Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (14/27 0C), soboto (15/29 0C) in nedeljo (14/28 0C) bo delno oblačno. Četrtek, 1. septembra 2016 številka 35 | leto 63 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,80 € Graška gora je glas bork in borcev TAKO mislim V soboto je na Graški gori, gori jurišev, z naslovom 'Pod zvezdo smo bili močnejši' potekalo jubilejno srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organizacij. Na željo ministrice za obrambo Andreje Katič sta predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Velenje in župan Bojan Kontič povabila občinstvo, da so pesem Štirinajste zapeli skupaj z zborom. Vsa leta je to himna graškogorskih srečanj. Več na 3. strani. -O ■in ■in =o ■ui i hO ¡o ■h- V ponedeljek malo po 17. uri je po vročem dnevu neurje zajelo tudi Velenje in okolico. Ponekod je padala tudi toča. Medtem ko je na celjskem to popoldne udarilo več kot 3 tisoč strel, so tri udarile tudi v objekte na območju MO Velenje. Strela je v ponedeljkovem neurju udarila v tri hiše in semafor. Ostrešje starejše hiše v Podkraju je pogorelo. (foto: PGD Velenje). Več na strani 3. Z derbijem se začne V sredo, 7. septembra, ob 17.30 bo v Rdeči dvorani veliki slovenski rokometni derbi. V 1. krogu regionalne lige SEHA se bo RK Gorenje Velenje pomerilo z večnim rivalom Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Rokometaši Gorenja, ki so se navdušenim navijačem in sponzorjem v sredo predstavili v velenjskem kulturnem domu, pričakujejo odlično in napeto tekmo, ki bo gotovo privabila tudi številne gledalce. Več na strani 17. Naj bo varno! Milena Krstič - Planine Pa se je spet začelo. Novo šolsko leto. Na njegov začetek so se temeljito pripravili številni. Tudi tisti, ki bodo skrbeli, da bodo šolske poti kar se da varne. Pri tem niso mislili le na prve dni pouka, ampak na vse dni v letu. V prvih dneh jih bo le pogosteje videti, ko bodo s svojo prisotnostjo umirjali promet in pazili nanje, a njihove korake bodo spremljali ves čas, voznike pa opozarjali, naj bodo v bližini šol in vrtcev še posebej previdni. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje za učinkovit sistem zagotavljanja večje varnosti na šolskih poteh vse leto izvajajo številne preventivnovzgojne aktivnosti, in to za vse generacije. Začetku pouka pa namenjajo posebne in dodatne aktivnosti in ukrepe. Zanje so se dogovorili že junija in jih do danes tudi izvedli. Kot pravi predsednik Karel Drago Seme, so pregledali urejenost šolskih poti, prometno signalizacijo, povezali so se s policijo in medobčinskim redarstvom ter ZŠAM in se dogovorili za sodelovanje. Tudi s šolami. In tudi s starši. V ospredje so postavili dogovor o nadzoru hitrosti v bližini šol in vrtcev ter pregledu in nadzoru nad organiziranimi šolskimi prevozi, predvsem glede ustreznosti vozil, tras in postajališč. Od danes naprej bodo v prometu novi udeleženci. Ponosni prvo-šolci. Spoznali jih bomo po rumenih ruticah. Nanje bodimo še posebej pozorni! Na njih še posebej pozorno popazimo. Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu hitro spregledamo. Skrije ga živa meja, parkiran avto, predmet ob cesti ... Veliko odgovornost pri njihovem vpeljevanju v promet so imeli in bodo še imeli njihovi starši. Ti so jim s svojim obnašanjem in ravnanjem vzor tudi v prometu. Otrok opazuje njihovo ravnanje, ga skuša posnemati. Zato mu bodite zgled! Pa ne samo takrat, ko ga je treba naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno. Na sprehodu, na poti do vrtca, šole, na kolesu, v avtu, avtobusu... Dobro je vzeti v roke tudi knjižico Prvi koraki v svetu prometa, ki jo je izdala Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu kot pomoč staršem pri prometni vzgoji otrok. V njej so nazorno predstavljene najpogostejše pasti in nevarnosti v prometu ter nasveti, kako otrokom olajšati ta korak. Zato jo, ko jo boste dobili, ne odložite med star časopis ali letake. V pomoč pri prometni vzgoji vam bo lahko tudi še potem, ko vaš otrok ne bo več prvošolec. HSE izključil male delničarje Premogovnika Lansko poslovno leto sklenili s 70 milijoni izgube, nepokrita bilančna izguba znaša skoraj 44 milijonov evrov Velenje, 29. avgusta - Že pred časom se je slišalo, da naj bi večinski lastnik Premogovnika Velenje Holding Slovenske elektrarne iz lastniške strukture izključil male delničarje. To se je na skupščini ta ponedeljek tudi zgodilo. Večinski lastnik, ki ima v lasti 99,18-odstotni delež premogovnika, bo manjšinskim delničarjem izplačal odpravnino v višini 59 centov za posamezno delnico, kar je mnogo manj kot so pričakovali. Na skupščini so odločili tudi, da ostaja lanska bilančna izguba, ki jo izkazujejo v višini 33 milijonov 900 tisoč evrov, nepokrita. So pa podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko poslovno leto. Ustvarili so za malo manj kot 105 milijonov evrov prihodkov, to je 2,7 odstotka več kot leto prej, in ob tem izkazali za 70 milijonov evrov izgube. Zadolženost so s konca leta 2014 zmanjšali, ko je ta znašala 44,5 milijona evrov, zmanjšali na 27,4 milijona evrov. Skupščina je sprejela tudi sklep, da lanska bilančna izguba, ki je znašala 33,9 milijona evrov, ostane nepokrita, upravi in nadzornemu svetu pa je podelila razre-šnico za poslovno leto 2015, so danes sporočili iz Premogovnika Velenje. Namesto Boštjana Mar-kolija, ki je odstopil, so kot predstavnika delničarjev v nadzorni svet imenovali Uroša Podobnika a mz Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 1. septembra 2016 LOKALNE novice Hospic s pokroviteljstvom predsednika Velenje - Lokalni odbor društva Hospic, ki nudi oskrbo hudo bolnih ljudi na domu, po njihovi smrti pa tudi njihovih svojcev v procesu žalovanja, deluje že dvajset let. Častni pokrovitelj praznovanja, ki bo v naslednjem letu, bo predsednik republike Borut Pahor. • tf Podpisali pogodbo za nov vodovod Velenje, 28. avgusta - Od petka do nedelje so v Krajevni skupnosti Paka praznovali letošnji krajevni praznik, v ponedeljek pa so z lokalnim podjetnikom Vilijemom Rošerjem podpisali pogodbo za gradnjo vodovoda Loke-Jurk na južni strani Paškega Kozjaka. Gre za eno največjih naložb v zadnjem desetletju, saj bo vredna nekaj več kot 700 tisoč evrov. Letos bodo zgradili fazo 3 in 4, ki vodi s Paškega Kozjaka do zaselka Jurk. Kako so praznovali in več o življenju in delu v KS Paka, preberite prihodnjič. a bš Ribiči polnijo turistične zmogljivosti Ljubno - Po nekaterih podatkih naj bi bila reka Savinja tretja najlepša rečna destinacija v Evropi. Sploh njen zgornji del, od Solčave do mostu v Letušu, privablja zato med drugim tudi številne tuje ribiče. V tem prednjači Ribiška družina Ljubno. Njena dejavnost zato predstavlja pomemben vir prihodka družine in same lokalne skupnosti. Že lansko leto je namreč zabeležila porast prodaje ribolovnih dovolilnic tujcem, z letošnjo uvedbo računalniško vodenega sistema prodaje pa je kljub uvedbi 50 dovolilnic na dan zaznala še večje povpraševanje. V letošnjih prvih treh mesecih sezone lova so prodali 1300 kart. Gostje prihajajo iz Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Belgije, Švedske in Švice in pomembno prispevajo tudi k napolnitvi turističnih zmogljivosti tamkajšnjega okolja. ■ tp Planinske vasi Luče - Avstrijska planinska zveza je razvila projekt Planinske vasi, ki je eden najpomembnejših dejavnikov razvoja turizma v alpskem prostoru pri naši severni sosedi. Njegov cilj je, da bi imel pri razvoju gorskih območij kakovostni - butični turizem, prednost pred množičnim. Na povabilo Planinske zveze Slovenije sta se v ta projekt pilotno vključili dve slovenski občini, poleg Jezerskega tudi Luče. »S članstvom v tej elitni asociaciji neokrnjenih alpskih krajev želimo turistični ponudbi naše občine dati novo dodano vrednost, ki bo pomenila precejšen korak naprej v kakovosti turistične ponudbe, predvsem pa prepoznavnosti kraja in naše doline v srednjeevropskem oziroma alpskem prostoru,« pravi lučki župan Ciril Rosc. Sredi septembra bodo predstavniki Občin Luče in Jezersko že prvič prisostvovali letnemu srečanju članov tega združenja, ki bo na Tirolskem v Avstriji. Poleg kmečkega turizma v lokalni skupnosti danes gojijo pohodni-štvo, gorsko kolesarstvo, plezanje, kanjoning, rafting in kajakaštvo. ■ tp Premalo izkoriščene svetovalnice za zdravje Referenčne ambulante omogočajo celostno obravnavo bolnikov - Storitev je brezplačna Tatjana Podgoršek Zdravstvenovzgojni center javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje bo v ponedeljek, 5. septembra, v avli tega doma pripravil dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti bodo predstavili številne zdravstvenovzgojne delavnice, ki jih izvajajo, spregovorili pa bodo tudi o pomenu referenčnih ambulant, ki omogočajo večjo dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. V Sloveniji so prve odprle vrata aprila 2011, deluje jih več kot 580, med njimi devet v Šaleški dolini (v zdravstvenih postajah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki). »Referenčne ambulante so pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, saj poleg zdravnika in medicinske sestre bdi nad njihovim zdravjem še diplomirana medicinska sestra. Tako je dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe večja, obravnava posameznika pa celovitejša,« meni Aleksandra Vasiljevic, vodja medicinskih sester referenčnih ambulant v zavodu. nično obstruktivno boleznijo in diabetesom, osteoporozo, srčne bolnike, prihodnje leto naj bi še onkološke bolnike ... ter jim pomaga pri iskanju rešitev za lažje premagovanje zdravstvenih težav. »V referenčnih ambulantah poleg pogovora med drugim merimo krvi tlak, telesno težo, višino, posnamemo EKG, bolnika napotimo v laboratorij, po dogovoru jih vključimo v zdravstve-novzgojno svetovanje. Skratka, prednosti referenčnih ambulant so velike, a so za zdaj v tukajšnjem okolju še premalo izkoriščene.« Za obisk v referenčni ambulanti napotnica ni potrebna. Kot je dejala Vasiljeviceva, nekatere vanje vabijo sistematično ali pa jih tja napoti izbrani osebni zdravnik. Lahko se ljudje, stari več kot 30 let, oglasijo tudi brez povabila ali napotitve, vendar le v referenčnih ambulantah njihovega izbranega zdravnika. Storitev je brezplačna. ■ Aleksandra Vasiljevic: »Referenčne ambulante so pomembna pridobitev za bolnike in tiste, ki skrbijo za svoje zdravje z izvajanjem preventive.« Po njenih besedah v njih diplomirana medicinska sestra tistim, ki takšno ambulanto obišče, namenja več pozornosti in po potrebi svetuje pri preventivnih dejavnostih. V sproščenem pogovoru in na osnovi vprašalnika svetuje o dejavnikih tveganja, kot so alkohol, kajenje, visok pritisk, holesterol, depresija, spremlja kronične bolnike z urejeno boleznijo, astmo, s kro- Priznanja za humanitarno dejavnost Velenje - Rdeči križ Slovenije letos obeležuje 150-letnico humanitarnosti na Slovenskem. Nekaj prireditev v počastitev jubileja se je po Sloveniji že zvrstilo, Območno združenje RK Velenje pa jo bo pripravilo v sredo, 7. septembra, ob 16. uri v vili Bianca v Velenju. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja 22 krajevnim organizacijam in trem aktivom RK v Šaleški dolini, trem lokalnim skupnostim ter poklicnemu jedru Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. Vsi omenjeni tvorno sodelujejo z območnim združenjem pri uresničevanju prednostnih ciljev RK, med katerimi je vse bolj v ospredju humanitarna dejavnost. Sicer pa so v tukajšnjem okolju ponosni na 240 aktivnih prostovoljcev, ki so lani opravili več kot 10.500 prostovoljnih ur. ■ tp Savinjsko-šaleška naveza Le kaj nam bo prinesla tetka jesen Streli, ki pretresajo - Izgon iz SLS - »Plemiči« na obisku - Kje bodo našli mir - Denar kroji naložbe Pravijo, da je bilo letošnje poletje eno najtoplejših doslej. Pa čeprav tega niti nismo tako čutili. In pravijo, da se nam obeta tudi vroča jesen. Upam, da je vsi ne bomo čutili, bojim pa se, da jo bomo. Zadnji čas so močno odmevali »streli v zdravstvu«. Ti niso prinesli žalosti le v nekaj družin, naelektrili so tudi razmere na več področjih, nikakor ne le v zdravstvu ali policiji. Ta primer je prišel prav tudi mnogim drugim, da so napadli vlado in nekatere strani politike. Življenje bo (tudi) pri nas sicer teklo dalje, a z mnogih strani je slišati, da »nič več ne bo, kot je bilo«. Karkoli že to pomeni. Ne »karkoli« pa se je dogajalo v stranki SLS, ki jo vodi Celjan Marko Zidanšek, oziroma v njenem razsodišču pod vodstvom Mirana Gorinška, župana Občine Slovenske Konjice. Že v petek so razpravljali, v ponedeljek je kocka padla. Marjan Podobnik, nekdanji predsednik te stranke, ni več član SLS. Njegovi grehi naj bi bili prehudi. Nekateri člani so vendarle menili, da bi lahko našli skupno rešitev. Morda bi tudi ob tem sporu lahko prisluhnili besedam znanega Slovenca Borisa Pahorja, ki je ob svoji nedavni 103. obletnici rojstva med drugim dejal, da je le z dialogom mogoče kaj doseči. V občini Mirana Gorinška pa je pred dnevi začela pot po Sloveniji posebna vrsta »turistov«. K nam je namreč prišlo več članov plemiške družine Windisch-Graetz, katerih predniki so bili lastniki več posesti na našem območju. Tudi konjiškega dvorca Trebnik, kjer so to spominsko srečanje s svojimi koreninami tudi začeli. Eno od soban v dvorcu so Konjičani po obnovi poimenovali po kneginji Christiane. Nje se tudi v Konjicah spominjajo kot zelo dobre žene, znane po dobrodelnosti, kar so še posebno čutili otroci. Potomci te plemiške družine so obiskali še nekatere druge slovenske kraje. Njihovi predniki so namreč pri nas imeli do konca druge svetovne vojne v lasti tudi grad Podsreda, Predjamski grad in še nekatere druge. V Celju, Laškem in tudi drugje pa razpravljajo o žalostnih posledicah zadnje svetovne vojne in tragičnih dogodkih po njej. Medtem ko so na pokopališču Dobrava v Mariboru že začeli pripravljalna dela za kostnico, kamor naj bi prepeljali posmrtne ostanke žrtev iz Hude Jame v Laškem, predvsem nekateri v Celju še vedno menijo, da bi bilo bolje, če bi tako spominsko kostnico zanje uredili v spominskem parku Teharje. Drugi, tudi v komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, menijo, da je rešitev v Dobravi boljša. Ne zdi se jim primerno, da bi posmrtne ostanke teh žrtev »pokopali na smetišču«. Tak je dejansko prostor na Teharjah. Nihče pa (več) ne pomisli, da bi posmrtni ostanki iz Hude Jame ostali kar tam. Razkopavajo tudi v starem delu Celja. Tu ne iščejo ostankov preteklosti, »klavrno preteklost« naj bi res prepustili preteklosti. Kar so dolgo načrtovali in obljubljali, zdaj uresničujejo. Muzejski trg bodo končno le uredili. Občina bo morala kar precej seči v žep, saj mora vsa dela plačati sama, skoraj milijon evrov pa tudi za to občino ni majhen zalogaj. Obnovo bodo seveda čutili tudi nekateri okoliški stanovalci in ustanove. To sta predvsem pokrajinski muzej in mestna knjižnica. A to »potrpljenje« naj bi bilo poplačano z lepšim videzom še enega dela starega, res starega mestnega jedra. Celjani so dela torej že dočakali, Šentjurčani bodo na ustrezno športno prireditveno dvorano morali še malo počakati. Ne bodo gradili nove, za tretjino bi radi povečali telovadnico pri osnovni šoli Hruševec. Sami te naložbe ne bodo zmogli, pričakujejo pomoč ministrstva za izobraževanje, vendar to tovrstnega razpisa prej kot v treh letih menda ne bo objavilo. Ostane jim torej upanje in čakanje. Ter potrpežljivost. V večini občin so se kar dobro pripravili na začetek novega šolskega leta. Domala povsod so tudi opravili večja ali manjša dela, da bo bolje in lepše za učence in zaposlene. Kot smo že pisali, so v vojniški Novi Cerkvi na podstrešju podružnične šole uredili dve dodatni učilnici, kabinet ter manjšo knjižnico. Vendar jim vseh del ni uspelo pravočasno končati, tako da bodo šolarji na nove prostore počakali v »začasnih«. Pa še to: hmeljarji so že začeli obirati zgodnjo sorto hmelja. Vsi seveda upajo, da bo prodaja upravičila »pravo« ime hmelja - zeleno zlato! m k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis AKTUALNO 3 Graška gora je glas bork in borcev Letos jubilejno, že 30. srečanje borcev, planincev in veteranov Milena Krstič - Planine Velenje, 27. avgusta - V soboto je na Graški gori potekalo jubilejno, že trideseto spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organizacij, posvečeno 71. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nemške kapitulacije v To-polšici, 25. obletnici osamosvojitve Slovenije in tudi prazniku Mestne občine Velenje. Zadnja leta srečanje poteka pod naslovom Pod zvezdo smo bili močnejši. Na srečanje so udeležence pripeljali avtobusi, mnogi so se pri- peljali z avtomobili, cesta v Ple-šivcu je bila zaradi prireditve začasno odprta, tako da je bilo to mogoče. Ni pa jih bilo malo, ki so na Graško goro prišli peš. Po-hodnice in pohodniki iz Laškega, Zagorja in Velenja so celo prehodili del poti XIV. divizije, vse od Pake do Graške gore. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Velenje in župan Bojan Kontič. »Če partizani ne bi bili na strani zmagovite koalicije, danes Slovenije ne bi bilo,« je med drugim dejal in znova ošvrknil poskuse spreminjanja zgodovine: »Nanjo in na parti- Predstavniki organizatorjev srečanja so k spomeniku Nošenja ranjencev položili vence. Spoštovanje partizanskemu boju - spremljevalni partizanski Dolenjski bataljon. zanski boj smo lahko ponosni. Veliko razlogov imamo za to. Bile so napake, poznati jih je treba. Na osnovi teh lahko bolje upravljamo sedanjost, zazrti v prihodnost. Nemogoče pa je voziti naprej, gledati pa nazaj,« je dejal. Slavnostna govornica ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič je poudarila, da si borke in borci zaslužijo, da so take prireditve, kot je Graška gora, njihov glas. »Odločitev za partizanski boj je bila edina prava in domoljubna odločitev. Brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve,« je poudarila. »Danes pa smo priča temu, da si določene skupine osamosvojitev prisvajajo kot svoj projekt. A osamosvojitev so bili ljudje, kot pravi prvi predsednik Slovenije.« Nadaljevala je, da so vse pretekle vojne botrovale temu, da lahko danes živimo v samostojni in suvereni Sloveniji. »Brez osvoboditve ne bi moglo biti osamosvojitve. Zgodovina se ni pisala sama. Pisala se je s krvjo. Tega ni mogoče spreminjati.« Poudarila je, da se svet sicer spreminja, a temeljne človeške vrednote je treba ohraniti, jih privzgojiti mladim. »Mladi so tisti, ki peljejo svet naprej, mi pa jih lahko na podlagi preteklih izkušenj na tej poti usmerjamo in jih vzgajamo v ponosne državljanke in državljane, ki bodo imeli radi svojo domovino. Zavedati se morajo, da je treba za blaginjo, varnost, svobodo, enako poštena razmerja nekaj prispevati in odgovorno ravnati, se naučiti spoštovati drug drugega in se truditi živeti v sožitju.« V programu, ki so ga pripravili v uvodu srečanja, in druženje, ki jima je dajal takt ansambel bratov Aubreht, so sodelovali praporščaki, spremljevalni partizanski Dolenjski bataljon, harmonikarja, Šaleška konjenica, godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje, pevka Marjetka Popovski, Moški pevski zbor KUD Ravne pri Šoštanju, program pa je povezovala Karmen Grabant. Občine nezadovoljne s predvidenim financiranjem Začela so se pogajanja o financiranju občin v letih 2017 in 2018. Ministrstvo za finance je predstavnikom občin predstavilo izhodišča vladne strani za financiranje lokalnih skupnosti v letih 2017 in 2018. Ministrstvo za finance bi v prihodnjem letu namenilo 524 evrov povpreč-nine na prebivalca občine, leta 2018 pa 530 evrov na prebivalca. Občine bi morale zagotoviti kritje vseh obveznih nalog občin. Izračuni Ministrstva za finance za leto 2016 kažejo, da bi višina povprečnine v tekočem letu morala znašati 652,60 evra, medtem ko izplačilo občinam za tem zneskom zaostaja za dobrih 130 evrov na prebivalca. S predlogom se predstavniki občin nikakor ne morejo strinjati. Predsednik skupnosti občin dr. Ivan Žagar in predsednik združenja Mestnih občin Bojan Kontič sta poudarila, da s temi sredstvi občine nikakor ne morejo zagotoviti vseh predvidenih nalog. Kontič je tudi poudaril, da je treba črtati člen zakona, ki določa, da občinam, pri katerih prihodki od dohodnine presegajo primerno porabo, sredstva izplačajo samo do višine primerne porabe, vendar je vladna pogajalska stran to možnost zavrnila. a mz Klestila toča, udari strel in obilje vode V ponedeljek je neurje povzročilo kar nekaj težav tudi v MO Velenje - V intervencijah je sodelovalo 100 gasilcev s 14 vozili Nadaljevanje s prve strani. Velenje, 29. avgusta - Strela je zanetila manjši požar ostrešja na novejši hiši v Bevčah. Posredovali so gasilci PGD Velenje, Bevče in Vinska Gora, ki so odkrili del strehe, požar omejili in pogasili, pregledali prostore s termo kamero ter s kritino prekrili približno en kvadratni meter strehe. Na starejši hiši v Podkraju je požar, ki ga je zanetila strela, uničil ostrešje. Da škoda ni še večja, so poskrbeli gasilci PGD Velenje in Pesje. Gasilci so s termo kamero pregledali tudi PSC Praprotnik, kamor je prav tako udarila strela, v torek pa zaradi nje niso delovali semaforji pri tunelu pod Šaleškim gradom. Gasilci so imeli nekaj dela tudi s črpanjem vode. To so odstranjevali iz kleti objekta na Kidričeva 27, zalilo je podvoz pri Esotechu, kjer so gasilci PGD Pesje pomagali izvleči dve vozili. Ker je bilo vode skoraj 1 meter, so industrijsko cesto za nekaj časa zaprli. Vodo so črpali tudi na Špeglovi cesti v prehodu pod železniško progo v Pes-ju. Kot ob vsakem večjem neurju je tudi tokrat (pretežno zaradi gozdnih vlak) razdrlo bankine na že standardnih lokacijah (mo-tokros, Šenbric, Tajna, Podkraj, Ložnica ...). ■ ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 1. septembra 2016 Letos le petina lanskega pridelka Pozeba močno oklestila pridelek jabolk na površinah Kmetijske zadruge Šaleška dolina - Večjo skrb namenjajo negi sadovnjakov Tatjana Podgoršek Konec minulega tedna so v sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina na Turnu pri Velenju začeli obirati letošnji pridelek jabolk. V primerjavi z lanskim bo katastrofalen. Manj jabolk, tudi kakovost slabša Zadruga prideluje na okolju prijazen način jabolka na 22 hektarjih površin. Lani jih je pridelala rekordnih več kot 500 ton. »Letos jih bomo morda petino v primerjavi z lani, blizu 100 ton. Te so tudi nekoliko slabše kakovosti, kot bi si želeli. Razlog za zelo slabo letino je spomladanska pozeba. Na začetku je kazalo zelo dobro, ko je bilo cvetenje na vrhuncu, pa so nizke temperature nadaljnji razvoj povsem zavrle,« je povedal vodja poslovne enote Turn Kmetijske zadruge Šaleška dolina Gašper Kokot. Več bodo obrali zgodnjih kot poznih sort jabolk. Lani so poleg domače delovne sile za spravilo najeli še blizu 20 delavcev, letos jih bodo od 10 do 12. Zaradi slabše letine bodo trg, na katerem so lani prodajali jabolka, precej skrčili. Namesto velepro-daje bodo pridelek ponudili maloprodaji oziroma z njim založili trg Šaleške doline in njene okoli- Gašper Kokot: »Jabolka so tudi po kakovosti nekoliko slabša kot lani, zato jih bomo predelali v izdelke, kijih uspešno tržimo pod blagovno znamko Slodar.« ce. Ker bo sadje slabše kakovosti, bodo predelali več jabolk v svoje izdelke, ki jih tržijo pod blagovno znamko Slodar - jabolčni čips, jabolčne krhlje in jabolčni tolkec. Za prva dva so že prejeli certifikat kakovosti. »Vsako leto povečujemo predelavo v krhlje in čips za 20 do 30 odstotkov, predelavo jabolk v jabolčni sok pa za 100 odstotkov. Lani smo tako predelali blizu 80 ton jabolk.« Zaradi slabše letine dviga prodajnih cen pridelka ne načrtujejo. Sicer pa te dodaja sogovornik, narekuje trg. Lani so te padle za 20 centov. Po intenzivni obnovi nega V minulih treh letih so v sadovnjakih obnovili kar nekaj površin, letos so namenili več pozornosti negi sadnega drevja. S pro-titočno mrežo so doslej pokrili 4 hektarje površin, v prihodnjih letih jih nameravajo še šest hektarjev. Izziv, dodaja Gašper Ko-kot, predstavljajo razmišljanja o ureditvi novega sadovnjaka na Turnu, kjer bi jabolka pridelovali ekološko. Prav tako razmišljajo o ureditvi namakalnega sistema. Sploh po letini, kot je letošnja, so takšna razmišljanja še bolj v ospredju. Menijo namreč, da bi namakalni sistem lahko uspešno izkoristili tudi v času zmrzali. »Skratka, imamo cilje, a nas letina, kot je letošnja, potisne v prizadevanjih precej nazaj. Izpad prihodka bo namreč velik in potrebno bo kar nekaj časa, da si bomo opomogli,« je še dejal Gašper Kokot. Rekli so > Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, o izgubi Sončnega griča v Velenju: »Izguba 6,5 hektarja velikega nasada jabolk ob vstopu v mesto Velenje iz celjske smeri za nas seveda pomeni izgubo. Zagotovo pa ob tem ne moremo tudi mimo ugotovitve, da v mestu počasi izginjajo zelene površine. Mi smo se na nov trenutek pravzaprav pripravljali minula leta in predvideli možnost ureditve stvari nekoliko drugače na enoti Turn v Škalah pri Velenju. Razmišljamo, da tu uredimo nov nasad, na katerem bi pridelovali jabolka ekološko. Danes jih pridelujemo okolju prijazno, integrirano.« Bronasto priznanje za EkoMlinar Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je bila med dobitniki bronastih priznanj tudi kmetija Mlinar z blagovno znamko ekološke zelenjave in sadja Eko-Mlinar iz Škal pri Velenju, ki bo svojo dejavnost še širila z novim rastlinjakom in pridelavo rib. St em bosta zagotavljala svojim strankam svežo zelenjavo tudi pozimi. Kmetijo vodita Zvonka in Avgust Oblak, ki svojo sveže ekološko pridelano zelenjavo in sadje prodajata tudi na velenjski tržnici (prodajata pa tudi na ljubljanski). Vse več je tudi tistih, ki ju obiščejo na domu v Škalah, kjer jim tudi z veseljem pokaže-ta pridelovalne površine. Oskrbujeta še številne javne zavode v tukajšnjem okolju, po želji pa svežo zelenjavo strankam dostavljata tudi na dom. Med dobitniki bronastih priznanj na sejmu v Gornji Radgoni je bila tudi kmetija Mlinar z blagovno znamko EkoMlinar. Na sliki Zvonka Oblak na velenjski tržnici. SDS Slovenska demokratska stranka Savinjsko-šaleška regija www.sds.si Spoštovani člani in simpatizerji Slovenske demokratske stranke, ljubitelji pohodništva in druženja! Vabimo vas na 2. srečanje odborov SDS Savinjsko-šaleške regije z naslovom: Z DOMOVINO V SRCU Srečanje bo v nedeljo, 4. septembra, na Gori Oljki. Na Goro Oljko bomo krenili: Polzela: ob 8.30 s parkirišča na železniški postaji Polzela Šmartno ob Paki: ob 9. uri s prehoda čez železniško progo v Rečici ob Paki Velenje: ob 9. uri s kmetije Ježovnik (Roglšek), Dobrič 33 Možen je tudi prihod z osebnim avtomobilom iz Podvina pri Polzeli. Ob 11. uri bo v cerkvi na Gori Oljki Sveta maša za domovino, bogat kulturni program z nagovorom predsednika SDS Janeza Janše pa se bo pričel ob 13. uri. Po uradnem delu bo druženje ob glasbi, poskrbljeno pa bo tudi za toplo malico. Prireditev bo ob vsakem vremenu, zato vljudno vabljeni, da se srečanja udeležite v čim večjem številu! Predsedniki vseh odborov Savinsko-šaleške regije Naročnik oglasa: Svetniška skupina SDS MO Velenje GOSPODARSKE novice Velika poraba elektrike Ljubljana, Šoštanj - V Sloveniji smo julija porabili 1138 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je dva odstotka več kot junija in en odstotek več kot julija lani. Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah se je julija na mesečni ravni povečala kar za 38 odstotkov, v Nuklearni elektrarni Krško pa za dva odstotka, medtem ko se je v hidroelektrarnah zmanjšala za 21 odstotkov. Oskrba z lignitom se je ob tem povečala za 47 odstotkov. Žičnice na Kopah družbi Robeta Slovenj Gradec - Žičnice na Kopah, ki jih je v zadnjem letu kot najemnik upravljala družba Vabo, bodo po novem dane v najem družbi Robeta iz Slovenj Gradca. Ta je med tremi ponudniki ponudila najvišjo najemnino in boljše ostale pogoje. Družbi Robeta in Vabo sicer že sodelujeta. Podjetje Robeta se ukvarja s proizvodnjo prestižnih Van avtodo-mov, predvsem za tujino, družba Vabo pa je največji ponudnik nastanitvenih zmogljivosti na Kopah in v okolici, kjer ima skupno okoli 450 postelj. Povečan nadzor prevoznikov Ljubljana - Uslužbenci Finančne uprave so julija opravili povečan nadzor nad delovnimi časi in obveznimi počitki voznikov avtobusov in tovornjakov. Opravili so 345 nadzorov, kar je 115 več kot običajno. Pri tem so odkrili 407 kršitev, za katere je bilo izrečenih 326 glob v skupnem znesku 472.375 evrov. Seveda je to največkrat pomemben udarec za podjetje, ki potem največkrat išče nove domislice, kako doseči ustrezen poslovni rezultat. 4,3 milijona nočitev Ljubljana - V prvi polovici leta so v slovenskih turističnih nastanitvenih objektih našteli skoraj 4,3 milijona nočitev, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, so sporočili z državnega statističnega urada. Samo junija so jih zabeležili skoraj 979.000, od teh so jih domači gostje ustvarili 328.000, tuji pa 651.000. Italija in Nemčija sta letos prispevali po 12 odstotkov turistov, Avstrija 10 odstotkov, Združeno kraljestvo pa že 7 odstotkov. Nemška vlada priporoča zaloge hrane Berlin - Nemška zvezna vlada poziva državljane Nemčije, naj se pripravijo na prihajajočo krizo z zalogami hrane, vode in denarja. Zvezna vlada po poročanju Antimasona uvaja ta ukrep prvič od začetka hladne vojne. Ali gre le za bližajoče se predvolilne igrice, kot menijo nekateri, ali za resno opozorilo, da se v globalni politiki načrtuje nekaj novega, pa bomo verjetno zaznali kmalu. Financiranje start-upov Velenje, 2. septembra - Jutri ob 15. uri bodo v velenjskem Podjetniškem centru Standard začeli predstavljati letošnji jesenski rok financiranja start--upov. Slovenski podjetniški sklad bo zanje namenil 75 tisoč posojila in 200 tisoč evrov semenskega kapitala. Financiranje je namenjeno inovativnim start-up podjetjem z možnostjo globalne rasti, ki se bodo po prejemu investicije vključila v intenzivni spremljevalni podporni program. Vse o financiranju bodo podjetniki izvedeli na jutrišnji predstavitvi. Skaza uspešno prodaja »Organko« Velenje - Podjetju Skaza je uspel pomemben posel, saj je za gospodinjstva v večstanovanjski soseski Sjenjak v Osijeku prodalo 3500 kuhinjskih kompostnikov za biološke odpadke Organko. Računajo, da bodo v to občino lahko prodali še vsaj 20.000 teh izdelkov. Nominacija za naj podjetnico Ana Laura Rednak, izvršna direktorica velenjskega podjetja Skaza, je nominirana za nagrado Evropski podjetnik leta za vzhodno Evropo 2016 (European CEO Entrepreneur Of The Year 2016) v kategoriji predelovalna industrija; te vsako leto izbira priznana publikacija European CEO. a bš, mz ■ ■ Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 5 1. septembra 2016 »»WAS OBJAVA 5 Odškodnina Premogovnika Velenje namenjena za izboljšanje bivalnega okolja občank in občanov Mestne občine Velenje Mestna občina Velenje namensko porabila sredstva od odškodnin V drugi polovici prejšnjega stoletja (izraziteje predvsem v času 80. in 90. let) je bila onesnaženost okolja zaradi prekomernega rudarjenja in vplivov TEŠ zelo problematična in zaskrbljujoča. Onesnaženi so bili zrak, voda, prst in vegetacija. Okolje je bilo podvrženo dolgotrajnim in intenzivnim pritiskom zaradi neodgovornega in pretiranega izkoriščanja naravnih virov. Stopnja onesnaženosti je bila akutna. Zaradi degradacije reliefa in nastajanja ugrezninskih jezer je bilo potopljenih veliko domov, preseljenih več kot 2 tisoč ljudi. Zaradi močnih pritiskov lokalne skupnosti in s podporo ekoloških gibanj se je že leta 1987 začela intenzivna ekološka sanacija Šaleške doline. MESTNA OBČINA VELENJE > Prihodnje leto bo Šaleška dolina praznovala 30 let od uspešne ekološke sanacije; doline danes ne moremo več uvrščati med najbolj degradirana območja Slovenije. Mestna občina Velenje je v času sporazuma vsako leto posredovala upravi Premogovnika Velenje poročilo o porabi in v njem navedla nekaj najpomembnejših aktivnosti in projektov, ki se nanašajo na sanacijo in vzdrževanje ravni potrebnega ekološkega varstva in kvalitetnega stanja življenjskega prostora občanov. Mestna občina Velenje se je namreč v sporazumu zavezala, da bo s prejeto odškodnino ravnala gospodarno, namensko in v prid ohranjanja ter izboljševanja okolja na njenem območju, in to je tudi dosledno izvedla. > Vsa odškodnina je bila porabljena izključno za namene, navedene v sporazumu. Pravzaprav si že desetletja prizadevamo, da Šaleška dolina ne bo nikoli več tako onesnažena. Mestna občina Velenje je začela prejemati odškodnino na osnovi prakse Občine Šoštanj, ki je odškodnino prejemala že od leta 2008. Mestna občina Velenje in Premogovnik Velenje, d. d., sta v letih 2011, 2012 in 2013 podpisala Sporazum o odškodnini, s katerim se je Premogovnik Velenje, d. d., zavezal plačati Mestni občini Velenje odškodnino v višini 390 tisoč evrov za leto 2011 ter po 450 tisoč evrov za leti 2012 in 2013. V sporazumih s Premogovnikom Velenje je bilo določeno, da bo Mestna občina Velenje s prejeto odškodnino izvedla ekološko preventivna dejanja s sanacijskimi in drugimi ukrepi. Potrebne sanacijske dejavnosti in ostale potrebne aktivnosti so se izvedle za urejanje vodotokov in odvodnjavanja vodonosnikov, vzdrževanje komunalne infrastrukture, koordinacije aktivnosti uporabnikov prostora in sprejemanje prostorskih aktov za to območje. Skupna višina prejetih sredstev iz Premogovnika Velenje je znašala 1,290 milijona evrov. Od leta 2014 dalje pa Mestna občina Velenje ni več prejela odškodnine od Premogovnika Velenje. v ozračju. Izvedli smo akcijo ozaveščan-ja med prebivalci in projekt počitniškega dela »Čisto moje Velenje« ter odkupili tribune ob velenjskem mestnem stadionu. > Skupen znesek vseh izvedenih projektov, delno financiranih tudi s sredstvi odškodnin Premogovnika Velenje, je v teh letih znašal dobrih 7,7 milijona evrov. Torej je Mestna občina Velenje za izvedbo projektov ekološkega varstva in kvalitetnega stanja življenjskega prostora občanov porabila prejeto odškodnino Premogovnika Velenje in še sama sofinancirala projekte. Mestna občina Velenje je leta 2011 izvedla številne aktivnosti v ekološkem varstvu in za kvalitetno stanje življenjskega prostora občanov. Redno smo vzdrževali in obnavljali občinske javne ceste ter druge prometne površine, mestne ulice in javne površine, uredili in tudi vzdrževali meteorne kanalizacije za padavinske vode, uredili brežine za zmanjšanje poplavne ogroženosti, redno smo izvajali monitoring reke Pake, vzpostavili ekološki informacijski sistem, uredili pešpoti od Koroške ceste do Škalskega jezera z javno razsvetljavo, z avtonomnim napajanjem (fotovoltaiko) in makadamskim avtobusnim postajališčem, izvedli nakup projektne dokumentacije za rekreacijsko območje »Jezero« v Velenju, izvedli javni natečaj za idejno zasnovo Športnega parka Velenje, izvedli projekt BICY, za razvoj trajnostnega urbanega transporta Skupna vrednost izvedenih projektov je v letu 2011 znašala 3,8 milijona evrov, prejeta odškodnina pa je znašala 390 tisoč evrov. Tudi leta 2012 smo bili v ekološkem varstvu in kvalitetnem stanju življenjskega prostora občanov zelo aktivni. Nadaljevali smo projekt BICY - s širitvijo izposo-jevalnih postaj za kolesa, uspešno smo izvedli projekt USE-REUSE, v okviru katerega smo ustanovili Center ponovne uporabe Velenje, nadaljevali smo projekt M2RES, v okviru katerega se je izvedla regionalna analiza degradiranih področij v Savinjski statistični regiji s poudarkom na SAŠA regiji. Prav tako smo nadaljevali projekt ReNewTown, s katerim smo uredili igrišče v krajevni skupnosti Gorica. Tudi leta 2012 smo izvajali projekt GUTS z izvedbo pilotne študije za zmanjšanje emisij iz naslova javnega potniškega prometa in projekt TAB z izde- - kolesarjenja, projekt M2RES, katerega cilj je bil poiskati potenciale na degradiranih območjih in jim dodati socialno in ekonomsko vrednost z naložbenimi programi za izkoriščanje obnovljivih virov energije (fotovoltaika, vetrna energija, biomasa, geotermalna energija, bioplin, ipd.), projekt ReNewTown, s katerim smo soustvarjali pogoje za uravnotežen razvoj mest ali tistih njihovih delov, ki so nastali v dobi socializma, in izoblikovali strategijo razvoja za ta mesta. Prav tako smo s projektom GUTS uvedli inovativ-ne rešitve javnega transporta z uporabo alternativnih virov energije, izvedli smo še projekt TAB, v okviru katerega se je nadgradil sistem za informiranje in obveščanje javnosti v primeru prekoračitve mejnih vrednosti merjenih onesnaževal lavo ocene ranljivosti za okolje Šaleške doline. Izvedli smo projekt ATRIUM, v okviru katerega nastaja digitalni katalog in center za obiskovalce, projekt City Impulses namenjen za razvoj in spodbujanje podjetništva ter promocijo mesta, razširili smo tudi Poslovni center Rudarski dom. Nadaljevali smo izvajanje projekta počitniškega dela »Čisto moje Velenje«, pridobili PGD-ja za rušitev objekta na Ljubljanski 2 v Velenju in kupili zemljišče ob Velenjskem jezeru. Skupna vrednost izvedenih projektov je leta 2012 znašala 1 milijon evrov, prejeta odškodnina pa 450 tisoč evrov. Mestna občina Velenje je tudi leta 2013 izvedla veliko projektov ali ukrepov ekološkega varstva in za kvalitetno stanje življenjskega prostora občanov. Izvajali smo monitoring reke Pake in monitoring Velenjskega jezera, izobraževalni program za osnovnošolce velenjskih šol o ravnanju z odpadki in učinkoviti rabi energije, obnovili domove v krajevnih skupnostih, izpeljali smo razpis po pravilih »de minimis« nepovratnih sredstev za naložbe v mikro, mala in srednja podjetja, uredili kopališča ob Velenjskem jezeru, nadaljevali smo tudi projekt BICY s širitvijo izposojevalnih postaj za kolesa. Porušili smo objekt na Ljubljanski 2 v Velenju, uredili in zarisali kolesarske steze, prenovili mestno središče Velenja: LEPICENTER - Projekt Promenada, odkupili smo 147 parkirnih mest v garažni hiši pri Zdravstvenem domu Velenje, izgradili smo parkirišče ob Škalskem jezeru in krožišče pri lokalu Skalca. Obnovili smo tudi Sončni park, izbrali izdelovalca projektne dokumentacije za izvedbo PZI in pripravili razpis za izbor izvajalca energetske sanacije Zdravstvenega doma Velenje, porušili stare skakalnice, pridobili dokumentacijo za ureditev športnih igrišč in izgradili večnamenski objekt Gaudeamus Velenje. > Skupna vrednost izvedenih projektov je v letu 2013 znašala 2,9 milijona evrov, prejeta odškodnina pa 450 tisoč evrov. Izkopavanje premoga je pomembno zaznamovalo in oblikovalo Šaleško dolino. Velenjsko jezero kot eno večjih jezer v Sloveniji ima površino nekaj več kot 144 hektarjev, Škalsko jezero cca 16,5 hektarja. Odlagališče pepela, žlindre in produktov razžvepljevanja cca 26 hektarjev, deponija premoga je v površini cca 10 hektarjev, cona znotraj katerega so locirani objekti nadzemnega transporta premoga skozi naselje Pesje, je velikosti cca 4 hektarje. Zavedati se je treba, da dejavnost podzemnega pridobivanja premoga povzroča vpliv na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini tudi z neprijetnimi vonjavami. V jamskih prostorih se sproščajo plini, ki se preko zračnega jaška, lociranega znotraj ureditvenega območja mesta Velenje, tj. v bližini Restavracije Jezero in trgovskega centra Merkur, odvajajo v okolico in povzročajo smrad. Dejstvo je, da ti izpusti negativno vplivajo na razvoj turističnega območja ob jezerih in drugod, kot seveda tudi na kakovost bivanja vseh občanov. Želimo opozoriti, da se je Premogovnik Velenje zavedal posledic poseganj v naselja v območju rudarjenja (v pridobi-valnem prostoru premogovnika). Porušen je bil del naselja Pesje, naselje Škale, Družmirje, del mesta Šoštanj in del Ga-berk. Stanovalcem so porušili objekte in jih preselili v nova zazidalna območja v obeh občinah, kjer ni tako izrazitih vplivov rudarjenja (Florjan, Topolšica, Lajše, Ravne, Lipa, Gorica, Konovo, Stara vas, Šentilj, Vinska Gora, itd.). Porušeno je bilo cca 400 domov oz. 800 porušenih objektov. S tem se je povečala obremenitev na vse prometne in komunalne infrastrukture ter posledično potreba po vlaganju sredstev v vzdrževanje obstoječe infrastrukture in javnih objektov. Razvoj turizma ob obalah šaleških jezer ter kolesarskega turizma (sistem Bi-cy) ipd. so projekti, ki izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev občine in dajejo dodano vrednost bivanja v naši občini. Tudi iz sporazuma je mogoče razbrati obveznost občine, da skrbi za kvalitetno stanje življenjskega prostora svojih občanov, h katerim ne sodijo zgolj ukrepi za sanacijo in vzdrževanje v ekološkem varstvu. Na podlagi vsega navedenega je mogoče ugotoviti, da so bila vsa sredstva odškodnin občini porabljena pravilno in namensko za izboljšanje bivalnega okolja občank in občanov mestne občine Velenje, skladno s podpisanim sporazumom, zato morebitni očitki za vračilo nenamensko porabljenih sredstev vsekakor niso upravičeni. Prav tako od države pričakujemo, da bo to področje čim prej uredila z zakonodajo tako kot v Posavju, kjer zaradi delovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in omejene rabe prostora prejemajo znatno višje odškodnine. Za primerjavo lahko navedemo podatek, da Občina Krško za delovanje NEK prejema nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta. Poleg Krškega, ki prejme več kot 8 milijonov letno, odškodnino izplačujejo še štirim sosednjim občinam. Dejstvo je, da je družba Premogovnik Velenje v letih od 2011 do 2014 ravnala družbeno odgovorno in prispevala k boljši urejenosti celotne Šaleške doline, ne samo degradiranega zemljišča. To je bilo pozitivno in spodbudno za lokalno okolje, za razvoj občine in nadomestitev ekološke škode. Menimo, da bi tako morala ravnati vsa podjetja, ki s svojim delovanjem pomembno posegajo v prostor ter vplivajo na okolje. Odškodnino zaradi vplivov rudarjenja na bivalno okolje pričakujemo tudi v prihodnje. ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»WAS 1. septembra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 24. avgust Od nas se je poslovil Mito Trefalt, dolgoletni urednik, voditelj in avtor na RTV Slovenija. Italijo je stresel rušilni potres z močjo 6,2. Številne ljudi je zasulo med spanjem. Na terenu so bile vse ekipe vojakov in reševalcev, ki so iskale preživele izpod ruševin. Ukrajina je z veliko vojaško parado zaznamovala 25-letnico samostojnosti. Zaradi grožnje terorizma, kibernetskega vojskovanja in napadov na ključne infrastrukture so v Berlinu sprejeli novo strategijo civilne zaščite, ki vključuje zahtevo po zalogah vode in hrane. Italijo je stresel silovit potres, kije rušil zgradbe in kradel življenja. Severna Koreja je ponoči s podmornice izstrelila balistično raketo, ki je pristala na območju, ki ga nadzoruje Japonska okoli 500 kilometrov pred svojo obalo. Turška vojska je skupaj z letalstvom koalicije pod vodstvom ZDA začela kopensko ofenzivo proti IS in kurdskemu PYD v mestu Džarablus, kar je Damask označil za grobo kršitev ozemlja. Četrtek, 25. avgust Miro Cerar je za ministrico za finance tudi uradno predlagal državno sekretarko na ministrstvu Matejo Vraničar Erman - po njegovih besedah strokovnjakinjo, ki jo podpirajo Mladoletni begunci brez spremstva so bili nastanjeni v Novo Gorico in Postojno. Italija je v potresno prizadetih pokrajinah razglasila izredne razmere. Pri reševanju preživelih, do tega dne je bilo takšnih 283, so reševalcem delo še vedno oteževali močni popotresni sunki. Francosko najvišje upravno sodišče je v mestu Ville-neuve-Loubet začasno odpravilo prepoved t. i. burkinijev. Bolivijski rudarji, ki so od vlade zahtevali več rudniških koncesij, možnost dela za zasebna podjetja in več sindikalnih pravic, so do smrti pretepli namestnika notranjega ministra Rodolfa Illanesa. Manj kot teden dni po napadih z avtomobilom bombo na dve policijski postaji se je v Turčiji zgodil nov podoben napad, v katerem je bilo ubitih 11 ljudi, najmanj 70 pa ranjenih. Sobota, 27. avgust Premier Miro Cerar se je v Berlinu sešel z nemško kanclerko in kolegi iz Avstrije, Bolgarije in Hrvaške na temo o prihodnosti Evropske unije po izstopu Velike Britanije. V prestolnici se je na protestnem shodu »proti vsiljenim kvotam« zbralo okoli 200 protestnikov, ki so nasprotovali nastanitvi beguncev. Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je turška vojska v zračnih in topniških napadih na vas Džub al Kusa na severu Sirije ubila najmanj 20 civilistov. Vodja nemškega Zveznega urada za migracije in begunce je sporočil, da pričakuje, da bo letos v Nemčijo prišlo še do 300 tisoč prebežnikov. Ponedeljek, 29. avgust Predvsem severni del države se je popoldne spopadal z neurji, ki so s seboj prinašala točo in močne nalive. Razsodišče Slovenske ljudske stranke je dolgoletnega člana in nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika izključilo iz stranke. Medtem ko so reševalci teden dni po rušilnem potresu, v katerem je umrlo 291 ljudi, še vedno iskali preživele, je italijanski premier Matteo Renzi predstavil državni načrt za boljšo potresno varnost. Vraničar Ermanova je bila tudi uradno predlagana za ministrico za finance. tudi koalicijski partnerji. Predsednik Borut Pahor se je mudil na mednarodnem forumu držav članic pobude Baltik-Jadran-Črno morje, n njem pa je opozoril, da se je treba izogniti novim delitvam na zahodno in vzhodno Evropo. V Italiji so reševalci bili bitko s časom pri iskanju preživelih po potresu, ki je po podatkih tega dne zahteval 250 smrtnih žrtev. Močan potres je stresel tudi Mjanmar. Posledice potresa z magnitudo 6,8 so bile vsaj tri smrtne žrtve, poškodovanih pa je bilo tudi najmanj 230 templjev in pagod velike zgodovinske vrednosti. Iz Afrike so poročali o humanitarni krizi, ki so jo povzročila leta nasilja islamistične milice Boko Haram. Svoj dom je moralo zapustiti 1,4 milijona otrok. Nemška kanclerka se je mudila na Češkem, tam pa od premierja izvedela, da Češka podpira idejo skupne evropske vojske, nasprotuje pa obveznim kvotam za premestitev beguncev. Petek, 26. avgust Naša država je v dijaška domova v Novi Gorici in Postojni nastanila mladoletne begunce brez spremstva. Premier Miro Cerar se je na delovnem posvetu o prihodnosti Evropske unije srečal s strokovnjaki delovanja in zgodovine EU. Gneča ob poletnih vikendih je že samoumevna. Prometne nesreče jo le še večajo. Neurja s točo in nalivi so povzročala težave. V Franciji se je večina županov, ki so na plažah 30 obalnih mest prepovedali burkini-je, odločila, da prepovedi ne bo razveljavila, četudi je francosko najvišje upravno sodišče v petek razsodilo, da prepoved krši osnovno svobodo posameznika. Torek, 30. avgust Koalicija se je sestala ob vprašanju o stališču glede interpelacije zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Stališče koalicijskih partneric še ni bilo jasno, saj so vsi izrazili željo, da najprej slišijo stališče SDM. V Postojno je prispelo prvih osem afganistanskih in sirskih otrok, starih od devet do 16 let, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva. Mediji so poročali, da bo generalni sekretar SMC Erik Znova so bile močno obremenjene naše ceste. Zaradi prometnih nesreč so bili zastoji, posebej na štajerski in primorski avtocesti, izjemno dolgi. Na severovzhodu Moskve je v požaru v skladišču tiskarne umrlo 17 ljudi. V raketnem napadu na turški tank blizu Džarablusa na severu Sirije je bil ubit turški vojak, še trije pa so bili ranjeni. Nedelja, 28. avgust V vasi Mušutište na jugu Kosova je že zjutraj izbruhnilo nasilje med policijo in albanskim prebivalstvom, ki nasprotujejo prihodu nekdanjih srbskih prebivalcev te vasi. Kopač na povabilo premiera Mira Cerarja postal državni sekretar za področje nacionalne varnosti v kabinetu predsednika vlade. Špela Kožar V kalni vodi »Upam, da bo ideja kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture uresničena in da bom lahko tudi kot minister k temu kaj prispeval,«je pred dnevi izjavil kulturni minister. V Lendavi so namreč skupaj z madžarskimi, avstrijskimi in hrvaškimi kolegi predstavili željo, da to območje prejme naziv EPK 2025. Velenje je bilo leta 2012 eno od evropskih mest kulture - Maribor je še z ostalimi partnerskimi mesti Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj in Novo mesto prejel, kot smo radi poudarjali, prestižni naziv. Napovedovale so se korenite spremembe; prvotna ekipa, ki je pripravila kandidaturo, a ni dobila tudi možnosti, da jo izpelje, je mednarodno strokovno žirijo prepričala s konceptom revitalizacije severovzhodnega dela Slovenije, ki bi jo spodbudile prav kulturne prakse; kultura kot generator razvoja. Nekaj, kar je pravzaprav povsem logično, a še vedno marsikomu nerazumljivo tudi na evropski ravni - prejšnja evropska komisarka za kulturo je na enem izmed seminarjev razlagala, kako je morala kolege v evropskem parlamentu prepričevati s povsem statističnimi podatki, da se lahko evropska proračunska malha polni bolj s kulturo kot z marsikatero drugo dejavnostjo. Ker pozabijo, da hodijo v muzeje, na koncerte, festivale, kupujejo knjige ali oblačila, gledajo filme ali ulične gledališčnike - da vse to zadeva kulturo, da je vsak izmed nas vsakodnevni potrošnik kulturnih dobrin. Zato je sistem, ki te dobrine »uravnava«, torej dober model kulturne politike, še toliko bolj nujen. In zato smo se nekateri zelo veselili prestižnega naziva leta 2012. A kaj je od naziva ostalo?Niso bili izpeljani veliki infrastrukturni projekti, niso ostale velike zgodbe. Vključno z največjo, tisto o revitalizaciji. Maribor je trenutno morda celo na najnižji točki kulturnega razvoja, saj tega... ni! Premik v glavi se ni zgodil, a pustimo podrobnejšo analizo. Dejstvo je, da naziv stane. In dejstvo je, da nas je že drago stal. Kaj bi torej slovenska kultura v času najnižjega proračuna od osamosvojitve in s povsem zgrešenim modelom kulturne politike s takim nazivom sploh pridobila?Koncept je spet visokoleteč -»Zamisel, da bi pri tem vključili širše večnacionalno okolje, je po eni strani izjemno drzna, po drugi pa zelo izzivalna za Slovenijo in tudi za EU. Ker bi to prineslo neko novo dimenzijo v koncept Evropskih prestolnic kulture in ponudilo neke možnosti, kako vključiti ne samo velike centre, ampak kako kulturo decentralizirati,« pravi kulturni minister. Župan Lendave pa ugotovitvi, da je pot pomembnejša od samega cilja, dodaja: »Končni cilj priprav na kandidaturo je, da dvignemo motivacijo in potenciale okolja, v katerem živimo, da bodo mladi zadovoljni, ker bodo videli v njem tudi prihodnost zase.« G. minister je nenadoma pozabil, da je bil Maribor že poskus decentralizacije, g. župan pa, da je cilj še kako pomemben, saj pot tlakuje davkoplačevalski denar! In sem spet na začetku (oziroma na sredini) - v državi, v kateri se na nobenem področju ne načrtuje kratko-, srednje- in dolgoročno, v kateri se ne razmišlja strateško, so take izjave nekaj povsem normalnega. Pa dajmo še enkrat. Slovenska kulturna scena je občutno podhranjena. Razen izjem. Kulturni sistem, tako kot na primer zdravstveni, popolnoma razpada. Razen izjem. Kako mi je že rekel eden od avtorjev novega krovnega zakona za kulturo, ki že leta tiči v predalu: Nekatere ribe najraje plavajo v kalni vodi. Kaj že radi pozabimo? Da to počnejo za naš denar! Ni še bilo znano, ali ima minister podporo koalicije. Italijanska obalna straža je izvedla največjo reševalno akcijo do zdaj: pred obalo Libije je rešila kar 6500 prebežnikov, ki so bili predvsem iz držav Afriškega roga. Kitajsko veleposlaništvo v Bi-škeku v Kirgiziji je pretresel samomorilski napad, v katerem je bilo ranjenih več ljudi. Kdo bo najlepši v centru Velenja? Velenje, 30. avgusta - Mestna občina Velenje je v torek na občinski spletni strani objavila javni natečaj, s katerim želijo spodbuditi lastnike ali najemnike poslovnih prostorov v mestnem središču k njihovemu prispevku za obeležitev praznika Mestne občine Velenje ali Pikinega festivala, ki potekata septembra. Poimenovali so ga »Najlepše celovito urejen prodajni prostor v mestnem središču Velenja«. Upajo, da bodo tudi z natečajem spodbudili atraktivnost prodajnih prostorov v centru mesta. Komisija, ki jo sestavljajo člani odbora za Mestni marketing, bo ocenjevala izložbe, urejenost notranjosti lokalov, pestrost ponudbe izdelkov in storitev, izvirnost, inovativnost in prijaznost osebja. Prijave na natečaj bodo zbirali do vključno 20. septembra, ocenjevanje pa bo potekalo od 21. do 26. septembra. Zmagovalce natečaja bodo razglasili 2. oktobra na Titovem trgu na prireditvi Podjetno Velenje. a Popravek Nemčija v tem letu pričakuje še okrog 300 tisoč prebežnikov. V prejšnji številki Našega časa je bilo v članku »Plešivčanom se izpolnjujejo dolgoletne želje« napačno naveden izvajalec del pri gradnji kanalizacije. Pohvala predsednice sveta KS Plešivec Nade Pirnat je veljala podjetju Nivig (in ne PUP), ki izvaja dela v sodelovanju z MO Velenje in Komunalnim podjetjem Velenje. Za napako se opravičujejo. a Bojana Špegel Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis IZOBRAŽEVANJE Učencev več, a manj prvošolcev 7 V osnovnih šolah v Mestni občini Velenje vse novega šolskega leta - Za vlaganje v objekte evrov, od tega dobro polovico same šole nared za začetek slabih 500 tisoč Tatjana Podgoršek Velenje, 29. avgusta - Tudi letos je Mestna občina Velenje pred začetkom novega šolskega leta pripravila novinarsko konferenco in na njej predstavili podatke o vpisu, opravljenih vlaganjih ter o novostih v šolskem letu 2016/2017. 2880 učencev, med njimi 324 prvošolcev Po trenutno aktualnih podatkih je danes (v četrtek) sedlo v šolske klopi v osnovnih šolah v lokalni skupnosti več učencev kot v lanskem šolskem letu, a je med njimi manj prvošolcev. Vseh učencev je 2880 ali 57 več kot v lanskem, novincev pa je med njimi 324, kar je 42 manj kot v lanskem šolskem letu. Velenjski župan Bojan Kontič je izrazil zadovoljstvo, »ker je vse nared, kot se za začetek novega šolskega leta spodobi. Smo na dobri poti, imamo dober kader in ravnatelje. Ohranjamo tudi podružnice in s tem pripomo-remo k sobivanju med kraji, krajani in vzgojno-izobraževalno ustanovo. Z roko v roki delujemo na področju predšolske in osnovnošolske vzgoje. Prav tako skrbimo za področje srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja, čeprav to ni naloga lokalne skupnosti. Z našim načinom sodelovanja smo poskrbeli za zagotovitev celotnega izobraževalnega procesa na enem mestu. Zaradi tega lahko Velenje označimo kot izobraževalno središče.« Tako kot minula leta je tudi letos Mestna občina Velenje podarila vsem osnovnošolcem po pet, srednješolcem pa po tri zvezke z motivi petih gradov, ki so v lokalni skupnosti. S tem dejanjem - po mnenju ravljeni na novo šolsko leto. Sicer pa lahko stanje na področju vzgoje in izobraževanja v našem okolju označim za vzdržno. Vemo, da bi morali v nekatere objekte, sploh nekatere telovadnice in za energetsko sanacijo nameniti več denarja kot ga, a čakamo na evropske razpise. Z uspešnimi kandidaturami na njih želimo pridobiti dodaten finančni vir,« je dejal Martinšek. rekreativne odmore po malici za učence prvih razredov. Šola Gustava Šiliha: za 5 odstotkov več učencev Po zagotovilih ravnateljice šole Gustava Šiliha Liljane Lihteneker so na novo šolsko leto pripravljeni zelo dobro. Med prednostnimi nalogami je omenila mednarodni projekt Linpilcare ter projekta Zdrava šola in Zdrav življenjski Šola Livada: izvajanje prvega tujega jezika v 2. in 3. razredu 456 učencev, od tega 56 prvošolcev je statistika šolskega leta 2016/2017 na šoli Livada. Na centralni šoli je med 417 učenci 42 prvošolcev, na podružnici v Škalah od 33 učencev 11, na podružnici v Cirkovcah pa so prestopili prag z rumenimi ruticami okoli vratu od 6 trije učenci. Po zagotovilih ravnateljice Tatjane Zafošnik Kanduti so ob vstopu na centralno šolo ti lahko opazili zunanje žaluzije, zamenjali so razsvetljavo v treh učilnicah in pisarnah, praznovanje 40-letnice šole oktobra prihodnje leto. Šola Mihe Pintarja Toleda: tudi mednarodni projekti Na šoli Mihe Pintarja Toleda so počitnice izkoristili za obnovo tal v dveh učilnicah, sanacijo električne napeljave v kuhinji, predelu učilnic tehnike in fizike, za celovito prenovo učilnic na podružnici v Plešivcu (omenjeno je financirala Mestna občina Velenje), iz lastne blagajne pa so plačali stroške nakupa in montaže stavbnega pohištva v administrativnem delu ter delu Plešivcu pa je novincev 5. Šola Šalek: kultura in kolesarjenje Na šoli Šalek so 372 učencev razporedili v 18 oddelkov, novincev imajo 42. Ravnateljica šole Irena Poljanšek Sivka med največje pridobitve uvršča obnovo šolske kuhinje, prav tako so uresničili veliko željo učencev po novi kolesarnici. Uredili so jo pred vhodom v šolo, in sicer tako, da bo občasno služila kot razstavni prostor nekaterim likovnim izdelkom in še kakšnemu drugemu namenu. »S kolesarnico Na novinarski konferenci pred začetkom novega šolskega leta so predstavili podatke o vpisu ter opravljenih vlaganjih v objekte. Izrazil je prepričanje, da sledijo zahtevam po označitvi Velenja kot izobraževalnega središča. Novo šolsko leto po posameznih šolah bo ... Kakšno bo novo šolsko leto na posameznih šolah, smo povprašali njihove ravnatelje Šola Antona Aškerca: kakovostno in uporabno znanje Danes (v četrtek) je prestopilo prag osnovne šole Antona Aškerca 538 učencev, od tega na podružnici v Pesju 64. Novincev imajo na centralni šoli 47, na podružnici 13. V primerjavi z lanskim šolskim letom imajo en V letošnjem občinskem proračunu je predvidenih za osnovno šolstvo slabih 1,5 milijona evrov. Največ za šolske prevoze, za tekoče materialne stroške pa nekaj manj kot 329 tisoč evrov Kontiča - promovirajo kulturno dediščino okolja, hkrati pa vsaj malo pomagajo staršem pri zmanjšanju stroškov nakupa šolskih potrebščin. Iz letošnjega proračuna slabih 1,5 milijona evrov Tako Bojan Kontič kot predstojnik Urada za družbene dejavnosti velenjske občine Dragan Martinšek sta poudarila delež, ki so ga pri vlaganjih v objekte namenile same šole. Od nekaj manj kot 500 tisoč evrov so te primaknile več kot polovico lastnega denarja. V letošnjem občinskem proračunu predvidenih za osnovno šolstvo slabih 1,5 milijona evrov. Pri tem niso zanemarljivi stroški šolskih prevozov (590 tisoč evrov), za dodatne dejavnosti je namenjenih več kot 168 tisoč evrov, za tekoče materialne stroške pa nekaj manj kot 329 tisoč evrov. »Mislim, da so vsi objekti, ki so v lasti Mestne občine Velenje, dobro prip- oddelek 5. razreda več. Ravnatelj Zdenko Gorišek je povedal, da je pomembna pridobitev povsem obnovljena in posodobljena učilnica za pouk kemije. Naložbo je financirala ustanoviteljica, sami pa so z lastnim denarjem med počitnicami izvedli večja in manjša vzdrževalno-obnovitvena dela, zamenjali nekaj pohištva v učilnicah in za to namenili več kot 30 tisoč evrov. »Eden temeljnih ciljev, ki mu sledimo, je doseganje kakovostnega in uporabnega znanja naših učencev. Pri tem nam bodo v veliko pomoč uspešni projekti, med katerimi bomo v novem šolskem letu nekatere nadgradili ali uvedli na novo.« Eden takih je projekt simbioza@ simbioza ter uvajanje modularnega sistema interesnih dejavnosti v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Izpostavil je še uvajanje ustvarjalnih delavnic s področja računalništva, for-mativno spremljanje pouka in slog. Učenci pa bodo lahko svoje sposobnosti nadgradili in pridobili nova znanja še v projektih, ki so se v minulih letih pokazali, kot primeri dobre prakse. Ob prihodu v centralno šolo so učenci lahko zaznali pobeljene stene, obnovljena tla, nekaj novega pohištva, obnovljeno tehnično učilnico, okenska senčila v tretji in drugi južni etaži ... (stroške za ta dela je pokrila šola sama), na podružnici v Šentilju pa je Občina poskrbela za celovito prenovo sanitarij ter druga vzdrževalno -obnovitvena dela. V klopi na centralni šoli je sedlo 432 učencev, na podružnici v Šentilju 53. V novem šolskem letu obiskuje pouk 485 učencev ali pet odstotkov več kot v lanskem. Novincev je 51. Šola Gorica: več učencev, več prednostnih nalog »Novo šolsko leto bo na naši šoli zaznamovalo 13 več učencev kot v lanskem ter dokaj zajeten seznam prednostnih nalog,« je povedal ravnatelj šole Gorica Ivan Planinc. Na centralni šoli v Velenju in na podružnici v Vinski Gori je sedlo v klopi 510 učencev, od tega v prvem razredu 56 na matični in 11 na podružnici. Za njihovo dobro počutje ter boljše pogoje izobraževanja so skupaj z ustanoviteljico namenili za investicijska dela blizu 30 tisoč evrov, prav toliko tudi za obnovo in nakup drobnega inventarja ter osnovnih sredstev. Na centralni šoli so med drugim povsem obnovili učilnico za fiziko, uredili garderobe za učence od 3. do 6. razreda, obnovili ploščad pred šolo. Na podružnici pa so zamenjali radiatorje ter okna v sanitarijah in kabinetih. Po besedah Planinca imajo poleg več učencev tudi več prednostnih nalog. Med drugim načrtujejo uvajanje novega vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, krožka za razmišljanje po De Bonovih strategijah, ureditev učilnice na prostem. večino notranjih vrat, preuredili kabinet, prepleskali nekaj učilnic in telovadnico. Nekaj denarja je za dela namenila občina, glavnino pa so zagotovili sami. V Cirkovcah in v Škalah so opravili le manjša vzdrževalna dela. Med projekti bodo - zagotavlja Zafošnik Kandu-tijeva - posebno skrb namenili uvajanju prvega tujega jezika v 2. in 3. razredu ter neobveznih izbirnih predmetov v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Sicer pa ohranjajo projekte, ki so se izkazali v praksi, več časa bodo namenili učenju učenja, načrtujejo še uvajanje forma-tivnega spremljanja in šolske mediacije. Aktivnosti pa bodo usmerili še v priprave na Vseh učencev je 2880 ali 57 več kot v lanskem, novincev pa je med njimi 324, kar je 42 manj kot v lanskem šolskem letu. razredne stopnje in za notranjo opremo razreda ter pleskarska dela na podružnici v Plešivcu. Po besedah ravnatelja šole Se-bastjana Kukovca ostajajo prednostne naloge delo z nadarjenimi učenci, shema šolskega sklada, tretja faza projekta Ura za zemljo ter pestra ponudba interesnih dejavnosti ter popoldanskih aktivnosti. Mednarodnemu sodelovanju v Eras-mum + projektu so v tem šolskem letu dodali še mednarodno sodelovanje in izmenjavo učencev z osnovno šolo Safvet-beg Bašagic iz Sarajeva. Pouk na šoli v novem šolskem letu obiskuje 416 učencev, od tega 402 na centralni šoli (med njimi je 40 novincev), med 14 učenci pa na podružnici v je povezan tudi nov šolski projekt - Kul-tura, s katerim želimo učence naučiti prave kolesarske kulture, varne vožnje, jih navdušiti za kolesarjenje in s tem spodbujati k zdravemu načinu življenja. Lanski projekt »Povej mi v faco«, s katerim smo povsem omejili rabo mobilnih telefonov, je v šolski prostor spet prinesel sproščeno komunikacijo med učenci, zato bomo z njim nadaljevali.« Posebna programska obogatitev bodo kulturne prireditve v njihovem Čutnem vrtu. »Sestavni del dogajanja bodo še projekti, ki so bogatili naše življenje in delo v preteklih letih. Skrbno bomo negovali in razvijali dobre medsebojne odnose, saj bomo lahko vsak zase pridali košček iskrivih idej v prostor, kjer ustvarjamo, pridobivamo nova spoznanja in znanja za življenje,« je še povedala Irena Poljanšek Sivka. ■ Fotokopiranje na šolah ne bo več preganjano V začetku avgusta so Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproducira-nja GIZ (SAZOR GIZ), Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije ter Skupnost vrtcev Slovenije podpisali sporazum o prihodnjem reproduciranju avtorskih del v šolstvu. Tako je Slovenija med zadnjimi državami Evropske unije, ki so napravile nov korak v postopnem urejanju avtorskih pravic glede fotokopiranja. Ministrstvo za izobraževanje se je namreč v sporazumu zavezalo, da bo v triletnem prehodnem obdobju za plačilo nadomestila avtorjem fotokopiranih del zagotovilo 1,7 evra neto na leto na učenca, kar bo letno pomenilo približno 500.000 evrov. Polovico tega zneska bo SAZOR GIZ razdelil med več kot 40 založb, drugo polovico pa med približno 600 avtorjev. Slednji naj bi prva nadomestila prejeli prihodnje leto. Ob tem bo v triletnem prehodnem obdobju tekla raziskava, kaj in koliko se fotokopira na slovenskih šolah. Tako sporazum za učence in njihove starše ne prinaša nobenih novosti, ker stroške plača ministrstvo. Za šole pa. Z njim namreč velja triletni moratorij, da avtorji in založniki ne bodo 'drezali', kaj se fotokopira in koliko, bodo pa šole morale izpolnjevati ostale zahteve iz sporazuma, kaj je dovoljeno, kaj pa ne. »Spremeni se toliko, da bo lahko učitelj brez slabe vesti stopil do fotokopirnega stroja in za svoje učence nekaj razmnožil. Avtorji pa bodo dobili neko nadomestilo. Prej je vedno veljala okrožnica ravnateljem, naj skrbijo, naj učitelji ne fotokopirajo avtorsko zaščitenega gradiva. Ravnatelje je skrbelo. Zdaj pa bo učitelj lahko obogatil pouk. Namreč, za doseganje učnih ciljev je celotno gradivo v učbenikih, delovnega zvezka šola ne potrebuje - zanj se odločijo starši, fotokopije pa predstavljajo obogatitev,« je pojasnil direktor Urada za razvoj izobraževanja na ministrstvu za izobraževanje Aleš Ojsteršek. Z univerzami, na katerih je re-produciranje avtorsko zaščitenega gradiva prav tako problematično, se SAZOR še pogaja. • tf Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 1. septembra 2016 Leto presežkov Na šoli v Šmartnem ob Paki po dolgem času več kot 40 novincev Tatjana Podgoršek »Novo šolsko leto bo na naši šoli leto presežkov. Eden od teh je število novincev, 43 jih imamo, toliko jih nismo imeli že dolgo. Drugi presežek je število učencev - 318. To je največ po uvedbi devet-letke,« je bil zadovoljen Bojan Juras, ravnatelj Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Da bo prvo leto novincev še vedno povezano z brezskrbno igro, so razširili otroško igrišče za šolo in postavili novo veliko igralo. Pred vodom v šolo so uredili nov nadstrešek, ki bo učencem služil za zavetje pred slabim vremenom, ob prireditvah pa za priložnostni oder. Nov nadstrešek pred vhodom v šolo bo služflTBZamijf slabim vremenom in za priložnostni oder ob prireditvahT Učenci so se lahko razveselili tudi na novo prepleskane učilnice za razredni pouk, posodobljene računalnice in povsem prenovljene učilnice za tehnični pouk. Večji zalogaj je bila postavitev novega dimnika, med počitnicami pa so opravili še številna vzdrževalna dela in dopolnili opremo v nekaterih razredih ter kabinetih. Programskih novosti niso predvideli. Bodo pa preverjenim projektom dodali nove vsebine. Med široko paleto dejavnosti so domovinski dan, dobrodelni koncert Z roko v roki, nadaljevanje bralnega projekta in projekta razvijanja brane pismenosti Modri bralec, v okviru projekta Zdrava šola načrtujejo dejavnosti v naravoslovju, zdravstvenih, športnih in kulturnih vsebin, dejavnosti eko in kulturne šole, projekt Pod eno streho ter mednarodno izmenjavo z učenci šole Novo selo v Srbiji. a V podružnični šoli spet trije oddelki OŠ Karla Destovnika - Kajuha bo obiskovalo 725 učenk in učencev, podružnico Topolšica 41 Milena Krstič - Planine Šoštanj - Tudi v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju so pravočasno zaključili vse priprave na nov začetek. V tem šolskem letu bo na centralni šoli 725 učenk in učencev, 41 pa v podružnični šoli v Topolšici. Število se bo do 10. septembra najbrž še spremenilo, kdo se bo še vpisal, kdo tudi izpisal. Vpisi in izpisi so nekaj običajnega, do njih pa prihaja zaradi odselitev in priselitev. »Glede na lansko leto nas bo na šoli malo manj, imamo pa odde- lek več, kajti v podružnični šoli v Topolšici imamo po dolgem, res dolgem času dva »čista« oddelka in enega kombiniranega, skupaj torej spet tri,« pravi ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc. V šoli so med počitnicami opravili nujna vzdrževalna in obnovitvena dela. »V desetih mesecih uporabe šolskih prostorov se v njih marsikaj pokvari, kakšno stvar pa učenci tudi sami olepšajo. »To smo odpravili. Izvedli vsakoletno beljenje, premazali smo tla ... V Topolšici, kjer bo oddelek več, smo obnovili podstrešje in v njem uredili dodatno učil- Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc ima ta privilegij, da je lahko tudi med počitnicami pred tablo. nico. Tudi na centralni šoli smo morali nekatere stvari popraviti, dopolniti. V štiri učilnice smo namestili klimatske naprave.« Centralna šola je velika šola, po številu učencev največja v Šaleški dolini, občina Šoštanj pa po površini tudi največja med tremi šaleškimi občinami. Kar 70 odstotkov učencev se v šolo in iz nje vozi. »Glede na to, da v tem šolskem letu na novo uvajamo neobvezni izbirni predmet v 6. razredu in neobvezni izbirni predmet prvi tuj jezik v 1., v 2. pa kot obvezni predmet, se je tudi urnik precej spremenil, se zamaknil. Moram priznati, da smo imeli kar precej težav, da smo vse predmete obveznega programa spravili v čas, ki je povezan z določenimi odhodi avtobusov. A se nam je izšlo,« zadovoljno pove ravnateljica. a Ze 34. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline Velenje - Programski svet gibanja, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje, je na svojih spletnih straneh že objavil razpis za sodelovanje v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline v šolskem letu 2016/ 2017. To je že 34. razpis po vrsti, razpisanih pa je 20 področij. Prav tako se je programski svet obrnil na gospodarstvo regije Saša in ga pozval k sodelovanju z mladimi raziskovalci tudi v obliki ponujanja tem ali naslovov raziskovalnih na- log. Prijave zbirajo do 15. septembra. V lanskem šolskem letu so mladi izdelali 42 raziskovalnih nalog, od tega 24 srednješolci. Na državnem srečanju v Murski Soboti je sodelovalo 31 nalog, osvojile pa so 13 bronastih, prav toliko srebrnih in 5 zlatih priznanj. . tp Darujte šolske potrebščine Velenje - Društvo Adra je velenjskemu Centru za socialno delo prejšnji ponedeljek že predalo prvi paket zbranih šolskih potrebščin za socialno šibkejše otroke. V Knjižnici Velenje in nakupovalnem centru Velenjka pa so še odprta zbirna mesta, na katerih lahko darujete šolske potrebščine za 64 otrok iz Velenja. a tf Opremljeni ponovno v šolske klopi Učbeniške sklade obnavljali v drugi in tretji triadi - Cene paketov delovnih zvezkov med šolami primerljive - Šolske potrebščine drage Tina Felieijan Pri izbiri učnega gradiva za pouk so učitelji avtonomni, zato učenci različnih šol ne uporabljajo istih učbenikov in delovnih zvezkov. Zato se tudi cene paketov delovnih zvezkov za posamezni razred na šolah razlikujejo. Vodja velenjske enote Mladinske knjige Jožica Svetina poroča, da je letos v primerjavi z lanskim letom cenovni razpon gradiva manjši. »En paket v povprečju stane okrog 50 evrov - v enih razredih nekoliko več, v drugih nekoliko manj. Cene gradiva za posamezne šole pa so primerljive. V osnovnem paketu so delovni zvezki za pouk slovenskega in angleškega jezika ter matematike, sicer pa še za fiziko, kemijo, geografijo, ponekod še za glasbo. Celoten paket šolskih potrebščin od torbe do copat in obveznega gradiva pa stane od 150 do 200 evrov, nekateri starši pa izberejo še dodatno gradivo.« Na šaleških osnovnih šolah smo poizvedovali, kako so obnovili ali dopolnili učbeniške sklade. Ministrstvo vsem ni zagotovilo vseh sredstev Osnovne šole so s prvo okrožnico ministrstva za šolstvo dobile informacijo, da bodo dobile dovolj sredstev za prenovo učbeniškega gradiva za drugo triado, saj so ga lani po večini posodobile za zadnje tri razrede. Po tem, ko so šole oddale napoved nakupa, je ministrstvo skoraj vsem šolam odobrilo le dve tretjini sredstev, z novo okrožnico pa sporočilo, naj šole dopolnijo učbeniški sklad za tretjo triado, medtem ko lahko v 4., 5. in 6. razredu še uporabljajo učbenike, ki jim je rok trajanja že potekel. Tako so na šoli Antona Aškerca dokupili učbenike za pouk kemije in angleščine v tretji triadi. Veliko učiteljev uporablja komplete samostojnih delovnih učbenikov, ki jih starši sami kupijo otrokom, saj so vanje integrirane delovne naloge in vaje, zato jih otroci več otrok. Prav tako v Šmartnem ob Paki. Na šoli Šalek so zamenjali učbenike za drugo triletje, saj so tiste iz tretjega že lani ter nekaj tistih, ki so bili uničeni. Na šoli Mihe Pintarja Toleda so prenovili učbeniško gradivo pri vseh predmetih v 4. in 5. razredu, v > Samostojni delovni učbenik je v primerjavi z učbenikom in delovnim zvezkom cenovno bolj ugoden, pozna pa se tudi na teži šolske torbe. obdržijo. Tako je šola uspela kupiti tudi najnujnejše gradivo za pouk družbe in narave ter berila za drugo triado. Tudi na Livadi so dopolnili nabor učbenikov za tretjo triado in tako zamenjali še tista gradiva, ki jih lani niso, in tista, ki so potekla. Zamenjali so tudi preostale učbenike za drugo triado in jih nekaj dokupili, saj je v te razrede vpisanih višjih razredih pa so zamenjali poteklo gradivo, ki ga še niso uspeli do sedaj, a še vedno ne v celoti. Na Gorici so zamenjali vse gradivo od 4. do 9. razreda. V 4. in 5. razredu so se odločili za medpredmetno povezano učno serijo Radovednih pet. Prav tako na Gustavu Šili-hu, kjer so pri pouku zgodovine v 6. razredu uvedli samostojne delovne učbenike. Tretjo triado so posodobili že v preteklih letih, le da bodo letos pri pouku zgodovine v vseh razredih delali brez učbenikov, ker so zastareli, naslednje leto pa bodo uvedli samostojne delovne učbenike. Celotno gradivo za drugo in tretje triletje pa so posodobili na šoštanj-ski osnovni šoli. V Knjigarnah imajo te dni polne roke dela. Pa tudi denarja, saj obvezne in dodatne šolske potrebščine stanejo precej. Starše smo povprašali, koliko denarja so letos namenili šolskim potrebščinam, otroke pa, kako natančno izpolnjujejo delovne zvezke. Petra Pirečnik: »Ne samo letos - vsako leto je slabše in slabše. Samo za delovne zvezke za dva otroka v petem in devetem razredu sem danes plačala 140 evrov, pa še nimamo vseh. V lanskih delovnih zvezkih mlajše hčere je polovica nalog ostala praznih. Kupiti pa jih je treba. Izpolnjevati jih morajo s takim pisalom, da jih ni mogoče zradirati in ponovno uporabiti. Na novo bo treba kupiti vse ostale šolske potrebščine. Za ducat zvez- kov, barvice, šilček in minice za tehnični svinčnik sem pravkar plačala 50 evrov, pa nimamo še nič.« Družina Lesnik: »Večji, ko so otroci, manjši je strošek, ker vsako leto potrebujejo manj delovnih zvezkov. Ampak delovni zvezki in vse šolske potrebščine za tri osnovnošolske otroke stanejo od 300 do 400 evrov. To je zelo veliko. Mislim, da bi se dalo marsikaj prihraniti. Pri nekaterih predmetih bi bil dovolj samo zvezek. S temi nalogami na ob-kroževanje pa pozabljalo pisati. Se mi zdi, da se motori-ka slabša,« je povedala mama, otroci pa dodali, da delovnih zvezkov ne rešijo v celoti. Ker morajo pisati s penkalom, pa jih ne morejo predati mlajšim članom družine. Stanislav Kac: »Letos smo za delovne zvezke zapravili 40 evrov, kar je precej. Sin jih bolj ali manj vse izpolni, ker vaje dobivajo za domačo nalogo. Vse šolske potrebščine skupaj pa na leto stanejo približno 120 evrov.« ■ Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis IZOBRAŽEVANJE 9 V Vrtcu Velenje dva oddelka več Prvega septembra bo vrata enot Vrtca Velenje prestopilo 1394 otrok - Največja prostorska stiska na Gorici Bojana Špegel Velenje - V Vrtcu Velenje so poletje, ko so imeli odprte le največje enote v mestu in enoto v Pesju, izkoristili za manjša vzdrževalna dela v igralnicah in na igriščih. Prejšnji teden je bilo že vse pripravljeno za današnji dan, 1. september, ko se je začelo novo vrtčevsko leto. Letos so vpisali 1394 otrok, ki so jih razporedili v 79 oddelkov, kar je dva oddelka več kot lani ob začetku vrtčevskega leta. V enoti Cirkovce bodo izvajali poldnev-ni program, v vseh ostalih eno- mo upoštevati,« izvemo. Kot tudi, da otroku prenehajo dajati dietno hrano šele, ko alergija izzveni in starši to dokažejo s ponovnim zdravniškim potrdilom. Diet je veliko, zato ena od delavk v kuhinji pripravlja le dietne obroke. Vila Mojca obnovljena do konca leta Mestna občina Velenje bo s prenovo vile Mojca v njej uredila tri igralnice za Vrtec Velenje. Prenova naj bi bila končana pred iztekom letošnjega leta, zato v vrtcu Velenje računajo, da bo- tah pa celodnevnega, kar pomeni, da so lahko otroci tam 9 ur. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler nam je povedala: »Sprejeli smo lahko vse vpisane otroke. Smo pa letos dobili veliko prošenj za sprejem otrok v enoto Ciciban na Gorici. Vsem staršem te želje nismo mogli izpolniti, zato smo njihove otroke razporedili v druge enote v mestu.« Naj spomnimo, da so na Gorici letos končali nov stanovanjsko-poslov-ni objekt, zato se je število prebivalcev občutno povečalo. Odprti so ostali tudi vsi oddelki v primestnih krajevnih skupnostih in na 5 osnovnih šolah. V slednjih je 10 oddelkov vrtca. Letos poudarek naravi in hrani Otroci radi hodijo v Vrtec, tudi zato, ker se strokovni delavci trudijo, da jim popestrijo prav vsak dan. »Letos se bomo veliko posvečali naravoslovnim vsebinam. Pripravljali bomo tudi delavnice in izobraževanja za zaposlene. Pripravljamo se na mednarodni projekt, imenovan Odgovorno s hrano. Tudi v naših vrtcih hrana ostaja, saj otroci včasih pojedo manj, včasih več. Zato želimo najti nove rešitve za to,« nam pove ravnateljica. Velenjski vrtec je že pet let eko vrtec, imajo tudi svojo eko zastavo. »Med otroki gojimo prave vrednote, verjamemo, da je prav, da že pri najmlajših spodbujamo odgovorno ravnanje do narave.« Sicer pa bodo tudi letos v kuhinjah poskrbeli, da bodo vsi, ki imajo zdravstvene diete, jedli tisto, kar smejo. »Če ima otrok dieto, potrebujemo zdravniško potrdilo, ki ga izda pediater. Dogaja se, da mnogi starši prihajajo k nam z bioresonančnim izvidom, ki pa ga žal pri dietah ne more- do lahko sprejeli tudi otroke, ki jih bodo starši še vpisali. Trenutno so sicer vse enote polne, le v starejših skupinah je še kakšno prosto mesto. »V zadnjih petih letih smo po novem letu vedno oblikovali nove skupine najmlajših otrok, saj se mamicam porodniški dopust konča tudi med letom. Letos s tem ne bo težav. V vilo Mojca bomo preselili starejše otroke od 3 let, mlajšim pa bomo zagotovili prostor v večjih enotah vrtca. Dobra novica je tudi ta, da cene vrtca za zdaj ne bodo spreminjali. Ravnateljica upa, da tudi med letom ne bo prišlo do povišanja ekonomske cene vrtca, ki je sicer trenutno ne plača nihče. Starše razporedijo v osem plačilnih razredov, tisti, ki so v najvišjem, plačajo 80 % cene, a takih ni veliko. Največ staršev plačuje 20 ali 30 % ekonomske cene. ■ Za šoštanj ske malčke še prostor Vpisanih za oddelek več otrok kot lani -Novost e-asistent Milena Krstič - Planine Šoštanj - Vse je počiščeno, in to generalno, nujna vzdrževalna dela so končali pravočasno, v enoti Mojca v Gaberkah pa razširili tudi igralnico, da bodo imeli najmlajši dovolj prostora. Vrtec Šoštanj s tremi enotami in 22 oddelki je začelo obiskovati 351 otrok. V 16 oddelkov enote Biba v Šoštanju je vpisanih 262 otrok, v enoto Urška v Topolšici v 4 oddelke 56, v dveh oddelkih enote Mojca v Gaber-kah pa 33. Tudi ravnateljica mag. Milena Brusnjak je težko čakala na nov začetek. »Vpisanih imamo za oddelek otrok več kot lani. V nekaterih oddelkih ne bomo imeli povečanega normativa, prosta mesta pa so še na voljo tudi za tiste otroke, ki bodo prišli v vrtec, ko bodo stari enajst mesecev,« pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak. »V Vrtcu imamo torej še prostor za vse otroke, katerih starši se bodo naknadno odločili za vpis.« V tem šolskem letu bodo nadaljevali številne zanimive projekte. V Eko vrtec, naravoslovje, Zdravje v vrtcu, Etika in vrednote ter Kulturna dediščina našega kraja bodo vključeni vsi otroci. V posameznih oddelkih, starostnih stopnjah in enotah pa bodo otroci vključeni tudi v obogatitveni program Kurikula (lutkovne predstave, zobozdra- vstveno vzgojo, bralno značko, smučanje, planinarjenje, folkloro, pevski zborček, likovne delavnice ...). Zunanji izvajalci bodo imeli zanje še dodatne dejavnosti, kot so denimo angleščina za najmlajše, glasbena pripravljal-nica, judo. »Pri nas dogodkov in novosti nikoli ne manjka. V tem šolskem letu se vključujemo v e-Asistenta, uvajamo sodobne in prijazne informacijsko-komunikacijske rešitve. Pomagale nam bodo v administraciji, pri vodenju dokumentacije, vzpostavitvi učinkovite in razumljive komunikacije, organizaciji dela in obveščanju,« pravi ravnateljica, ki vsem malčkom, staršem in zaposlenim želi prijazen začetek novega obdobja. a Zdrav začetek šolskega leta Le še nekaj dni in novo šolsko leto se bo začelo. Če so do 31. 8. na koledarju počitnice, potem je 1. september začetek novega šolskega leta. To pa poleg učenja, druženja s prijatelji, novih dogodivščin ... pomeni tudi stres. Vsak življenjski prehod, in tudi pozneje od dijakov in na začetku študija od študentov, zahteva prilagajanje spremembam, ki v otroku, mladostniku ali študentu izzovejo stres. O šolskih izkušnjah se je treba z njimi pogovarjati. Zato je pomembno, da zlasti prvošolčke pripravimo na ta mejnik, se z njim o šoli že prej pogovarjamo ter jim šolanje predstavimo kot nekaj lepega in vznemirljivega, kjer bodo spoznavali in se učili o mnogo zanimivih stvareh. Otroci, ki nimajo tovrstne podpore in izkušenj, v življenju najverjetneje ne bodo nič manj uspešni, se bodo pa pri določenih izzivih veliko bolj čustveno naprezali in se težje z njimi spopadali. Prve izkušnje, ki jih otrok dobiva ob vstopu v šolo, so zelo pomembne in ključne za celotno osnovnošolsko obdobje. Iz praktičnega vidika starši otroka pripravljajo na šolo že z nakupom ustreznih šolskih potrebščin. Pri tem je dobro, da je otrok prisoten pri nakupu in tudi sam sodeluje pri izbiri zvezkov, saj ga lahko to dodatno motivi- ra. Za zdrav razvoj otroka mora biti šolska torba prilagojena otrokovi velikosti. Zato so torbe različno visoke za učence različnih triad. Anatomsko oblikovane torbe se dobro prilegajo otrokovemu hrbtu. Torba naj ima več hljajte, ob pričetku sezone lahkih oblačil naramnice primerno zategnite. Hrbtišče torbe in naramnice naj bodo zračno oblazinjeni, da se otrok pod torbo ne poti. V deževnem vremenu je pomembno, da je torba narejena prekatov. Za zdravo hrbtenico je namreč pomembno, da je teža v torbi čim bliže hrbtu. Upoštevajte to pri polnjenju torbe in zapolnite najprej prvi hrbtni prekat. Potrebščine naj ne poskakujejo po torbi, ker to vleče otroka nazaj in kvari držo. Naramnice naj bodo čim bolje nastavljive. Ob menjavi lahkih oblačil z zimskimi naramnice nekoliko razra- seminarji, delavnice, tečaji najem predavalnic www.abitura.si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32 iz vodoodpornih materialov, da se knjige in zvezki ne zmočijo. Tudi prostornost torbe je prilagojena, in sicer predmetniku v posamezni triadi. Nahrbtnik tudi naj ne bi bil težji od 10-20 % otrokove teže. Na otrokovo doživljanje posameznih stvari pogosto še najbolj vplivamo starši sami. Če imamo mi do šole pozitiven odnos in smo tudi sami radi hodili v šolo in tam doživeli prijetne trenutke, bomo o tem otroku pripovedovali z velikim navdušenjem. In če z otrokom delimo še zabavno izkušnjo iz svojih let, mu pokažemo kakšno šolsko fotografijo, smo spet dodali košček prijetnosti v otrokov mozaik predstav o šoli. Včasih tudi starši preveč kompliciramo. Še vedno v prvi vrsti velja, da je otrok po naravi vedoželjen, in iz tega moramo tudi izhajati. Že če ga v tem ne omejujemo, lahko naredimo veliko. Prilagodimo se otrokovim interesom in tako bo tudi otrok laže sprejemal obveznosti, ki jih prinaša šola. Začetek šolskega leta je lahko odlična priložnost, da si družina zastavi manjše, postopne, pa vendar skupne cilje za spodbujanje zdravih navad. Da bo vaš šolar poln energije, vesel in zadovoljen, mu morate zagotoviti tudi ustrezno gorivo in njegovi prehrani nameniti še posebno pozornost. Če vaš šolar zjutraj izpusti zajtrk, bo pri pouku manj zbran in bolj raztresen, saj njegovo telo in možgani ne bodo prejeli dovolj glukoze. Pomembno je, da tudi sami zajtrkujete in ste tako svojemu otroku za zgled. Poskrbite, da bo čisto vsak obrok, ki ga zauži-je vaš otrok, uravnotežen. Ključ do zdravega načina življenja in ohranjanja zdravja je torej uravnotežena prehrana z več manjšimi dnevnimi pestrimi obroki, ki vsebujejo dovolj zelenjave in sadja ter polnovrednih ogljikohidra-tnih živil, priporočljive količine pustega mesa, mleka in mlečnih izdelkih ter kakovostnih maščob. Vsekakor se potrudite, da bodo domači obroki vedno pripravljeni iz zdravih in čim manj predelanih živil. Pomembno je, da kot družina tudi čez teden karseda pogosto obedujete skupaj. Skupni obroki krepijo vezi med družinskimi člani, hkrati pa je čas, ki ga družina preživi skupaj za mizo, tudi lepa priložnost za pogovor o tem, kaj se je komu zgodilo čez dan. Otroka navajajte na to, da žejo gasi z vodo ali nesladkanim čajem. Sladke pijače, ki so polne sladkorja in umetnih dodatkov, v prehrani vašega otroka nimajo kaj iskati. Z redno telesno dejavnostjo otroci koristno zapolnijo prosti čas, poleg tega pa manj časa preživijo pred računalnikom. Starši s svojimi navadami telesne dejavnosti predstavljajo najpomembnejši vzor otrokom, poleg tega je zelo pomembno tudi, da so skupaj z otroki telesno dejavni kot družina. S tem se gradijo dobri odnosi in lažje reši marsikatera težava. Prvi šolski dan je za otroke torej poseben dan, je prelomnica in tega ne smemo spregledati. Lepo je, da otroku polepšate dan, da ga peljete na sladoled, povprašate, kakšna pričakovanja ima, in podobno. Ritual priprave na šolo naj se začne že prvi šolski dan 1. septembra - naj se začne zares. Uspešen začetek šolskih dni vsem šolarjem in njihovim staršem! a Zdravstvenovzgojni center Karmen Petek, mag. zdrav. nege Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»^AS 1. septembra 2016 Odsev razbitega ogledala ALTERMATOR Letošnji Lirikonfest bo dvodneven - Festivalni sklic je Vsi smo beg XXI. st! Poezija = razbito ogledalo - Nagrade gredo Petru Semoliču, Zvonku Kovaču in Petri Koršič Tina Felicijan Velenje, 7. in 8. september - Velenjska knjižna fundacija pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje bo v vili Bianca priredila tradicionalno, že 15. mednarodno književno srečanje Lirikonfest. Na festival liričnega občutja pričakujejo književne goste iz desetih evropskih držav: Grčije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Italije, Albanije, Poljske, Slovaške, Češke in Slovenije. »S festivalnimi vabili smo pozvali ustvarjalce v balkanskih jezikih, ki pa sežejo čez mejo, ker je tudi pojmovanje balkanskega prostora zelo različno,« pojasnjuje idejni in programski vodja Ivo Stropnik. Osrednji deli dvodnevnega programa bodo večer novejše evropske poezije, debatna omizja o po-begu v literaturo ter slavnostne podelitve festivalnih nagrad in priznanj na Akademiji Poetična Slovenija. Nekaj dni krajši, a prav tako intenziven Ivo Stropnik ugovarja, da se festival ni skrčil, saj gre za celoletno produkcijo. Zvrstilo se je namreč že osem Lirikonfestovih šestnajstink, ki se bodo nadaljevale tudi po festivalu. »Dogodek ostaja nespremenjen: dvakrat po 21 avtorjev in prevajalcev poezije tega stoletja. V 12. festivalni antologiji je zbranih 42 av- podpore. Ampak to nič ne spremeni. Mislim, da je to vrhunski festival, ki si zasluži tako lokalno kot državno podporo.« Od branja do razprav Lirikonfest se bo začel prihodnjo sredo z večerom novejše evropske poezije. Druženje se bo začelo ob 19. uri v vili Bian-ci, kjer se bo zbralo 42 poetov in prevajalcev, ki so svoja dela prispevali za festivalno antologijo. Ob 22. uri pa bodo predstavili tudi knjižno zbirko Petdeset vezana na razpise za eseje. Tako se bomo letos sklicevali na Vsi smo beg 21. stoletja in Poezija je razbito ogledalo. Govorili bomo o begu v literaturo in njeni odtujenosti, jezikovni identiteti, poeziji kot prispodobi razbitega ogledala, se pravi pogleda vase, posnemanju kot orodju literarnega ustvarjanja v tem stoletju,« napoveduje Stropnik. Letošnji lavreati »Tako velenjica kot Pretnarjeva nagrada imata bolj dolgoročno posledico: mrežimo nagrajence z velenjskim prostorom z njihovimi rezidenčnimi bivanji in prirejamo bralne izmenjave z državami, iz katerih prihajajo nagrajenci,« pravi Ivo Stro- Lirikonfestovo knjižno stojnico poezije 21. stoletja, ki se bo v vili Bianci odprla v sredo ob 18.30 in v četrtek ob 9. uri, bo pospremila priložnostna razstava mineralov Balkana, ki jih je izbral velenjski zbiratelj Jože Rihtar. Ivo Stropnik torjev, kar je še več kot prejšnja leta. Izšla je že nagradna pesniška zbirka Maje Vidmar - lanskoletne lavreatkinje. Je pa res, da je 15. obletnico zaznamovala ljubljanska odločitev, da Liri-konfest ne bo več imel državne Lirično občutje se bo stopnjevalo tudi z glasbo. Med sredinim večerom novejše evropske poezije bo nastopal velenjski kantav-tor Vasja Mihajlovič - Woody. Na četrtkovi podelitvi festivalnih priznanj pa se bo predstavila slovenska glasbena skupina Tosca Beat z mešanico moderne glasbe, urbanih trendov, elektronskih ritmov in opernega petja. izbranih pesmi Maje Vidmar, te jih je izbrala Urška Zupančič. V četrtek se bo ob 9.30 začelo prvo književno omizje, ki bo potekalo v dveh delih: v prvem z naslovom Beg v literaturo, ko se bodo avtorji in ljubitelji spraševali, ali je poezija pobeg iz realnosti ali ravno obratno, v drugem z naslovom Tujost in odtujenost v novejši literaturi pa se bodo dotaknili begunstva, preseljevanja in disidentstva ter vpliva teh pojavov na jezik in identiteto. Ob 12. uri se bo začelo drugo omizje na temo Posnemanje kot orodje sodobnega literarnega ustvarjanja. »Tematika je vsako leto festivalno določena, vsako drugo leto pa pnik, ki je predstavil letošnje nagrajence. Za desetletni vrhunski pesniški opus bo velenjico - ča-šo nesmrtnosti dobil slovenski pesnik Peter Semolič. Hrvaški literarni zgodovinar in južno-slavist prof. dr. Zvonko Kovač bo prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in s tem častni naslov ambasador slovenske književnosti, saj več let vzpostavlja slovensko-hrvaške književno-je-zikovne stike. Bienalno nagrado Lirikonov zl&t pa bo dobila slovenska književnica Petra Koršič, ki je na evropsko aktualno temo letošnjega festivala napisala najtehtnejši esej. Igor Ozim spet navduševal mlade S slavnostnim koncertom sklenili že 22. mednarodno poletno violinsko šolo Velenje, 26. avgusta - Ozimova poletna šola v glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega v Velenju ima za sabo eno najdaljših tradicij v prirejanju mojstrskih tečajev na Slovenskem in vsako drugo poletje v naše mesto privablja izvrstne glasbene talente iz vsega sveta. Njena zgodba se je začela v osemdesetih letih, natančneje leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje, konec avgusta 1986 (eden prvih udeležencev je bil Štefan Milenkovič), pa seje dogajanje preselilo v Velenje, v takrat novozgrajeno glasbeno šolo, ki je in še danes nudi odlične pogoje za delo. Tako je Ozimova poletna šola v treh desetletjih v Velenje privabila preko 430 mladih in nadarjenih violinistov iz 25 različnih držav. Profesor Ozim namreč velja za enega največjih slovenskih glasbenih pedagogov in enega največjih violinskih pedagogov v svetovnem merilu. Živi in dela v Salzburgu na znamenitem Mozarte-umu, vsako poletje pa je gost različnih poletnih šol, letos ponovno tudi velenjske. Med 19. in 26. avgustom je tako Glasbeno šolo Frana Koruan Koželjskega obiskalo 9 izvrstnih violinistov. Udeleženci so zadnje počitniške dneve preživeli ob vadenju, natančnem študiranju in nadgrajevanju zahtevnih violinskih programov. Po eni strani so bili vsi navdušeni nad kvalitetnimi pogoji, ki jih nudi glasbena šola, na drugi pa z znanjem in modrostjo profesorja Igorja Ozima. Profesorju sta se pridružila njegova asistentka (soproga) Wonji Kim Ozim, ki tudi poučuje na Mozarteumu v Salzburgu, in odlični pianist Alan Brown, ki deluje na londonski Kraljevi akademiji. Poletna šola se je zaključila z izvrstnim koncertom v orgelski dvorani, na katerem so nastopili violinisti Manca Rupnik, Reeta Aho, Kaja Sešek in Nikola Pajanovic ob klavirski spremljavi Alana Browna. Občinstvo so navdušili z vrhunskimi izvedbami zahtevnega glasbenega programa. Mesto Velenje je lahko ponosno na prijateljsko povezavo s tako legendarnim profesorjem, ki še vedno navdihuje. ■ Urška Šramel Vučina Postanite naročnik 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! Varovati in ohraniti Šaleško dolino Aleš Ojsteršek Najprej se je dolino saniralo ekološko, zdaj se energetsko panogo in njene subjekte poslovno, država pa se bo na koncu lotila, kar je njenega - še urejanja zakonitosti poslovanja. Vrstni red bi lahko bil tudi obrnjen, vsekakor pa je ob poslušanju in branju očitkov novinarjev, ki se sklicujejo na revizijo mednarodne revizijske hiše Ernst & Young v Premogovniku Velenje, v delu prisotno nelagodje. Očitno tudi je, da se tudi uredništva ne morejo opredeliti - v kulturnih, izobraževalnih in družabnih rubrikah so nad razvojem in dosežki Šaleške doline navdušena in jo opisujejo (tudi) kot biser, na straneh politike pa se zgodba bere obrnjeno, predvsem pa brez pravih pravnih podlag. Pravno gledano bi cesar moral biti nag. Pa je res? Da gre v izjemni razvitosti javne infrastrukture na vseh področjih v dolini v ozadju za račun, ki je bil v velikem delu izstavljen premogovništvu in energetiki, je verjetno jasno vsakomur od prvega dne. Zagotovo jim je bilo jasno že v časih, ko so »kamarati« po šihtu s prostovoljnim delom utrjevali strugo reke Pake, ob vikendih pa navijali za Rudar. Iz spominov Rdečega barona, ki bi jo sicer težje poimenovali revizijsko poročilo - drugega pa nimamo, drugačnih zaključkov ni moč potegniti. Kjer ni bilo in še vojska in partija nista mogli vzeti, so se fantje pač znašli po svoje. Pako je bilo potrebno ukrotiti, na lestvici pa ponos ni dovolil, da bi »knapom« grozil izpad. V delu namenoma poenostavljam, da bi bilo mogoče pokazati vzporednico, kako je država z urejanjem pravnih podlag zaostajala že takrat. Očitke premogarjem o pomanjkljivi skrbnosti poslovanja nad sredstvi, namenjenimi odškodninam zaradi negativnih vplivov na okolje, bi bilo smotrno odpraviti vsaj na ravni, ali gre za težavo v obliki ali v vsebini. Ali je problem pomanjkanje pravne podlage ali namen, za katerega so sredstva porabljena. Proračuna občin Šoštanj in Velenje, ki sta v ozadju vodila ukrepe za zmanjšanje posledic škode in sta zdaj prav tako na zagovoru pred najširšo (medijsko) javnostjo, pozivata pristojni del države, naj se jima vendarle pridruži (in področje uredi z zakonom). Zdaj je menda jasno, da gre pri medijskem obračunavanju predvsem za igro, neresno in nedostojno za današnji čas. Danes bi že moralo dozoreti spoznanje, da državljani od države pričakujemo resen in učinkovit servis, upravljanje z namenskimi sredstvi pa spada pod njeno osnovno dejavnost. Na ta način bi se prebivalce doline v pomembnem delu razbremenilo nela-godja, ki izhaja iz očitkov o nezakonitosti ukrepov, ki jih v samem bistvu razumemo, sprejemamo in živimo kot javno in koristno infrastrukturo. Na tem mestu se je seveda potrebno ozreti še na tiste očitke, kjer se mediji sklicujejo na revizijska poročila in navajajo primere, ki so po domačnosti izvedbe in plačevanja v nebo vpijoči. Takšni nebodigatreba so javna skrivnost in se jim navadno reče, da za vsako rit šiba raste ... Gre predvsem za to, da bo za varovanje in ohranjanje kakovosti življenja v dolini - za dolino potrebno regulirati še kaj in predvsem zdaj - preglednost poslovanja je namreč standard, šteje enako kot čist zrak in bistra voda. VPIS ABONM/ JEV 2016/2017 f Festival Vel enje Vpisovanje starih abonentov od 5. septembra Vpisovanje novih abonentov od 29. septembra Tel.: (03) 898 25 90 in 051 607 099 www.festival-velenje.si ■ ■ Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni mozaik Petki so rezervirani za Radio Velenje Doktor znanosti, etnolog Ambrož Kvartič, je naš radijski sodelavec od leta 2014e. Petke, pravi, si je rezerviral za dežurstvo v studiu na Starem trgu v Velenju. Občasno »preživi« na tej lokaciji tudi kakšen del noči v Skupnem programu lokalnih in regionalnih radijskih postaj SNOP. »Ta me spravi iz ritma, ampak sodi zraven. In kar se mora, ni težko. So pa lahko poslušalci nočnega programa kar zanimivi in se ti tudi zgodi, da se kdaj kdo nepričakovano pojavi pred vrati studia.« Ker pravijo, da je vse za nekaj dobro, tudi Ambrož ugotavlja, da mu je moderatorstvo na našem radiu odprlo nova vrata. Kajti če ne bi imel izkušenj za delo pred mikrofonom, v radijskem studiu, bi zagotovo potreboval precej več časa, kot ga je, ko je postal pogodbeni sodelavec slovenske medijske hiše RTV. Od letošnjega maja je njegov glas slišati na Radiu Slovenija, na katerem sodeluje kot napovedovalec, na TV pa se pogosteje pojavlja kot bralec tekstov v dokumentarcih. Med najnovejšimi pogodbenimi obveznosti slovenske medijske hiše je še sestavljanje vprašanj za tretjo sezono oddaj Male sive celice, v kateri je v ekipi še en Velenjčan - Uroš Kuzman. Oddaja bo na sporedu predvidoma v drugi polovici oktobra. »Kar je novo, je zame vznemirljivo. Čeprav sem se moral znova postaviti na noge, še ne pomeni, da se po visokošolskem študiju ne ukvarjam več z raziskovanjem, pišem članke, pripravljam knjigo. Moram pa priznati, da urnika ne poznam. Na srečo lahko kaj od omenjenega počnem tudi doma.« GLASBENE novice dal televizijski film o viharnem življenju ameriške pop pevke Britney Spears, ki je pravkar objavila nov album z naslovom Glory. V dvour-ni biografski drami, ki zaenkrat nosi naslov Britney, bo glavno vlogo odigrala avstralska igralka Natasha Bassett. V filmu bodo lahko gledalci spremljali pev-kino življenje od otroštva v Louisiani preko najstniških let, ko je v 90. letih minulega stoletja postala ena najuspešnejših pevk svoje generacije. Snovalci filma se bodo osredotočili tudi na njeno zvezo s pevcem in igralcem Justinom Timberlakeom, ločitev njenih staršev, zakon z Jasonom Alexandrom in kasneje Kevinom Federlinom ter odvzem skrbništva nad sinovoma. Danes 34-le-tna pevka pa se je kljub vsem težavam uspela postaviti na noge in z novim albumom dokazuje, da si še vedno zasluži svoje mesto v svetu glasbe. Celine Dion z novim albumom Encore un soir Kanadska pevka Celine Dion je izdala novi album z naslovom Encore un soir. Album je prvi, ki ni nastal pod okriljem pev- Sweet Peak in Ina Šaj Štajerska house produkcija Sweet Peak se vrača na sceno z novo skladbo, ki jo je posnela s pevko Ino Shai oziroma Martino Šraj, kot je njeno pravo ime. Znanka iz tv šova Slovenija ima talent že kar nekaj časa živi v Londonu, zato ne preseneča, da je nova skladba nastala v slovenskem in angleškem jeziku. Skladba v angleščini z naslovom Love Me For Life je nastala pod Ininim peresom, slovenska z naslovom Grafit pa je delo Tilna Majeriča in Ine. Pod glasbo sta se podpisala Mario Čižič in Martina Šraj, Dino Zorec pa je skladbo aranžiral in produciral. Sweet Peak, ki so sodelovali že s Katarino Malo pa tudi Katarino Habe, so iskali primerno vokalistko za skladbo preko facebooka in tako naleteli na pozitiven odziv Martine, ki ji je bila skladba všeč, sama pa je svoj del dodala še pri ustvarjanju angleškega teksta in glasbe. Film o življenju Britney Spears Ameriški televizijski kanal Lifetime je za prihodnje leto napove- Poletje je bilo zanj zelo delovno zaradi pogodbenih obveznosti in nastopov igralskega ansambla muzikala Cvetke v jeseni, ki - mimogrede - prihaja sredi septembra v Šoštanj. Njegovo ime so zagotovo zasledili tudi obiskovalci glasbenega spekta-kla Veronika De-seniška. Dopusta za zdaj še ni imel, ga pa načrtuje sredi oktobra. Kam? »V tujino, v tople kraje,« je bil kratek in jedrnat Ambrož Kvartič. •Tp Ambrož Kvartič se v studio na Starem trgu pripelje kar s kolesom. de ob spremljavi klavirja, pop-rok ritmi in celo ritmi, značilni za hip-hop. Celine poje o izgubi ljubljene osebe, moči družine in lepotah življenja. Naslovno skladbo je napisala z dolgoletnim sodelavcem Je-an-Jacquesom Goldmanom mesec dni po smrti moža, ki je v 73. letu umrl zaradi raka na grlu. Pevka, ki zaključuje turnejo po Franciji in Quebecu, pa je že začela ustvarjati novi album. Ta bo v angleščini, izšel pa bo leta 2017. Na njem bo tudi pesem Recovering, ki jo je napisala ameriška pevka Pink. Beyonce pobrala levji delež nagrad na podelitvi nagrad MTV ard, ki je neke vrste nagrada za življenjsko delo, je dobila Rihanna, nagrado za najboljši hip hop video Drake za Hotline Bling, nagrado za najboljši moški video Calvin Harris za This is What You Came For, nagrado za najboljšega novega umetnika pa rock skupina DNCE. Liam Gallagher napovedal prvi solo album Nekdanji frontman britanske skupine Oasis Liam Gallagher je za leto 2017 napovedal debitant-ski solo album, ki bo ponudil 10 do 11 pesmi z glasbenikovimi avtorskimi besedili. To bo Liamov prvi album, medtem ko je njegov brat Noel po razpadu skupine Oasis leta 2014 izdal že tri samostojne albume. Čeprav bo Li-am izdal solo album, pa to še ne pomeni, da se podaja na samostojno glasbeno pot. Brata Liam in Noel sta leta 1991 ustanovila skupi- kinega januarja preminulega moža Reneja Angelila, ampak v sodelovanju z več velikimi francoskimi glasbeniki, kot sta Francis Cabrel in Serge Lama. Na albumu se prepletajo bala- Ameriška pevka Beyonce je na nedeljski podelitvi nagrad televizije MTV v dvorani Madison Square Garden v New Yorku pobrala večino nagrad. Beyonce, kije bila no-minirana kar v enajstih kategorijah, je osvojila nagrado za video leta za skladbo Formation, s Hold Up pa je osvojila nagrado za najboljši ženski video. S skladbo Formation je pobrala še tri nagrade, med drugim za montažo, pobrala pa je tudi nagrado za video za album Lemonade. Nagrado za video Vangu- no Oasis, ki je zaslovela s številnimi uspešnicami in albumi. Prejeli so 15 nagrad revije New Musical Express, pet britov in štiri evropske glasbene nagrade MTV. Kljub uspehu pa so skupino ves čas spremljala notranja nesoglasja, ki so vrhunec doživela v zaodrju koncerta v Parizu leta 2009, ko sta se brata Gallagher sprla in je Noel razbil Liamovo kitaro. Oasis so tedaj zaključili svojo skupno pot. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. BQL - Muza 2. BON JOVI - This House Is Not For Sale 3. JASON DERULO - Kiss The Sky Bratoma Aneju in Roku, ki sestavljata duo BQL, je s pesmijo Muza uspel veliki met. Nekdanja udeleženca šova Slovenija ima talent sta zasedla drugo mesto lestvice najbolj predvajanih skladb v Sloveniji SLO TOP 50. Zato njuna zmaga v izboru pesmi tedna Radia Velenje ni nobeno presenečenje. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 RAUBARJI - Poslednji dan 2 GADI - Ne grem domov 3 ANSAMBEL NARCIS - Pomežikaj mi na skrivaj 4 ANSAMBEL SMEH - Ej stari, ne sekiraj se 5 ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA - Sonček 6 EURO KVINTET - To je ljubezen 7 MODRIJANI - Slovenka, Slovenka 8 ANSAMBEL AZALEA - Copata 9 ANSAMBEL STIL - Pr'jatlca 10 POSKOČNI MUZIKANTI - Pokvarjeni fantje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TOMAŽ AHACIC V 47. letu starosti je zaradi posledic dolgotrajne bolezni umrl pevec Tomaž Ahačič - Fogl. Nekdanji pevec skupine Yuhubanda in udeleženec priljubljene oddaje Znan obraz ima svoj glas je dlje časa bolehal za rakom na grlu, ki je bil na koncu zanj usoden. TONY CETINSKI Priljubljeni hrvaški glasbeni zvezdnik Tony Ceitnski prihaja v Ljubljano. 9. septembra bo nastopil v Križankah, kjer bo predstavil številne svoje stare uspešnice in tudi nove skladbe. Cetinski je v Sloveniji že večkrat nastopil, številnim pa se je vtisnil v spomin po sodelovanju s Slovenskim filharmoničnim orkestrom. DARE ACOUSTIC Dare Acoustic predstavlja novi single z naslovom Na dekici. Čeprav bi glede na njegovo ime pričakovali akustično skladbo, pa gre v resnici za udarno in roker-sko obarvano pesem, s ka- tero Dare napoveduje izid svoje druge plošče. Skladbo spremlja tudi videospot, ki so ga deloma posneli celo v Afriki. MANCHE, RALE IN DINNA Manche, Rale in Dinna so slovenski izvajalci, ki so z videospotom za pesem Drive By vzbudili zanimanje tudi čez mejo. V le nekaj dneh so na YouTubu zabeležili skoraj 400.000 ogledov, kar je za slovenske izvajalce velik uspeh. V kratkem jih tako čakajo nastopi v srbskih, avstrijskih in nemških klubih. BRIGITA ŠULER Brigita Šuler je pred kratkim posnela novo pesem Mi smo najboljši letniki, zdaj pa si na Youtubu lahko ogledate tudi videospot, ki ga je posnela skupaj s plesalci skupine Tower Pancers. Ti so tako rekoč Brigitini sosedje iz Brežicam sosednje Brestanice, predstavili pa so se tudi kot odlični igralci. Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 12 12 »Hja, fantje... Pravijo, da ni zime za Eskime. Jaz pa pravim, da ni poletja za hokejiste. Vročina gor ali dol - treba si je nadeti polno bojno premo,« je Čvek vlekel na ušesa, ko je Nino Golčman spodbujal igralce inline hokeja, naj ne popustijo pod pritiskom sonca. »»^AS ^^ Eden povsem suh, drugi povsem premočen. Rajko Djordjevič na letošnji VIP turnir ni prišel igrat tenisa, pevec Andrej Šifrer pa. Oba sta se hladila s pivom, pogovor pa je moral biti sila resen. Je bilo govora o težavah medijev? Skoraj zagotovo, saj se z njimi dogaja to, kar se je pred leti s tekstilno industrijo, ki je »zakrivila« tudi VIP CUP turnir. Nekdanja šmarška nogometaša Drago Lukner in Franci Omladič ter član šmarške-ga Gledališča pod Kozolcem Tomaž Potočnik (z leve proti desni) so letos nadzorovali potek vaških iger v domačem kraju. Robi Crnjac, šmarški svetnik in »kozolčan«, je bil član ekipe vaške skupnosti Podgora v vleki vrvi. Tomaž Robiju: »Če želite tudi letos zmagati, namesto moči bolj uporabite glave.« Navodil Podgorčani niso upoštevali, saj je prehodni pokal šel v roke ekipi Skornega. ZANIMIVOSTI Našli najstarejšo šivanko doslej Arheologi so v jami Denisova v Sibiriji odkrili šivanko, ki naj bi bila stara 50 tisoč let in tako po starosti presega tudi šivanko iz jame Potočka zijavka, ki je doslej veljala za najstarejšo na svetu. Novo odkrita šivanka naj bi pripadala denisovanom - človeški vrsti, ki so jo na osnovi redkih človeških ostankov iz te jame prepoznali po DNK. Arheolog Boštjan Odar iz Narodnega muzeja Slovenije meni, da je bolj kot najdba šivanke pomemben vsebinski sklop, v katerem je predmet; jama Denisova namreč velja za pomembno arheološko najdišče predvsem zaradi najdbe iz leta 2008, ko so v jami našli členek neke ženske, za katerega so predvidevali, da pripada neandertalcem. Po analizi DNK so raziskovalci spoznali, da gre za ostanke do tedaj neznane človeške rase, ki je najbolj sorodna neandertalcem in so jo poimenovali denisovani. »Gre za veliko odkritje zadnjega desetletja, ki je povsem spremenilo pogled na evolucijo človeka,« dodaja Odar. Nedavno odkrita šivanka naj bi se po pričevanjih arheologov nahajala v enaki zemeljski plasti kot kost iz leta 2008, kar nakazuje, da najdbi izhajata iz približno enakega obdobja in je torej šivanka najverjetneje res pripadala deniso-vanom. Robot za izdelovanje tatujev Že res, delujoči robot danes ni čudo tehnike, in že res, da tudi ni nemogoče izdelati robota, ki riše tatuje - je pa morda težje najti človeka, ki bi se strinjal, da robot nariše tatu prav njemu. Gre za vprašanje zaupanja v umetno inteligenco, ki sta ga želela preizkusiti francoska umetnika, združena pod imenom Appropriate Audiences. Umetnika sta prišla v ameriško podjetje Autodesk in njihov laboratorij za aplicirane raziskave, skupaj pa so tovarniškega robota predelali v robota za izdelavo tatujev. Potem pa so sledila razkritja, koliko zares zaupamo umetni inteligenci: našli so se tisti, ki pravijo, da bi celo bolj zaupali stroju, saj velja za bolj natančnega; našli so se tisti, ki so dejali, da robot ni sposoben reakcije ob človekom strahu ali bolečini ter zato ni primeren; in našli so se tisti, ki so najprej opozorili, da robot ni sposoben reagirati na premikanje našega telesa. Komu boste vi zaupali izdelavo vašega tatuja, pa je seveda samo vaša odločitev. Igrali so na zračno kitaro Na Finskem je potekalo že 21. svetovno prvenstvo, ki združuje ljubitelje glasbe in nenavadnih veščin: zbrali so se najboljši kitaristi na zračno kitaro. O ne, ni šala in na tekmovanje se ne da ciji, Nemčiji, Kazahstanu, Rusiji, ZDA, na Japonskem in Nizozemskem. Tekmovalce na prvenstvu nato ocenjujejo sodniki glede na slog izvedbe - »kitarist« mora izvesti skladbo v minuti, pri čemer glede vizualnega nastopa velja samo pravilo, da ni pravil. »Namen svetovnega prvenstva v igranju na zračno kitaro je promocija miru na svetu,« so zapisali na spletni strani tekmovanja. To leto je zmaga pripadla Mattu Burnsu iz ZDA, ki je osvojil zlato medaljo. Največji biser na svetu v dolžino meri 67 centimetrov, v širino 30, tehta kar 34 kilogramov. Če bodo raziskovalci dokazali, da je biser dejansko nastal v orjaški školjki, bo njegova vrednost presegla 100 milijonov ameriških dolarjev. Ribič pa ga je vsa ta leta hranil pod posteljo ... Zdaj je biser razstavljen v mestni hiši. Taksi brez voznika Po ulicah Singapurja že vozi prvi taksi brez voznika. Start up podjetje NuTonomy, ki stoji za projektom, je na preizkusne vožnje povabilo izbrane potnike, obenem pa napovedalo, da bodo priti kar tako. Tekmovalci morajo najprej skozi sito na nacionalnih izborih, ki jih prirejajo v Belgiji, Bolgariji, Kanadi, Fran- Ribič iz mesta Puerto Princesa na otoku Palawan je pred več kot desetimi leti našel biser, ki ga je ohranil za spomin. Nikoli ni razmišljal o njegovi vrednosti, nedavno pa ga je zaradi selitve zaupal v varstvo teti, ta pa je opazila nenavadno redkost bisera in ga predala županu. Biser je hitro postal atrakcija, saj gre verjetno za največji biser na svetu; v nekaj mesecih storitev razširili na več tisoč ljudi. Prav Singa-purju so začeli zato, ker so taksi prevozi zaradi nizke cene prevozov in visokih stroškov lastništva avtomobila tam dobro razviti in poceni, veliko pa je tudi povpraševanje. Za povrh je ugodna še prometna ureditev, ki slovi po discipliniranosti voznikov. Kdaj bomo prvi taksi brez voznika uporabljali v Sloveniji, še ni znano. 1. septembra 2016 frkanje » Levo & desno « Dobro je Vsako gorenje še ne pomeni uničujočega požara z ostanki pepela. Naše Gorenje je ob polletju še naprej dobro poslovalo z »ostanki« dobička. Kdo je boljši V 2alcu bodo 6. septembra odprli fontano piva. Na njej bodo lahko obiskovalci pili pet vrst piva. To ni nič! V Šoštanju so na sobotnem festivalu ljubitelji piva lahko preizkušali kar 30 vrst tovrstne pijače. Pogled navzdol Pri nas res ne bo več veljalo, da usmerjamo pozornost le navzgor. Vsaj kar zadeva javne razsvetljave, bomo kmalu prav vso svetlobno pozornost usmerili navzdol. Prav bi bilo, če bi »oni zgoraj« navzdol usmerili tudi pozornost pri državljanih. Dobra banka Odkar je Abanka priključila Banko Celje, beleži velik skok dobička. Torej je Banka Celje le bila dobra banka! Novo v starem Naše novo Velenje se bo poslovno širilo v Staro vas. Tako bo tudi v tej vasi s »starim« imenom veliko novega. Nevarne gobe Če nepoznavalci nabirajo gobe, lahko tvegajo, da se bodo z njihovim uživanjem zastrupili. A če nabiralci, tudi poznavalci gob, zaidejo v zasebne gozdove, lahko tvegajo tudi kaj hudega. (Ne)srečna petica Peterokraka zvezda gre mnogim pri nas še močno v nos. Peterokraka kro-žišča so za nekatere prava rešitev. Domače je Tudi v naših javnih zavodih naj bi kmalu vendarle bolj sledili znani reklami: Domače je, domače. Če le ne bodo nekateri dobavitelji znova našli kakšne luknje in skozi njo v šole, bolnišnice in drugam pripeljali »domačo ekološko« hrano iz tisoče kilometrov oddaljenih krajev. Spet po starem Nekateri vozniki so se zelo razveselili zadnje nedelje. Do tedaj je veljala zadnja akcija Hitrost. Zdaj spet vozijo po starem. Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 Starodobniki prava atrakcija Dvodnevno praznovanje KS Staro Velenje - Dalmatinski večer, prva letošnja rokodelska tržnica, bogoslužje na trgu in zabava pozno v noč REPORTAŽE Velenje, 27. avgusta - V Krajevni skupnosti Staro Velenje so tudi letos pripravili dvodnevno praznovanje krajevnega praznika. Verjetno so si v petek zvečer, ko so pripravili srečanje krajanov ob zvokih dalmatinske in starogradske glasbe, želeli boljši obisk. Tisti, ki so prišli, so lahko poskusili tudi morske dobrote. V soboto se je dogajanje na trgu razživelo popoldne, še v hudi vročini. Rokodelci so na prvo letošnjo tržnico res prišli od vsepovsod, tudi oder je bil ves čas poln, saj so nastope omogočili vsem, ki so želeli pokazati svoje talente. Po tradiciji je praznovanje zaznamovalo tudi kratko ""^Jis 13 bogoslužje. Prava atrakcija je bil sprevod starodobnikov skozi Stari trg. Najprej so se skozenj zapeljali kolesarji, ki so se starim kolesom primerno tudi oblekli. Sledila je kolona starodobnih avtomobilov Avto kluba Velenje, na koncu pa še fičkov, ki so še vedno zelo popularni. Sploh v Fičo klubu Velenje, ki združuje že več kot 100 imetnikov dobro vzdrževanih avtomobilskih malčkov. Zabavo so končali ob zvokih ansambla Žarek in porcijah slastnega restane-ga krompirja, ki so ga za obiskovalce pripravili člani Turističnega društva Velenje. a bš V petek zvečer je na Starem trgu dišalo po ribah, obiskovalci pa so uživali v dalmatinski in starogradski glasbi. Dogajanje na sobotni rokodelski tržnici so s svojim mimohodom popestrili starodobniki. Šaleški festival piva drugič Butične pivovarje tokrat ni bilo treba prepričevati, da pridejo - Obiskovalce pa tudi ne Milena Krstič - Planine Šoštanj, 27. avgusta - V Šoštanju na Trgu bratov Mravljakov so v soboto popoldan ter dolgo v noč in še malo v nov dan prihajali na svoj račun pivoljubci. Potekal je drugi Šaleški festival piva, izjemna priložnost za predstavitev mikropivovarjev. Ti so v zadnjem desetletju na slovenskem doživeli pravi razcvet, med pivci piva pa so vse bolj priljubljeni. Žan Delopst iz Turistične zveze, »glavni« med več organiza- torji dogodka, je bil zadovoljen. »Dober obisk, dobra ponudba. Pa še vreme nam gre na roko.« Festival je z obiskom prijetno popestril dogajanje v starem mestnem jedru Šoštanja, z vsebino pa prispeval h kulturi pitja piva in odkrivanju novih pivskih okusov. Še pred ne dolgo časa smo v Sloveniji poznali le velike pivovarne in vedeli, da je pivo svetlo ali temno. Na festivalu je bilo poudarjeno butično, obrtno mikropivo-varstvo. To postaja tudi pri nas vse bolj popularno. V zadnjih le- Organizatorji in ponudniki so bili z obiskom zadovoljni. Žan Delopst z majico Všeč so mi ženske, ki pijejo pivo... tih je vzklilo precej manjših unikatnih pivovarn, v katerih varijo pivo po svojih recepturah. »Ko smo lani začeli ta festival, je bilo pivovarje kar težko prepričati, da so prišli. Mesto se jim ni zdelo dovolj atraktivno, pa tudi pričakovali niso, da bo obisk toli- kšen, kot je potem bil. Po prvem uspelem dogodku, o katerem se je tudi veliko govorilo, so letos pivovarji klicali tudi sami in izražali želje, da bi prišli.« Ob pokušanju pivaa pa so obiskovalci okušali jedi izpod peke, se mastili z odojkom in se spopa- dli z velikanskimi hamburgerji. Lani je bilo na festivalu več kot tri tisoč ljudi, letos pa so našteli še kakšnega ljubitelja piva več. Vsak od njih je dal nov polet za nov festival tako ponudnikom kot organizatorjem. a Začelo se je pozno poletno dogajanje Otroci so uživali na šmarški plaži, člani šmarškega motokluba pa so dokazali, da so vešči tudi s kuhalnico v roki. Šmartno ob Paki, 26. avgusta - Prireditveni prostor za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki je prostor, kjer se ob različnih priložnostih srečujejo in zabavajo mladi po srcu in po letih. Minuli konec tedna je to omogočila otvoritvena prireditev v okviru tradicionalnega Poznopoletnega festivala. »V Šmartnem ob Paki pravzaprav človeku ne more biti dolg čas. Dogaja se veliko stvari in tale današnja je super. Doma imamo shranjen program prireditev Poznopoletnega festivala in z možem sva se odločila, da bova obiskala vse dogodke in s tem na svoj način izkazala priznanje organizatorjem ter izvajalcem, sebi pa popestrila iztekajoče se poletne dni,« je menila Ida Centrih ter se pri tem ozrla na prizorišče, na katerem so na njeni desni na odru prepevali in igrali člani tamburaške sku- pine Klinčeci, pod odrom so se za nastop pripravljale plesalke plesne skupine Mdance, levo na travniku so na šmarški plaži - v bazenih, polnjenih z vodo - uživali in se »šprica-li« z vodnimi pištolami otroci, pod kozolcem pa se je odvijala roštilja-da. Na njej so se »udarile« štiri ekipe s pripravo kulinaričnih dobrot. Vse so poskušale prepričati posebno strokovno komisijo, da so njihove jedi najboljše. Kot so nam zaupali člani komisije, so bile vse vredne pohvale in so se kar težko odločili za zmagovalno ekipo. Kolebali so med Vražjimi babnicami, ki so si (tako so ocenjevali obiskovalci) nadele pravo ime, in med kuharji šmarškega motokluba Packenstein, ki so imeli na jedilniku mladinske in bajkarske »kugllagerje« v rožmarinovi skorji-ci. Odločili so se babnice in njihove svinjske rebrce na žaru, perutničke, bučke z omako. Obiskovalci pa so dobro ocenili tudi jed languš, ki so ga pripravili člani tamkajšnjega društva ljudske tehnike. Manjkale niso tudi delavnice za otroke, za katere so poskrbele članice šmarškega društva prijateljev mladine in taborniki rodu Hudi potok Šmartno ob Paki. »Otvoritev je bila uspešna, razpoloženje za kozolcem in pred njim odlično. Lahko bi bilo še več ljudi, a ne glede na to bomo šmarško plažo in roštiljado pripravili tudi prihodnje leto,« je ocenila dogajanje direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Mirjam Povh. Jutri (v petek) v okviru Poznopo-letnega festivala gostuje pevec Andrej Šifrer. . Tp Veselje ob Toplici Zadnjo avgustovsko nedeljo smo v Topol-šici pripravili že tradicionalno prireditev Veselje ob Toplici, ker smo prikazali stare ljudske šege in opravila, saj ne želimo, da gredo v pozabo. S pomočjo domačinov, ki še skrbijo za orodje, ki so ga uporabljali v mladosti, smo prikazali košnjo trave s koso, prikupne gra-bljice pa so koscem priskočile na pomoč in jim tudi po starih ljudskih navadah pripravile malico, v kateri niso smeli manjkati mošt, kruh in klobasa. V senci pod drevesom je možakar kle-pal koso, pri čemer so se preizkusili tudi obiskovalci. Mlač-vo žita sta prikazala dva najstarejša krajana, ki bi vsekakor želela, da se ohrani vsaj tradicija. Rezanje slame je opravilo, ki je marsikomu čudovit spomin na mladost, je pa to delo tu okoli že izumrlo. Izdelavo skodel in cokel smo si ogledali z občudovanjem, saj je pri tem potrebna izredna ročna spretnost. Ustvarjanje rož iz papirja, ki so ga prikazale tri naše krajanke, se trudimo ohraniti in prenesti na mlajšo generacijo, zato vsako leto pripravimo delavnico izdelave rož. Osrednja zanimivost je bila vsekakor pranje perila v nekoč topli Toplici, saj je bilo nekdaj v našem kraju zaradi zdravilišča največ peric. Perilo so tudi obesile in prikazale likanje s starim likalnikom na oglje. Pri prireditvi so sodelovali tudi domači taborniki, gasilci, jamarji, člani Društva ško-ljada Lajše ter čebelarsko društvo. Krajan-ke so poskrbele za to, da smo se posladkali, spekle so pecivo in potice po starih ljudskih receptih. Za največ smeha in zabave sta poskrbeli nogometni ekipi »suhi in debeli«, ki sta si borbeno podajali žogo, za morebitne poškodbe pa je skrbel naš zdravnik, ki je takoj prihitel na kraj dogodka in poškodovancu ponudil prvo pomoč v obliki cvička. Tudi sodnik je bil pošten, saj je z rožo v laseh spregledal marsikatero nogometno napako. Poskrbeli smo tudi za športna tekmovanja, tako smo skakali v žaklju, tekmovali v nošenju kozarca, polnega vode, in se pomerili v ravnotežju pri prenosu jajc na žlici. Grabljice, perice, kosci in ostali so poskrbeli tudi za veselo pesem, ki je donela še dolgo v noč. a TD Topolšica Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 14 14 KUNIGUNDA «»^AS 1. septembra 2016 ARK reporterji Sedem novinarjev iz štirih držav poročalo o Kunigundi - Prihodnost novinarskega poklica in medijev vidijo v digitalizaciji Tina Felicijan Letos so bili v Kunigundinem delovnem taboru pod vodstvom Ane Marije Kolar mladi novinarji, ki so v angleškem jeziku poročali o festivalu, v maternem pa novice pošiljali tudi v svoje domovine - v Španijo, Turčijo, Rusijo in Srbijo. Ker so ustvarjalci festivala letos razglasili avtonomno kulturno cono Avtonomna republika Kunigunda, so se poimenovali kar ARK reporterji. »Ukvarjali so se predvsem z reportažnim novinarstvom in intervjuvali goste in obiskovalce festivala. Urili so se v pisanju in razvijanju svojega jezikovnega sloga, pa tudi snemanju in montaži. Tako so pridobivali pomembne praktične izkušnje, izboljšujevali znanje angleškega jezika, saj so tekste jezikovno pilili s profesorico Petro Hribernik, Mladinskemu centru Velenje pa pomagali pri promociji festivala Kuni-gunda, saj so s svojimi novinarskimi prispevki v angleščini širili glas o festivalu v tujino in med pri nas živeče tujce,« je povedala Ana Marija. Pisa- no družbo, v kateri ima vsak posameznik različno ozadje in izkušnje z mediji, smo povprašali o njihovem pogledu na novinarsko delo in prihodnost poklica ter medijev. Pomanjkanje neodvisnosti in vsebine Sogovorniki se strinjajo, da je internet zelo spremenil novinarstvo. Omogoča hitro širjenje ogromne količine informacij. Poleg tega tehnološki razvoj vnaša tehnično in programsko opremo, ki je dostopna vsakomur, in kmalu bo vsakdo lahko s preprostimi in poceni napravami naredil tehnično kakovosten novinarski izdelek. Zato predvidevajo, da bo vedno več vsebin na spletu, platforme bodo vse bolj multimedijske, novinarji pa bodo morali vse delati sami - pisati, snemati, montirati. »Zato bodo tiskani mediji počasi izginili,« meni Rusinja Dasha Savina, Mireia Frances Matas iz Španije pa dopolnjuje misel: »Pisno novinarstvo ne bo izginilo, bo pa izgubilo moč. Ljudje vse manj berejo, niso tako zbrani, zato potrebuje- jo bolj kratke, a bolj udarne zgodbe, posredovane z vizualnimi kanali, kot so fotografije in videi. Bo pa zaradi tehnološkega razvoja in interneta velik problem kredibilnost.« Ugotavljajo, da so sodobne medijske vsebine pretirano negativne, po drugi strani pa komercialne in banalne. »Politika in gospodarstvo z obvladovanjem medijev ustvarjata strah med ljudmi in jih poneumljata. Ampak novinarji lahko spremenimo vsebine in slog poročanja, da vplivamo na kolektivno zavest in vzdušje,« je prepričana Dasha. »Ljudje hočejo kakovostne, zanimive, relevantne informacije, ampak posredovane preprosto in zabavno,« pravi Mireia, njen rojak Roger Rey pa nasprotuje: »Mediji proizvajajo vsebine, ki jih ljudje želijo. Zato je treba oblikovati tako javno mnenje, ki bo omogočalo produkcijo kakovostnih in relevantnih vsebin. Novinarstvo bi moralo učiti, ne zabavati.« Arda Kocaman iz Turčije je opozoril na pomanjkanje svobode tiska, ki je v Turčiji še posebej na udaru, kar je velik problem. »Želim si, da bi bi- li novinarji res svobodni in bi lahko spraševali, kar želijo. Mislim pa, da na globalni ravni svoboda tiska ni tako problematična. Prav tako Turk Ugur Apaslan, prav tako opaža močno povezavo med novinarstvom, marketingom in odnosi z javnostjo. »Medij mora prodati svojo vsebino. Treba se je boriti za klike. Zato izbirajo popularne, rumene teme,« je opozoril na odvisnost medijev od trga, kar opaža tudi Ana Nikolic iz Srbije, ki v sodobnih srbskih medijih le stežka najde vsebine, ki jo zanimajo, saj so preplavljeni s komercialnimi vsebinami. »Mi pa internet omogoča, da lahko berem neodvisne pisce, poiščem točno tiste informacije, ki jih želim. Zato prihodnost vidim v svobodnem in neodvisnem novinarstvu posameznikov, ki delajo iz lastne inspiracije,« je sklenila, sogovorniki pa so pritrdili, da lahko novinar s samostojno mislijo in kritičnim peresom najlažje spremeni tok sodobnih medijev in njihovih vsebin. Velenje, 21. avgust - Ideja o ustanovitvi avtonomne kulturne cone je v programski ekipi festivala Kunigunda zorela že več let. Letos pa so jo mladi ustvarjalci uresničili z razglasitvijo Avtonomne republike Kunigunda. Spisali so svojo ustavo, ki državljanom nalaga odgovornost za kolek- tiv-nega družbenega duha, aktivno participacijo, medsebojno spoštovanje drugačnosti brez izjem, dopuščanje svobodne izbire, življenje po načelih humanosti, zdravega razuma, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja, dovoljuje pa tudi uživanje, pridelovanje in predelovanje konoplje, kar so mladi zagovarjali že s predlansko prostorsko inštalacijo Ku-nigudra. »Sicer pa je ARK apel vsem ljudem, naj se cenijo kot posamezniki in spoštujejo druge člane družbe, v kateri imajo toliko moči, kolikor si je s konstruktivnim delovanjem vzamejo. Spremembe, ki si jih toliko ljudi tako želi, so odvisne od nas,« je ob dvigu zastave in himni povedala ministrica za program Maruša Skor-nišek (na fotografiji), ki vabi vsakogar, da s prevzemom osebnega dokumenta postane enakopravni in svobodni član ARK. ■ tf, foto: Tilyen Mucik ■ Pesem v podzemlju Kunigunda z Brencl bando zavzela Hudo luknjo Tina Felicijan Festival mladih kultur si vsako leto prizadeva, da bi del pestrega programa izvedel na kaki inovativni lokaciji in ji tako pospešil (kulturni) utrip. Letos je ekipa izbrala jamo Huda luknja in si s tem zadala zanimiv izziv, odprla pa tudi vprašanje, zakaj ne bi prostorne dvorane večkrat izkoristili za kulturne prireditve. Akustike dovolj, elektrike pa premalo Pisni viri pričajo, da so v jami Huda luknja že pred prvo svetovno vojno prirejali koncerte. Prireditve so nato zamrle, pred dvema desetletjema pa so v podzemni dvorani nekajkrat postavili jaslice. »Tudi tega zdaj ni več. Ima pa občina Mislinja vsako leto ob občinskem prazniku koncert pevskega zbora. Tako je med festivalom Ku-nigunda v jami potekal prvi instrumentalni koncert moderne dobe,« je zgodovino prireditev v Hudi luknji povzel predsednik jamarskega društva Matic Boršnak. Na Kunigundi so najprej želeli prirediti metal koncert, a so kmalu ugotovili, da bo zaradi tehničnih in varnostnih omejitev bolje povabiti manjšo zasedbo, ki lahko nastopa v akustični izvedbi. »Poti v jami so za- varovane z ograjami, a vendarle smo morali biti tako organizatorji kot obiskovalci posebej previdni, da se ne bi kdo pri kakem zdrsu poškodoval. Poti smo dodatno osvetlili, poravnali smo neravnine, da bi zmanjšali možnosti za neljube dogodke,« je povedal tehnični vodja prireditve Janez Slivar, Boršnak pa dodal, da jih pri tem omejuje zakonodaja, ker pretiranega poseganja v jamo ne dovoljuje niti, če gre za urejanje. »Lahko ob- žava, zato se je zasedba, ki se za svojo glasbo navdihuje v naravi in zgodbah ljudskega izročila, sprostila in zapela o sreči, žalosti in brezčasju. Basist Bojan Stepančič je po koncertu povedal, da ima navdihujoči ambient Hude luknje tudi dobro akustiko, zato verjame, da bi koncerte v jami lahko nadaljevali, nastopajoče pa postavili tudi na kako drugo mesto, saj je dvorana dovolj prostorna. Da je potencial jame kot prizorišča kulturnih pri- Medtem ko so jamo preletavali netopirji, so obiskovalce ob glasbi Brencl bande spreletavali mravljinci. Foto: Tilyen Mucik navljaš poti, ne smeš pa jih na novo postavljati ali utrjevati s škarpami in podobno.« Ob tem koncertu so jamarji ugotovili, da je infrastruktura v jami potrebna obnove. »S tem mislim predvsem na elektriko. Napeljava je stara trideset let. Ker je narejena precej 'po domače', smo imeli nekaj težav pri izvedbi koncerta.« je povedal. Brencl banda je prvič nastopala v jami, zato je bil njihov pomislek vlaga, ki bi lahko poškodovala inštrumente. A v Hudi luknji to ni bila te- reditev velik, se strinjata tudi Slivar in Boršnak. »Zdi se nam super, da se v jami dogaja. Je pa dejstvo, da je za reden program treba urediti veliko stvari, za kar bi potrebovali nekaj denarja,« je še povedal jamar, ki za koncerte v Hudi luknji priporoča manjše zasedbe za manjše število obiskovalcev. Tako namreč še bolj pride do izraza intimno vzdušje, ki ga ustvarjajo igre senc in svetlobe ter zvoki potoka in glasbe. Arheologija podob Na drugi strani gluhega predora se je odprl svet ikon socializma, arhitekturnih elementov in urbanih mitov Tina Felicijan V Urugvaju rojeni Francisco Tomsich je študiral umetnost, filozofijo, filologijo in zgodovino umetnosti. Že doma je postavljal razstave, sodeloval pri izdajah knjig in skupinskih projektih umetnikov na različnih področjih. Pred sedmimi leti se je preselil v Evropo, kjer je živel v Franciji, Berlinu, zdaj pa živi v Sloveniji, kjer ima korenine. Ustvarjati je začel v ljubljanskem Rogu in tu je nastalo nekaj slik, ki jih je pokazal tudi na Kuni-gundini razstavi v Pekarni. Dva tedna je namreč postavljal instalacijo in razstavo z naslovom Teorija#Velenje, s katero je zavzel celoten prostor. Njegov medij je karton Francisco veliko ustvarja s kartonom, ki mu omogoča mnoge tehnične rešitve. Je lahek, poceni, barve kože, našteva. Razvil pa je tudi svojo tehniko slikanja fresk na karton. »Kombiniram pigmente, limonin sok, oglje, mleko. Sam mešam barve. Da bi uporabljal lokalne surovine za barve, nisem imel dovolj časa, da bi raziskal, katere minerale in okside okolje nudi. Velenjski premog pa za ta namen ni primeren. Vseeno pa se navezujem na premogovništvo z uporabo oglja,« je povedal. Projekt Teorija#Velenje je bil kombinacija njegovih starih podob, pro- jektov, idej in problemov s tistimi, ki so se mu utrnile med raziskovanjem Velenja - študijo njegove arhitekture, družbenega utripa v 60. letih, pa tudi življenja Tita, zgodovine vzhodne Evrope, socializma. »Raziskujem, kako lahko v modernem času rekonstruiramo, preoblikujemo, kritično premislimo, refolmurilamo ikonografijo socializma. Problema-tiziram večinoma moške ikone, mi-litarizirano revolucijo, izpostavljam pa pomen žensk v revoluciji in njihovo intelektualno dediščino. Ob tem in skozi to ustvarjam novo ikonografijo, ki je pogojena z originalno. Nekako gre za arheologijo podob,« je povedal in dodal, da s svojim kritičnim poustvarjanjem podob skuša ponuditi novo razumevanje preteklosti. Tako je bil projekt od vstopa v Pekarno do zadnje sobe na dejstvih utemeljena retrospektiva Velenja, ki je odpirala nove poglede na mesto in z njim povezane simbole. V Galeriji eMCe plac so prejšnji teden odprli razstavo ilustracij, plakatov, potiskov in drugih likovnih del na različnih medijih in v različnih tehnikah z naslovom Saudades. Ilustratorka in grafična oblikovalka Nea Likar vabi na raziskovanje nenavadnih likov, medsebojnih odnosov in izmišljenih svetov, ki bodo na ogled do sredine septembra. Del instalacije je Francisco Tomsich posvetil Jovanki Broz. Oljno barvo z naravnimi pigmenti za njen portret je pripravil sam. ■ ■ Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis UTRIP 15 Domovina - po dolgem in počez Šmartno ob Paki, 27. avgusta - Blizu 80 potnikov v dveh avtobusih se je tokrat udeležilo izleta z oznako »Druženje Saša in sosedi« »Izlet k Porabskim Slovencem me je zelo navdušil. Na njem si res lahko začutil energijo te dežele. Prav vsak je bil lahko navdušen nad cerkvijo sv. Gotharda. V njej te prevzamejo oltarji, freske, ki so več kot realistične, orgle z več sto let starim ogrodjem, truplo, ki tam leži že od leta 1735, in veličastni ko-rintski stebri, ki prikazujejo, kako čudovita gibanica. Bom še obiskala te kraje? Seveda. In verjamem, da so ostali, ki so se udeležili izleta, enakega mnenja,« je o izletu zapisala Vika Trebičnik. 2850 udeležencev, več kot 5000 kilometrov ... 15 let zapored je bila zadnja sobota »rezervirana« za projekt Druženje Saša in sosedi. Začetnik izletov z vlakom (13-krat), zadnja dva pa z avtobusom, je bil Marjan Knez, ka- in podatke dopolnil še s tem, da so prevozili z vlakom ali avtobusom več kot 5000 kilometrov, našteli pa so 2850 udeležencev ali 190 na izlet. Na poteh so si ogledovali cerkve, gradove, muzeje, zanimivosti iz polpretekle zgodovine, zanimali so jih šege, kuli-narika ... Trubar, Prešeren, Tavčar, Maister, Slomšek, Plečnik, Boris Pahor so imena velikih slovenskih mož, s katerimi so »povezali« destinacije. In naslednji izlet iz projekta druženje Saša Udeleženci so se tokrat mudili prip.orabsKin Siovench (fotografija: mp). in dodelana je bila baročna arhitektura. Navdihnila me je, nihče ni hotel zamuditi tržnice, polne nakita, igrač, oblačil, obutev in drugih zanimivih stvari. Zanimiv je bil tudi hotel Lipa, v katerem smo si med drugim ogledali film o preteklosti tamkajšnjih prebivalcev. Nazadnje smo obiskali še eno od kmetij, na kateri so nas čakale dobrote. Najbolj od vseh me je s svojo odličnostjo navdušila porabska sneje so se mu pri izvedbi pridružili še šmar-ški turisti in nazadnje še tamkajšnji javni zavod Mladinski center. »Začeli smo leta 2001 ob 110-letnici savinjske proge, prepotovali smo domovino po dolgem in počez, obiskali smo rojake v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in letos na Madžarskem. Mudili smo se v sedmih slovenskih občinah, udeležence izletov je sprejelo devet županov,« je povedal Knez in sosedi? »Za to nisem več pravi naslov. Mislim, da je čas, da prepustim to drugim,« je bil kratek in jedrnat Knez. Bo njegov naslednik javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki ali ga bo morebiti konec? »Mislim, da ne. Kljub temu si pa ne upam danes zagotoviti, da bomo aktivnosti prevzeli mi,« je odgovorila direktorica zavoda Mirjam Povh. Tp »A drugo leto spet pridete?« Najstarejša krajanka občine Šoštanj, 101 jih šteje, je Oberova Micka Ko je predlanskim župan Občine Šoštanj Darko Menih obiskal slavljenko - imela je ravno 99. rojstni dan - Marijo Strahovnik iz Lokovice in ji v naročje položil lep šopek rož, je med klepetom, kakršen je pač bil, gostu glasno zaklicala: »A drugo leto spet pridete?!« Ja, je dejal župan nasmejano in prisrčno stisnil roko takrat drugi najstarejši občanki. Ob lanski stoletnici je Marija, nekdaj Oberova Mi-cika, lepa in željna življenja, nejeverno gledal vrvež in nekoliko odmaknjeno ugotavljala; da je še Tu! In je zapela menda tisto, Čaščena si Marija ... po tem pa je zvok harmonike izpod prstov sosedovega mladeniča pomešal vtise. Le kaj je razmišljala mama dveh deklet in dveh fantov, svojih otrok in kopice vnukov ter za en vrtec pravnukov, celo leto, ki se je enolično menjalo kot vsakodnevno opravilo njenih negovalcev, zvestega zeta Franca in hčerke Mojce Korenak, ki sta del življenjskega kroga stoprvo--letnice? V Lokovici 101, s pošto Šoštanj, je mama Marija tako dočakala še eno. »Človek rad živi«, Oberova Micka še vedno kaj zapoje, le prave volje mora biti. mi je dejala pred dvema letoma, ko sva se srečala ob neki bežni priložnosti. Danes, v četrtek, 8. septembra, Marija praznuje svoj god. To je bil na kmetih nekoč (ponekod tudi danes) večji praznik kot rojstni dan. V nedeljo, 11. septembra, pa bo žlahten dan spominov, kolikor se jih bo Stra-hovnikovi, najstarejši občanki občine Šoštanj, še pripodilo v misli. Vse dobro in lepih prebliskov pa ji zaželimo tudi iz našega časopisa. ■ Jože Miklavc Slovo od počitnic z vodnim žurom V Ravnah pri Šoštanju so se poslovili od vročega poletja in brezskrbnih počitnic z zabavnim vodnim žurom. Tamkajšnje društvo prijateljev mladine Ravne je pripravilo odlično vodno doživetje, na katerem so otroci nadvse uživali. Nikogar od njih ni motilo, da so se med prenašanjem vode s slamico polili, da so celo glavo potopili v poln čeber vode, medtem ko so iskali in zagrizli v jabolko, niti se niso jezili, ko so se pošpricali ob neujetih vodnih balonih, ki so namesto v njihovih rokah končali na trdem asfaltu. Otroški vrišč ob navdušenju nad vodnimi igrami se je razlegal po otroškem igrišču pri REKS-u in po celi vasi. Največja atrakcija popoldneva so bili gasilci PGD Šoštanj mesto, ki so otrokom pripravili igre z brentači in jih navdušili nad gasilstvom. Medtem ko so »večji« otroci tekmovali v vodnih igrah, so se »mlajši« sončili na »plaži« ob mini bazenčkih in vodnih drčah. Po zabavnem, predvsem pa mokrem vodnem žuru so se posladkali s palačin- kami, ki jih je rekordno hitro zmanjkalo. Prav vsi - tako veliki kot majhni otroci - so čokoladni okrog ust potrdili, da so palačinke z Nuttelo slastne. Društvo prijateljev mladine Ravne je z organizacijo dogodka zelo zadovoljno. Želeli bi si sicer še več otrok, a se zavedajo, da je marsikatera družina sončne avgustovske dni izkoristila za še zadnji oddih pred začetkom novega šolskega leta. So pa zelo zadovoljni, da so več kot 20 otrokom, kolikor se jih je udeležilo vodnega žura, pripravili super zaključek poletnih počitnic. Otroci so vidno uživali in dokazali, da so vodne dejavnosti še kako priljubljene. a Nastja Stropnik Naveršnik, foto Tajda Kavčič Poletni spomini bodo lepi MZPM Velenje za konec organiziral še dva počitniška tabora Velenje, 26. avgusta - Počitnice so preteklost, a spomini na lepe poletne dni bodo marsikoga greli še dolgo. Sploh tiste, ki jim starši sami ne bi mogli privoščiti počitnic. Ti so lahko tudi letos deset dni preživeli v dveh izmenah kolonije ob morju, v drugi polovici avgusta pa sta Rotary klub Velenje in velenjska MZPM drugo leto zapored pripravila petdnevni tabor za otroke iz socialno šibkih družin iz Šaleške doline. Za dobro počutje in kratke dneve dvajsetih otrok so poskrbele štiri vzgojiteljice, ki so jim pomagali tudi člani Rotary kluba. Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so si ogledali tudi najlep- še kotičke Zgornje Savinjske doline, saj je tabor potekal v Lokah pri Mozirju. Zagotovo so marsikaj novega spoznali tudi udeleženci dnevnih taborov Otroško mesto, ki so jih v vili Rožle pripravili prejšnji teden. Vanje so povabili vse, ki so si želeli popestriti ves zadnji počitniški teden. Letos so udeleženci spoznavali naravo, zato so s pomočjo foto lova dodobra spoznali Sončni park, obiskali Velenjsko jezero, kaj delajo, so jim prijazno razložili raziskovalci ERICa. Ob obisku zeliščark so izvedeli veliko o zdravilnih zeliščih, vmes pa so se igrali in ustvarjali. Posebno doživetje je bilo tudi to, da so si vsak dan kosilo pripravili sami. V vili Rožle ima- jo namreč veliko sodobno kuhinjo, da otroci radi kuhajo, pa je že znano. V Otroškem mestu so počitnikar- ji prejšnji teden spoznavali naravo. Med drugim so obiskali tudi Velenjsko jezero. a bš Počitniške delavnice Velenje, 26. avgusta - V zadnjem pravem počitniškem tednu je velenjski Brainobrain center organiziral večerne delavnice in spo-znavnice. K sodelovanju so povabili Miho Avberška iz Mikrobiologije Avberšek in ilu-stratorko Urško Stropnik Šonc, na pomoč pa so jim priskočile tudi dijakinje Tina in Maja s kemijskimi poskusi ter Ajda z računalniško delavnico. V petih večerih so od blizu in iz prve roke spoznali mednarodni izobraževalni Brainobrain ter se ob tem imenitno zabavali še pri mikroskopiranju, igranju na banane, izdelavi raket na šumeče tablete, risarskih podvigih, izdelavi labirintov, postavljanju domin ... Vse skupaj so zaključili s pravo detektivsko pustolovščino. »Teden, poln smeha, novih prijateljev, navihanih idej in novih znanj je tako za nami. Pa nič zato, kmalu se vidimo na naših Bra-inobrain tečajih - in nadaljujemo zgodbo,« pravi Polona Guček Frankovič, ki program izvaja v Velenju. a Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 1. septembra 2016 Druga Rudarjeva zmaga v gosteh Aluminij po zmagi proti Mariboru nemočen proti rudarjem -Novogoričani presenetili Olimpijo in se povzpeli na vrh Po porazu v prejšnjem krogu na svojem igrišču z Gorico je Rudarjev trener Slobodan Krčmarevič dejal, da preveč nihajo v igri. Zato morajo še naprej trdo delati in začeti osvajati čim več točk tako doma kot na gostovanjih. Novo moštvo so sestavljali postopoma. Večina novih igralcev ni opravila celotnih priprav, zato po njegovem več kot polovica v uvodnih krogih ni (bila) v dobri telesni pripravljenosti. Očitni so se na novinca v ligi Aluminij, ki je krog pred tem z zmago 'ponižal' Maribor v njegovem Ljudskem vrtu, zelo dobro pripravili. Boljši so bili kar s 3 : 0. Po treh tekmah brez poraza (neodločen rezultat in dve zmagi) so Kidričani v 7. krogu doživeli že četrti poraz (toliko jih imajo tudi Celje in Radomlje). Za rudarje pa je bila to tretja zmaga, s katero so se s predzadnjega mesta povzpeli na vrh drugega dela lestvice. Sploh pa je bilo za prejšnji konec tedna značilno, da je bil to krog gostujočih moštev. Maribor, h kateremu se je z Nizozemskega Heerenveena vrnil kot posojeni igralec mladi Luka Zahovic in bil tudi strelec enega od treh golov, je z enakim rezultatom kot Velenjčani zmagal v Celju. Koper je pripravil veliko presenečenje v Stožicah. Z 1 : 0 je premagal aktualnega prvaka Olimpijo. Domači trener Rodolfo Vanoli se je po tem drugem porazu na novem prvenstvu, kolikor jih imajo tudi vodilna Gorica, četrti Maribor, pete Domžale in sedmo Krško, tolažil z besedami, bo pač prišel čas, ko se bo tudi njegovim igralcem odprlo in bodo tudi doma rezultati boljši. Krško je odneslo točko iz Radomelj oziroma iz Domžal, kjer novinec igra svoje tekme. Edini, ki so navdušili na svojem igrišču, pa so bili v dvoboju z Domžalami (3 : 1) Novogoričani. Zaradi nedeljske kvalifikacijske tekme v gosteh z Litvo za nastop na svetovnem prvenstvu 2018 v Rusiji bodo prvoligaška moštva prvenstvo nadaljevala 10. septembra. Rudar bo na lokalnem derbiju gostil Celje. Derbi kroga pa bo gotovo v Stožicah, kjer bo pri Olimpiji gostovala Gorica. Rudarji bodo skušali rezprezen-tančni premor čim bolje izkoristi. Vendar ne bodo brezskrbni. V sredo 7. kroga bodo v Dekanih s tamkajšnjim članom 3 lige - zahod odigrali tekmo 2. kroga slovenskega pokala. Nogometaši Rudarja, ki so imeli žogo tudi več v nogah, so vsekakor svojega trenerja v Kidričevem navdušili z učinkovitostjo. Od štirih žog. ki so jih poslali neposredno v okvir vrat mladega domačega vratarja Luka Janžekovi-ča, so kar tri so poskušali trikrat, a končali na ničli. Prednjačili pa so z udarci mimo okvirja vrat (8 : 2). V gostujoči vrsti je bil najbolj razpoložen John Mary. Zabil je prva dva gola in je z dosedanjimi štirimi trenutno drugi strelec prvenstva. Enega več ima Koprčan Sandi Arčon. Povedli so v 37. minuti, ko je velenjski Kamerunec prejel povratno žogo in z lepim udarcem zadel prečko s spodnje strani, od koder se je odbila v mrežo. Po slabih aeseiih minutah igre v nadaljevanju je bil ta zanimivi dvoboj dokončno odločen. V 47. minuti je Mary po dolgi končale za njegovim hrbtom. Domači Slobodan Krčmarevič: »Bili smo potrpežljivi!« podaji s sredine igrišča ujel žogo pred šestnajstmetrskim prostorom in z dokaj rahlim udarcem iz prve prevaral vratarja Janeži-ča. Pet minut za tem (v 47. minuti) je Mary sodeloval še v akciji za tretji gol. Z desne strani je poslal žogo pred domača vrata, eden od domačih branilcev jo je odbil oziroma nehote podal Mitji Lotriču, ki jo je poslal v mrežo za končnih 3 : 0. Igralci Aluminija so imeli največjo priložnost za častni zadetek po zaostanku z 0 : 2, ko je Dejan Krljanovic s prostega strela z dobrih dvajsetih metrov zadel desno vratnico Rudarjevega vratarja Slobodana Ristica, ki je na tej tekmi in po okrevanju po poškodbi spet dobil prednost pred Matejem Radanom. Bili so potrpežljivi Slobodan Krčmarevič: »Aluminij je nanizal serijo dveh zmag, v drugi je presenetil v Mariboru. Zavedali smo se, da se bomo morali nanj zelo dobro taktično pripraviti, dati vse od sebe. Bili smo potrpežljivi, strpni, pametnejši od nasprotnika. Tak je bil Aluminij na prejšnji tekmi in se veselil velike zmage. Danes smo bili boljši mi. Povsem zasluženo smo zmagali. Morda je bil rezultat na koncu nekoliko previsok. Toda bili smo zelo učinkoviti, domači na srečo ne. Pred nami je pokalna tekma. Tudi nanjo se bomo zelo dobro pripravili, saj od tega tekmovanja veliko pričakujemo.« ■ S. Vovk Prva liga TS, 7. krog Aluminij - Rudar 0:3 (0:1) Strelca: 0:1 Mary (37.), 0:2 Mary (47.), 0:3 Lotrič (52.). Rudar: Ristic, Jahic, Billong, Zec, Mužek, Lotrič (od 73. Dodlek), Babic, Pišek (od 78. Grgic), Trifkovic, Mary, Glavina (od 87. Tolimir). Trener: Slobodan Krčmarevič. Drugi rezultati: Celje - Maribor 0:3 (0:0), Olimpija - Luka Koper 0:1 (0:0), Kalcer Radomlje - Krško 2:2 (1:1), Gorica - Domžale 3:1 (1:0). Vrstni red: 1. Gorica 15 (11:6), 2. Olimpija 13 (10:6), 3. Koper 12 (7:6), 4. Maribor 11 (10:7), 5. Domžale 11 (11:9), 6. Rudar 10 (9:7), 7. Krško 9 (7:10), 8. Aluminij 7 (9:12), 9. Celje 7 (6:9), 10. Radomlje 3 (5:13). Če ne doma, pa v gosteh Šmarčani v gosteh do prvih točk - Rogaška zmagala tudi v drugem krogu Presenečenja se podobno kot v prvi ligi očitno dogajajo tudi na travnatih zelenicah tretje. Mislimo na severno in novinca Rogaško, tudi na nogometaše Šmartna 1928, v slabem pomenu besede pa tudi na celjski Šampion. V prvem krogu so Rogaškoslatinča-ni na svojem igrišču s 3 : 0 premagala Fužinarja, v drugem pa s 3 : 1 zmagali v Dravogradu. Z enakim rezultatom so si prve tri točke zagotovili tudi nogometaši Šmartnega 1928 na gostovanju v Lenartu. Po dobri igri in porazu v prvem krogu, ko so z Mons Claudiusom iz Rogatca izgubili s 3 : 4, so v drugem krogu dodali še potrebno učinkovitost in zmagali s 3 : 1. Najbolj je blestel Semin Omerovič, ki je dal vse tri gole zanje. Skupaj jih je dosegel že pet, saj se je med strelce z dvema goloma vpisal tudi na uvodni tekmi. Svoje ljubitelje so gotovo zelo razočarali tudi Celjani, na prejšnjem prvenstvu tretji. Kot gosti so jih premagale Dobrovce, ki so v prejšnji sezoni skoraj do konca trepetale za obstanek. V nedeljskem 3. krogu bodo Celjani na lokalnem derbiju gostovali v Šmartnem ob Paki (ob 17.00). Aktualni podpr-vak Maribor B je v drugem krogu v Rogatcu premagal Mons Claudius z 2 : 0 in je skupaj s presenečenjem prvih dveh krogov in moštvom Šmarje pri Jelšah s polno bero točk. Šmarčani so s tremi šesti, na zadnjih dveh mestih pa 2. SNL - sever, 2. krog AjDAS Lenart - Šmartno 1028 1:3 (1:2) Strelci: 0:1 Omerovic' (8.), 1:1 Koder (10.), 1:2 Omerovic' (34.), 1:3 Ome-rovič (78.) Šmartno 1928: Verdev, Stojako-vič, Martin Lenošek, Semin Ome-rovič (od 86. Satler), Gavranovič, Veler, Matevž Lenošek (od 76. Za-gajšek), Meh, Irman, Gojzdnik (od 85. Roškar), Hrastnik. Rezultati: Dravinja - ZU-VIL Brunšvik 3 : 1 (1 : 0), Fužinar Ravne Systems - Videm 2 : 0 (0 : 0), Dravograd - Rogaška 1 : 3 (1 : 3), Mons Claudius - Maribor B 0 : 2 (0 : 0), Šmarje pri Jelšah - Korotan Preva-Ije 4 : 1 (2 : 0), Šampion - S. Rojko Dobrovce 1 : 3 (0 : 2). Vrstni red: 1. Maribor B 6, 2. Rogaška 6, 3. Šmarje 6 ... 6. Šmartno 192 8 3 ... sta še vedno na ničli Dravograd in Korotan Prevalje. a vos Naprej k odličnosti ^€$0¿prvi slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO« ZELENE DOLINE Zaskrbljenost je bila odveč Zelo spremenjena ekipa rudark napolnila mrežo Ajdovk - Na pravi preizkušnji v nedeljo s Fužinarkami V uvodnem krogu nove prvenstvene sezone v ženski nogometni ligi so odigrali štiri tekme. Igralke Rudarja Škal so v Ajdovščini zmagale s 7 : 0. S 4 : 0 je slavila Olimpija v Mariboru, z enakim rezultatom tudi Radomlje na Krimu. Najvišjo zmago so si priigrali igralke Fužinarja, novinke v ligi. V mrežo Velesovk iz Gorenjske so nasule deset žog, svojo pa ohranile nedotaknjeno. Pomurke, po novem ŽNK Tele-ing GMT Beltinci, bodo uvodno tekmo z ekipo ŽNK Ankaran odigrale danes. Pred dnevi so nastopale v kvalifikacijah za evropsko ligo. Po prvih treh zmagah so v tretji z glavnimi favoritinja-mi ekipo Zürich za uspeh potrebovale le točko. Švicarke so bile veliko boljše, zmagale s 5 : 0 in napredovale med 32 najboljših evropskih ekip. Uvodni krog je potrdil, da so Ljubljančanke zelo dobro pripravljene na novo tekmovalno sezono. Gotovo si bodo nadvse prizadevale, da prekinejo niz šestih zaporednih prvenstvenih zmag Pomurk. Če imamo v mislih prejšnjo zasedbo, je najbrž najbolj zdesetkana novo sezono začela prav velenjska ekipa. Njihova najboljša igralka Lara Prašnikar svoje znanje dokazuje v prvi nemški ligi. Ano Berdnik in Zalo Gomboc je zvabila v svoje vrste Olimpija, Marušo Sevšek Radomlje, Fuži-nar pa jim je izplel tujki Sanjo Malinic in Vanjo Duronjic. Pred odhodom v Ajdovščino jer bil velenjski trener Milan Pe-trovčič precej zaskrbljen, ker pač ni vedel, »kje smo, koliko veljamo. To bodo pokazali šele uvodni dvoboji,« je dejal. Tekma z Ajdovkami je bila opoldne. Igralkam gotovo ni bilo Milan Petrovič s pomočnikom Srečkom Ledinekom (z desne) prijetno ob hudi pripeki in misli, da je nedaleč stran bazen, v katerem so se hladili oziroma uživali kopalci. Kljub temu so oboje pokazale veliko požrtvovalnosti. Pomlajena velenjska ekipa je bila veliko boljša in brez težav visoko zmagala. Po priložnostih bi bile lahko rudarke zmagale celo z dvoštevilčnim rezultatom. Velko energije smo vložili v prenavljanje ekipe. Zasedba je močno spremenjena, pomlajena in še v nastajanju. Vodstvu kluba gre zahvala, da ni razpadla. Naša ideja je bila, če že jo prenavljamo, to naredimo tako, da lahko z mladimi gradimo naprej. Začetek v prvenstveno sezono je bil zelo obetaven. Vemo, da bo v tej sezoni težko loviti najvišja mesta. Bomo pa skušali nagajati najboljšim ekipam. Kot kaže, so prva tri mesta rezervirana za Pomurje, Olimpijo in Radomlje, potem pa že pridemo mi na vrsto. V drugem krogu bomo gostili igralke Fužinarja, ki so z visoko zmago proti Velesovu potr- dile, da so odlično pripravljene. Gre za mlade nadarjene igralke, v ekipi pa je tudi nekaj zelo izkušenih nogometašic. Vsekakor pričakujem, da bo to zelo lepa tekma. Skušali bomo potrditi odlično igro iz prvega kroga. a S. Vovk SŽNL, 1. krog Ajdovščina - Rudar Škale 0:7 (0:4) Rudar Škale: Zilic (od 49. Koma-tar), Jevtic, Golob (od 36. Jelovšek), Lukek, Šoronda (od 78. Jankovic'), Maksimovic', Stanic', Pleterski (od 65. Živkovic), Bric, Križaj, Turkano-vic. Trener: Milan Petrovič. Strelke: Stanic (10., 46.), Križaj (26.), Pleterski (29.), Šoronda (42.), Jevtic (52.), Jankovic (79.) Drugi rezultati: Maribor - Olimpija Ljubljana 0:4 (0:1), Fužinar -Velesovo 10:0 (7:0) in Krim - Radomlje 0:4 (0:2). Vrstni red: 1. Fužinar 3, 2. Rudar Škale 3, 3. Olimpija 3, 4. Radomlje 3 ... 2. krog (4. 9., ob 17.00): Rudar Škale - Fužinar Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis ŠPORT 17 Druženje ob rokometnem jubileju 50. let ženskega rokometa v Velenju -Predstavitev v soboto na Titovem trgu Prvi koraki ŽRK Velenja so se začeli leta 1966 na OŠ Gustava Šiliha, uradno pa se je klub registriral aprila 1969. Največji uspehi kluba so se začeli s sezono 1981/82 in z uvrstitvijo 1. B Jugoslovansko ligo. Istega leta so igralke osvojile pokal Slovenije, v katerem so premagale ŽRK Olimpijo. To jih je pripeljalo tudi do naj- večjega uspeha. 19. 5. 1982 so igrale v Pokalu Jugoslavije s takratnimi prvakinjami skupne države Radničkim iz Beograda. Tekmo si je v Rdeči dvorani ogledalo kar 3000 gledalcev. Od leta 1981 do 1991 je bil klub član 1. B Jugoslovanske lige - vzhod. Od leta 1991 oziroma z osamosvojitvijo je klub igral v 1. A slovenski ligi z vmesnimi izpadi v 1. B ligo. Od leta 2009 pa je z novo upravo in novo člansko trenerko Snežano Ro-dic stalno prisoten v najvišji ligi tekmovanja in v zgornjem delu lestvice. Trikrat so se dekleta uvrstila med najboljše štiri v Pokalu Slovenije in dvakrat dosegle tretje mesto. Kljub vsej tej dolgi zgodovi- ni in uspešni poti se klub danes otepa s finančnimi težavami, predvsem pa mu primanjkuje funkcionarjev in članskih igralk, ki bi pomagali klubu. Razveseljivo pa je, da delo z mladimi poteka odlično. Klub bo 50-letnico delovanja praznoval delovno, v soboto, 3. septembra, na Titovem trgu (ob slabem vremenu pa v Rdeči dvorani) ob 10. uri z nagovorom svojih nekdanjih članic Nade Zavolovšek Hudarin in Tanje Oder, ki sta najuspešnejši igralki kluba. Obiskovalcem se bodo predstavili z zanimivim manjšim turnirjem vseh mlajših selekcij z veterankami in članicami. Dogodek bodo popestrili z zabavo in srečelovom. ■ Biljana Lakič Krenker državni prvak Velenje, 29. avgusta - Prejšnji konec tedna je na letališču v Murski Soboti potekalo državno prvenstvo v športnem padalstvu. Naslov državnega prvaka v kategoriji Wingsuit je osvojil Ve-lenjčan Robert Krenker, ki je tako dobre mednarodne rezultate potrdil še z zmago na državnem prvenstvu. Robert Krenker je po zmagi povedal: "V veselje mi je bilo tekmovati z domačimi tekmovalci in na tekmi, ki je bila v Sloveniji organizirana prvič. Nekako so me uvrščali za favorita, čeprav Robert Krenker je dokazal, da v kategoriji Wingsuit, v kateri je padalska obleka oblikovana kot krila, doma nima konkurence. je bilo to zame samo dodatno vanje. Pred mano je najpomemb- breme. Uspelo mi je izvesti serijo treh res dobrih letov in rezultat je temu primeren. Veselim se te zmage, vendar se moram pripravljati že za naslednje tekmo- nejša tekma v letošnji sezoni, in sicer svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v začetku novembra v ZDA." a bš Bliža se mednarodni finale Iger mest Biograd na Moru - Približuje se vrhunec sedme sezone popularnega športno-zabavnega tekmovanja City Games (Igre mest), kot se od letos imenujejo Jadranske igre. Po stotih dneh turneje, v sklopu katere je vesela karavana obiskala štirideset mest po Sloveniji in sosednjih državah, bo v soboto v Biogradu znan zmagovalec za leto 2016. Šest motiviranih ekip, vsi državni prvaki, bo zagotovo dalo vse od sebe. Slovenijo bo zastopala ekipa Velenja, Srbijo Kragujevac, Črno goro Hercegnovi, Bosno in Hercegovino Čitluk, Italijo Moconesi, Hrvaško pa Krk. Ekipe dobro vedo, da bodo v finalu potrebovale timsko delo in spretnost, poleg tega pa tudi malo sreče, odločale bodo nianse in vsaka sekunda koncentracije. a mkp Za navijače brezplačen prevoz MO Velenje je za tiste, ki si želijo na mednarodnem finalu z bučnim navijanjem spodbujati domačo ekipo, v soboto zagotovila brezplačen avtobusni prevoz v Biograd na moru in seveda nazaj. Prijave sprejema ka-petanka ekipe Maja Kugonič na GSM 041 240 408 ali po e-pošti naslov maja.kugi@ gmail.com. Kegljanje Prvi vtis dober Na kegljišču v Šoštanju je potekal 2. mednarodni kegljaški turnir, na katerem so sodelovale ekipe iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Slovenijo sta zastopali ekipi Korotana - član 1. B lige, in domača ekipa -član 2. lige, med tem ko sta hrvaški ekipi KK Rakovica - Plitvice in Reški Grobničan člana druge hrvaške lige. Nastopa na turnirju so se odpovedali člani KK Slovenskih Konjic, zmagovalci prvega turnirja. Ko-njičani, ki so člani 1. slovenske lige, so namreč gostili svetovne prvake iz Češke. Že po uvodnih metih je bilo jasno, da se bosta za prvo me- sto bojevali slovenski ekipi. Prevalj-čani, ki so nastopili z najmočnejšo postavo, so imeli prednost treh kegljev. Po nastopu drugega tekmovalca se je prednost povečala na 29 kegljev. Ko so tekmovanje končali tretji igralci, je bil pogled na rezultate povsem drugačen. Sedaj so imeli domači igralci 7 kegljev prednosti, ki so jo po igri četrtega tekmovalca povečali na 19 kegljev, medtem ko so Hrvati zaostajali že za 100 in več kegljev. Igra petega tekmovalca je pokazala, da so Šoštanjčani dobro pripravljeni na novo sezono, saj so pred Korošci povedli za 53 kegljev, kar je zadnji domači tekmovalec še povečal na 75 kegljev ter s tem potrdil zmago na turnirju. Že jutri (v petek) bodo Šoštanjča- ni v Kopru odigrali prijateljsko tekmo, v soboto se bodo v Izoli udeležili velikega mednarodnega turnirja, v nedeljo pa jih čaka še prijateljska tekma v Postojni ali Cerknici. Fante tudi naprej čaka trdo in naporno delo, saj se želijo vmešati v boj za vrh razpredelnice. »Kako smo resnično pripravljeni, pa bo pokazala že prva tekma na domačih stezah, ko v Šoštanju pričakujemo ekipo Litije,« je dejal vodja domače ekipe Gregor Fidej. Rezultati: Šoštanj - 3292 (Pintarič -528, Arnuš - 551, Šehič - 533, Fidej -569, Hasičič - 533, Sečki - 578), Korotan - 3217, Grobničan - 3070, Rakovica -2996. Nasmejani v novo sezono Rokometni klub Gorenje se je navijačem predstavil na dobrodelni prireditvi - Na derbi z RK Celje Pivovarna Laško vabijo 7. septembra Tina Felicijan Z večerom stand up komedije je velenjski rokometni klub tudi uradno vstopili v novo sezono. Uvodno predstavitev so namreč pospremili z dobrodelno prireditvijo, na kateri so s prodajo vstopnic zbrali 5400 evrov za projekt ZPM Ljubljana Moste-Polje Botr-stvo v Sloveniji, izkupiček pa namenili otrokom iz Velenja in okolice. Poslanstvo RK Gorenje je namreč izboljšanje kakovosti življenja v lokalnem okolju, je povedal predsednik Milan Meža, kar počnejo tako, da otrokom omogočajo ukvarjanje s športom: »Selekcije imamo v vseh starostnih kategorijah, vseh otrok pa je že več kot 300. Postati želimo center za mlade igralce, zato smo angažirali najboljše trenerje in podpisali pogodbo z rokometno šolo Sebastjana Soviča.« Z dobrodelnimi akcijami pa želijo pomagati manj srečnim in pomoči potrebnim v lokalnem okolju. Začeli bodo s prednostjo domačega terena Članska ekipa je s pripravami začela julija, glavni trener dr. Marko Šibila pa je napovedal zmagovito pot. Ta vikend se bo v slovaškem Prešovu v polfinalu pomerila s finsko ekipo Cocks, v primeru končne zmage pa bo nastopila v skupini C, kjer so še španska Naturhouse La Rioja, makedonski Metalurg iz Skopja, ruski Cehovski medvedi, francoski Montpellier in norveški Elverum. Fantje se že zdaj veselijo, da bodo začetek sezone odprli pred svojimi navijači v Rdeči dvorani. Velenjska in celjska zasedba v prvem delu sezone namreč ne bosta nastopili v državnem prvenstvu, ampak bosta 7. septembra ob 17.30 prvič zaigrali v regionalni ligi Seha. V novi sezoni bodo ose nastopale v zasedbi krožnih napadalcev Alema Toskica, Blaža Kleča in Darka Stojnica, zunanjih igralcev Mitja Nosana, Vida Levca, Gregorja Potočnika, Anžeta Ratajca, Luke Mitrovica, Roka Ovnička, Nejca Cehte in Andrisa Celma, krilnih igralcev Nika Medveda, Janeza Gamsa, Matjaža Brumena in Roka Golče ter vratarjev Klemna Ferlina, Roka Za-ponška in Jožeta Baznika. Šoštanjčani začeli odločno Oživele so tudi travnate površine, na katerih tekmujejo moštva v ligah medobčinskih zvez. Teh je v državi devet. Na območju tako imenovane Medobčinske članske lige Golgeter Celje tekmujejo tudi Šoštanjčani, Mo-zirjani in Žalčani. Šoštanjčani so bili na prejšnjem prvenstvu drugi, prvak Rogaška se je preselil v 3. ligo - sever, novo pa je moštvo Krško B. Vodstvo tekmovanja je ponudilo tudi Šoštanjčanom, da se poskušajo uvrstiti v višjo raven tekmovanja. Morali bi igrati kvalifikacijsko tekmo z Brunšvi-kom, podprvakom 1. MNZ Maribor, a so sklenili, da bodo raje Plezanje Janja tokrat tretja Arco, 27. avgusta - Slovenska športna plezalka Janja Garnbret je na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v italijanskem Arcu osvojila tretje mesto. Vodilna tekmovalka v skupni razvrstitvi je zaostala le za zmagovalko Belgijko Anak Ver-hoeven in drugouvrščeno Juž-nokorejko Jain Kim in zadržala skupno prvo mesto. še eno sezono igrali na sedanji ravni tekmovanja. Sodeč po igri v prejšnji sezoni so po napredovanju Rogaške v 3. ligo - sever kot aktualni podprvaki skupaj z Žalčani (tretji) in Zrečani (četrti) gotovo glavni kandidati za naslov v novi sezoni. V njej pa bodo ob okrepitvi finančnega stanja skušali uresničiti dolgoletno željo, da bi zaigrali v tretji ligi. Šoštanjčani so novo sezono začeli odločno. V Vojniku so domače istoimensko moštvo premagali s 5 : 1. V naslednjem krogu bo nasprotni njim stal veliko močnejši nasprotnik. Na derbiju kroga bodo gostili Zrečane, ki so nepričakovano nasuli Žalcu kar Rokomet Gorenje prvo v Csurgu Csurg, 28. avgusta - Tik pred kvalifikacijskim turnirjem za Ligo prvakov, ki rokometaše Gorenja v slovaškem Prešovu čaka Atletika Maja hitra v Novem mestu Novo mesto, 29. avgusta - Maja Mihalinec je na 27. mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu zmagala v teku na 100 m in se izkazala s časom pol ducata žog v njegovo mrežo, svojo pa ohranili nedotaknjeno. Vojnik - Šoštanj 1:5 (0:2) Strelci: 0 : 1 Anel Omerovic (13.-11 m, 50.), Špacapan (45., 57.), Celcer (81.); Biaziol (76.) Šoštanj: Smajlovic (od 85. Pečečnik), Hu-sanovič (od 71. Mahmutovič), Gegic (od 71. Ramič), Šmon, Omerovič, Špacapan (od 77. Begič), Cafuta, Agič, Celcer, Šaba-novič (od 85. Petkovič), Pirnat. Trener: Ervin Polovšak. Druga rezultata: Zreče - Žalec 6 : 0 (3 : 0), Odred Kozje - Fosilum Šentjur 1 : 3 (0 : 0), Krško B - Kovinar Štore (prestavljena tekma), Mozirje - prosto. 2. krog (3. 9., 17.00): Šoštanj - Zreče, Mozirje - Vojnik, Kovinar Štore - Fosilum Šentjur, Žalec - Krško B. a vos prvi konec tedna septembra (3. in 4.), so Velenjčani z dvema zaporednima zmagama osvojili turnir v Csurgu. Tu so premagali hrvaški Varaždin in domače moštvo Csurgoi KK. Niko Medved je dobil priznanje za najboljšega igralca turnirja, vratar Jože Ba-znik pa priznanje za najboljšega vratarja turnirja. a 11,37 sekunde. "Z doseženim izidom sem zadovoljna. Že na treningih v Riu de Janeiru sem videla, da lahko na 100 m še vedno tečem blizu osebnega rekorda. Zato sem se kljub dolgi sezoni odločila še za nekaj tekem. Naslednja je že v sredo (včeraj) v Velenju, kjer pa bom tekla na 200 m," je pojasnila Mihalinčeva. a ■ ■ ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 18 18 modroBED! kronika 1. septembra 2016 Sedemdeset let organiziranega ribištva v Velenju Začelo se je leta 1946 pod okriljem sindikalne podružnice Rudnika lignita Milena Krstič - Planine Velenje - Pred sedemdesetimi leti, leto po končani vojni, so ribiči, tako kot so to počeli pred vojno, začeli prihajati v pisarno jamomerstva Rudnika lignita Velenje po dovolilnice za ribolov. Po karte, kot so jim rekli. Z njimi so lahko v jezerih, ki so nastajala v ugrezninah kot posledica rudarjenja, lovili ribe. »Zakaj pa se ne bi organizirali pod okriljem sindikalne podružnice rudnika?«, jim je tistega leta predlagal vodja jamomerstva Jože Vrabič. Beseda je hitro riba postala, ribiči pa sekcija. > RD Velenje šteje letno od 120 do 15 članov. Izobraževanje in udarniško delo Zgledno skrbijo za izobraževanje članov ter vzgojo mladih ribičev. Zanje vsako leto organizirajo dvodnevni tabor, zadnja leta pa se udeležujejo tudi šole ribolova. Njihove tekmovalne ekipe dosegajo zavidljive rezultate na najrazličnejših tekmovanjih. Veliko delajo udarniško. »Ogromno prostovoljnih ur je bilo vlo- ob Škalskem jezeru zgradili ribiški dom, ki nudi zavetje tako ribičem kot obiskovalcem. Pri tem sta nam pomagala Premogovnik in Mestna občina Velenje.« V vode čim več življenja Ponosni so na dosedanje delo, z upanjem pa gledajo tudi v prihodnost, pravi Šumah. »Naloga in poslanstvo ribičev je, da zanamcem pustimo vode boljše, Leto 1946 se tako šteje za začetek organiziranega ribištva v Velenju. Kasneje, ker so si tudi drugi, ki niso bili zaposleni na rudniku, želeli postati ribiči, so ustanovili društvo, to se je organiziralo v Ribiško družino Velenje in ta se je včlanila v Ribiško zvezo Slovenije in Zvezo ribiških družin Celje. Skrben varuh naravne dediščine »Člane so v vseh obdobjih spremljale napredne ideje in jasni cilji, ki so jih z njim lastno energijo in željo po nenehni rasti tudi zelo uspešno dosegali,« pravi predsednik RD Velenje Jože Šumah. »Že od vsega začetka ribiči skrbimo za varovanje voda, vodnih virov in obvodnih ekosi-stemov. S strokovnim in prostovoljnim delom smo pomembno vplivali na varstvo voda, vzrejo rib in ribjega naraščaja, čistost obal Velenjskega in Škalskega jezera ter struge reke Pake s pritoki. Država nam jih je zaupala v upravljanje, mi pa smo se s koncesijsko pogodbo obvezali, da bomo skrben varuh naše naravne dediščine.« Dobro ribo si zapomniš za vedno Vse štiri sogovornike, funkcionarje, smo vprašali tudi po najtežji ribi, ki so jo ujeli. Vsi so se je spomnili. Jože Šumah: »Okoli 6 kilogramov. Krap iz Škalskega jezera. Pred veliko leti. Raje vidim, da riba plava v vodi.« Ivan Kumer: »13 kilogramov težka ščuka. V Velenjskem jezeru.« Jože Krk: Leta 1949 ščuka, 7,5 kilograma. To sem si pa zapomnil. Dobro ribo si zapomniš za vse življenje.« Franc Šumah: »Krap, težek 10 kilogramov, in som, težek 15 kilogramov. Krapa sem odnesel domov, soma pa fotografiral in vrnil vodi. Mogoče plava še danes.« Predsednik Jože Šumah: »S koncesijsko pogodbo smo se obvezali, da bomo skrben varuh naravne dediščine.« Gospodar Ivan Kumer: »Imamo lastne gojitvene ribnike in potoke. Dve toni rib vzredimo sami.« ženih v to, da je okolica jezer in vodotokov, ki jih upravljamo, urejena.« Vsako leto organizirajo vsaj pet očiščevalnih akcij na tem območju, od 1.000 do 1.500 delovnih ur pa namenijo drugim, nič manj pomembnim in z ribištvom tesno povezanim dejavnostim. Veliko truda, prostovoljnega in trdega dela je potrebnega, da smo namesto majhne čolnarne dni v letu, ampak kot po ribiško 700 dni. Skrbi za to, da je v vodah, ki jih družina upravlja, dovolj rib, da imajo lahko turisti in ribiči veselje z njimi. Samo v Škalsko jezero vložijo od tri do štiri tone rib letno (dve toni jih sami vzgojijo v ribogojnici), vlagajo ali kot pravijo »poribijo« pa s plenilkami in krapovci tudi Velenjsko jezero ter s potočnimi postrvmi in lipani iz gojitvenih potokov reko Pako, v kateri muharijo. Ponosni na častna člana družine Ponosni so na častna člana, na Jožeta Krka in Franca Šumaha. Krk je prvič lovil ribe, ko je bil star komaj pet let, že leta 1939. Z njim je bil mlinar, ki je bil tudi ribič. Takrat se je ujel. Kot najstnik je ribičem večkrat pomagal s plavanjem, ko je bilo treba v vodi »odrešiti« kakšno ribo. Leta 1989 ga je takratno predsedstvo družine, njegovi prijatelji (Šuha, Planinc, Kaligaro, Vo-glar) zaprosilo, da pomaga pri gradnji doma. »Ker sem v tem okolju živel, ker sem bil ribičem pripaden, sem pristal in prevzel mesto predsednika gradbenega > Častna člana Franc Šumah in Jože Krk sta se s ponosom postavila pred ribiški dom. kot smo jih dobili v varstvo in s še več življenja v njih.« To omogočajo z lastno vzrejo rib, nekaj pa tudi z nakupom. Najbolj kapitalna riba, ki plava v Škalskem in Velenjskem jezeru, je som. Najtežji ulovljen je tehtal 72 kilogramov, dolg pa je bil 2,32 metra. Sicer pa v teh jezerih plava 22 vrst rib. Pravo izobilje! Ivan Kumer je gospodar in ri-bogojec. Ob vodi ni samo 365 Upravljajo Škalsko in Velenjsko jezero ter reko Pako od mostu pri Esotechu do izvira z gojitvenimi potoki (razen Ponikve). odbora.« Nalogo je s pomočjo ribičev odgovorno pripeljal do konca in zagotovo ima izjemne zasluge (poudari, da brez številnih ribičev, ki so pri tem pomagali, predvsem Premogovnika in Mestne občine) za to, da se ribiči ponašajo z lepim domom. Francu Šumahu to, da je častni član, pomeni ogromno. »Knapi smo bili. Razmišljali smo, zakaj ne bi prostega časa, kolikor ga je bilo, izkoristili ob vodi. Sosed Alojz Šuha, takrat predsednik, je bil sosed. Kupil sem si prvo, pa potem drugo ribiško palico in z njim hodil ob vodo. Nismo samo lovili. Vse obdobje smo tudi trdo delali, veliko vlagali. A pogled na to, kako je urejeno, odtehta vse.« Ob jubileju tekmovanje in proslava Velenje, 27. avgusta - Ribiška družina Velenje je jubilej zaznamovala v soboto. Dopoldne so pripravili tekmovanje v lovu rib, popoldne pa proslavo, na kateri so tistim, ki jih podpirajo v njihovi dejavnosti, podelili zahvalne znake. Prejel ga je tudi Naš čas. Nadaljevali pa so, kot se ob takih dogodkih spodobi - z druženjem. Bogatili znanje o gobah Golte - Konec minulega tedna, v soboto in nedeljo, je bil sončen in med drugim kot nalašč za izlete v naravo. Tistim, ki so morda v soboto ali nedeljo obiskali Golte, so dodatno polepšali izlet člani velenjskega gobarskega društva Marauh, ki so pripravili že tradicionalno razstavo tega gozdnega sadeža. V 'gobe po gobe' so odšli prejšnji dan. Nabrali so jih veliko, nato pa so jih v soboto dopoldne razstavili v slikovitem Alpskem vrtu, ki je - kot tamkaj poudarjajo - 'najvišje ležeči in najlažje dostopni alpski park-vrt v Evropi. V njem je več kot sto vrst alpskih rastlin, skrbno urejene tematske poti, drevesni horoskop, holcarska bajta, trgovina s spominki, prostor za uživanje v naravi in meditacijo ob poslušanju ptičjega petja ...' To čudovito naravno okolje so obogatili tudi marauhovci. Razstavi so okoli 170 različnih gob, seveda jih opremili z opisi, obiskovalcem pa v soboto in nedeljo opisovali značilnosti posameznih gob. V soboto popoldne so v Mozirski koči z zanimanjem poslušali predavanje velikega poznavalca gob Mariborčana mag. Luka Šparla z naslovom Zastrupitve z gobami. Nanj so prišli tudi gobarji iz nekaterih drugih društev in vsi skupaj so dodatno obogatili svoje znanje in si znova zapomnili, če nisi strokovnjak, je še zlasti pri sprehodih po gozdu, kar je tudi zanimiva rekreacija, pomembna previdnost. Skratka, tudi letošnja gobarska razstava je na zadovoljstvo vseh članov društva s predsednikom Matejem Jenkom na čelu odlično uspela. Danes (v četrtek) popoldne (ob 18.00) se bodo marauhovci spet zbrali na vsakomesečnem srečanju v preddverju velenjske knjižnice. Vabijo tudi nečlane, govorili pa bodo o - gobah seveda. Modrobela kronika S tovornjakom v kolesarja Velenje, 23. avgusta - V Ša- leku je v torek 47-letni voznik tovornega vozila na prehodu za pešce trčil v mladoletnega kolesarja. Ta se je pri padcu hudo telesno poškodoval. Vlom v delavnico Mozirje, 23. avgusta - V Okonini, na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, je storilec vlomil v delavnico ob stanovanjski hiši. Ukradel je več kosov orodja, vrednega med 7.000 in 8.000 evri. Ukradel kamero Mozirje, 24. avgusta - V sredo popoldan je neznanec v gostišču na Ljubnem ob Savinji odtujil kamero. Oškodovanec jo je pred tem pozabil v gostišču. Motorist v priklopnik Šempeter v Savinjski dolini, 25. avgusta - V četrtek se je v prometni nesreči pri Vranskem posebno hudo oškodoval 76-letni voznik kolesa z motorjem. Vozil je po glavni cesti v naselju Šempeter proti Ločici pri Vranskem. Zapeljal je preko desnega roba vozišča, kjer je na makadamskem parkirišču trčil v zadnji del tam parkiranega polpriklopnika in padel. Med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. Zaradi posledic prometne nesreče je voznik v ponedeljek v bolnišnici umrl. To je letos 13. smrtna žrtev prometnih nesreč na območju pristoojnosti PU Celje. Vlomilec z grabljicami Velenje, 25. avgusta - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v prostore enega od gostinskih lokalov na Cesti Simona Blatnika. Neznanec je povzročil škodo pri vlamljanju, iz notranjosti pa s pomočjo posebnih grabljic odtujil več kosov različnih artiklov v vrednosti okoli 1.000 evrov. Grozil medicinski sestri in zdravnici Velenje, 25. avgusta - Velenjski policisti so v četrtek dopoldan začeli zbirati obvestila o kaznivem dejanju grožnje. Nekaj dni prej je osumljenec grozil medicinski sestri in zdravnici Zdravstvenega doma Velenje. Na prehodu v peško Velenje, 26. avgusta - V petek dopoldne je na prehodu za pešce v križišču Ceste talcev, Foitove in Partizanske 70-le-tna voznica osebnega avtomobila trčila v 76-letno peško. Peška se je v nesreči hudo poškodovala. Nad Okrešljem umrl pohodnik Mozirje, 27. avgusta - V soboto je v nesreči na gorah v Turskem žlebu nad Okrešljem umrl 64-letni pohodnik. Okoli 18. ure je bil na vrhu Turskega žleba. Pri sestopu mu je najverjetneje zdrsnilo in je padel ter dobrih 200 metrov drsel po melišču. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. Naslednji dan sta ga našla pohodnika. Trčenje na Partizanski Velenje, 29. avgusta - Na Partizanski cesti se je v ponedeljek zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala 41-letna voznica osebnega avtomobila. Nepravilno se je vključila v promet in trčila v osebno vozilo 43-le-tne voznice, ki je pravilno pripeljala iz smeri Šoštanja. V prometni nesreči se je lažje poškodovala. ■ vos ■ Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 11 1. septembra 2016 ""^Jis UTRIP 19 Ledik se očitno starajo Člani Športnega društva Cirkovce tudi ob koncu tega poletja niso pozabili na vsakoletni turnir v malem nogometu v počastitev bližajočega se praznika za pokal Mestne občine Velenje (zmagala je ekipa Ultra okna) in srečanje - tekmo med poročenimi in 'ledik'. Jubilejni - dvajseti turnir -je bil minulo soboto, najboljši pa so dobili lepe priložnostne pokale. Poročeni in neporočeni pa so se naslednji dan udarili že enainštiridesetič. Poročeni zadnja leta upajo, da bodo vendarle spet enkrat zmagali, a jim ne uspeva. V preteklosti se je to zgodilo večkrat, saj so bili še mlajši. Leta pač delajo svoje in tu in tam kakšna mišica 'poči'. Mladih zaljubljenih parov je v kraju kar precej. V sedanjem hitrem ritmu življenja pa menda nimajo časa za uradno zve- HOROSKOP zo. Tega je seveda najbolj vesel vodja ekipe 'Ledik', ker lahko zanje igrajo tudi tisti fantje oziroma 'možje', ki živijo - kot pravimo - na koruzi. Nagrado v tekoči obliki pa tako ali tako dobijo na prijetnem druženju oboji. a vos Tokrat je društvo Vulkan v Belih Vodah spet pripravilo prijeten in dobro obiskan športni vikend, ki je potekal od petka, 26. avgusta, do nedelje, 28. avgusta. Na tridnevnem športnem dogodku so se srečali in tekmovali ljubitelji ruskega kegljanja, malega nogometa in odbojke na mivki. Ob prijaznem in navdušujočem navijanju gledalcev so se pošteno trudili za čim boljše rezultate. S svojo prisotnostjo je vse razveselil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je podelil pokale najboljšim ekipam in posameznikom v ruskem kegljanju in odbojki na mivki. Da je bilo tekmovanje uspešno, velja seveda zahvala tudi prija- znim donatorjem, vsem prostovoljcem, športnim udeležencem in gledalcem. Pa poglejmo še rezultate. Rusko kegljanje: Ženske: 1. Zavodnje, 2. TEŠ I. 3 Škale. Moški: 1. Zavodnje, 2. TEŠ 5, 3. Bele Vode. Mešane ekipe: 1. Ravne, 2. Zavodnje, 3. TEŠ 2. Veliki pokal Belih Vod, za skupno zmago je letos odšel v Za- vodnje. Priigrala si ga je moška ekipa. V posamični konkurenci je pokal za najboljšega kegljača osvojil Bojan Zager iz ekipe TEŠ invalidi. Najstarejši tekmovalec, Bertl Zabukovnik, je štel častitljivih 91 let. Mali nogomet: 1. Full Trefer, 2. Lepa Njiva, 3. Karambol bar, 4. Ravne. Odbojki na mivki: 1. Topolšica, 2. Lepa Njiva, 3. Petrič, 4. Bele Vode. Slovesnost za 60 let Nazarje - V soboto, 10. septembra, bo v Mozirju in Nazarjah potekala slovesnost ob 60-letnici delovanja Združenja šoferjev in avto-mehanikov Zgornje Savinjske doline. Po motorizirani koloni vozil, ki bo obvozila osrednji del doline, bo v športni dvorani v Nazarjah s začetkom ob 12. uri osrednja proslava s predstavitvijo kronike in srečanjem članstva z gosti. Ob kulturnem programu bodo zaslužnim članom društva in partnerjem podelili jubilejna priznanja. Slovesnost bo z zamudo delno namenjena tudi prazniku voznikov in spremljajočim poklicem s področja cestnega prometa 13. juliju. a Jože Miklavc skega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki šoštanj-ske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki Kemičnega inštituta iz Ljubljane, sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata v Velenju; dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal zapisan v zgodovini kot ena največjih zgrešenih naložb nekdanje države; - 4. septembra 1966 je v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostrežno trgovino; - 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem Zgodilo se je... od 2. 9. do 8. 9. - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali regulacijo reke Pake; - na začetku septembra leta 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable; pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo; - v nedeljo, 3. septembra leta 2000 je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva šoštanj- Tretjič z Računskim sodiščem Šmartno ob Paki - V športnem parku v Šmartnem ob Paki bo v četrtek, 8. septembra, ob 17. uri nogometno srečanje med ekipama slovenskih županov in Računskega sodišča. To bo že njihovo tretje medsebojno srečanje, pripravijo pa ga v spomin na pokojnega župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška, ki si je vrsto let prizadeval ohranjati in utrjevati ne le delovne, ampak tudi športne in družabne vezi med lokalnimi skupnostmi. Športnemu srečanju oziroma za uvod v družabni del bo sledil pogovor o nekaterih aktualnih temah, pomembnih za lokalne skupnosti in njihove župane. a tp ta 1959 pripravilo olepševalni teden v Velenju, ki je bil nekakšna priprava na svečano otvoritev novega mestnega središča Velenja, 20. septembra; istočasno z olepševanjem so za vse prebivalci Šaleške doline cel teden pripravljali tudi različne kulturne prireditve; - v nedeljo, 7. septembra 1969, se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja; s tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah. a Damijan Kljajič Požar v Gorenju(Foto Arhiv Muzeja Velenje) sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu; - Turistično društvo Velenje je v dneh od 7. do 13. septembra le- T Oven od 21. 3. do 20. 4. Uživali boste v poletnih dnevih, saj dobro veste, da ne bodo večno trajali. Veselili se boste vsakega dne posebej, sploh, ker bo delo v hiši, ki vam res ni bilo najbolj všeč, kmalu za vami. Tudi sicer vas bo življenje razvajalo z dobrimi novicami. Še najbolj veseli boste novice, povezane z družino. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v življenje vseh vas. Kar se denarja tiče, se vam ne bo izšlo po željah in načrtih. Ker pa imate v takih primerih vedno pripravljen rezervni načrt, težav ne bo. Tudi tokrat ga boste imeli. Zato se bo na koncu vseeno dobro izteklo. Temu primerno bo tudi vaše počutje. Dobro bo, boljše kot nekaj preteklih tednov. Po glavi se vam bodo tudi zato motale ideje o ponovnem odhodu od doma. Brez skrbi si lahko privoščite še en dopust, kratek ali dolg. Bik od 21. 4. do 21. 5. Veliko boste pričakovali od naslednjih dni. Pa ne, ker bi si to samo želeli, ampak ker je dobro tudi kazalo. Žal boste že jutri vedeli, da se ne bo izšlo po vaših željah, ker bo enostavno premalo časa, da bi se vam vse, kar ste želeli narediti v enem tednu, tudi uresničilo. Preden vam popustijo živci, se umirite in dobro premislite. Nikar ne vzrojite, saj bi nehote povedali več kot si želite. In tako bi si zaprli še kakšna vrata, ki so vam trenutno še odprta. Zdravje vam bo te dni k sreči odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki jo za zdaj opazujete le od daleč. V nedeljo ostanite doma, v ponedeljek pa nikar. Čaka vas nekaj res lepega, čisto nepričakovanega. Odgovor na prošnjo, ki ste jo poslali že pred časom, bo prišel z zamudo. Novica bo odlična, zato boste na to hitro pozabili. Dvojčka od 22. 5 do 21. 6. Čeprav si ne boste priznali, boste v teh dneh zelo zmedeni. Za vse pa bodo kriva čustva, tista najnežnejša. Že nekaj časa vas begajo. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj tudi, ko ni z vami. Ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej si ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Dajte času čas, če je kaj na tem, da sta si usojena, se bo to izkazalo že kmalu. Poletje je čisto pravi čas za nove ljubezni, kar boste spoznali prav v teh dneh. Naj vas ne bo strah, zaslužite si najboljše. Rak od 22. 6. do 22. 7. Čeprav so dnevi vse krajši, težko pa prenašate tudi jutranje in večerne ohladitve, boste v teh dneh najbolje funkcionirali zjutraj in pozno zvečer. Čez dan pa od vas ne bo kaj prida koristi. Kot da bi se odklopili, čemur se boste čudili sami, ne le vaši najbližji. Ko boste skušali ugotoviti, kaj se dogaja z vami, si boste morali priznati, da ste izčrpani. Od dela, pa tudi od ljudi, ki vas zadnje čase obkrožajo in vam pijejo kri. Priznajte si tudi, da se zadnje čase sploh niste znali umiriti, čeprav ste se trudili. Celo ponoči ste premlevali dogodke posameznih dni, zato ste se zbujali nenaspani. Od nedelje dalje bo drugače, vaše počutje bo veliko boljše. Celo sedeti in nič delati boste znali. In to brez slabe vesti. Sploh, ker veste, da vas še nekaj dni nihče ne bo preganjal. Veselite se novih izzivov, ki vam jih bo navrgel letošnji september, Povezani bodo s službo ali izobraževanjem. Všeč vam bo, ker boste v njih našli nove izzive za svojo nemirno dušo. Lev od 23. 7. do 22. 8. Vaše počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. In ta bo, k sreči, nalezljiva, zato se boste v teh dneh veliko smejali. Tudi ljudem, ki jih ne marate preveč. Ko se človek spočije in pozabi na tegobe vsakdanjika, postane čisto drugačen, kajne? Uživali boste v novih obveznostih, kijih prinaša september. Največ bo delovnih. Pri tem boste še uspešnejši, kot ste upali. Pravi poslovni izziv, ki lahko močno spremeni preostanek leta in življenje vaše družine, pa vam bodo predstavili v torek ali sredo. Najprej ne bo zvenelo obetavno. Ko boste pretehtali vsa dejstva, pa boste ugotovili, da gre za priložnost, ki je ne smete zamuditi. Sploh, ker si že nekaj časa želite, da vaši dnevi ne bi bili tako podobni. Sedaj boste dobili priložnost, da se izkažete. In da pokažete številne talente, ki jih doslej niste mogli. V nedeljo boste odkrili, da je tudi v zrelih letih včasih prav zabavno biti otročji. Tngp Devica od 23. 8. do 22. 9. Ste med tistimi, ki dobro vedo, da poleti ni pametno delati kratkoročnih načrtov. Ker jih je po navadi zelo težko uresničiti, saj tisti, ki so ključni za izvedbo projekta, takrat dopustujejo. Ta čas je sedaj mimo, zato boste spet polni načrtov. Ne le takih, ki jih boste želeli uresničiti "TIP v nekaj dneh, začrtali boste tudi zelo pomemben dolgoročni cilj. Pri slednjem boste bolj kot svojim željam sledili željam partnerja. Ob tem se boste spraševali, koliko ste pripravljeni žrtvovati za njegovo srečo. Iz dneva v dan vam bo bolj jasno, da partnerju ne bo dovolj to, na kar ste že pristali, da bo hotel še več. Tokrat vaz bo razplet dogodkov presenetil, saj se bo izkazalo, da ste doslej dvomili o nepravi osebi. In zaradi tega ste veliko bolj zaupali partnerju. Počilo bo prej kot v tednu dni. V rokah boste imeli vse karte, da partnerja končno iz oblakov postavite na trdna tla. Tehtnica od 23. 9. do 22. 10. Odločili se boste, da boste resnično odklopili. Ob koncu tedna boste imeli še nekaj težav, da boste odložili vse skrbi in se navadili, da vam ni treba gledati na uro. Uživali boste, kot že dolgo ne. In pri tem se sploh ne boste pustili motiti. Če vam bo kdo želel razlagati o svojih težavah, ga boste na hitro odpravili. Morda bo to kdaj izpadlo tudi kruto, celo samovšečno, a tako boste zaščitili tudi sebe. Končno si boste priznali tudi, da ste vredni ljubezni in spoštovanja. V teh dneh boste spoznali, da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeli radi tudi sami. Nase ste namreč čisto preveč pozabili, saj nenehno rešujete težave vaših sorodnikov. Sedaj bodo ti prišli na vrsto, da vam vrnejo uslugo. Ne eno, več. Ne bodo se najbolj izkazali, a vam bo všeč že, da se bodo trudili. Ker boste opustili tekmovalnost, se bodo njihova prizadevanja vseeno obrestovala. Ne čez noč, do konca septembra pa zagotovo. W Škorpijon od 23. 10. do 22. 11. Pripravljeni ste na vse. Zato vas prav nič ne bo presenetilo. Še čudili se ne boste, ko se bo začelo dogajati to, kar ste napovedali že spomladi, pa vam nihče ni verjel. Niti tisti, ki so tako kot vi dobro poznali situacijo v službi ne. Vsi so mislili, da so na svojih stolčkih varni, vi pa ste vedeli, da to ne drži. Zato ste pripravili več scenarijev svoje poslovne prihodnosti. Tisti, ki je za vas najboljši, bo v teh dneh padel v vodo. A se s tem od ponedeljka dalje ne boste več obremenjevali, saj se bo izkazalo, da ste uspeli tam, kjer še sami niste najbolj pričakovali. Veselje bo veliko. Ko bo vse za vami, pa boste tistim, ki so vam zadnje mesece grenili življenje, povedali svoje. Prej ste vedeli, da morate molčati. Pa ne zaradi preračunljivosti, ampak zato, ker ste imeli opravka z zelo maščevalnimi ljudmi. Sedaj vas ne bodo več dosegli. Vi pa si boste oddahnili, saj veste, da odhajate v bolj spodbudno delovno okolje, kjer bodo znali ceniti vaše ideje. Počutje bo še nekaj dni spremenljivo. V prvi polovici tedna boste občutili stare težave, v drugi pa bo vsak dan bolje. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Veselite se konca tega tedna, saj veste, da vas čaka odklop. Manj se veselite tega, da boste morali kar nekaj časa preživeti na cesti, da boste prišli do cilja. Vse manj radi se vozite naokoli. In vse bolj radi ste doma. Ker pa bo zabava dobra, boste tokrat celo pozabili nato. Žal vam bo, da si niste vzeli več dni za odklop, saj se zavedate, da bo jesen letos za vas naporna. Partner bo v teh dneh poskrbel, da boste še bolj sproščeni kot sicer. Njegov občutek za humor vas je vedno presenečal, v teh dneh pa vam bo zakuhal nekaj tako nepričakovanega, da sploh ne boste prišli k sebi. Ko boste, se bosta smejala skupaj. Nekaj skrbi boste še imeli zaradi zdravja. Počutje še ves teden ne bo takšno kot bi morali biti. Ne odlašajte več z obiskom zdravnika. Če ne drugega, boste bolj mirni, ko boste vedeli, kaj se dogaja z vami. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. V naslednjih dneh ne boste zgovorni, pa tudi družabni ne najbolj. Takšni boste brez pravega vzroka. Enostavno vam bo tako godilo in zato se ne boste pustili motiti. V tihih dneh, ko se boste močno umirili, pa boste nehote veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Ni jih malo. Globoko v sebi se zavedate, da bo še nekaj časa ostalo le pri željah. Vaše upanje bo vseeno ostalo veliko. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. Sploh, ker vam ni treba skrbeti, kako boste preživeli. Za materialno plat ste namreč dobro poskrbeli. Ne veste pa še, kako se boste soočili z manj dela in manj obveznostmi. Poskrbite, da bo prehod postopen, da se malce navadite, pa bo vse lažje. Opozorilo prijatelja vzemite resno. Čeprav se rad šali, se tokrat ne bo. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. V teh dneh vam bo žal, da ste dobro varovano osebno skrivnost zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molčal in pomagal. Žal ne bo držal besede, kar vam je po svoje že jasno. Da ste storili napako, pa boste spoznali v nekaj dneh. Potem vas čaka naporno obdobje, ko boste morali nastali zaplet rešiti. Tokrat boste pri tem čisto sami, saj se nihče ne bo želel vtikati v zadevo. Bolelo vas bo, ker se boste zavedali, da boste nekoga, ki ni nič kriv, močno prizadeli. A drugače ne bo šlo. Ukrepajte hitro, koliko bo učinkovito, bo pokazal šele čas. Partner vam bo pomagal, kolikor bo lahko, če ne drugega, vas bo podpiral. In vam še naprej popolnoma zaupal. Ker v teh dneh ne boste dovolj psihično močni, se bosta kdaj tudi sprla. In to zaradi malenkosti. Potem vam bo vedno žal. Partner pa bo navdušen nad vašim načinom opravičevanja, saj bo nežen in pozoren. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Zavedate se, da se dogodki vrtijo v napačno smer. Zato se boste začeli bati za vašo osebno svobodo, ki ste jo doslej imeli tako doma kot pri delu. Ker se ne boste pripravljeni sprijazniti čisto z vsem, se boste borili kot lev. Tako zase kot za svoje sodelavce. Tistim, ki so vse skupaj zakuhali, to ne bo všeč. Vsi ostali pa vam bodo čestitali za pogum in vam stali ob strani. V besednih spopadih izbirajte besede, da ne boste izpadli arogantni. Predvsem pa bodite iskreni. Obveznosti opravljajte vestno in pravočasno, sicer vas bodo vaši nasprotniki stisnili v kot. Tega si ne želite, pa tudi privoščite si težko. Sploh, ker je vaša finančna varnost odvisna od dogodkov, ki bodo končno sliko dobili do sredine septembra. Ob koncu tedna lenarite, kolikor se da. Potem kar nekaj časa zato ne boste imeli časa. Prijatelju, ki ste mu obljubili pomoč, iskreno povejte, da ne bo šlo. Razumel bo. Še več. Prav on bo tisti, ki bo v naslednjih dneh pomagal vam! ■ Četrtek, 1. septembra Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 1. septembra 2016 Petek, 2. septembra Sobota, 3. septembra Nedelja, 4. septembra Ponedeljek, 5. septembra Torek, 6. septembra Sreda, 7. septembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 10.30 Tretja generacija, dok. film 11.40 Zapeljevanje pogleda: Nika Špan in Petra Varl, dok. ser. 12.30 Kot ata in mama: Novi dom, 3/7 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio 25, ponov. 14.25 Slovenski utrinki, tv Madžarska 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.55 Jani Nani, ris. 16.00 Firbcologi 16.25 Mi se mamo radi, 12/13 17.00 Poročila ob petih 17.25 Zdravje Slovencev: Farmakogenetika 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Golac 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Pujs Pepa, ris. 18.20 Vem! kviz, ponovitev 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 V katerem vesolju smo, dok. odd. 20.55 Od blizu, pogov. odd. z Vesno Milek 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Slika, ki je ni, dok. odd. 01.10 Zdravje Slovencev: Farmakogenetika 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov. 03.00 Info-kanal 05.55 06.00 07.00 09.00 10.30 11.40 12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.05 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.00 00.40 01.05 01.55 Kultura Odmevi Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok. odd. Kot ata in mama, 4/7 Dnevnik, vreme, šport Mako., dok. portret Opus: Glasbeni festival Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Studio kriškraš: Vesolje Mi se mamo radi, 13/13 Duhovni utrip: Varuh svojega brata Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom, poletje 2016: Portreti Kioka, ris. Vem!, kviz, ponovitev Vreme Dnevnik, šport, vreme Graška gora poje in igra 2016, 1. del Na lepše Odmevi, šport, vreme Poletne igre, šved. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Metulj 07.20 Smrkci, ris. nan. 07.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.50 Fifi in Cvetličnimi, ris. 08.05 Studio kriškraš: Presenečenje 08.25 Vetrnica, ponov. 08.30 Ribič Pepe, ponov. 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celic, kviz 10.00 Lutkarica Dhia, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Kdo si pa ti?, 4/10 10.50 TV arhiv 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Projekt Na deželi, dok. ser. 15.00 Planet vrabcev, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor: Spovednica 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Čez planke: Belfast, ponov. 18.15 Z vrta na mizo, ponov. 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.50 Šampion Jon, ris. 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vinski dvoboj, am. film 21.50 Prevara, 1/10 22.55 Poročila, šport, vreme 23.30 Tihožitja, ang. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal 02.05 Dnevnik, ponov. Z n naal „r TV SLO r TV SLO r 1 V °LV 1 06.00 To bo moj poklic: Slikopleskar - 0700 N0aííbO,|i!ŠeaiSubt.rOdd. 06.00 To bo moj poklic: Čevljar, 2. del črkoslikar, 1. del 0915 Bela sužnja 25/62 06.00 To bo moj poklic: Čevljar, 2. del 6.25 Zapeljevanje pogleda: Nika Špan in Petra Varl, dok. ser. 06.55 Janezek in Samuel, ris. 07.00 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: V deželi petra Klepca 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 11.55 Najlepši zbori in arije iz Verdijevih oper 13.10 Slovenski magazin 13.50 Strah ostane, dok. film 14.55 Kdo si pa ti?, 9/10 15.35 Hiške, dok. film 16.45 Od blizu: Klemen Slakonja 18.00 Bela sužnja, 27/62 18.50 Fletni Gaji, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Jutranji vlak, 2/2 21.00 Bela sužnja, 28/62 21.45 Gospodar, am. film 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Olimpijske igre: Rokomet (M), Slovenija : Danska, četrtfinale, posn. 02.20 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb, odd pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Moja mama kuha bolje! 13.35 Zdravnica malega mesta, nan. 14.35 Ostani z menoj, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.00 Survivor 22.00 Takle mamo, nan. 22.45 24ur zvečer 23.20 Črni seznam, nan. 00.15 Dekle s popolnim spominom, nan. 01.10 Razuzdanec, nan. 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči 08.30 09.00 09.05 09.50 10.05 10.10 11.00 12.00 12.05 12.45 13.15 15.00 17:55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 22.50 23.20 00.20 00.50 06.25 06.55 07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 08.45 09.50 11.50 13.00 13.45 14.25 15.05 15.45 17.05 18.00 18.50 19.05 19.15 19.40 20.00 21.40 22.30 23.40 00.25 04.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mis maš, Delfinčki Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Je debelost bolezen? Pop Corn: Kingston Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, Muce opredejo Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj Videostrani, obvestila Napovedujemo Dolžnosti in pravice iz delovnega razmerja Regionalne novice 3 Naj viža: Zarja, jodlar Lojz, Grajski kvintet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Strokovnjak svetuje: Bontorn pri pogovoru Iz gla: Iz glasbenega arhiva: Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila To bo moj poklic: Slikopleskar -črkoslikar, 1. del Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok. odd. Janezek in Samuel, ris. Jani Nani, ris. Čarli in Mimo, ris. Timi gre, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe Točka, glasb. odd. Dobro jutro Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dok. film Prisluhnimo tišini: Preventiva O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu Kdo si pa ti?, 10/10 Kolo: Pesem za Matijo Jamo, dok. film Od blizu: Jan Plestenjak Bela sužnja, 28/62 Nodi v Deželi igrač, ris. Fletni Gaji, ris. Firbcologi Infodrom Ugrabitev, danski film Bela sužnja, 29/62 Polnočni klub: Inovacije v turizmu Točka, glas. odd. Zabavni kanal Olimpijske igre: rokomet (M), finale, posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Moja mama kuha bolje! 13.35 Zdravnica malega mesta, nan. 14.35 Ostani z menoj, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.00 Survivor 22.00 Takle mamo, nan. 22.45 24ur zvečer 23.20 Eurojackpot 23.25 28 dni, am. film 01.25 24ur zvečer, ponov. 02.00 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 12.00 12.05 12.30 13.00 15.00 17:55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 23.00 23.05 23.30 00.00 16.50 18.50 19.05 19.30 20.00 22.00 22.45 00.00 02.00 03.35 05.15 05.45 06.15 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Bela sužnja, 25/62 10.00 Bela sužnja, 26/62 11.00 Na lepše 11.40 10 domačih 12.25 Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos iz Prage 14.05 Ženska, 2. del, dok. film 15.15 Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Slovenija - Kosovo, posn. iz Kšajkvalif. za EP 2017 (M), Bolgarija - Slovenija , prenos iz Botevgrada Voda za vedno, odd. o kajakaškem športu Pozabljeni Slovenci: Vladimir Kante Kdo si pa ti?, 4/10 Evrovizijski mladi glasbeniki 2016, prenos zaključnega večera iz Koelna Zvezdana Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Košarka: kvalif. za EP 2017 (M), Bolgarija - Slovenija, posn. Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, posn. Zabavni kanal 10 domačih, ponov. Polnočni klub: Inovacije v turizmu, ponov. pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Gospodična Žuža, ris. 07.45 Maša in medved, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Fun with Flupe, ris. 08.25 Lego mesto, ris. 08.30 Lego prijateljice, ris. 08.55 Winx klub, ris. 09.20 Mija in jaz, ris. 09.45 Divja brata Kratt, ris. 10.10 Ninja želve, ris. 10.35 Tv prodaja 10.50 Naša mala klinika, nan. 11.45 Naša mala klinika, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Glavna sestra Hawthorne, nan. 13.55 Plesna scena, am. ser. 14.25 Survivor, ponov. 15.25 Survivor, ponov. 16.25 Survivor, ponov. 17.25 Takle mamo, 1. del 18.10 Takle mamo, 2. del 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Lovec na glave, am. film 22.05 Občudovani, avstralski film 00.15 Spartak, nan. 01.15 Glavna sestra Hawthorne, nan. 02.05 Zvoki noči 08.55 09.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Muce predejo Naj viža: Zarja, jodlar Lojz, Grajski kvintet Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice 2 Miš maš, Varujmo in ohranimo Šaleško dolino Ustvarjalne iskrice (162), okvir za šp i, obvestila jemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Koncert Big banda Slovenske vojske z Vlatkom Stafanovskim Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 09.45 10.10 10.20 10.25 10.30 11.30 12.00 15.00 17:55 18.25 18.30 19.15 19.20 19.55 20.00 20.20 20.25 22.00 23.00 23.05 23.35 00.05 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Timi gre, ris. 07.20 Kioka, ris. 07.30 Liki, ris. 07.35 Fletni Gaji, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Medo in Mica, ris. 08.10 Peter Zajec, ris. 08.20 Traktor Tom, ris. 08.35 Zu, ris. 08.45 Robotki, ris. 08.55 Pujsa Pepa, ris. 09.00 Knjiga o džungli, ris. 09.10 Bacek Jon, ris. 09.20 Med odmorom, 1/13 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Negova 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Graška gora poje in igra 2016, 1. del, ponov. 15.00 Slovenski valček 2016 15.35 Naše ^gostoljubje, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Poletna noč, 25 let festivalskih uspešnic, ponov. 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.50 Šampion Jon, ris. 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Skrivnost, 1/4 20.50 Intervju 21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Monsun, dok. odd. 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.00 Dnevnik, ponov. 00.55 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip: Varuh svojega brata, ponov. 07.15 Glasbena matineja sledi Festival Poletje Imago Sloveniae 07.55 Iz noči klavirjev: Pianist Danijel Brecelj 08.25 Bela sužnja, 27/62 09.10 Bela sužnja, 28/62 09.55 Bela sužnja, 29/62 10.50 Zaljubljeni v življenje, izbor: Spovednica 11.55 Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos iz Prage 13.05 Projekt Na deželi, dok. ser. 13.45 Pozabljeni Slovence: Albin Belar 14.30 400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja 15.40 Zvezdana 16.50 Rio brez meja, odd. o slovenskih Raraolimpijscih ogomet, kvalif. za SP 2018, Litva - Slovenija, prenos iz Vilne 20.15 Žrebanje Lota 20.35 Nogomet, kvalif. za SP 2018, Norveška - Nemčija, prenos iz Osla Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 2. del Tam nekje, japon. film Nogomet, kvalif. za SP 2018, Litva - Slovenija, prenos iz Vilne Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Robocar Poli, ris. 07.30 Gospodična Žuža, ris. 07.45 Maša in medved, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Fun with Flupe, ris. 08.25 Lego mesto, ris. 08.30 Lego prijateljice, ris. 08.55 Winx klub, ris. 09.20 Mia in jaz, ris. 09.45 Divja brata Kratt, ris. 10.15 Ninja želve, ris. 10.45 Tv prodaja 11.00 Naša mala klinika, nan. 11.55 Naša mala klinika, nan. 12.50 Tv prodaja 13.05 Glavna sestra Hawthorne, nan. 14.00 Plesna scena, am. ser. 14.30 Harry Potter in svetinje smrti, 1. del ang. filma 17.25 Takle mamo, 3. del 18.10 Takle mamo, 4. del 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Jutranje veselje, am. film 22.00 Ljubezen se zgodi, am. film 00.10 Spartak, nan. 01.10 Glavna sestra Hawthorne, am. nan. 02.00 Zvoki noči 22.45 23.50 01.25 03.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Vrujmo in ohranimo Šaleško dolino Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice Napovedujemo Videospotdneva z glasbenega arhiva: Kad bi bio Bijelo dugme, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mis maš, Enka, tarok, vojna, igre s kartami Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2411. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Iz arhiva VTV: Koncert Slovenskega okteta na Vranskem Jutranji pogovori Videospot dneva Strokovnjak svetuje: Telefoniranje s stacionarnim telefonom Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.10 06.20 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.30 11.00 11.45 12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 08.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 01.10 01.35 02.30 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo, ponov. 10 domačih Vem!, kviz Zapeljevanje pogleda: Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša Kot ata in mama, 5/7 Dnevnik, šport, vreme Od blizu, pogov. odd. z Vesno Milek Osmi dan Poročila Dober dan,Koroška Medo in Mica, ris. Danov Dinosvet, otr. nan. Z glasbo in s plesom Po Koroškem, po Kranjskem ..., portret Julijana Strajnarja Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 5/10 Novice eRTeVe Pavle, rdeči lisjaček, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Pisave: Jure Jakob, Urban Vovk in Jasmin B. Frelih Glasbeni večer: Seviqc Brežice, 2/2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Muce 09.40 Miš imaš, Enka, tarok, vojna, igre s kartami 10.25 Ustvarjalne iskrice (163), etiu za sončna očala 10.40 Napovedujemo 10.45 2410. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Strokovnjak svetuje: Bonton pri pogovoru 11.40 2411. VTV magazin 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Iz arhiva VTV: Koncert Slovenskega okteta na Vranskem 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.50 Videostrani, obvestila 18.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.30 Napovedujemo 18.35 O Karlu Destovniku Kajuhu 19.05 Dotiki gora: Korita Mostnica 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn: Kingston 21.00 Napovedujemo 21.05 Naj viža: Zarja, jodlar Lojz, Grajski kvintet 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Skrbimo za zdravje: Je debelost bolezen? 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.40 Videostrani, obvestila TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Slikopleskar - črkoslikar, 2. del 06.20 Otroški kanal 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 08.00 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Kako je pujska Lizika postala velika gospa 08.15 Zgodbe iz školjke: Buba Guba: Konji 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 »Bejž če vejdiš« v epizodi Kirgizija, dok. film 11.00 Duhovni utrip 11.30 Dobro jutro 13.55 Polnočni klub: Inovacije v turizmu 15.20 Ljudje in zemlja 16.30 Šport - vrhunci 17.05 Bela sužnja, 30/62 18.00 Halo TV 19.00 Neli in Cezar, ris. 19.10 Medvedek, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.30 Fletni Gaji, ris. 19.35 Lutkarica Dhia, igrani film 20.00 Šport 22.40 Spomini, pogov. odd. 01.15 Točka, glasb. odd. 02.00 Halo TV 02.55 Šport 04.35 Zabavni kanal 05.00 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Zdravnica malega mesta, nan. 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24UR zvečer 23.05 Črni seznam, nan. 00.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 00.55 Razuzdanec, nan. 01.45 24UR zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 18.00 18.30 18.35 18.40 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2411. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.,videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice Promocija zdravja na delovnem mestu Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 15 let ans. Goličnik, ponovitev 1. dela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Obzorja duha 12.30 Kot ata in mama: Doma, doma, doma, 6/7 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Oddaja za otroke in mlade 16.25 Profil: Marko Košir 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Dokumentarno izobr. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Varčni kuhar, svet. odd. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vzhodnoberlinska saga (III.), 2/6 20.55 Padec Gorice, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Vladimir Pirih, pogov. odd. 00.40 Profil: Marko Košir, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Zidar, 1. del 06.20 Otroški kanal 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jjani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 08.00 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke: Bine: Metulj 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 TV arhiv 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.05 Evrovizijski mladi glasbeniki 2016, posn. 16.20 Dober dan 17.05 Bela sužnja, 31/62 18.00 Halo TV 19.00 Medvedek, ris. 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Fletni Gaji, ris. 19.25 Studio kriškraš: Presenečenje 19.50 Vetrnica: Plesoči kavarniški stoli 20.00 Šport - vrhunci 20.35 Šport 22.40 Fortitude, 1/12 23.30 Fortitude, 2/12 00.20 Točka, glasb. odd. 01.05 Halo TV 04.10 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Zdravnica malega mesta, nan. 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24urzvečer 22.35 Črni seznam, nan. 23.30 Dekle s popolnim spominom, nan. 00.25 Razuzdanec, nan. 01.20 24ur zvečer, ponov. 01.55 Zvoki noči 08.30 09.00 09.05 10.05 11.05 11.10 11.15 11.35 12.05 15.00 18.00 18.30 18.35 19.25 19.30 20.00 20.20 20.25 20.30 22.00 22.25 22.30 23.30 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Župan z vami: JANKO KOS, župan Občine Žalec Iz arhiva VTV: 15 let ans. Goličnik, ponovitev 1. dela Napovedujemo Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Je debelost bolezen? Videospotdneva Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 2412. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Koncert ans. Mihelič Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Marjan Mačkošek, predsednik GZS Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Pisave 12.25 Kot ata in mama, 7/7 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.25 Prava ideja: Zadruga sivkarjev Krasa 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Izob. dok. odd. 18.00 Utrinek: Aplikacija, svet. odd. 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Grace Monaška, švic. film 21.45 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Jane Eyre, am. film 01.10 Tematsko izob. odd. 01.40 Profil, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Dnevnik, ponov. 03.30 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Zidar, 2. del 06.20 Otroški kanal 07.00 Janezek in Samuel, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 Knjiga o džungli, ris. 08.00 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Kaj je za hec in kaj je za res 08.25 Zgodbe iz školjke: Sanje v skrinjici, dok. film 08.55 Točka, glasb. odd. 10.00 10 domačih 10.45 eRTeVe 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.00 Poletna noč, 25 let festivalskih uspešnic 16.35 Šport - vrhunci 17.05 Bela sužnja, 32/62 18.00 Halo TV 19.00 Jani Nani, ris. 19.05 Fletni Gaji, ris. 19.10 Ribič Pepe 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Šport 21.55 Rio brez meja, odd. o slovenskih paraolimpijcih 22.30 Aritmija 23.05 Aritmični koncert: The Stroj 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Halo TV 04.20 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Sestrske vezi, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Zdravnica malega mesta, nan. 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.00 Survior 22.00 Takle mamo, nan. 22.45 24ur zvečer 23.20 Črni seznam, nan. 00.15 Dekle s popolnim spominom, nan. 01.10 Razuzdanec, nan. 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.35 12.05 12.30 13.00 15.00 17.25 17.55 18.00 18.25 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2412. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Koncert ans. Mihelič Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (168), Prvič v šolo Žogarija 2 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo Regionalne novice 3 Pop Corn: I.C.E, Bilbi Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 23 1. septembra 2016 ""^Jis PRIREDITVE S 21 KNJIŽNI kotiček G HULSMANN, PETRA: Brenčanje v srcu od - odrasli, 821-311.2 - družbeni romani Bodoča nevesta Leni je zelo zaposlena s pripravami na poroko, saj ji nič ne gre po načrtu. Za piko na i ji zaročenec teden dni pred slavjem postreže z novico, ki ji postavi življenje na glavo. Čez noč pristane v stanovanju, ki ga po novem deli z bratom, njegovo punco in družinskim prijateljem, ki menjava ženske kot po tekočem traku. Optimistično, malce nerodno dekle z odličnim smislom za humor si kljub vse- stletno dekle, ki se poleg vsakodnevnih problemov odraščanja sooča z nenavadno izkušnjo za njena leta. Gisela je noseča in v njej se odpira nešteto vprašanj, na katera ne pozna odgovorov. Modro jezero, do katerega se odpelje s kolesom, ji daje uteho. Barve jezera se zlivajo z barvami njenih občutkov in zdi se, da jo edino razume. Ob jezeru Gisela sprejme marsikatero odločitev, ki bo spremenila njeno življenje. ČEČ, FRANCI: Šola humorja od - odrasli / 159.9 - psihologija Humor velja za eno najbolj zaželenih človekovih lastnosti, pa vendar se zdi, da ga v današnjem hitrem in neprijaznem tempu življenja premalokrat izrazimo. Priročnik, v katerem nas avtor nagovarja k pogostejši uporabi humorja v vseh oblikah, je zato še kako dobrodošel med nami. Seznani nas s teorijo, stili, tipi humorja in načini upo- mu postavi sveže prioritete v življenju in se odloči, da bo postala drugačna, nova Leni. A življenje ji ponudi nepričakovane izzive in hkrati spoznanje, da lahko srečo najdemo tam, kjer jo najmanj pričakujemo. NOVAK, VESNA: Razgaljena Sophie od - odrasli / 821.163.6-32 -slovenska kratka proza Navdih za hudomušno in žgečkljivo zgodbo o mladi, energični in sodobni ženski, ki bolj ali manj uspešno išče partnerja po svojih merilih, je avtorica črpala iz svojega življenja. Sophie je po mnogih neuspelih poskusih še vedno samska, ob strani pa ji stoji zvesta prijateljica Luci. Kljub nizu nesrečnih zvez Sophie ne izgubi vere v pravo ljubezen, kar je glavno sporočilo zgodbe. Avtorica verjame, da bo marsikatera bralka v prigodah glavne junakinje našla tudi delček sebe. TREIBER, JUTTA: Modro jezero je danes zeleno ml - mladina / M - leposlovje od 13. leta dalje Roman, za katerega je pisateljica leta 1996 prejela avstrijsko nagrado za mladinsko leposlovje, je preveden v več jezikov. Glavna junakinja Gisela je sedemnaj- rabe. Humor pozitivno in spodbudno vpliva na naše zdravje, sproščene odnose med ljudmi in celo na učinkovitost pri delu. Pomembno je, da vemo, da humor ni naravna danost, pač pa spretnost, ki se jo moramo učiti in vaditi. Aktualen priročnik za današnji čas. ŠKRABAR, KATJA: Sem to res JAZ? od - odrasli / 159.9 - psihologija Življenje spremljajo odločitve, ki niso vedno pravilne, a posledice navsezadnje nosimo mi. Avtorica je na osnovi svojih življenjskih izkušenj napisala priročnik o tem, kako se lahko naučimo reagirati v določenih situacijah, da se izognemo negativnim izkušnjam in zaživimo življenje, ki odraža nas same. Priročnik za osebnostno rast nas nagovarja, naj resnično živimo svoje življenje brez občutka, da gre mimo nas. ■ vgp Dan odprtih vrat ZVC Brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja ... V Zdravstvenem domu Velenje deluje posebna enota preventive CINDI Slovenija. Poslanstvo programa CINDI Slovenija je prispevati k ohranitvi in krepitvi zdravja in kakovosti življenjskega sloga. V povezavi s tem delovanjem ZVC pripravlja dan odprtih vrat v ponedeljek, 5. septembra, med 8. in 11. ter 15. in 18. uro, v preddverju zdravstvenega doma. Spoznali boste zdravstvenovzgojne delavnice za odrasle, pomen referenčne ambulante za zdravje, si brezplačno izmerili krvni tlak, krvni sladkor, se seznanili z analizo sestave telesa, spoznali zdrava in bolna pljuča ter se vpisali na preventivne preglede za odrasle. Kontaktni osebi: Karmen Petek, mag. zdrav. nege, in Urška Bandalo, dipl.ms, telefon: 03 / 89 95 647 ali 628. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 1. september 21.1 21.1 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Zdravstveni dom Velenje, Hospic Skupina za žalujoče odrasle 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 19.00 Galerija Velenje Velenje - mesto v parku, predavanje Saše Piano Petek, 2. september 10.00 - 19.00 Velenjska promenada Promenada okusov, kulinarična tržnica 12.00 Kamp ob Velenjskem jezeru Overlake #2 17.00 Knjižnica Velenje Predstavitvena delavnica programa Brainobrain 19.00 Titov trg Velenje Koncert: Velenje po domače 21.00 eMCe plac Klubski večer 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar Beach party Sobota, 3. september 7.00 Atrij Centra Nova Mestna tržnica s spremljevalnim programom 9.00 Titov trg Velenje 50. obletnica Ženskega rokometnega kluba Velenje 9.30 Cankarjeva ulica Fencing mob, sabljaški klub Rudolf 16.00 16.00 18.00 19.30 Cvetko eMCe plac Klubski večer Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar Beach party Nedelja, 4. september 10.30 Kino Velenje, velika dvorana Pikin kino: Angry birds Kino Velenje, velika dvorana Pikin kino: Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov Velenjska plaža Zaključek kopalne sezone na Velenjski plaži TRC Jezero, šotor MOV Zupanov sprejem za gasilke in gasilce, pripadnike civilne zaščite ter članov društva s področja zaščite in reševanja Pred Domom kulture Velenje Koncert: Čompe Ponedeljek, 5. september 8.00 in 15.00 Zdravstveni dom Velenje, preddverje laboratorija Dan odprtih vrat Zdravstveno vzgojnega centra Velenje Dom kulture Velenje Začetek vpisovanja starih abonentov, Festival Velenje v abonmajski sezoni 2016 - 2017 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje Torek, 6. september 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Sovica na obisku, ustvarjalno druženje Sreda, 7. september 10.00 in 17. 00 Ljudska univerza Velenje 9.00 13. 17. 00 Informativni dan Višje strokovne šole Slovenj Gradec 12.00 Interspar Šalek Razstava gob, Gobarsko društvo Marauh 18.30 Vila Bianca, Galerija Lirikonova knjižna stojnica poezije XXI. st. 19.00 Vila Bianca Mednarodni Lirikonfest Velenje 2016, XV. mednarodno književno srečanje, 1. dan ŠOŠTANJ Četrtek, 1. september 19.00 Kulturni dom Šoštanj Poletni filmski večeri 2016 Petek, 2. september 19.00 Kulturni dom Šoštanj Poletni filmski večeri 2016 Sobota, 3. september 17.00 Stadion Široko 2. krog Medobčinske lige Golgeter, Nk Šoštanj : Nk Zreče Nedelja, 4. september 5.00 AP Šoštanj Pohod: Rut - Rodica (1964 m) -Vogel (1923 m) Ponedeljek, 5. september 8.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Sprehod za zdravje 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 6. september 17.00 Vila Mayer Torkova peta, ustvarjalna delavnica ŠMARTNO OB PAKI Petek, 2. september 20.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru ŠoP Poznopoletni festival 2016 -Koncert Andreja Šifrerja Sobota, 3. avgust 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert Pevski zbor Novi Sad Nedelja, 4. september 8.00 Dom upokojencev Merjenje krvnega tlaka in sladkorja (DU) Ponedeljek, 5. september 19.00 Hiša mladih Redni mesečni sestanek svetniške skupine Liste za napredek občine Lunine mene 1. septembra, ob 11:0B, prazna luna - mlaj O stiskah med nosečnostjo in po porodu Velenje, 8. september - V Družinskem centru Harmonija bodo prihodnji četrtek ob 18. uri priredili srečanje z ginekologinjo Tinkaro Srnovršnik iz Sežane. V seriji pogovornih večerov za ženske namreč odpirajo različne teme, tokrat pa bodo na vrsti stiske v nosečnosti in po porodu. Obiskovalke vabijo, da na strokovnjakinjo naslovijo svoja vprašanja ali se vključijo v odprto razpravo, ki bo potekala v četrtem nadstropju poslovne stavbe Farmin. Poletni filmski večeri Šoštanj - Danes in jutri, 1. in 2. septembra, se bodo v Šoštanju v domu kulture odvili 5. poletni filmski večeri. Oba dneva se bodo začeli ob 19. uri. Napovedan je raznolik program arhivskih zapisov ter no- vih, tudi prvič prikazanih filmov, ki pripovedujejo o življenju in okolju Šoštanja in Šaleške doline. Filmske večere v Šoštanju prirejajo Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem in Studio Mozaik. Razstava »Olimpijske igre« Velenje, 23. avgusta - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate razstavo učencev zadnje triade osnovne šole Gustava Šiliha Velenje z naslovom Olimpijske igre. Učenci so pod mentorskim vodstvom Damijana Voduška, učitelja predmeta Tehnika in tehnologija, iz lesa in žice ustvarili figurice športnikov. Nastal je olimpijski stadion, ki si ga lahko v avli mestne hiše ogledate do petka, 16. septembra. Razpoložena za Pariz Velenje, 14. septembra - Na letni terasi Vile Herberstein bodo v sredo, 14. septembra, ob 19. uri predstavili knjigo Vesne Mi-lek Razpoložena za Pariz. S pisateljico se bo o njeni zadnji knjigi pogovarjal Mitja Čander, direktor in urednik založbe Beletrina. V pogovoru se jima bosta pridružila predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ter direktorica korporacijskega komuniciranja v Gorenju Uršula Menih Dokl, oba ljubitelja Francije in Pariza. Nekaj francoskih šansonov bo zaigral profesor harmonike na velenjski glasbeni šoli Zmago Štih. Dogodek pripravljata Društvo za kulturo Gorenje in Vila Herberstein. Petrine plesne urice Velenje, 8. septembra - Danes med 16.30 in 17.15 uro bodo v vili Rožle začeli Plesne urice, namenjene otrokom, ki jih veselijo ples, glasba in ustvarjanje. Vodila jih bo Petra Žist, ki pravi: »Otroci bodo skozi številne igre spoznavali različne možnosti gibanja, razvijali koordinaci- jo, se gibalno izražali in spoznavali glasbo. Cilj naših srečanj je pri otrocih spodbujati veselje do plesa ustvarjanja.« Plesne urice so namenjene predšolskim otrokom od četrtega do petega leta starosti, nanje pa se je zaradi omejenega števila otrok treba prijaviti. a mkp. tf, bš CITY CENTER Celje • Četrtek, 1.9., Biotržnica • Petek, 2.9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,4.9. ,11.00 Pravljične urice Palačinkarna • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PETE IN NJEGOV ZMAJ Pete's Dragon Domišljijska pustolovščina, 102 minuti (ZDA) Režija: David Lowery Igrajo: Bryce Dallas Howard, Oakes Fe-gley, Wes Bentley, Karl Urban, Oona Laurence, Robert Redford Petek, 2. 9., ob 18.00 Sobota, 3. 9., ob 18.00 Nedelja, 4. 9., ob 18.00 BEN-HUR Zgodovinska pustolovska drama, 141 minut (ZDA) Režija: Timur Bekmambetov Igrajo: Jack Huston, Toby Kebbell, Rodrigo Santoro, Nazanin Boniadi, Ayelet Zu-rer, Morgan Freeman idr. Petek, 2. 9., ob 21.50 Sobota, 3. 9., ob 20.00 Nedelja, 4. 9., ob 20.00 POREDNE MAME Bad Moms Komedija, 101 minuta (ZDA) Režija: Jon Lucas, Scott Moore Igrajo: Mila Kunis, Kristen Bell, Kathryn Hahn, Jay Hernandez, Clark Duke, Annie Mumolo, Jada Pinkett Smith, Christina Applegate idr. Petek, 2. 9., ob 20.00 Sobota, 3. 9., ob 22.30 Ponedeljek, 5. 9., ob 18.00 TELO Cialo, Drama, 90 minut (Poljska) Režija: Malgorzata Szumowska Igrajo: Janusz Gajos, Maja Ostaszewska, Justyna Suwala, Ewa Dalkowska, Adam Woronowicz idr. Petek, 2. 9., ob 19.30 - mala dvorana Sobota, 3. 9., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 4. 9., ob 19.00 - mala dvor. SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV The Secret Life of Pets Animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino, 90 minut (ZDA, Japonska) Režija: Chris Renaud Glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman, Vid Valič, Lena Hribar, Tjaša Žele-znik, Andrej Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, Marjan Bunič idr. Nedelja, 4. 9., ob 16.00 - 3D ANGRY BIRDS The Angry Birds Movie Sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 97 minut (ZDA, Finska) Režija: Fergal Reilly, Clay Kaytis Slovenski glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Sebastian Cavazza, Štefan Kušar, Andrej Murenc, Primož Pirnat idr. Nedelja, 4. 9., ob 10.30 - Pikin kino KAVARNIŠKA GOSPODA Cafe Society Komična romantična drama, 96 minut (ZDA) Režija: Woody Allen Igrajo: Jeannie Berlin, Steve Carell, Jesse Eisenberg, Blake Lively, Parker Posey, Kristen Stewart, Corey Stoll, idr. Ponedeljek, 5. 9., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ fVlflf« VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 1. septembra 2016 Nagradna križanka Picadilly PICADILLy Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje) V ČASU »PIKE« Z NAJMLAJŠIMI IN MLADIMI PO SRCU V PICADILLY Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu. Slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v bal-zamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek. V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, s pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na ruko-li, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škam-povih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočajo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro » - vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje. 10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 12. septembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade: Picadilly lojtro, solato Pica-dilly in pizzo. radio VELENJE 88.9 Mhz 187,8 Mhz Ponosni smo, dasmo postali osebni sponzorvrhunskega športnika in Velenjčana Tima Kevina Ravnjaka. Vabljeni v četrtek, 8. septembra, od 10. do 11. ure pred poslovalnico SKB v Velenju na Cankarjevi ulici 2a. Spoznali boste Tima Kevina in se posladkali. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA SLOVENIJA OQp SKB GLAVNI SPONZOR OLIMPIJSKE REPREZENTANCE SLOVENIJE KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 22. do 28. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 22. avgusta do 28. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 RADIO VELENJE ill Zdravniški nasveti: dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica. Tema: bolezni prebavil ČETRTEK, 1. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 2. septembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 3. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 4. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 5. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 6. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 7. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. do 28. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka Naš čas, 1. 9. 2016, barve: CM K, stran 23 1. septembra 2016 S OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, mali OGLASI s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE PROSTOR primeren za društvene dejavnosti, klub, ples, druženje ipd. oddam v najem. Garderoba za 15 oseb, ogledala, wc, tuš, klima. Gsm: 041 714 488 GOSTINSKI lokal na dobri lokaciji, primeren za picerijo, gril pekarno, oddam v najem za 800,00 evrov. Gsm: 041 714 488 POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 165.000,00 evrov prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488 PRIDELKI DOMAČ bel krompir prodamo. Možna dostava. Gsm: 051 628 677 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldne. DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3. in 4. 9. - Daša Buršič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. rrvaV\ GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Ratej Mitja, Velenje, Šenbric 36 in Lipnik Maja, Velenje, Šenbric 36; Skočaj Rok, Velenje, Goriška cesta 63 in Zlatar Jerneja, Velenje, Goriška cesta 63; Kukec Nejc, Velenje, Tomšičeva cesta 47 in Božič Mihaela, Velenje, Šalek 86. SMRTI Požgaj Franjo, roj. 1934, Velenje, ulica Janka Ulriha 18; Pucelj Angela, roj. 1922, Velenje, Stan-tetova ul. 4; Popadič Ljubica, roj. 1931, Velenje, Šercerjeva cesta 9; Marinkovič Albina, roj. 1936, Velenje, Šaleška c. 19. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 OO 02, GSM: 041 / 682 369 24 ur dnevno! zAli Peškam bemo ¡ h izgubijo tooja krila? }o šMk noč zapusti sijaj m ko nolpa jutra solze so umila? habit nepremičnine Hablt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Hiša, samostojna: VELENJE, CESTA VII, 144 m2, zgrajena l. 1976, 710 m2 zemljišča, ER: F (150 - 210 kWh/m2a), prodamo. Cena: 149.000 € Stanovanje, 4-sobno: ŠMARTNO OB PAKI, CENTER, 122 m2, zgrajeno l. 2007, 3/3 nad., ER: Ei v izdelavi, prodamo. Cena: 150.000 € UNIFORESV PRODAJALNA — Izjemno lahka, É primerna predvsem ' za uporabo sadovnjaku. lonsered ZAKAJ OSTATI OBIČAJEN Nagrajenci nagradne križanke Proteini.si, objavljene v tedniku Naš čas, 18. avgusta 2016 so: • Teodor Majcenovič, Graško-gorska 39, 3320 Velenje • Dušan Mrak, Lokovica 131, 3325 Šoštanj • Uroš Aran Delovič, Kersnikova 23, 3320 Večenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke jnžtr? pewág* NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 V_/ Z UMOR' 0 Terme Zreče GLEJ, _ v ZA NEDOLOČEN CAS. . zdravi PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, tel.: 03/425-35-19 Profesionalno In s plelolo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si V Termah Zreče iščemo novega sodelavca, kuharja (M/Ž). * Pričakujemo: -izobrazba: poklicna šola gastronomske smeri, - 1 leto delovnih izkušenj, - znanje tujega jezika, - ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. * Nudimo: - pogodbo za nedoločen čas z 2-mesečno poskusno dobo, - redno plačilo, - delo v lepem okolju in prijetnem kolektivu, razgiban delovnik, učenje in pridobivanje izkušenj. Prijave skupaj z življenjepisom pošljite do 16. 9. 2016 na zaposlovanje@unior.si. Več informacij: 03 757 81 48. V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda ... (neznan) ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene ALBINA MARINKOVIČ roj. Borovnik 23. 2. 1936 - 25. 8. 2016 Od nje smo se poslovili 27. avgusta 2016 na pokopališču Podkraj. Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi ob njeni bolezni stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti, ji izkazali spoštovanje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in izrekli sožalja. Zahvala zdravstvenemu osebju, g. župniku za opravljen obred in govornikoma za besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Drago Marinkovič Vedno boš v naših srcih, pogrešali te bomo. ZAHVALA VERA LESJAK Bračičeva 1 13. 1. 1938 - 25. 8. 2016 Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je v 78. letu starosti zapustila moja ljuba žena Vera, mamica, babica in prababica. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala organizatorju pogreba Komunalnemu podjetju Velenje, govornici Magdi Stvarnik, gospodu župniku Janku Rezarju, pevcem in Cvetličarni Cvet. Žalujoči mož Ivan, hči Irena z družino, Tine z družino, vnuki in pravnuki Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 24 Odločitev o baroniji do konca leta? Objekt baronija v Šmartnem ob Paki že nekaj časa kliče k prenovi. Nekoč elitna podeželska graščina z 20 sobami (do konca vojne je bila v lasti barona Warsberga) še ni dočakala temeljite obnove. Objekt je v lasti Občine, ki je v njem že pred desetletji uredila stanovanja, pred leti pa so razmišljali tudi o tem, da bi izselili stanovalce in baronijo uredili v protokolarni objekt z vinoteko. Velika ovira pri izvedbi tega načrta je pomanjkanje denarja. Objekt je namreč spomeniško zaščiten, kakršni koli posegi pa zato precej dražji. Med drugim ne smejo spreminjati njenega zunanjega ovoja niti urediti zunanje toplotne izolacije. Doslej je tako lastnica na stavbi izvedla le nujna vzdrževalna dela, a ta sedaj ne zadoščajo več. Sploh nujno potrebne obnove so streha, inštalacije ter kleti. Na občinski upravi so se naposled odločili, da se bodo kljub proračunski krizi lotili večje obnove objekta. V tem trenutku za Objekt baronija je spomeniško zaščiten, vlaganja v njegovo obnovo pa presegajo možnosti lokalne skupnosti. nastajajo projekti energetsko sanacijo stavbe ter idejni načrti za njeno notranjo ureditev. Načrtujejo, da bodo do konca leta pridobili projekte in takrat sprejeli odločitev, ali bodo začeli popolno sanacijo objekta (za kar bo potrebno pridobiti nepovratna sredstva, ker občinski proračun tega ne prenese) ali se bodo temeljite obnove lotili po korakih, glede na razpoložljiv denar. • Tp Na sončni strani Alp Namesto Balkanskega dne dan varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje polepšala društva, s katerimi redkeje sodelujejo Tatjana Podgoršek Velenje, 25. avgusta - V Domu za varstvo odraslih Velenje organizirajo vrsto dejavnosti, s katerimi poskušajo varovancem popestriti bivanje v njem. Med večjimi je bil vrsto minulih let tako imenovani Balkanski dan. Letos ga je zamenjala celodnevna prireditev Na sončni strani Alp. »To je ta pravo. Spet se pri nas dogaja nekaj velikega. Saj se tudi sicer, a to je nekaj novega. Fraj- kulturno. Nastopili so namreč Konovski štrajharji, tamburaši in folklorna skupina Kulturnega društva Medžimurje Velenje ter orientalski plesalki. Dokazujejo, da jim ni vseeno Po besedah direktorice doma Violete Potočnik Krajnc so tudi s prireditvijo dokazali, da jim ni vseeno za počutje varovancev doma. Njihovim željam in potrebam sledijo, kolikor lahko. Varo- mlečna kraljica pa jim je v po-kušino ponudila izdelke mlekarne Celeia iz Arje vasi. »Dnevu smo prilagodili tudi hrano. Kosilo je bilo bolj »planinsko - ajdovi žganci in gobja juha, za večerjo pa se varovanci odojku niso hoteli odreči, drugi so lahko dobili jed izpod peke.« Izkazali so se tudi zaposleni. Prostovoljno so spekli blizu 50 kilogramov peciva, s katerim so se sladkali varovanci. Zavedajo se, tako Potočnik Krajnčeva, da skupaj s tisti- Rejci domačih živali so varovance doma zelo razveselili z zajčki. Nekateri so jih vzeli tudi v naročje. tonarica te kar ponese. Ob pogledu na dogajanje kar pozabiš, da si star in betežen. Ni čudno, da nekateri zaradi vznemirjenja, kaj bomo znova doživeli, v noči iz srede na četrtek nismo mogli spati,« je pripovedovala varovanka doma, ki je dogajanje spremljala pri vhodu v objekt. Na ploščadi pred njim so namreč v dopoldanskem času na stojnicah predstavljala svojo dejavnost nekatera društva, s katerimi redkeje sodelujejo ali pa v drugačni obliki, popoldanski del prireditev pa je bil obarvan bolj vanci so predlagali, da bi pobliže spoznali Slovenijo. Skupaj z njimi so izbrali tudi ime prireditve. Ob tej priložnosti so povabili v goste zgornjesavinjske zelišča-rice, članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki so na stojnici izdelovale šopke iz rezanega cvetja. Lovci so bili gostje zato, ker so se z lovstvom ukvarjali tudi nekateri varovanci. Delo gasilcev so tokrat lahko spoznali nekoliko drugače kot takrat, ko preverjajo, če v domu vse »štima«. Rejci malih živali so jih razveselili z zajčki, aktualna mi, ki zanje skrbijo, sestavljajo veliko družino. V njej pa je lepo, če se vsi dobro počutijo. In pri njih je tako. Dom je v tem trenutku poln, zasedenih je vseh 190 postelj. Imajo še vloge za sprejem vanj, a so jih svojci poslali bolj 'na rezervo', za vsak primer, če sami ne bodo mogli več skrbeti zanje. Na končno odločitev pa precej vplivajo tudi finančne zmožnosti,« je še dejala Violeta Potočnik Krajnc. Začutili bosanski melos Velenje, 29. avgusta - Mestna občina Velenje je v ponedeljek gostila člane Kulturnega umetniškega društva Litva iz bosanskega mesta Banovici. Gostje, ki prav tako prihajajo iz rudarskega mesta, bi se morali po prvotnem načrtu predstaviti na Titovem trgu, žal pa je popoldansko neurje to preprečilo. Njihov nastop, ki je bil prava paša za oči in dušo, so prestavili v dvorano velenjskega doma kulture. Žal jih je tako videlo precej manj ljudi, kot bi jih, če bi večerni nastop lahko izvedli na trgu. Obiskovalce so mladi člani KUD Litva razvajali s sevdalinkami, bosansko-herce- govskimi žalostinkami, in tradicionalnimi plesi narodov, ki prihajajo z njihovega območja. Z bošnjaškimi plesi iz Podrinja so kot gostje nastopili tudi domačini - Bošnjaško mladinsko kulturno društvo. a bš Folklorna skupina KUD Litva iz bosanskega mesta Banoviči je med drugim ob spremljavi glasbenikov predstavila plese iz okolice Sarajeva. Adi napolnil Luciferja Velenje, 27. avgusta - Večeri glasbe v poeziji, ki jih skupaj pripravljata Knjižnica Velenje in Kavarna Lucifer, so postali avgustovska stalnica. Vsako leto v goste povabijo enega od znanih slovenskih glasbenikov, ki sami ustvarjajo svojo glasbo in besedila. Bori&The Young Ones, Mi2, Zoran Predin in Vlado Kreslin so zaznamovali prejšnje dogodke. V soboto pa so gostili slovenskega kantavtorja, pesnika in pisatelja hudomušnih knjig za otroke, Korošca Adija Smolarja. Adi je na slovenski glasbeni sceni že skoraj tri desetletja. Nje- Adi je pel tako novejše kot starejše skladbe, pri najbolj znanih pa mu je pritegnilo tudi številno občinstvo. gova besedila so poezija, saj pripovedujejo zgodbe, ki jih imajo ljudje radi. Mnogi se prepoznajo v njih, saj Adi sledi temu, kar se dogaja okoli nas, znan pa je tudi po hudomušnosti. Da se še zda- leč ni izpel, je dokazal pred res polnim atrijem pred Luciferjem. Skladbe je pospremil tudi z besedami, polnimi optimizma, ki ga danes vsi potrebujemo. a bš Trije prašički na vrtu Vile Herberstein Velenje, 27. avgusta - V okviru 32. Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje so vsako soboto dopoldne julija in avgusta pripravljali predstave za otroke. Te so večininoma pripravili na travniku pri domu kulture, kadar je vreme ponagajalo, pa so otroke povabili na ogled v malo dvorano. Zadnje sobotne lutkarije so pripravili v senci dreves pri vili Herberstein. Po ogledu predstave Trije prašički v izvedbi Mitje Švenerja in Vanje Kretič iz Lutkovnega gledališča Velenje, je kuharski mojster Andrej Kuhar poskrbel za pravljične prigrizke za male in velike udeležence, s tem pa so se Sobotne lutkari-je za letos končale. a bš V vročem sobotnem dopoldnevu so otroci z blazinic, postavljenih v senco dreves vrta vile Herberstein, vstajali tudi zato, ker so se močno vživeli v predstavo. ■