra. 4479 23 Sobo oddam 2 gospodičnama Naslov v vseh poel. Ju tra. 4455-23 Opremljena soba oarketirano s centralno kurjavo ln s souporabo kopalnice v sredini me sta oddam s 15. marcem Naslov v vseh Dosl Ju tra. 4458 23 Lepo sobo oddam soldnemu gospo du. Istotam prodam sko ral novo moško obleko. Ponudbe na ogl .oddel Jutra. 4472 23 Gosposka wba v centru, se pari rana, mo derno novo pohištvo, kopalnica, telefon, s« odda samo bolje sltul ranemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4642-23 Sobo oddam na Aleksandrovi cesti boljšemu gospodu ali gospodični. Soba je lepo opremljena, velika, solnčna ln mir v hiši. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 4636-23 Lepo sončno sobo dvema posteljama ln souporabo kopalnice oddam dvema solidnima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4635-23 Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice, v bližini Sv. Jožefa, se odda s 15. marcem. Naslov v vseh posl. Jutra 4453-23 Opremljeno sobo sončno, oddam takoj so lidni osebi. Vodnikova 28-1. 4571 23 Opremljeno sobo takoj oddam s souporabo kopalnice. 8tarl tri? 22-1. 4583-23 Opremljeno sobo sončno, čisto, s posebnim vhodom Lep stas« 4338-24 Dva volčiaka (mladiča) Izvrstna čuvaja. ugodno prodam. — Trnovska ul. 21. 4484-27 Volčjaka ali nemškega ovčarla mladiča do enega leta stareea kupim takoj. Ponudbe na o(?l odd Tutra pod »Volčjak«. 4500-27 Ruski hrt pslca. 2 leti stara krasen ek«emplar. z odličnim rodovnikom ueodno prodam. Ponudbe na ogl odd Jutra pod značko »Ruski hrt«. 4501-27 Srbska slivovka ln klekovača. 45 odst., Jamčero pristna od 25 It dalje cena nizka. Zahte-valte cere, navedite količino od'ema A Pavllč, Kožarje št. 90. Ljubija na. Tržaška cesta 4649-33 En vagon pese in repe ima naprodaj Ivan S teh Videm — Dobrepolje. 4662 33 Pridelk Fige n Prevozljiv drobilec srednje kapacitete, dobro ohranjen kupi stavbne podjetje Bevčar. Celovška cesta 63. 4661-29 za iganjekuho po naj nižji cen! prodaja tvrdks; Ivan Jelačin Ljubllana telefon 26 07 58 33 Vosek in med ima vefto količino u£odn< ceni naprodai darna, Liubliana, Židovska al. 6. 81-33 Ul Sin uradnika želi spoznati simpatično uradnico Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Lasten dom«. 2977-24 Emo - 84 Mi. 11. 2. 12 30. Ako šifra pravilna, pro slm. pošljite pismo po pošti, saj naslov pozna te. Lep pozdrav! 4134-24 Gospod pod »Ideal« ki se je koncem decembra dvakrat javil, se prosi, naj se javi osebno Valerija. 4534-24 Graščinsko veleposestvo event. tudi boljše posestvo, ki bi bilo pripravno za sanatorij in ekonomijo KUPIMO v Sloveniji. — Ponudbe prosimo pod »Ustanova« na oglasni oddelek »Jutra«. Kateri dobro sltul rani gospod pl pomagal Simpatični gospodični ki je trenutno v denarni zadregi. Ponudbe na ogl odd. Jutra v Mariboru pod »Hvaležna«. 4347-24 Mlada gospodična .nteligenuia. trgovsko naobraiena. proFi stare j-lega gospoda, da bi ji pamr,gal lz gmotnega po iožaja event. do službe. Dopise na otrl odd. Jutra pod »Hvaležna nrija-teljica-. 4278-24 Pod »Strogo diskretno« pridem Kranj ponedeljek 3. III. rakajte ob 1. url Kino Talija ne vem kje. B. 4413-24 Resen mož okademsko naobraien že ii n"sebičnega znanja z mlado j-trr«^o nacionalno damo prikupne zunanjosti. Dopi6l na ogl. odd. Jutra po mo?no6ti s sliko pod »DaJjšl izleti«. Dirkrecija strogo zajamčena. 4456-24 Ločenec upokojenec žel! znanja s 451etno upokojenko alt samostojno goepo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bsenost-. 4468 24 *I/6Z jsuojojpBH «Awdfl :*m SI op auiafajds Aoioapod qruqaso uj Aafjpnis oqpaAOT r aqpnuod suauisid — tuoaoŠ a ao^izaf ujfni aftreuz aai aoi?5 -u3ao|s aCireuz oufiaiuai '•babcjoaoSzj bdaj uj eusaf :os ifoSoj •asneaopaaodvn ffe »»pjaapaaodeu eSanzotnod o;sam afasidzKi sfttisod rojsTrp^H Veliko industrijsko podjetje v Sloveniji SPREJME periektno korespondentko za slovenski in nemžki jezik z znanjem knjigovodstva in — sposobnega, vestnega $ ]( { g j } $ ( fl i fc S, oba s takojšnjim ali skorajšnjim nastopom službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Industrija 1941«. PRODA SE KOMPLEKS ca 6000 m' sposoben za parcelacijo na Črnučah, ca 7000 m2 bl'zu tramvaja, za gramoznico sposoben; VEČ STAVBNIH PARCEL; HIŠA Z GOSTILNO v bližini Ljubljane; HIŠA S PARNO PEKARNO, prometna točka; STANOVANJSKE HIŠE in VILE v Ljubljani, okolici in na deželi. »GT-OKUS«* poslovalnica za nepremičnine LJubljana, Emonska cesta 25. Denar v zemljo naložen je najsigurnejšL Idealna prilika se trenutno nudi resnemu interesentu v lepem letovišču Sevnici, novem prometnem in industrijskem centru spodnjega Zasavja z obetajočo bodočnostjo. Najugodnejšemu ponudniku se proda lz posebnih razlogov Industrijski in stavbni kompleks, skupno 15.000 m2 ali delno, ob kolodvoru Sevnica ln banovinski cesti, z elektrovodom kranj. dež. elektrarn in izredno lepo lego. Vprašanja pod »Razprodam« na ogl. odd. »Jutra«. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice in tete, gospe Neže švlgelj roj. črtane zasebnice se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev ln cvetja ter vsem prijateljem ln znancem, ki so blago pokojnlco spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 1. marca 1941. ŽALUJOČI OSTALI Osamljenka ledna, simpatična, odlična gospodinja, želi spo znati, osamljenega, boli Sega gospoda. Starost 52 do 60 let. Dopisi na ogl oda. jutra pod »Orhl deja«. 4271 25 Mlada uradnica se želi poročiti z izobraženim dobro 6ltulra-nim gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Značajna«. 4408-25 Dama s 100.000 dia gotovine želi spoznati z isto gotovino bojnega go spoda cd 36 let dalje. Ponudoe k sliko na ogl. odd. Tutra poa »Silila-* 4459 25 Gospodična (šivilja) stara 30 let, želi j resnega znanja z drzav-' nim uradnikom ali boljšim obrtnikom. Starost 32—40 let. Samo resni neanonlmni naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Lep značaj«. 4620-23 Trgovec 2 večjo trgovino v mdu-stri jskem kraj u. 28 c ten desedaj le v delo vtop-ljen. želi resnega znanja za.rajai ženit, e s primer-i.im gospodinjsko ln trgovsko naobr.LŽentm dekletom najraje lz trgovske hiše. Cenjene dopise ua Jutro pod »St. 437«. 4437 25 Ženitve in možitve boljžiij ic-ojov posredujemo po vsej aržavi. Velika izbira odl.čnih pir-tij. Poslovanje od i no in strogo diskretno. Inf.r-matlvne prospekte pošljemo proti nakazilu 10 din v znamkah: »Bezor« Zagreb, Pouta 3. 4407 25 Simpatičen uradnik srednjih let, z dob.o ek sistcnco želi poznanstva s sin!patlčno gospoa čno lz dobre hiše, lepe zunanjosti in preteklosti, od 22 do 30, katera ima smisel za dom. Dopise po možnosti s sliko kat'ra se vrne na ogl. o2del. Jutra pod »Diskreten 222 « 45?9 25 30-letna uradnica poroči cir^avncta uslužbenca. Besne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š.f-ro »Dlskrecija 999=. 4571 25 Gospodična trgovsko naobražena, — želi poznanstva z resnim gospodom, starim 27 do 35 let. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro srce«. 4718-25 Mlad situiran gospod Seli prijateljstva z mlado gospodično ali ločenko stanujočo v LJubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2enltev ni Izključena«. 377-. Posestnica z lepo hišo se želi poročiti najraje z železniškim upokojencem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča v letu 1941«. 4379-25 Katera gospodična ail vdova bi poročila obrtnika z boljšim poklicem. In posestvom. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod štfro »Prijeten dom«. 4714-25 Učiteljica čedne zunanjosti, resna in mirna, tridesetletna, želi postati značaj nemu srčno dobremu inteli-gentu do 45 let, stalne-mj uradniku ali učitelju zvesta tovariš! ca skoz) življenje. Samo ne-anonlmne dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Neodvisna«. 4546-25 Gospa 49-letna, želi srčno dobrega inteligenta v pokoju. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Neodvisna«. 4706-23 Uradnica srednjih let, neoporečna, dobrcerčna ter pcrveem dobro sltuirana. si želi 39 do 46 letnega življenjskega tovariša — plena-nlto dušo. višjega uradnika ali alično R s ie ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cilj — družinska sre-a«. 4716 25 KREMA ZA BRITJE Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. DSmm ucrfii/ua ČUDO moderne tehnike Najboljša dolgotrajna iepna svetilka z lastnim električnim pogonom! — Daje zanesljivo ln Jako svetlo luč, brez vsakšmh baterij Dinamo žepna svetilka »MANDLtTK« —brez baterije. Samopro-daja: »Logos«, Beograd, predal 385. telet 25 459. Iščemo povsod preprodajalce ali zastopnike. KUPIMO 1 lokomobilni kotel ^o—60 m4 t dovoljenim parnim pritiskom, ne izpod 6 atmosfer. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ftifro: »B K«. MILARJA ki zna kuhati vse vrste m'la in je delal na paro — SPREJME TAKOJ tovarna mila. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. >JUTRO« št. 52. 17 Nedelja, 2. ni. 1941. Električni aparat za snho britje! Brez mila - brez vode - brez čopiča! Brez britvice in — brez bolečin! V boljših trgovinah ali pri tvrdki „LOGOS" — Beograd Pošt. pret. 386. Tel. 25-459 V NAJEM se da hotel „Therapia" v Crikvenici s 111 sobami, 160 posteljami, popolno opremo, tekočo vodo, velikim parkom, tenišlcmi igrišči in garažo. V poštev pridejo tudi eventuelne ponudbe za nakup. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Therapiahotel«. Vabilo na redno (57) skupftino POSOJILNICE V PTUJU ki se bo vršila v četrtek, dne 6 marca 1941 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ptuju na Slovenskem trgu št. 5; tu je tudi vsem zadrugarjem na ogled poročilo upravnega odbora za poslovno leto 1939 od 28. februarja naprej med uradnimi urami. Dnevni red skupščine: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora za poslovno leto 1940. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Sklepanje o letnem računskem zaključku in o uporabi prebitka ter o podeljevanju razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Volitev upravnega odbora po § 23 zadružnih pravil. 6. Volitev nadzornega odbora po § 28 zadružnih pravil. 7. Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov proti poslovanju odbora. 8. Slučajnosti. ZAGBEB. NIKOLICEVA10 ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK PTUJ, dne 27. februarja 1941. Upravni odbor DTT1T Anr TI? »»»v^ogi ruti vllfijmL sever rudolf Marijin trg 2. schuieeur"M'ttweida ■ (Deutschland ) STROJNIŠTVO ELEKTROTEHNIKA PROSPEKT ZASTONJ. I MESTNA HRANILNICA UUBUANSKA J ® NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNOVARNI DENARNI ZAVOD. Domači hranilniki, sodno-depozitni oddelek, posojila na hipoteke —■ menice — lombard. Za vse hranilne vloge jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA INSE RIBAJ V „JUTRUtt' Otomane v »elita izbiri kupite ugodno p n R. RADOVAN tapetnih M e s t o i trg 18. f3 MEINEL-HEROIK ai-oj.to/./mant,rf o/a s A MARIBOR« 101 OKAMA MAZILO ls admrllnlh aelUA. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah. ožuljenjih. | /olku, turih tn vnetjih itd n nego dojenčkov, prt kožnem vnetju, izpu šiajlh ln hrastah na temenu. za razpok one prsne bradavica. Dobi s« v vseh lekarnah tn dro-gerljah. ...in zato tako dober za odstranitev zobnega kamna! Izvrstna kakovost Sargovega Kalodonta je posledica učinkovitega dodatka sulforicin oleata, ki je od učenjakov priznano, klinično preizkuše-no sredstvo proti nevarnemu zobnemu kamnu. Redno čiščenje zob s Sargovim Kalodontom Vas varuje posledic zobnega kamna: razmaja-nja in nato izpadanja zdravih zob I Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zdrave zobe, brez zobnega kamna, upora* bljajte vedno Sargov Kalodont! On Vam je porok, da bodo ostali Vaši zobje vedno zdravi in lepi! SARGOV ZALOŽBA HRAM Izda v svojem letošnjem rednem programu dva izvirna slovenska romana, naših najbolj čitanih mlajših pisateljev: Anton Ingolič: ŽE J A Roman iz Haloz P Miško Kranjec: SLEPA ULICA in tri prevode iz novejše svetovne literature, romane, katerim je svetovna kritika priznala najugodnejše ocene: Viki Baum: St. žeromski: E. Colerus: HOTEL ŠANGHAJ POLJSKE USODE BELI MAG IJCI Vseh 5 knjig stane vezano v celoplatno Din 300.—, vezano v polusnje Din 396.—, kar morete odplačevati tudi v mesečnih obrokih. Prva knjiga izide že v aprilu 1941. Poleg prvovrstnega letošnjega programa razpisuje založba letos za svoje naročnike Prv° NAGRADNO ŽREBANJE ki obsega 50 knjižnih nagrad v skupni vrednosti preko Din 12.000.—. Ne zamudite ugodne-prHike, ker si morete-s tem brezplačno povečati svojo fcnjižnfeb: w|fcewsre-biti vs° ro^oldne na solncu. s® kopati in v č^lnu popiti čaj. ki sta ga imela s seboj. Daisv ie bila v kocini obleki in si ie bila ogrnil frotimi olašč B^la še ni bilo videti, zato 1e sedla v tonli pesek Nekai sto metrov dale^ od nT' je sedela Ping — če ni bila Pong — z malim Do-rieiem v senci pisanega solnčmka. Po tistih smešnih kepicah na čencih ie zmerom razločila Carterjevi varuški od drugih dDklet Na^pr=i je hot°1a iti k nii, potem pa je obsedela. Malček ie najbrže spal ali vsai dremal, ni ga kazalo mot;ti. Zato ie mirno obležala v pesku in prenršlievala o težkih nalogah, ki ji jih ie zadaial jutrišnji dap. Nato pa ie opazila nekoga, ki ni bU tako obziren kakor ona. Tui moški je govoril s Pongico. Bržkone ie bil kdo iz Hotela, a stal je s hrbtom proti Daisyji, tako da ga ni mogla spoznati. Ma- lega Dorieja so imeli vsi hotelski gostje radi, ne glede na verjetnost, da se je kdo zanimal za zali varuški. Daisy je razumela, da se ne branita kdai pa kdaj kakega pomenka, ki prinaša v njun enolični posel nekoliko izpremembe. A tega, kar se je zdaj zgodilo, ni bilo več moči opravičiti. Daisy je videla, kako se je Pong sklonila nad malčkom, kakor bi se hotela prepričati, da res trdno spi. Nato je vstala in s sorerrljeval-cem počasi krenila proti enemu izmed k'os' o kjer so prodajali sladoled in h'adilne pijače. Tam sta sedla. Nemogoče si je bilo misliti, da b: Pon^ o-l «n-dod videla blazine, na katerih je le?al va ovan ček. Nekaj šotorov je stalo vmes Zg ~ d;' i se malčku sicer ni moglo nič. a Daisv i« bila p-«-p rana. da bi bila Carter in nie<*ova ž~na ,7S"> e če bi zvedela kako Pong zenemaria svoj- dol"no-sti. Naibrže bi io pri tisti prič' cd^ovHp ie 7budilo nekai drugega ni^po pozornost Čoln v katerem sta s°dela Hvp -j« v>u nri-bližal plaži. To ni bil Billov čoln. in Bi1! tu "i nikoli ne bi bil vzel spremljevalca * r>n?sH;-no zan^manie se je hH*-o utrnilo, in spet se ie ozrla proti spečemu otroku. Pong je še vedno sedela pred kioskom, a Daisv ie zdaj videla — kar oddahnila se je — kako V-Ping po pesku iadmo prihitela k m^l mu si bo neki mislila, ko najde Dorieia samega? Toda Daisy si s tem ni več dtegn^a beliti glav. V svoje brezmejno presener nie je vid la l*a-ko je Ping pobrala otroka in h;tro s+e^la z n'im proti vodi. Hkratu se ie pokazala v motornem čolnu nepričakovana živahnost. Čoln ie zaplul še bliže k bregu, in eden izmed moških ie skoči! 'v. njega in po plitvi vodi zabredel varuški n pr >ti. Tu neikai ni bilo v redu. Daisy ie poskočila in ždirjala proti bregu, kolikor so ji dale noge. Mo?. ki je stal do kolen v lahnih valovih, je varuški ne- kaj zaklical ter ji planil naproti Ta se je ozrla in Dais.v je zdaj videla, da ni bila ne Ping in Pong — mogoče sploh ne ženska — ampak neznanka ki se je bila preobl^kla v varuško. Zdaj sta prišla drug do drugega, in mož iz čolna je vzel o'roka v naročje. Vse. kar je bila Daisv slišala o poizkusih. ugrabiti dediča Carterjevih m'li.ionov. ii j° mahoma prišlo na misel. Niti tu v Evropi ni bil malček varen! »Stoite... stojte!« ie v obupu zavpila. Na po-Na pomoč!« Podoba ie b^o. da ie nihče ne sl:ši in pred vsem. da se n'hxe ne zav°da strašne r< s^ice Lažna varuška je letela no hre'" s^a^ia ie \mil da bi erq b'l kam°n usmilil. "Zda* if ;b:! m^ž uri čolnu: dal ie otroka tovarišu, sim r>a rel v čoln. Mo^o'- i® že tekel, in D^isv ie vedela, da bo čoln v nasledniem trenutku zbrzel po vodi. Z obimno odie^n^s+^o ie planila V čolnu in v nasledniem trenutku zgrabila za ozki rob. Ta je zletel naprej. »Dajte otroka sem! Tak daite o*roka parai!« Moža ni?ta zmenila zanio. Popn^la s+a vs ohn. da bo sama o^n^haia Po čisti hlad- ni vodi ie letel čoln proti š'rokemu morju — a Daisv se ie krčevito držala Eden ii ie nekai zaklical — šum vode in ropot motoria ji nista dala, da bi ga razumela Spet ie zavp'l in vzdignil čol-mrsikj kavelj. V oričakovaniu udarca po glavi, po obrazu ie zamežala, toda izpustiti — ne, tega ni smela, tega .ni mogla storiti! Nato ji ie Sinila strahovita bolečina iž roke no- vsem telesu-— začudi--la je, kako se pogreza globlje in" globlje — njerif prsti so bili zmečkani — in ko je znova prišla na vrh, je bil čoln že daleč. Vkljub silnim bolečinam v roki je vsa obupana plavala za njim. Čedalje manjši je bil videti čoln, ki je drevil proti St. Maloju. Šele zdaj je spoznala, da zaman plava za njim, ker ga ne more slediti tako daleč. Edino pametno je bilo, da se vrne in vzdigne po-plah. Obrnila se je in — zagledala Billa, ki se je v svojem čolnu oziral na vse strani. Očitno jo ie iskal. »Bili! Bili! Semkaj!« je vsa zbegana zakričala. Slišal jo je. V naslednjem trenutku je bil pri nji in jo potegnil v čoln. »Bili! Motorni čoln — tamle! Dorieja so ugrabili!« ' Bežeči čoln je bil še viden. Ne da. bi rekel besedico. ie Bili obrnil — in lov se je začel. Čeprav ie bilo toplo, .ie Daisvio v njeni mokri kopalni obleki mrazilo od hitrice. s katero sta br-zela naprei. Za silo se ie odrgnila z brisačami, si ogrnila Billov kopalni plašč in si potegnila eno izmed nepremočliivih plaht čez kolena. Videl ie niene uboge, krvave prste, toda potolažila ga je. Ta mah je vobče niso bolele, vsa roka je bila kakor mrtva. Nato mu je povedala, kai se ie zgodilo in kako. Povedala ie, kako so bili zvabili prvo varuško proč — naibrže ie bil tisti moški član tolpe — namesto druge pa podtaknili tui o, enako oblečeno žensko. Naklep bi se posrečil, da ni ona slučajno na bregu čakala Billa. Poolah je zavzdignila šele tedaj, ko se ie Pong ločila od svojega spremljevalca in opazila, da je malček izginil. V tem Času sta neznanec in lažna varuška odnesla pete, in nihče si ne bi bil mogel misliti, kako sta bila iz-; vršila zločin. Bili skoraj ni črhnil besde. Krčevito. je. stiskal ustnice,' trudeč se, da bi izvabil motorju vso brzino, ki jo zmore. / Od Morave do Save od Donava do Drave proti kaši ju vzemi JCacamefe Zavojček din 5.— v lekarnah. NENADKRIL JIVO naglo delo, trpežnost m točnost vam nudi avtomatska tehtnica GR0IT1 Garancija 10 let. Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ponudbe! TVORNICA TEHTNIC J. ŠEBEŠČEN, SUBOTICA MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34 Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. OGLAS Režijska komisija Pov. Iv. štev. 206-41 L ministrstva vojske in mornarice sprejme v službo sledeče osebe: TEHNIKE s srednješolsko tehnično izobrazbo za dela v laboratorijih, s prakso v elektro- ali radiotehničnih merjenjih, TEHNIKE s srednješolsko tehnično izobrazbo za precizne mehanične konstrukcije, po možnosti s tovarniško prakso. PRECIZNE MEHANIKE s poznanjem modernih strojev, (radilic). Osebe, ki reflektirajo na ta mesta, naj vpošljejo takoj po predp:su taksirane prošnje s kratkim življenjepisom in s spiskom »pričeval, ki bi jih mogli predložiti pri nastopu v službo. Plača mesečno ali na uro in to po stvarnih sposobnostih. Prošnje je nasloviti na spodnjo adreso: Iz pisarne Režijske komisije Pov. Iv. štev. 206/41, čačak, 22. februarja 1941 leta. I Vsakdo, ki išče odpočitka na morju ali na planinah, pozna lepi občutek okrepitve in s tem združeno povečanje delovne moči. Kot vidni znak pravilno izrabljenega odmora boste s ponosom kazali na rjavo barvo svoje kože. Ker pa nam je sonce komaj 100 dni v letu na razpolago, smo preveč prikrajšani v uživanju sončnega obsevanja, ki je tolikanj potrebno za življenje. Z izumom »višinskega sonca« — original Hanau« — je uspelo tudi tu najti od-pomoč in s tem nadomestiti važne sončne energije. Zato premestite svoje sončne kopeli v sobo. Če imate »višinsko sonce« — original Hanau — ste neodvisni od vremenske spremembe in se lahko sončite vse leto. Obsevanje traja samo 3—5 minut. Zahtevajte še danes brezplačno ilustrovano brošuro št. 843/6 na 40 straneh od Jugoslovensko Siemens a. d., Beograd,, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovičeva ul. št. 1 Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1 a •J ugoslo vensko AEG, Beograd, Brankova ul. št- 30 AEG Union, Jugoslavensko d.d. Zagreb. Karadžičeva ul. št. 1 Ljubljana, Livarska ulica št. 6 Zahtevajte ponudbe In olaSHne pogoje. 7*tft H85 E Cena kompletnih aparatov od din 1-800.— naprej je gumasti podplat od usnjenega zaradi posebne trpežnosti in elastičnosti gumastih podplatov; vsi ti čevlji so namenjeni ljudem, čijih poklic zahteva mnogo hoje. DecS, ki pohaja šolo, bodo najbolje ustrezali t! čvrsti čevlji, štev. 28—30 din 79.— Štev. 31—33 din 89.— Štev. 34—38 din 109.— Poštarji in železničarji, ki so si nabavili pri nas takšne čevlje x gumastimi podplati, so bili posebno zadovoljni. Delavcu in poljedelcu je potrebna ta obutev, ki mu bo dolgo in dobro služila pri vseh delih. . Dobro obut več opravL •S M, %#ET r^s&^&n za ljudsko zavarovanje SPREJME dobro uvedena domača zavarovalnica pod ugodnimi pogoji za Dravsko banovino. — Ponudbe na ogl. odci. »Jutra« pod »Krajevn5 zastopnik . Vas Boljše tsraje in dalfe traia . - . Od ie ■ visno. da imat* obleko vedno kot novo lato jo pustite redne ternič-no čistiti ar onrvati v tovarni J OS. &EICH l^juJiljana foijansKJ aasip Pralni« *«•' ■>"»'»"■ m^ti^HBFimozsi | IZDELOVANJE g glildj Eli ' nu 2 9 5 1 r VKHUMI m w f ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA! JUG0ŠK0DA A. D ZAGREB, Bogovičeva 82-1 Telefon 67-51 ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matteni ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. V STALNI ZALOGI a Znani SALV AT CAJ prod žolčnim namenom tn bolez-1,11 nI m tolCnega mehurja se M dobi pri glavnem zastopniku i\\\\ Lekarna prt Sv. Ivano. Za-M greb. Haptol 11. — Zastonj \\\\ pofii iemo prospekte o sdr»v-Ijenju. a bt. k. i7S70-lW6 Ss MU Jekleno blago vsake vrste 'Is0' F0R 3C0EN BA8T ^OZARt Tftosart- Gtaftlmarcn -SabriF Golingeii Poskusite kakovostne kline Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarne d. d kot tiRkarnarja Pran leran. — Za inseratni del jo odgovoren AJoj> Novak. — Val V LJubljani.